J/ev. 192, V LIoMJfllli V »K, M 27. avgusta 1925. Posamezna SMa siane 1*30 Dfn LelO LE Naroči^lna za državo SHS: na mesec ...... Din 20 za pol leta ..... za celo leto . 120 . 240 za inozemstvo: mesečno....... Din 30 Sobotna izdaja: celoletno ♦ Jugoslaviji v inozemstvu. . . . . Din 60 . . 80 S tedensko Ilustrirani Slovenec: Cene inseratom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din 3-— ln 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din Pri večjem naročilu popust. Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. url zjutraj. Poštnina plačana v oolovjni. Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Zastonj Kakor razvidimo iz belgrajskega in zagrebškega časopisja, je radičevska prireditev na Krškem polju po celi državi napravila isti vtis kakor pri nas, da je hamreč bila to temeljita polomija; tem temeljitejša, čimbolj jo je skušal znani časopisni koncern, ki podpira Radičevo politiko, razkričati kot '^epohalen dogodek«'. Gospoda je za krško zborovanje imela slavospev pripravljen vnaprej, pa ga ni mogla več resnici na ljubo primerno reluširati, ko se je izvedelo, kako so radičevci mesto priznanja in navdušenja želi pri Slovencih le bridko razočaranje. Mi smo to že vnaprej vedeli in zalo prireditvi na Krškem polju nismo posvetili posebne pozornosti. Slovenski narod je razborit, politično zrel in misli z lastno glavo. Shodi, ki se prirejajo z veliko reklamo, združeni s konjskimi dirkami in dragimi privlačnimi točkami, zbujajo v resnem slovenskem Človeku sum, da se slaba stvar skuša vsiliti ljudstvu z omamljivim šundroni. Take stvari vlečejo morebiti med našimi brati onstran Sotle, pri Slovencih pa se politika nc dela s pestrimi barvami, banderi in muziko ter pobratiuskim cmokanjem. Premoški je slovenski narod, da bi se dal na tali način politično pridobivati, zlasti v času, ko vsaka kmetska hiša ječi pod tlačečo pezo davkov in ko slovenski človek od politika pričakuje, da mu bo pomagal premagati sedanje neznosno stanje, ne pa, da sipa okoli sebe več ali mani dišeče rožice, dela več ali menj posrečene dovtipe in se potem odpelje, kakor se jc pripeljal. Jako nesrečno so si izmislili Radič et con-sortes, da poskušajo svojo politično srečo v Sloveniji s tem, kar imenujemo edino pravilno farška gonja. Spominjamo se, kako so pri letošnjih skupščinskih volitvah v neki delavski občini tik pri Ljubljani po večini komunistični poslusavci ekspedirali govornika skozi vrata, ker je samo zabavljal zoper »pope«. Antiklerikalne fraze pri nas ne vlečejo več niti pri najbolj skrajnih socialistih. Te vrste politika", ki se obrača zoper »farško mavliov, more imeti uspeha samo v deželah, kjer duhovništvo ne stoji na potrebni višini bodisi v dušnopastir-skem bodisi v socialnem pogledu, ne pa pri nas, kjer je duhovnik reven kakor je revno naše ljudstvo ali pa se s težavo in trudom dokoplje kvečjemu do zelo skromnega blagostanja, neumorno na delu za verski, kulturni, gospodarski in politični napredek svojega naroda. G. Radič se je s svojo antipopovsko go-voranco na Krškem polju tako zelo blamiral, da ga ni desavuiral samo libaralni ^Slovenski naroda, ampak celo >Narodni dnevnik*', ki se je postavil sicer popolnoma v službo radičev-ske politike. Sicer pa bi bili gospodje Radič in njegovi slovenski učenci lahko pomislili, če bi bili količkaj globlje mislili, da ua.->i slovenski liberalci ne bodo pustili Radiču, da bi jih v antiklerikalizmu nadlicitiral, pa še tako nerodno, kakor je on to naredil. Drugi moment pa je političen. Naši slovenski kmetje, pa naj bodo tudi samostojneži, si ne dajo vsega meniničtebinič natvesti, kakor je morebiti g. Radič navajen drugod, marveč sami presojajo razmere, ker vsak bere če ue vsak dan, pa gotovo vsako nedeljo svoj časopis, hodi v društvo in se za politično življenje ue zanima nič menj kakor meščani ali ka-putašk, kakor pravi gospod Radič. Naše ljudstvo čisto dobro ve in čuti, da se z nastopom vlade, v kateri sede štirje radičevci, ni v državi, še menj pa v Sloveniji, absolutno ničesar izpremenilo. Ostala sta veležupana iz prejšnjega režima, ostala prosvetna uprava, ves si-Uem, vso je ostalo pri starem, niti ena stvar te ni obrnila na bolje. Bilo bi čisto vseeno, če >i bila ostala PP vlada; da, še slabše je • edaj, ker se sedaj centralizem izvaja brez injmanjšega odpora s hrvatske strani, dočim Je preje pod PP režimom zadeval vsaj ua moralni odpor velike večine prečanov. Najhujše pa občutijo slovenski kmet, delavec in pridobitnih, da se davčni sistem pod radikalno-radičevsko vlado ni čisto nič ublažil; v Sloveniji se sedaj brezobzirno izterjujejo davčni zaostanki, in ljudstvo se posmehljivo sprašuje, v čer.i neki obstoja seljačka : vlada, kakor je g. Radič krstil sedanjo vlado: da li v tem, da morajo seljaki plačevati neznosne davščine za naprej in občutne zaostanke za nazaj? Ker se take stvari, ki režejo našemu ljudstvu v meso in kri, ne dajo odpraviti s par šlagerji ter po- dobnimi zabavljicami, zato ni čudno, če ni Radič dosegel na Krškem polju nobenega efekta. In ker je slovensko ljudstvo brihtno in se zanima ne samo za svoje razmere, ampak za politični položaj po celi državi, zato ve tudi, da g. Radič, odkar je vlada njegov proces abo-lirala, ni priredil niti enega shoda med svojimi hrvatskimi krneti! Samo v Belgrad je hodil govorit in v bližino Belgrada, pa na. Krško polje, ln naši ljudje se vprašujejo: Kako to, kaj je temu vzrok, čemu hodi nvož k nam prodajat svojo politično modrost, pred svojimi volivci pa se ne prikaže? In naše ljudstvo je tudi ugenilo, zakaj. Mož rabi po svoji kapitulaciji pred radikali nekaj vspehov drugod: pri bratih Srbih iu Slovencih, da bi mogel vsaj nekoliko opravičili pred Hrvati vstop svoje stranke v radikalno vlado in popolno opustitev republikanskega programa, federalizma in hrvatskih državnopravnih poslulatov. G. Radič bi rad hrvatskim kmetom prinesel novico, da so tudi Slovenci pristali na njegovo kapitulacijo. No pa iz to moke, g. Radič, ne bo kruha in g. Radič bo moral moral odgovornost za svoj preokret nositi pred Hrvati do konca sam. Od Slovencev jo bosta delila z njim samo gospoda Pucelj in Prepeluh, o čemer se je g. Radič najbrže na Krškem polju Iudi sam prepričal. Slovenci dobro vemo, kje gospoda Radiča čevelj žulji. On rabi našo podporo, da bi na eni strani imponiral svojim : prisrčnim : zaveznikom radikalom, na drugi strani pa kako utrdil svoje vednobolj kolebajoče stališče med Hrvati; da bi ene prestrašil, druge pregovoril, med enimi ohranil svoj bledevajoči nimbits, druge prepričal, da njegova moč raste drugod. Toda kakor v Sumadiji in Vojvodini, lako tudi v Sloveniji ne bodo g. Radiču vzcvetele lavo-rike. Pri nas se more uveljaviti in pridobiti ugled samo vztrajno delo, ne govorjenje, načelnost in doslednost. Za radičevščino Bog ni ustvaril slovenske zemlje. — x— i politi čnem življenju. Večina ministrov še ni prišlo -r Belgrad. — Nikola Pašič odpotoval v Evian les Eains. — Nekatera po d tajniška mesta so še nezasedena. — Možnost fuzije med demokratsko stranko in JMO. Belgrad, 26. avg. (Izv.) Ker sc nahajajo kralj, Pašič in večina ministrov izven Belgrada, je razumljivo, da vla-^a v političnem življenju v Belgradu popolna tiš na. Še oni ministri, ki so še v Belgradu. rešujejo in končujejo zgolj svoje resorne zadeve. Ker je število momentano v Belgradu nahajaječih se ministrov za dalekesežne sklepe v ministrskem svetu nezadostno, sc ministrski svet nc more sestati k seji. Ravnotako tudi državni podlainiki, dasi so žc prišli v svoja ministrstva, še niso popolnoma prevzeli svojih službenih mest, ker jim šc ni bilo mogoče, da položijo prisego. Storiti bodo mogli to šele po vrnitvi zastopnika ministrskega predsednika Marka Gjuričiča, Izmed državnih podtajnikov ni še prišel v svoje ministrstvo podtajnik v ministrstvu za finance g. Mirko Neudorfer, ker sc dr. Stojadinovič še ni vrnil iz Črne gore, kamor je bil odpotoval v svrho organizacije svečanostnega prenosa kosti P. Petroviča Njegoša. Kakor se glasi poročilo iz Karlovih Vari,' jc ministrski predsednik Nikola Pašič odpotoval zvečer v Evian les Bains. O ministru za notranje zadeve Boži Mak-simoviču sc je govorilo najprej, da sc vrne v Belgrad v nedeljo, potem pa v torek. Medtem pa šc dar.es nc vemo, kje je. Po nekate- Posvetovanje med disidenti HSS m HZ, Zagreb, 26. avg. (Izv.) O razmerju med disidenti HSS in HZ je Vaš dopisnik iz pogovora z nekaterimi poslanci izvedel sledeče: Disidentsko krilo, katero hoče z dosedanjo H Z osnovati novo stranko, še ni edino o vprašanju monarhije, kakor to zahtevajo poslanci HZ. Dokler v tem nc pride do soglasja, sestanka, na katerem bi sprejeli skupen program, še ne bodo sklicali. HZ se je razgovarjnla o skupnem delu tudi z disidentskim krilom dr. Buča. Ti so sodelovanje s HZ odbili, ker HZ ne zahteva odločno samouprave Hrvatske iu revizije ustave. Disidentsko krilo dr. Buča iu tovarišev stoji odločno na stališču konfedera-tivne ureditve države. Seja ministrskega sveta. Belgrad, 26. avgusta. (Izv.) Zvečer so je -e pred odhodom hrvatskih ministrov HSS v Zagreb vršila kratka seja ministrskega s-eta, na kateri sc jc razpravljalo o tekočih zadevah, ki jih jc bilo vsekakor treba rešili pred odhodom hrvatskih ministrov iz Belgrada. Sklenilo se je, da sc podpiše trgovinska pogodba med našo državo iu Avstrijo. Nadalje so se obravnavala nekatera manj važna vprašanja, tikajoča se obmejnega prometa. Ministrski svet jo nato sklenil, da zastopa vlado pri otvoritvi velesejina v Ljubljani minister za Irgo-vino in industrijo dr. Krajač, ki prispe v Ljubljano dva dni pred otvoritvijo velesejma. Posl, Sušnik o HSS v Sloveniji. Belgrad, 26. avgusta. (Izv.) Danes je prispel v Belgrad podpredsednik Jugosl. kluba g. Antou Stt^nik, ki je časnikarjem i/JavU, da rih poročilih se nahaja v Karlovih Varih, po drugih pa v Evian les Bains, po tretjih pa na Bledu. V skupščini ni za sedaj nobenega izmed poslancev. V kuloarjih narodne skupščine vlada mir in tišina. Posamezne stranke se namreč pridno pripravljajo na delo in borbe, V} sc pričakujejo ob jesenskem zasedanju narodne skupščine. Vsa notranjepolitična paž-nja sc vedno bolj osredotočuje na dvoje značilnih kongresov, ki se bosta vršila v najkrajšem času, na kongres zemljoradniške stranke v Belgradu ter na kongres JMO v Sarajevu. Posebno v zvezi s poslednjim so jako žive one govorice, ki vedno bolj govorijo o možnosti fuziie med demokratsko stranko in JMO, s čimer bi bila v našem parlamentu zajamčena organizacija močnega ccctruma 51 poslancev. V našem strankarsko-političnem življenju jc z ozirom na merodajne kroge naše parlamentarne opozicije važno naglasiti, da prevladuje v teli krogih mišljenje, da se današnja vladna kombinacija radikalov in radičevcev re bo mog'a dolgo obdržati in da sc mora v najbližjem času računati z novo politično in strankarsko konstclacijo, ki bo omogočila drugi vladni kombinaciji prevzem uprave v državi. Dr. Buč in Došen, ki sta se vrnila s pokrajine, kjer sta imala več sestankov z volivci, sta izjavila, da ima Radič zaupanje ined ljudstvom začasno samo zato, ker ljudstvo misli, da je sporazum samo predhodna taktika. Kakor hitro bodo pa uvideli, da je Radičev korak definitiven, ga bodo zapustili. Prihodnji teden bo sklican v Zagrebu sestanek zaupnikov, katerega se bo udeležilo nad 80 utemeljiteljev HRSS. Dr. Buč je izjavil, da se bodo sestanka udeležili tudi nekateri poslanci, ki so še v Seljačkem klubu. Paralelno s tem se vrše razgovori o osnovanju bloka hrvatskih opozickmalnih strank, v katerem bi sodelovali disidenti in UZ. akcija IJSS v Sloveniji nc more niti najmanj škodovati SLS; v svojem okraju je dobil on štirikrat več glasov kakor Pucelj iu HSS. Sicer pa je g. Pucelj izjavil, da nimajo shodi na meji Hrvatske in Slovenije u i kake važnosti za razvoj političnih razmer v Sloveniji. Glasilo JI/SO zapljenjeno. Sarajevo, 26. avgusta. (Izv.) Včeraj je bil v Sarajevu zaplenjen prvi list po novem tiskovnem zakonu Novi glasnik Jugoslovanske muslimanske organizacije . Zaplenjenih jc nekaj delov iz govora Saljih Baljiča v parlamentu in brzojavka dr. Spaha na notranjega ministra, ki je bila priobčena tudi v Politiki iri Obzoru . Nadalje je bil zaplenjen tudi del uvodnega članka. Okrožno sodisf c jc razen govora Saljih Baljiča /.aplenitev potrdilo. Proti dr. Behmenu je vložena ohtožba radi netenja plemenske iu verske mržnje. Vzgoja in izobrazba našega ženskega naraščaja. (Gospodu ministru za prosveio v premislek.) Ni treba, da bi bil pust moralist, komui se pota, po katerih hodi danes na splošne vzgoja in izobrazba ženske mladine, ne zde prava. 2e splošno javno ozračje, ki so ga ustvarile vojne in povojne razmere, ni ugodno temu, kar smo do pred kratkim imenovali '.'dobro v zgojo - za žensko mladino. Padli so domalega vsi družabni ^predsodki in danes sme hčerka najboljše družine : in dama najboljše družbe.: v javnosti nastopati s tako popolno svobodo, kakor je prejšnji nazori in običaji niso prenesli in ki je ob sebi izključevala iz ;dobre družbe '. V žeustvu samem se kaže bolestna težnja, da posnema moškega iu se izživi. povsem na njegov način. Ta pojav se kaže posebno v večjih mestih, kjer je v velikem delu šolstva izvedena koedukcija in kjer so šport, kavarna in kino postala glavna torišča najsvobodnejše družabnosti. Razen tega ne smemo pozabili na vpliv dušne paše, ki jo na vseh straneh vsiljuje dnevna literatura . Jasno je, da sedanja žena, ki je prisiljena in pozvana, da se udeležuje vsega javnega življenja, ni mogla oslati v prejšnjih ozkih družabnih mejah. Toda istotako je pa tudi gotovo, da s prejšnjimi oblikami no bi bili smeli zavreči tudi prejšnjega duha, v kolikor je bil nositelj večnoveljavuih vrednot in idealov. Prav je, gotovo, da so je ženski nil;» dini odprla neomejena pot do izobrazbe; prav je, da se žena v javnem življenju svobodno giblje; prav jc, da žena goji tudi šport; prav je, da se jc tudi ženska moda prilagodila novim življenskini pogojem žene. Ali je pa prav, da se vzgaja in izobrazuje ženska mladina popolnoma po istem kopitu kakor moška iu z njo skupaj? Ali je prav, da so ženske kar povprek zavzele svoje mesto po kavarnah, kinih, barih in da tekmujejo z moškimi v vživanju nikotina in raznih drugih svoboščin? Ali je prav, da ženska v športu nastopa z brutalnim preziranjem same sebe, svojih naravnih nalog in svojega kulturnega poslanstva? Ali je prav, da si daje ženska od velemestnih dobičkarskih špekulantov krojiti modo, ki skuša odvreči zadnje figovo pero iu ki sili žensko čimdalje tembolj, da posveča večji del svojih misli in svojega časa in p rev komorni del dohodkov svojega moža svoji zunanjosti? Ali je prav, da odrašča ženska mladina brez vse vere in vsled tega brez vseh višjih idealov — realna, da ne rečemo materialistična, pusta, prazna, nesrečna aH pa razuzdana? Kaj bo mogla taka žena, taka mati dati svojemu možu, svojim otrokom, odkod bo vzela notranji ogenj, da bi z njim ogrevala in razsvetljevala svoj dom? Blagrovali bi se, ako bi mogli verjeti, da gledamo pretemno, da je vse, kar opažamo nezdravega med našim ženstvom, le začasen, zunanji pojav, ki ne sega do jedra iu ki polagoma ob sebi izgine. Nasprotno vemo, oa tudi resni ljudje med našimi političnimi nasprotniki s skrbjo gledajo v bodočnost iu priznavajo, da sedanja, veri tako tuja pola javne ženske vzgoje in izobrazbe nikakor niso dobra. Saj je v posebno srečnih okoliščinah mogoče, da se v posameznem slučaju posreči tudi talca vzgoja ali boljše — da ostane posamezno dekle kljub taki vzgoji dobro; toda na splošno so uspehi zelo problematični, kakor nas uči izkušnja. Zato si tudi premnogi politični nasprotniki pri vzgoji hčera ne upajo tvegati skoka v temo in izročajo svoje hčere v izoorazbo verskim zavodom. Verski moment tvori v življenju vseh kulturnih narodov etično-kulturno silo prve vrste. Vera je sestavni element narodne psi-he, ki okrni iu usahne, ako se ta del iz nje iztrga. Poglejmo prijateljsko Francijo! Ali ne zajema ia najkulturnobojnejša med evropskimi deželami in obenem najbolj katoliška med vsemi — še danes vseh svojih ua-rodnokulturnih in narodnoobrambnih sil iz svojega verskega vira? In sosedna Italija — ali sc ne vrača pod najbolj narodnoc vlado k svojim starini verskim idealom in tradicijam? Pa naša hrabra Srbija, navidezno tako indjfereiilnu v verskem pogledu, pa vendar lako zvesta svoji cerkvi in z njo tako tesno spojena! Odmislimo i/, življenja teh narodov, iz njihove politične zgodovine in kulture ver- ski moment —. kaj nam potem še ostane od njih? Vse to velja v polni meri tudi za naš slovenski uarodič, ki je po števila resda eden izmed najmanjših, ki pa spada po svoji splošni kulturi, po svojem krasnem, visoko razvitem jeziku, (>o svoji pridnosti in poštenosti med prve narode sveta. Naj nam pove naj-zagrizenejši nasprotnik: komu je slovenski narod za vse to v prvi vrsli hvale dolžan? Ali ne katoliški veri, iz, katere mu je izvirala omika in izobrazba, iz katere so mu vstajali do današnjega dne nesebični, idealni voditelji in prosvetitelji? Ne pozabimo pa, da je najzvestejša čuva-rica iu uegovateljica narodnih svetinj — žena. Ako se žena tem svetinjam izneveri — komu naj potem poverimo nalogo, da jih hrani in deli pokolenju za pokolenjem? Ako žena izgubi idealizem, kdo naj potem goji ideale v mladini? A brez idealov, brez morale noben narod ne obstane. Narod, ki si hoče vzgojiti brezversko ženstvo, samemu sebi jamo koplje. Francija in Italija imata globoko vemo ženstvo in pravtako živi v pravi srbski ženi še vedno istiniti strah božji. Ne moremo si misliti, da odgovorni čini-telji v naši državi ne bi poznali in ne bi vedeli ceniti ogromnega pomena verskonravne vzgoje posebno za žensko mladino. Ako hočejo državi in narodu dobro, in nad tem pač ne smemo dvomiti, morajo hoteti idealen, j nravno krepak ženski naraščaj. Potem pa j morajo tudi i-z vseh sil pospeševati in podpirati zavode, ki tak naraščaj vzgajajo. Bila bi nedopustna kratkovidnost, ako bi hotela državna oblast dejansko zapreti in za-treti naša vzorna zasebna ženska učiteljišča. Neglede na to, da so ti zavodi dajali najboljše učne moči, marveč je dobra vzgoja in izobrazba, ki jo nudijo ti zavodi ženskemu naraščaju, ob sebi največjega pomena. Vzgoja in izobrazba na teh učiteljiščih je najboljša priprava za materinski poklic — vsaj v sedanjih razmerah, ko vzgoja v domači hiši odpoveduje. Dejansko se mnogo teh deklet zgodaj poroči, in to dobro poroči. — Nekam lK>do morala iti poslej dekleta, ki bi se drugače vzgajala na teh učiteljiščih; v strokovne šole prav gotovo ue pojdejo, pač pa se bo večina napotila v državne gimnazije in realne gimnazije hi država jih bo vse bolj imela na glavi, da jim preskrbi službe, nego bi jih imela, ako bi iini ne onemogočila študija na zasebnih učiteljiščih. Neprecenljiva po bo škoda, ki jo bo trpel narod zaradi neprimerne vzgoje in izobrazbe tolikega novega ženskega naraščaja. Odgovorni činitelji naj ne zapirajo oči pred vsemi važnimi razlogi, ki odločno govore proti zatvoritvi naših zasebnih učiteljišč. Naj bodo zlasti prepričani, da med slovenskim ljudstvom nobeno prizadevanje ne more bolj utrditi in poglobiti državne misli nego spoštovanje njegovih narodnih svetinj. Silen orkan v Subotici. Zagreb, 26. avgusta. (Izv.) V torek popoldne okoli štirih jc divjal nad Subotico in okolico silen orkan, ki je napravil v samem mestu na milijone dinarjev škode. Silni vročini jc sledil najprej močen vihar, ki je zavil celo mesto v goste oblake prahu, nato pa so začele padati prve težke deževne kaplje pomešane s točo. Ljudje so bežali v hiše, vozovi so hiteli pod varne strehe. Ulice so bile v trenotku popolnoma prazne. Vihar je postajal čiradalje silnejši. Raz streh je začela padati opeka, rušili so se dimniki, okna niso vzdržala več silnega zračnega pritiska. Vihar je spremljal strahovit naliv. Voda je vse nižje ležeče dele mesta preplavila in zalila vse kleti. Največ škode je napravil naliv na prostoru subotiškega velesejma, ki so ga v nedeljo slovesno olvorili. Posamezne paviljone je vihar raztrgal in njihove dele raznesel daleč naokoli, voda pa je odplavila velik del razstavljenih predmetov. Kar jc ostalo na mestu, je vse uničeno. Orkan je podrl celo dva cerkvena stolpa. Podrl je stolp cerkve sv. Roka in stolp cerkve sv. Jurija. V glavni ulici Kralja Aleksandra sc je podrl zid neke hiše tako, da se je celo poslopje nagnilo. Več ali manj poškedo- Seja poslancev SiSS. Pr^ave za nove trgovmske pogodbe. Belgrad, 26. avgusta. (Izv.) .V ministrstvu za trgovino in industrijo se je sestavil referat za sklepanje novih trgovinskih pogodb s posameznimi državami. Besedilo po tem referatu zamišljenih trgovinskih pogodb se bo čimpreje moralo obravnavati na skupni seji zastopnikov ministrstva financ, prometa, trgovine in industrije ter zunanjih zadev,da se na tak način pripravi material za sklepanje trgovinskih pogodb s posameznimi državami. Končnoveljav-na odločitev je v tem pogledu pridržana ministrskemu svetu. VZORČNI VELESEJM V GRADCU. Gradec, 26. avg. (Izv.) V soboto otvorijo v Gradcu letošnji velesejm, združen z umetniško razstavo. Graški sejm bo otvoril predsednik avstrijske republike Heinisch. RUSKO BRODOVJE V SREDOZEMSKEM MORJU-. Moskva, 26. avg. (Izv.) Ruski vladni krogi nameravajo poslati več vojnih ladij iz Črnega morja v Sredozemsko morje na obisk italijanskih in turških pristanišč. RAZVOJ RUSKE INDUSTRIJE. Moskva, 26. avg. (izv.) Dosedanji razvoj ruske industrije je tako ugoden, da je vlada sklenila nad 500 tovarn, ki so doslej praznovale, zopet spraviti v obrat. V zopet olvorjenih tovarnah bo zaposlenih nad četrt milijona delavcev. Kvalificirani delavci dobe posebne ugodnosti. Novo industrijsko politiko zastopa Trockij. vana pa je skoro vsaka hiša. Večina hiš je brez streh in brez oken. Brzovlak, ki vozi iz Peštc preko Subo-tice v Belgrad, se je moral na postaji Somšič zaradi viharja ustaviti in se vrniti v Subotico. Na manjših postajah je orkan prevračal va^ gone kot igrače, da je ves promet zastal. V Starem Šivcu jc vihar podrl stolp protestantske cerkve. Ruševine so pokopale pod seboj enega človeka. Drevje je vihar ruval s j koreninami, strehe pa je odnašal kar cele daleč proč od hiše. Ranjenih je mnogo oseb. Kopališče Palic pri Subotici je popolnoma uničeno. Vihar je uničil 550 lepih kopalnih kabin, raztrgane in razmetane deske pa jc odnašala voda. Ljudi, ki jih je bilo v kopališču tik pred nevihto vse polno, se je lotila silna panika. V kabinah shranjene obleke kopalcev je vihar večinoma odnesel. Na jezeru pa je vihar prevrnil čoln s 6 veslači, ki so bržkone vsi utonili. Škoda po okolici Subotice je velikanska. Vrtovi, vinogradi in sadovnjaki so popolnoma uničeni. Vihar je divjal po celem severnem delu Vojvodine in raztrgal vse brzojavne in telefonske zveze. Ker jc ustavljen tudi ves železniški promet, je severna Vojvodina popolnoma odrezana od ostalih delov države. Francoska nota Nemčrn. Belgrad, 26. avgusta. (Izv.) Ministri in poslanci HSS, ki so bili v Belgradu, so zvečer odpotovali v Zagreb, kjer se bo jutri vršila važna seja HSS. Odpotovali so Pav le Radič in dr. Krajač, kakor tudi vsi podiajniki HSS. Minister za pošto in brzojav dr. Šuperina. ki se nahaja na službenem potovanju v Vojvodini, se tudi pripelje v Zagreb. Tej seji se v političnih krogih pripisuje zelo velika važnost, ker se smatra, da bodo na njej rešili razna vprašanja, ki so v zadnjem času nastala med radikali in radičevci. I Trgovinska pogodba z Avstrijo In češkoslovaško. Belgrad. 26. avgusta. (Izv.) Pogajanja ! med našo državo in čehoslovaško republiko, i ki naj privedejo do medsebojne trgovinske pogodbe, se bodo pričela po podpisu trgovinske pogodbe z Avstrijo. Trgovinska pogodba z Avstrijo se bo v najkrajšem času podpisala in je treba v zvezi s tem ugotoviti, da obremenjuje ta trgovinska pogodba predvsem gospodarske kroge v Sloveniji in srednje pna-dele na Hrvatskem. BOSANSKE ŽELEZNICE SE PRETVORIJO V NORM ALNOTIRNE. Bolgrad, 26. avgusta. (Izv.) V ministrstvu za promet se pripravljajo dela, na podlagi katerih bi se ozkotirne železnice v Bosni pre-| tvorile v normalnotirne. Tozadevne odredbe >o že odposlali na železniško ravnateljstvo v Sarajevu, ki naj v ta namen sestavi posebne ! komisije. Berlin, 26. avgusta. (Izv.) Francoska nota o varnostni pogodbi je sestavljena v jako pomirljivem duhu. Nota govori o razmerju med varstveno pogodbo in med versajsko mirovno pogodbo, odgovarja na pomisleke Nemčije glede vstopa v Društvo narodov in omenja var-nostne pogodbe glede vzhodnih mej. Temeljna misel note. je, da varnostna pogodba ne sme izpremeniti določb versajske pogodbe. Splošno pričakujejo, da bo nemška vlada pristala tudi na predlagano konferenco o varnostni pogodbi, ki bi se vršila meseca septembra v kakem malem švicarskem mestu. ČIČERIN PROTI VARNOSTNI POGODBI. London, 26. avgusta. (Izv.) Pred svojim odhodom v Italijo je izjavil Čičerin dopisniku »Daily Heralda«, da je zavzemanje Angležev za varnostno pogodbo naperjeno v glavnem proti Rusiji. Pravi namen varnostne pogodbe je zasejati med Rusijo in Nemčijo razdor. Podpis varnostne pogodbe bo po čičerinovem mnenju resno ogrožal svetovni mir. Caillaux v Losidcnu. Pariz, 26. avgusta. (Izv.) Poročila pariškega časopisja o finančnih pogajanjih v Londonu se glase zelo optimistično. Listi nagla-šajo obojestransko dobro voljo priti do sporazuma. Težkoče so sicer velike, a niso nepremagljive. Pariz, 26. avg. (Izv.) Caillaux bo ostal v Londonu nekaj dni dalje, kakor je bilo sprva določeno. Do končne rešitve vprašanja francoskih dolgov še ne lx> sedaj prišlo, ampak se bodo dogovorili le o smernicah, na podlagi katerih bodo izdelali strokovnjaki notrebne finančne načrte. Fez, 26. avgusta. (Izv.) Po dosedanjih poročilih so se Rifanoi umaknili z vsega ozemlja med Zernalom in reko Uergho. V tem delu vlada mir. Osemsto rodbin v okolišu čoida se je udalo. Francoski lelalci so uspešno obstreljevali sovražne postojanke. Posadko v Felua so Francozi preskrbeli z živežem. Pariz, 26. avg. (Izv.) Primo de Rivera je izjavil časnikarjem, da nameravajo zavezniki v Maroku najprej izolirati nekaj domačih rodov, da ne bodo mogli podpirati Abd-el-Kri-ma, potem pa bodo skupno nastopili proti Afod-el-Krimovi armadi. Vojaške operacije ae bodo začele približno v 10 dneh. Dogodki na Kitajskem. London, 26. avg. (Izv.) »Daily Mail« poroča iz Hongkonga, da so tamošnji angleški trgovci brzojavili vladi v London, naj skrbi, da postane Kanton zopet svobodno pristanišče. Zahtevajo tudi izgon in razorožitev v Kantonu bivajočih Rusov. Čc ne gre drugače, naj proglasi angleška vlada nad Kantonom blokado. Boji v Siriji. Pariz, 26. avg. (Izv.) Havas poroča iz Kairc, da je 1500 Druzov napadlo Damask. Francoska konjenica in francoska letala so napad odbila. Pariš, 26. avg. (Izv.) General Sarrail poroča: Posadka v Sueidi je še vedno obkoljena. Ženam in otrokom so Druži dovolili prost odhod v Damask. Conraif von ^fitzendorf umrl. Dunaj, 26. avg. (Izv.) V Mergentheimu pri Hcilbornu na Wiirtcnberškem jc v torek popoldne ob 17 umrl bivši načelnik avstrijskega generalnega štaba »Conrad von Hotzendorf. Conrad von Hotzendorf je bil rojen 14. julija 1. 1852. v Penzingu pri Dunaju. Kot sin avstrijskega polkovnika je bil vzgojen v vojaških šolah. Služboval jc v raznih polkih, večinoma pa kot generalšta^ni častnik in je kot tak imel priliko spoznati skoro vse dežele bivše monarhije. Kot zaupnik prestolonaslednika Franca Ferdinanda je postal šef avstrijskega generalnega štaba in na tem mestu je začel z železno doslednostjo izvajati svojo vojaško politiko. Avstrijo jc oborožil, kolikor je mogel, najprej proti Italiji, kasneje pa proti Rusiji in (Srbiji. Nestrpno jc čakal trenotka, ko bi mogel potegnili meč iz nožnice. Njegova želja se mu je izpolnila 1. 1914. in znano je, kako veselo sc je ob vojni napovedi sprehajal po dunajskem Ringu. V svetovni vojni je bil prva leta šef generalnega štaba, kasneje pa jc njegova slava zatonila. Zadnja leta svojega življenja je preživel večinoma v Ino-mostu. KOMUNISTI V VARŠAVI. Varšava, 26. avg. (Izv.) Policija jc v Varšavi zaprla okoli 30 komunistov, ki so imeli sestanek na Visli v čolnu. Beležke. S^-^ska akademija zvrsti m umetnosti. Pišejo nam: Zadnje leto je bilo pri vseh odborovih sejah Slovenske matice in Narodne galerije stalno na dnevnem redu vprašanje, kako naj se izvede osnutje Slovenske akademije znano.sti in umetnosti. Slovenska matica polagoma likvidira svoja velika, prej začeta literarna podjetja. Izšel je zadnji zvezek zbirke narodnih pesmi, sedaj se tiska zadnji zvezek Slovenske zemlje, ki bo opisal Štajersko in Prekmurje. S tem bo ena faza matičnega razvoja končana in društvo bo prešlo v drugo fazo svojega življenja, ki predstavlja višjo kulturno stopnjo. Minilo je ravno četrt stoletja, odki'i- je A. kerc kot urednik »Ljublj. zvona« zapi 1 o Matici nrslednje besede: »Občni zbori naše »Matice« nc vzbujajo dandanes več ti.'.cga vsestranskega zanimanja, kakor so ^a vzbtr li še pred 15 leti. To je pač nasledek našega razvoja. Najboljše leposlovne knjige izhajajo zunaj »Matice«. Delo književnega založništva in izdajanja se jc porazsrc-dotočilo, porazdelilo, porazvejilo .. . Vrhutcga moramo upoštevali pomnoženo število naših časnikov in bcletristično-znanstvenih mesečnikov, ki prinašajo obilo in čimdalje več gradiva . . . Ker vidimo, da ravno moderni slov. beletristi ne izhajajo v zalogi naše »Matice«, slutimo, da utegne ta moment morebiti šc bolj pomikati »Matico« na — znanstveno polje. Kako se bodo stvari razvijale v bodoče, sedaj še ne moremo vedcii. Toliko je gotovo, da bi rni Slovenci sami sebi kopali grob, če bi zanemarjali znanosti. Kateri narod na svetu more izhajati brez znanosti? In koliko dela nas še čaka! Mi še sami sebe nc poznamo! Ne poznamo ne svoje preteklosti dovolj, ne svojega slovanskega bistva ... Prav nič torej ne bi škodile, če se »Matica« polagoma prelevi v nekako akademijo.« Pojavi, ki jih je Aškerc opažal pred 25 leti in ki so ga napotili, da je razpravljal o preosnovi »Matice« v akademijo znanosti, so sc medtem šc pomnožili in danes stojimo pred dolžnostjo, da izvedemo, kar sc jc zadnjo četrt stoletja neprestano pripravljalo in kar je sedaj, J-o imamo lastno univerzo, mnogo lažje in potreb-nejše — da osnujemo akademijo znanosti in umetnosti. Ta namen pa jc v zvezi z Narodno galerijo. Bilo jc prav lako pred 25 leti, ko jc isti Aškerc zapisal, ocenjujoč prvo slovensko umetniško razstavo. »Kar bi bilo jako potrebno, jc to, da bi sc ustanovila v Ljubljani posebna galerija za upodabljajoče umetnosti. Temelj taki galeriji sc jc siccr že položil v deželnem muzeju »Rudolfinu«, ali želeti je, da bi imele upodabljajoče umetnosti ,voje primerne prostore. Mccen, ki bi nakupil najlepše umotvore prve slov. umetn. razstave za narodno čaleriio slik in skuk>tu.r. hI si zaslužil slave pri vseh izobraženih, napredno mislečih Slovencih.« V tej točki slovenskega kulturnega programa je opažali še krepkejši razvoj, nego pri »Matici«. Izza Aškerčevega časa se je ustanovila Narodna galerija, ki je zbrala zelo veliko število modernih umetnin, tako da je v njej pregledno zastopana slovcn-! ska umetnost od Šubiccv do današnjega dne, našli so se meceni, ki so ji omogočili obstoj in zagotovili bodočnost, dosegel se je načelen sporazum s škofijskim in narodnim muzejem glede združitve vseh treh zbirk v eno veliko in popolno galerijo. Skupaj s Slovensko matico bi Narodna galerija danes žc mogla ustanoviti Akademijo znanosti in umetnosti, ki bi bila potrebni zaključek našega kulturnega razvoja, srce našega prosvetnega dela, naša zveza z ostalim kulturnim svetom in ponos Ljubljane. Da se ta namera še ni izvršila in da sc jc stvar vedno nanovo obravnavala v odborovih sejali Matice in Galerije, je iskati vzroka v pomanjkanju primernih prostorov, na katerih potrebnost jc opozarjal že Aškerc. To je stvar, ki ni niti v matičnih niti v galerijskih, marveč v drugih rokah, a kljub temu jc upati, da se bo ugodno rešila, kajti ne moremo si misliti človeka, ki bi hotel tako, vsemu narodu potrebno ustanovo preprečiti. Čas jc, da ?-,<• danes izvede, kar so naši prosvetni delavci pred četrtino stoletja slutili in želeli. »Narodni dnevnik« replicira v daljšem odgovoru na članek dr. Kulovca v torkovem »Slovencu«. Priznati moramo, da so razmo-trivanja mirna in skušajo biti dosti stvarna. »Narodni dnevnik« je lc prezrl, oziroma šel preko glavne misli omenjenega članka. Članek odgovarja na nezaslišano žalitev, ki jo je izrekel St. Radič proti slovenski duhovščini na nedeljskem shodu v Krškem. Stjepan Radič se ni prav nič dvoumno ali celo pogojno izrazil: izrekel jc žalitev kategorično, da je od sto duhovnikov v Sloveniji morda cn sam dober ali pa tudi nc. Ali more tako govoriti o celotnem številnem stanu razsoden človek? | Ali more tako govoriti na velikem shodu kulturen človek? Ali more tako govoriti človek, ki jc bil do zadnjega časa absolutni in ncoporeč voditelj celega naroda in je faktično tudi še danes predstavnik tega naroda? Ali je morda za to svojo gorostasno trditev navedel tudi zadostne dokaze? Kateri človek na božjem svetu bi za tako gorostasno trditev mogel sploh navesti zadostnih dokazov? Ali se ne mara proti taki kategorični brezpogojni žalitvi celega stanu, ki je vendar v zgodovini slovenskega ljudstva v preteklosti igral najodličnejšo vlogo in ki tudi dandanes za (Slovenstvo ni brez velikih zaslug, ali se nc mora upreti vsa notranjost vsakega količkaj pošteno čutečega človeka? To je bistvo stvari in to je podčrtal dr. Kulovec v svojem članku v torkovem »Slovencu«. In če se tudi nihče ne bi bil oglasil v obrambo časti slovenskega duliovništva, za nas stoji, da bi se tako nerazsodna kleveta v prepričanju vseh pošicnih ljudi obrnila sama proti onemu, ki jo jc izrekel. In čc skuša »Narodni dnevnik« g. Radiča nekoliko opravičevati s tem, češ, da se duhovščina spušča v politiko, smo mnenja, da ni s tem Radičeve krivde prav nič zmanjšal. Po trditvi g. Radiča je vsa slovenska duhovščina ničvredna, malopridna, sebična, narodu v škodo, izvzetih je morda samo par, pa še za teli par se po nezaslišani trditvi Stjepana Radiča to nc da dognati. Kdo bi j mogel tako žalitev s čimerkoli omiljevati, zmanjševati, ali celo iti mirno preko nje na dnevni red? Čc jc »Narodni dnevnik« v svojih izvajanjih načel tudi načelno vprašanje o razmerju duhovnika do politike, o umestnosti ali neumestnosti tudi političnega udejstvovanja duhovnikovega, je pač na prvi pogled jasno, cia to ni v nobeni zvezi z ono nezaslišano žalitvijo cclolncga slovenskega duhovniškega stanu. Zato se tudi dr. Kulovcu ni bilo treba spuščati v ta razmoirivanja. »Narodni dnevnik« je ravno o teli vprašanjih že večkrat razpravljal in zdi sc, da jih hoče pomagati razčistili. Nc dvomimo prav nič, da bo , dr. Kulovec tudi o tem prav rad odkrito in [ jasno povedal svojo sodbo, čc jo »Narodni 1 dnevnik« želi slišati Dne 23. avgusta se je vršil pri D. M. v Polju proteslni shod shod proti nameravani prezidavi starega šolskega poslopja, ki bl obremenila občino za dva milijona dinarjev, pa bi vprašanje šolske zgradbe s to prezidavo ne bilo rešeno in bi morala občina v dosledno m času kljub temu graditi novo šolsko poslopje. Shodu jo predsedoval tov. A. Lajovec, ki jo povdarjal namen protestnega shoda. Bivši obč. odbor je uvidel, da je potrebna nova šola; zato je tudi začel z akcijo zanjo ter že v letošnji proračun vstavil za nakup stav-bišča primerno vsoto. Sedanja šola bo v nekaj letih premajhna, a če se ta sedaj po sklepu gerentstva preuredi, imeli bi le spakedra-no stavbo. Ako pa zbiramo fond, ki bi se obrestoval, imeli bomo v nekai letih novo šolo morda za isti denar, kolikor bi sedaj stala krparija stare. Gerentstvo hoče najeti posojilo na 15 let v znesku dveh milijonov dinarjev, in pri obrestni meri 10 odst. bi morala občina plačati skupnega dolga blizu do 4 milijone dinarjev. Kaj pomenja za občino blizu 16 milijonov kron dolga, o tem naj razmišlja zlasti delavstvo. Nadaljni govornik tov. R up re t omenja začrtani komunalni program bivšega občinskega odbora ter enako kot predgovornik konstatira, da je sedanja šola res za nič. Naj se popravi, toda le toliko, kolikor je sedaj nujno potrebno, kar bi veljalo kakih 80 do 100 tisoč kron. Gerentstvo za izvršitev nameravanih del sploh ni kompetenten. Kaj pa, če se bo valuta še nadalje dvigala? Koliko večja bo vsled tega obremenitev! Smo za popravo, ampak ne v gerentovem zamislu. Stvar naj se prepusti novemu občinskemu odboru. Šola bodi zdrava, dovolj prostorna in higije-nična. K temu pripomni tov. Lajovec, da je res hudo za učiteljska stanovanja, a občina ne sme tako ogromno obremeniti. Nato povzame besedo — burno pozdravljen — poslanec S m ode j. Izvaja: Ukrepi gerent. se morajo ovreči, ker nimajo podlage v zakonu. Gerentstva so sploh ob sebi slaba stvar. Mi hočemo pravo demokracijo; Ijuilstro imej povsod besedo! Govornik je v narodni skupščini interpeliral radi razpustov občinskih odborov, a minister ni stvarno odgovoril, Zeš da še nima zbranih podatkov. Dotakne se pri tej priliki ogromnih davkov in omenja proteste proti njim, ker z upropaščanjem davkoplačevalcev bo uničen tucli državi finančni vir. To velja enako tudi za občinsko gospodarstvo. Pri današnjem protestu moramo pa še protest;rati proti gerentstvoni v obče. Izvoljeni občinski odborniki so odgovorni ljudstvu, ki po njih vpliva na obč. gospodarstvo. Gerenti pa niso izvoljeni od ljudstva, zato niso odgovorni ljudstvu, ampak vladi, kar nasprotuje načelu ljudske demokracije. Ljudstvu je treba nazaj pridobiti avtonomne pravice. Ne bomo dalje pustili kršiti ljudsko avtonomije. Kakor se čuje, se namerava svet, namenjen za novo šolo, pridobiti za Sokola. Ne le smemo, temveč protestirati moramo tudi proti načinu nameravane oddaje del. Gospod gerent si je pridržal pravico, da odda delo arhitektu, ki mu ga bo on hotel oddati. Ze iz tega samoposebi sledi, da tako daleko-sežni ukrepi ue morejo spadati v delokrog gerentskih poslov. Po razpisu je dana možnost, da se izključijo domači obrtniki. Zato je pritožim popolnoma umestna in potrebna in če se ji ne bi ugodilo, bomo poslanci vedeli, kaj je naša dolžnost. Končno poziva govornik, da naj pri prihodnjih občinskih volitvah vsi Izpolnijo svojo dolžnost v korist sebi in svoji občini! Poslančeveinu govoru je sledilo živahno odobravanje. Nato je bila prečitana pritožba proli sklepu gerentstva, dalje resolucija, obsegajoča tri točke, v katerih zbor protestira proti hitrici, r katero se hoče usiliti prezidava stare šole in naprtiti občini ogromni stroški in dolgovi; dalje zahteva, da se takoj prekine p pripravljalnimi deli, za katere gerentstvo sploh ni poklicano, ampak da se prepusti zidava izvoljenim občinskim zastopnikom, ker so volitve itak pred durmi; bodoči občinski odbor bo smatral vse take sklepe za protizakonite, delal zanje moralno in materijelno odgovornega osebno g. gerenta in gerentski sosvet ter si pridržuje regresno pravico proti njemu. Pritožba in resolucija sta bili sprejeti z velikim odobravanjem soglasno. Kajti pri protiglasovanju se ni dvignila niti ena roka, iz česar sledi, da soglašajo z nami vred tudi demokrati po vejem delegatu g. Ilrom-ru, kar jim bodi le v čast. Zato smo overjeni, da' bodo pustili pri volitvah občinskega odbora, ki bodo v treh tednih, ua cedilu gerentstvo iu ga z nami vred poslali tja, kamor spada, namreč v pozabnost. Zato pa: vsi na volišče iu oddajte svoje glasove našim možem, ki bodo skrbeli za obči blagor občine! F. » * • Sove sv. mašo bo daroval v nedeljo SO. avgusta v Olševku nad Kranjem ondotni domačin g. p- Ivan K o z 6 1 j, duhovnik Družbe Jezusove. Govoril mu bo g. jezutSlo-TPnca«, ki izide v soboto zjutraj, sprejema uprava še do jutri, petke? opoldne. — Oglase za nedeljsko slavnostno številko pa moremo sprejemati še do sob-te dopoldne ob 10, vendar tako pozno oddanim oglasom ne moremo več za jamčiti kake ugodnejše namestitve. Najnovejši seznam lastnikov čekovnih računov, pri poštni hranilnici v Belgradu in njenih podružnicah v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu. Izšel jc zelo dobro urejeni imenik (seznam) lastnikov čekovnih računo>v< najnovejše izdaje, ki. se lahko dobi po minimalni To vedo vsi, ki ceni Din 15.— pri poštni hranilnici v Belgradu in pri njenih podružnicah. Po nekem naključju smo izvedeli, da gradi tovarna čokolade »Mirim-' na velesejmu mlin na veter v naravni velikosti. Videti ga bo v obratu. Novo posredovalnico za služkinje je otvorila na Mestnem trgu 25 gdč, Rezika Plahuta. CeBj. čitatelje opozarjamo na današnji oglas. »Kdor mnogo prinese, prinese vsakemu vajo. Ker morajo pevci prav kmalu izvršiti važno nalogo ob dveh prilikah, kakor so malokdaj v društvih, naj pridejo prav zanesljivo vsi gg. pevci k vaji. Cev ijarska obrtna zadruga naznanja interesentom, da se vrši nje redna pomagalska preizkušnja v nedeljo dne 6. septembra t. 1 Tozadevne prijave sc sprejemajo najkasneje do 2. septembra v zadružni pisarni Hrenova ulica 3. — Načelstvo. Smrtna kosa. Rodbini Poiach-ovi na Mestnem trgu jc umrla sestra, odnosno svakinja gdč. Melanija Zalar v starosti 24 let. Bolehala je daij časa. Izlet Sv. Joštu nad Kranjem ima Zveza uradnic in trgovskih nastavijenk (Krekova 30. avgusta. Odhod ob en četrt na b z glavnega kolcdvora do postaje Sv. Jošt. Za sv. mašo preskrbljeno. Jedila vzame vsak s seboj. Člani in prijatelji društva prisrčno vabljeni. Izjava, Naprošeni smo za objavo sledečih vrstic: »V št. 66. »Uradnega lista« od 14. julija t. 1. jc bila razpisana neka služba. Kom-pctiral sem tudi jaz. Mislim, da sem imel pravico do tega. Oddana je bila drugemu. Vsakemu se lahko primeri, da propade. Dn tu bi bilo vse v redu. Bil sem prej kakor slej popolnoma miren. Nikogar nisem nadlegoval; ne ustno nc pismeno, nc direktno nc indirektno. jih tiče Oži iveia pa )e v javnosti yal neznana neprotokolirana družbi-ca z omejeno zavezo in šc omejencišiin programom, ki, kakor čujem od več straoi, pisari in Intervenira pri raznih gg. aktivnih in mi-, i nistrih n. r.. pri narodnih poslancih, tajništvih, J aktivnih in bivših ter tajnikih v postranskem j poslu in raznih drugih osebnostih —- zoper | mene, ki, kakor rečeno, dosedaj še nisem sto-• ril nobenega koraka, m za sebe, še manj zo-i per koga drugega! Cemu potem take zaplot- nekaj," je star pregovor. Tako je tudi s ' Pe- | kari je? Ali dotični gospodje katetamK. Izdelki so tako mnogovrstni, da si lahko vsak izbere po svojem okusu. Oglej si razstavo na velesejmu, paviljon »G«. — Bluze najnovejše priporoča tvrdka Krištofič-Bučar, Ljubljana, Stari trg. 1447 priiccs rosotnikorn vclcsCjma, da si ra istem in to v paviljonu »L< 215-17 naroče oblačila za jesensko in zimsko sc.zijo. Vzorci krasnega angleškega blaga, ter vodja ateljeja bo cenjenim naročnikom na razpolago. DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA. nc pozna|o nobene dostojnosti? Zakaj nc nastopajo z odprtim vizirjem? Sicer naj pa zahvalijo Boga, da so še to, kar co! — Tista p. n mesta in gospode, ki so jih ali jih še bodo člani ic riružbice nadlegovali, pa prosim oproščenja, če morajo imeti zaradi mene opravka z ogabnimi intrigami in denuncijacijami, kajti nič drugega niso tisti informacije«. Prepričan sem, da jih je vsakdo žc sam kot take taksiral. — Dzvali so mc — oglasil sem se: čc se bom še, se bom na drugem mestu, in siccr tako, da bo držalo. — Sc Vam zahvaljujem, gospod urednik itd. — Ljubljana, 25. avgusta 1925. — Janez Kccmur s. r. Zopet samomor. Predsinočnjim okoli 9 zvečer sta čula visokošolca Ljubiša Pcčanin in kemik Arandjel Arandjelovič z brvi preko Ljubljanice med bolnico in prisilno delavnico ženski krik in pljusk v vodo. Ker je bila že huda tema, nista mogla opaziti, kdo je skočil v vodo, pač pa sta skušala neznanega utopljenca zaseči, kar se jima pa radi teme ia prccej narasle vode ni posrečilo. Spremljala sta utopljenca do Hribarjeve tovarne, kjer je utopljenec izginil v valovih. Pri preiskavi so našli nato na obrežju ob brvici ;:;enski črni slamnat klobuk in črno žensko ročno torbico. V torbici so našli listnico, v kateri jc bilo 250 Din gotovine, nekaj listkov z raznimi be-ieškami in pa vizitko na ime Ivanka Ničman, Prečna ulica štev. 6, dalie očala, robcc in druge malenkosti. Po vizitki so ugotovili, da je samomorilka šivilja Ivanka Ničman iz Prečne ulice, ki jc hodila po hišah šavat in krpat perilo. 2ena je bila že delj časa bolna in jc kazala v zadnjem času znake duševne potrtosti, Pravi vzrok samomora pa šc ni raan. Utopljenko je voda odnesla in jc dosedaj še niso dobili. Strojne tovarne in livarne A. d. v Ljubljani, svonarna, Karlovška cesta št. 1, razstavi na letošnjem ljubljanskem velesejmu od 29. avgusta do 8. septembra 5 zvonov iz uajfinej-V'111/a in VHI/b ter abiturijente realke iz leta zasnovane zelo na široko :u v»a prireditev obeta biti vsled pestrega sporeda zelo zanimiva. Na predvečer v soboto bodo ob 8 zagoreli kresovi po vseh hribih v okolici Šmarja, pri lepi romarski cerkvi sv. Roka nad Šmarjem bedo streljali s topiči in bo igrala godba Katoliške amladine iz Maribora. — Drugi dan, v nedelja, bo glavni dan. Ob 9 bo sprejem vseli gostov v trgu pri g. Habjanu, nato krenemo vsi proti poslop. okrajnega sodišča, da se formiramo za sprevod. Sprevod, na čelu orlov.-ka konjenica, krene zatem pred Katoliški dom, cd tam pa v cerkev, če 6e ne bo vršila sv. maša na prostem. — Po sv. maši bo blagoslovitev novega doma; blagoslovi ga domačin g. profesor Vreze. Takoj po blagoslovitvi doma bo ua prostem pred domom mladinsko zborovanje. — Popoldne po večernicah ki bodo ob pol '3, bo na prostem pri novem Katoliškem domu orlovski telovadni nastop; nastopi ji. člani, članice, naraščaj iu orodne vrste. Po končanem telovadnem nastopu bo na istem prostoru ljudska veselica s prosto zabavo in narodnim petjem. Za šotore je poskrbljeno. Predpoldne ho po zborovanju pokknitev na grobu rajnega gospoda kanonika Bolianca. — Vse bližnje in daljnje okoličane in prijatelje naše mladine vabimo, da se tega slovesnega dneva udeležijo, da bo lak;« vsa prireditev res pravi ljudski tabor za dinarski olja' Dohrcdo-le so tudi narodne noše, moške in ženske. — A' sprevodu, kakor ludi med sv. maso n pri veselici, bosta svirnli dve godbi — mariborska omladinska in šmarska. — Polovična vožnja je dovoljena. V«ak udeležence naj kupi celo v oz-nico in jo da na '■•stepni pcfla.n • •vsati z mokrim žigom; v Šmarju bo pa dobil v pisarni pripravljalnega .-.dbora potrdilo, da se je udeležil prireditve. Nedeljski Slov ence. ki bo prinesel zanimive slike iz Šmarja, se bo razprodaja! med prireditvijo! — Bog živi! Savinjska dolino. Hmeliska sezona je \ polnem teku. V mraku r,uješ od vseh strani petje in smeh Obiralci se -racajo . r >iia. Ponosno koraka kmolič s polja, ob naloženem vozu, obenem pa se hvaležno spominja Najvišjega, kateri nam jc dal kljub raznim nev i-htum ut .no spraviti pridelek. Iz sušilnic se kadi. Cela dolina je v nekakšnem slovesnem razpoloženju. Edino spomin na davkarijo nam greni veselje. — 1/etošuji hmeljski pridelek bo presegel lanskega po množini, pa tudi po kakovosti. Samo pozni hmelj je zopet napadla takozvana rja. Cele njive so rjave. Hmeljska kupčija se ugodno iu živahno razvija. Od za-■ eLne cene Din 55 za kg smo prišli danes do Din 100. Pri tem se je cena ustavila. Kupcev je dosti in povpraševanja veliko. Povpraševanju odgovarja tudi ponudba in precej blaga sc je že vnovčilo. Lan leto je bila za naše hmeljarje precej trda ;ola. — Nevihte so na dnevnem redu. Danes se pripodijo oblaki s te, jutri z druge strani, vedno pa blisk in grom, da se ljudje kar križajo. Hudo nevihto >mo imeli v noči od 24. do 25. avgusta. Od vseli strani so se podili temni oblaki, blisk in grom, pa da je v se šklepetalo. Proti jutru se je pokazal v gornjem dolu doline sij, znamenje, da je nekje udarilo. Pozneje «o pripovedovali vozniki, da je v Slatinah pri Rečici ob Paki nekemu posestniku pogorelo poslopje. Brzojav nam sporoča, da je dne 24. avgusta ustrelil na Dunaju Pavel Obriskol najprvo svojo ženo Frančiško in nato še sani sebe. Obadva sta polzelska rojaka. Gorionienjena Frančiška si je takorekoč s praznimi rokami ustvarila na Dunaju lep modni salon. Pred štirimi dnevi se je odpeljala s Polzele, kjer je bila na par-dnevnem oddihu. Vzrok umora in samoumora so baje družinski prepiri. Na Brezje, na slavlje zveze slovenskih vojakov! Zveza slovenskih vojakov, pododbor v Mariboru razglaša: Vozni red posebnega vlaka, ki odhaja iz Maribora do Otop, v soboto popoldne je naslednji: Odhod Maribor 14.20, Hoče 14.28, Slivnica 14.33, Račje 14.42, Pra-gersko 14.53, Slov. Bistrica 15, Poljčane 15.11, Ponikva 15.36. ,Grobelno 15.41, Sv. Jurij 15.50, Stpre 16, Celje 16.16. Laško 16.25, Rimske toplice 16.35, Zidani most 17, Hrastnik 17.10. Trbovlje 17.20, Zagorje 17.28, Sava 17.40, Litija 17.30. Ta posebni vlak se bo ustavljal na vseh postajah od Maribora do Ljubljane, teT bo tudi na vseli postajah sprejemal udeležence. Polovična vožnja je veljavam za vse udeležence. Da ne bo imel posebni vlak nepotrebne zamude, naj si vsak udeleženec pravočasno poskrbi karto in naj takoj po prihodu posebnega vlaka vstopijo na vlak ozir. vagon", katere jim bo določil reditelj. Posebni vlak se vrača iz Otoč v nedeljo 30. avgusta popoldne ob 17.40. Ugodnost polovične vožnje, pa je še veljavna tudi v ponedeljek. Možje iu fantje iz zelene Štajerske, Mežiške doline In Prekniurja, Vas vabimo na Brezje. Tamkaj se bomo sešli kot sinovi ene matere, stisnili si roke v bratslu pozdrav, obudili bomo stare spomine, obnovili to kar smo bili in kar hočemo ostati, zvesti sinovi slovenskega naroda in čuvarji lepe naše slovenske domovine. Pokazali pa bomo ;>b tej priliki tudi, da nismo zatajili dedščine naših pradedov, temveč da t zvesto čuvamo in ljubimo vero svojih očetov in jezik naše matere. Btfez razlike, kdo smo kaj smo in kateri stranki da pripadamo ali kakšno je naše mišljenje, bo naš sestanek in zborovanje brez političnih primesi, naš praznik pa ludi spominski dan onih naših tovarišev, ki jih je pobrala svetovna vojska in ki leže po raznih krajih nase ljubljene domovine pa tudi daleč- preko njenih mej in spe večno spanje. Še enkrat, slovenski možje, fantje, bivši vojaki, ob Dravi, Savi, Muri, Mesa in ljubki Savinji doma, na veselo svidenje v so-I boto in nedeljo 29. in 30. t. m. na Brezjali. Za zvezo slovenskih vojakov, pododbor v Mariboru. Anton Krepek. IZ MARIBORA. Zavod šolskih sester. Dne 29. avgusta ob 8 se začno ponavljalni iapiti za učenke meščanske šole. SI. avgusta so ponavljalni izpiti za posamezne letnike učiteljišča. Vpisovanje za v adnico in meščansko šolo je dne 1. in 2. septembra od 8. do 12. 6. septembra je sv. maša na rast sv. Duhu; 7. septembra se začne redni pouk. IZ CELJA. SKUPŠČINA KATEHETOV. v torek, 25. avgusta, je bil katehet-I s k i da n,- v prikupljivera Celju. Zborovali so katehetje lavantinskega in ljubljanskega društva. Došlo jih je lepo število (okrog 120), znamenje, da se naši katehetje zavedajo važnosti svojega poklica in pa nujne potrebe, da se na skupnih sestankih pomenijo ter dogovore, kako cdstranjati zapreke, ki ovirajo da-; nes -vzgojno delo, kako staviti temelje versko-i nravnem življenju med slovensko mladino, [ kako zidati poslopje prave krščanske izo-' brazbe . Po opravljeni službi božji r kapeli Slom-| Škovega doma,. — mimogrede bodi omenjen j in pohvaljene vzorno petje kombiniranega mešanega zbora — ie izpregovoril lavantinski škof dr. A. Karlin. s vo ječa sni gimn. katehet, zbranim skupščinarjem tople in ljubez nivo besede, ki je z njimi vnemal 'a vztrajno vzgojno delo med mladino, četudi je treba doživeti tuintam kakšno razočaranje. V službi Gospodov i smo — to prepričanje nas naj krepi. Četudi bi ne bilo nagrade in časnega plačila, kljub temu bomo vršili svoje znanje v zavesti, da smo v službi Najvišjega.« Zadoščenje pa ima katetehet tudi v hvaležnih srcih mladine, ki se se v poznih letih z veseljem spominja dobrega in skrbnega vero učitelja. Največja tolažba katehetu je pa zagotovilo v besedah sv. Pavla: -Tisti, ki so jib mnogo poučevali v resnici, se bodo svetili kakor zvezde na nebu.« Tudi zborovanje, ki je sledilo, je bilo v Slomškovem domu: in sicer v prostorni dvorani, ki je bila okusno okrašena. Razgovore je vodil predsednik, mariborski kanonik dr. V raber. Prečital je najprvo pozdrav ljub!, knezeškofa dr. Jegliča, ki je bil zadržan, da se ni mogel osebno udeležiti zborovanja. Kot prvi referent je nastopil bogosl. prof d'-. Somrek, ki je v jedrnatih besedah pojasnil in dokazal, zakaj je potrebno, da se katehetje opri jemljejo metodično-prav ilnega postopanja pri pouku. — Predlagal je primerne resolucije. ki so bile brez ugovora sprejete. V prvi resoluciji se polaga katehetom na srce, naj sc t o č n o r a v n a j o po doslej v e 1 j a v -n 1 !i učnih načrtih, dokler se na pnd-lagi novih knjig, ki so in bodo potrebne, ne osnuje enoten učni Lu vzgojni načrt za vs> Slovenijo. — V posebni resoluciji so zborovalci zahtevali skupno katehetsko glasilo. Y drugem predav auju je prof. J. Bogovi (Maribor) pojasnjeval principe takozvane delovne šole ter dobre in slabe strani tega problema, ki je še v razvoju. Pokazal je, da ' je načela delovne šole, v kolikor so zdrava, ■pri veronauku že doslej vsakdo uporabljal, če je le poučeval s sodelovanjem učencev, nazorno, zlasti pa praktično, t. j. če je pouk. združeval z življenjem in z-verskimi vajami: kratko, če je vzgajal za praktično krščanstvo. Tretji referat je prevzel bogosl. prof. dr. Je raj (Maribor): --Najnovejše smeri v sodobnem duševnem življenju in — katehet.« V svojem globokozamišljenem razpravljanju je med drugim pojasnjeval, kako danes mladi svet v svoji prenapetosti zajde v razne za- : hlode. Katehet naj bistroumno pohvali, če in kaj je dobrega; s tem si pridobi zaupanje, pa mu bo nato takoj možno zavrniti in zavreči, kar je slabega. V mladinskem gibanju je marsikaj sprejemljivega. Napačno bi bilo, če bi se povsod in vselej postavili na nasprotno stališče. Kar se da brez škode sprejeti, naj se sprejme in izpelje tako, da se mladina dviga k Bogu. V II. delu svojega govora je g. referent poudarjal važnost liturgičnega, frančiškanskega, orutorijanskega in salezijanskegu gibanja. Četrto predavanje: O pomenu in nalogah katehetskih društev (Aut. Čadež — Ljubljana). Referent je z ozirom ua to, da se mogoče ovire uspešnega versko-vzgoj-nega dela med mladino — z ozirom na to, da je tTeba s časom napredovati in se metodično in didaktično izpopolnjevati, — dalje z ozirom na to, da je poučevanje krščanskega nauka med mladino najvažnejša panoga dušuo-pa-stirskega delovanja, ki uvaja mlade vernike v živo katolištvo. — dokazal, da je za vw. t« svrhe nujno potrebna skupnost v društvu. Katehet društvo je skupno ognjišče, ki naj iz njega prihaja gorkota dušnopastirske vneme Dri vodstvu mladine na vse člane. Pri točki: slučajnosti — so se pretresale razne katebetske zadeve. Splošno se je pritrjevalo govorniku, ki je priporočal, naj liina društvo za ^krščansko šolo« propagalorje v prvi vrsti med kateheti. — Sklenilo sc je, naj bi bila prihodnja večja skupščina v Ljubljani, c. • Malodane vsi peld so staU v soboto 22. t. m. pred sodnikom, zraven pa šc en mesar Lu sicer vsled obtožbe drž. pravdništva, da »o navijali cene. Peki, v celem deset, so se -zagovarjali, ker so prodajali do dne 27. minulega meseca kruh po Din 7. 50 (beli) in Din 6.20 (črni) za kg mesto po Din 7 in 6 za kg, kakor ie cene določila pristojna oblast. Razprava ni bila končana, ker je sodnik isto preložil, da sc prepriča o pravilnosti predložene kalkulacije •in zasliši strokovnjake. Obtožba proti mesarju Josipu Gorenjsku je pa končala z obsodbo, ker je imenovani prodajal telečje meso po Din 35 za kg. Kaznovan je bil na Din 1000 globe, 14 dni zapora in z ustavitvijo obratu za dobo 6 mesecev. Celjska ekspozitura Orlovske pod zveze v Ljubljaui priredi dne 30. t. m. svojo prireditev v- Vidmu pri Krškem. Priprave se vrše v najboljšem redu in kakor kaže bo ta dan pravi narodni praznik tarnošnjega domačega ljudstva. Na predvečer bodo na bližnjem gorovju goreli mnogoštevilni kresi in umetni ognji bodo po Pcsavju naznanjali, da se prihodnji dan zbere krščanska mladina združena telovadnem društvu • Orel« io manifestira «a svoje ' zore. Opozarjamo, na to prireditev vse prijatelje naše mladine. Pouk n;'. zavodu šolskih sester v Celju se prične dne 1. septembra. Vpisovanje na tej j meščanski šoli se. bo pričelo dne .1. in 2. sept., ; sv. masa bo pa 3. sept. Zavod ima tudi »voj internat in se v istega sprejemajo tudi učen-i k c, ki obiskujejo realno gimnazijo ali trgovsko j solo. Srečke ef. loterije dij. podp. društva v Ljubljani prodajajo visokosolci te dni po Celju, "kolk-i ter po Sav. dolini. Cisti dobiček te loterije je namenjen v prid akad. menze v Ljubljani, katera nudi preko 130 revnim akademikom zelo ceno hrano. — Prijatelji naše študirajoče mladine, s e z i t e po srečkah te loterije! Dobitki zelo -vrednostni (avte, konj in eleganten voziček, poljedelsko orodje, spalna soba, kuhinjska, oprava itd. itd.). Nihče nai ne odkloni naših prodajalcev .ampak naj izkaže svojo naklonjenost s tem. da kupi vsaj eno srečko. J z TRBOVELJ. Nesreča. Ko je kopale« jam Korilnlk Blaž hotel spodkopati drog električnega toka, in ko je bi' uže toliko s podkepavanjem gotov, da bi drog spodnesel, se je drog nagnal in ga močno pritisnil na prsa in rebra. Mož je močno •poškodovan. 31 ost se je vgreznil pod av to m. Ko je g. Florenini Luči vozil z avtom opeko za Balen-tina po cesti proti Hrastniku, se j® most pri Selevškem jr.bnu pod težino avta vgveznil. Potegnil so avto z drugim avtom od gasilskega doma ven. Ta cesta, ki je bila zmeraj v dobrem stanju, je sedaj popolnoma zanemarjena. IS PTUJA. Kuratcvo hišo pri mestni cerkvi so začeli te dni podirati. V bližini jc stala stara vojašnica, .ki so jo že davno podrli. Tam bi morali zidati novo sod ni j s ko poslopje, s nikoli nima vlada za to denarja. Vnesenih je vsako leto par tisoč dinarjev v proračun, vsota pa zapade, ker se ne izrabi. S par tisoči dinarjev seveda noben stavbenik ne bo postavil no vega sodnijskega poslopja. V stari Kuratovi hisi je stanoval slovenski jezikoslovec Oroslav Caf, ki je tam tudi umrl nagle smrti. Upamo, da se bo prihodnje leto tudi v Ptuju začelo živahno stavbeno gibanje. Električno omrežje pridno grade, tako da bo kmalu vse mesto imelo moderno razsvetljavo. !i ostale Jugoslavije. Občinske volitve v Petrovaradinu. Novo-sadski >Deutsches Volksblatt« poroča, da so pri zadnjih občinskih volitvah v Petrovaradi-nu zmagali radičevci. Izvoljenih je 15 radičevcev, dva radikala in dva samostojna demokrata. Oddanih je bilo 675 glasov. Radičevci so dobili 561 glasov in 15 odbornikov, radikali 85 glasov (2 odbornika), samostojni demokrati pa 91 glasov (2 odbornika). Nekaj glasov je dobihi posebna obrtniška lista. Železniška nesreča pri Somboru. Vlak, ki je vozil v nedeljo ob 4. uri zjutraj iz Subo-tice v Sombor, je povozil pri postaji Bajmok 4 osebe, ki so se peljale z vozom preko tira v trenotku, ko se je pripeljal vlak. Iz Primorske. Ciklon nad Gorico in okolico. Dne 2-L avgusta ob 9. uri zvečer se je dvignil uad Gorico strašen ciklon, kakoršnega tamkaj noben človek ue pomui. Vrtinec se je razvil nad centralnim kolodvorom in štaudražem iu potekel proti Ločniku in Moši, kjer je uehal. Trajal je dobrih pet rniuut, a je uapravil do milijona Ur škode in zahteval tudi človeške žrtve. Vihar je odnesel velik del strehe glavnega kolodvora in jo vrgel na streho hotela >Južni kolodvor«. Dalje je vihar poškodoval večino ostalih kolodvorskih zeradb. Vihar ie odnesel streho z artiljerijske vojašnice in po-rušil boluiški paviljon. Na divizijskem športnem igrišču je ciklon porušil vse tribune. V Slandražu je^ vihar porušil ali odnesel več barak, v katerih so — podobno našim vagonar-jeui — prebivali ubogi koloni in delavci. Delavec Regazzo je hotel s svojo ženo in štiriletno hčerko z bežati k sosedom, a mu je vihaj- na begu iztrgal otroka iz rok in ga treščil na tla s tako silo, da je dete obležalo mrtvo •z razbito lobanjo. Ženo je lomeča se streha težko ranila in so jo odpeljali v bolnišnica 15 letni kolon Boschin je hotel zapreti hlev, pa ga je vihar z vrati vred dvignil iu ga vrgel daleč v stran. Tudi njega so morali odpeljati v bolnišnico. V Zagradu je vrgel vihar nekega moža v reko in njegovega trupla še uiso našli. Tudi v Ločniku in Moši je vihar razkril več hiš. Gorici in po okolici je pobitih nešteto šip, drevje polomljeno hi izru-vano, polja poškodovana. Celokupno škodo ceuijo nu milijon lir, od tega odpade na Go-I rico 600.000 lir. šolski vestnik. .Deska :n dobliškz mehanska Šola na J«i »eaicah. Ponavljalni izpiti se bodo vršili 29. in 31. avgusta cd osmih dalje pisovanie bo i, 2. in 3. ser;I od S—12. ,;. Oop' mbra se prične redni solski pouk. Natančnv i-.'a pojasnila pr! ravnateljstvu. Oi.emrazredna deška osno.na Sila v >'ovem mssiu. Vpisovanje za šol-!, leto 1025-26 jo 3. septembra od 8—13 dopoldi.c v šolskem poslopju (staja gimnazija). Otvoritvena šolska uiaki' bo dne t. septembra ob S zjutraj K vpisovanju naj prinesejo dečki, ki so izpolnili šesto leto ia so Solo-doJini. krstni list ali izpisek iz krstne matice: vsi drugi učenci pa začni?, šolsko naznanilo. — Upra-viteljstvc Ka petrazredni osnovni in »tirirairedni inesd. šoli pri uršulinluh - Jlclanjah pri iiammku je vpisovanje 1,2 in 3. septembra. Sprejemajo se v prvi razred moSS. Scle učenke, ki so z 'dobrim uspehom dovršile ieiiti razred osnovno šole. Dne 4. septembra ie sv. maSa. o. septembra sc prične redni šolski pouk. — Uršulinski samostan v Mekinjah Gospodinjska šola Mladiki« se dne 2. oktobra ob t Vpisovanje je dne 1 oktobca, ob 0 zjutraj. Namen gcspodinjiiu iole je podati občo gospodinjako naobrazbo in temeljit teoretičen ui praktičen pouk v vseh strokah gospodinjstva. Za sprejem ie treba, da je gojenka unolnila najmanj 16. !cto in da so izkaže z izpriSevalotn dovršent meščanske lok ali rje.j podobne šole. Učni predmeti so: gospodiujsko ;vis.i1 raumstvo in km'igo-vodstvo. vzgojeslov-ie. živil-, mam Ivo, zdravstvo, državoznanstvo. nauk :: gospodin .'; a, vrtnarstvo, ser vtem je, kuhanje, šivanje. *j-r:T.'--, 'utrjuje in vsa domača opra-ila n:».•-•-••.'me pr::k:iete pouču- jejo strokovno izprašane uu' iuce,* ozir. profesorju \ saka gojenka plača pri vsiopu oO Din pot pristojbino za učila. Učenko so ali z klanje, ki stanujejo doma ali drugod, al: pa r kanje "iu stanuiejo v internatu, ki je ■ - . .-rr-podiiiisko šolo Z'' nanje gojenkc plačujejo mesečno z ukovinb vred 600 Din. notranje pa plačujejo za vso oskrbo ia ukovino 110«) Din. Pouk traja od 8. ure zjutraj do 6. ure večer. Odmo: je med 1 J. In lu. uro Učen ke so razdeljene v dve skupini, od katerih -'e ena zaposlena pri šivanju, cdiiosno pri pranju in likanju, druga pa pri kuhanju. Teor« .cen pouk s« vrši skupno. Zunanje učenka gredo po iS. mi lahko doniuv. notranjo pa so zaposleno po skupinah pri pripravljanja večerje in pri posebnih urah, takof pri francoščini, italijanščini, kla irju itd V iiUer-Ttal sosradinjsbe er nico in blazino. IniTnat im-i .--vejega domačega zdravnika ter poleg učiteljic tudi ie prelektinjb, ki poučuje francošfko in vodi italijansko konver-zacijo. — Večerni gospodinjski in kuharski teča>* ■'ji uradniške soproge, za uradni:e in delavke tr bodo ludi letos vršili. Ti tecoi- žalno prve uni oktobra, trajajo 3 me: in so vri r p otrikrst v te dnu od 17. ure dalje Natar/ut j še informacije daio. ravnateljstvo mestne žensi:e vealn. gimnazije v Ljubljani. Pričete!-: šolskega leta r.a uriuUcških šolah • Ljubljani. Na vseh ursulinskih šolali v Ljubljani bo vpisovanje 1., 2. in 3 septembra, otvoritvena šolska maša 4. septembra ob S. uri. Na vnanji osnovni šoli, notranji meščanski šoli in vadnici se prične pouk 5. septembra, ua učiteljišču 7. septembra. Gojenke notranje meščanske šok mor«;o biti v zavodu 3. septembra zveiier, gojeuke učiteljišča 5. septembra zvečer. Naznanila. Prosto' oljno gasi!n« di-ustvo Spodnja Šiška priredi na Komarjevo nedeljo dne 30." avgusta, t. 1 vrtno veselico v gostilni gospo Antonije Keršič Ker se je tekom leta komar dobro izrodil, se bode nudila dobra pečenka in izborila kapljica. Zato se. cenjeno občinstvo in prijatelji gasilstva najvljudneje vabijo na mnogoštevilni obisk. — Odbor Ribnica. V nedeljo dne 30. avgusta 1925 im!d» mo pri nas nenavadno slovesnost. Naš Orel praznuje svoj lo letni rojstni dan in ga hoče proslaviti kar mogočo veličastno. Slovesnost sc bo''s vršila a celodnevno prireditvijo. Dojjoldne ob prihodu via-lca, t. j. ob tri četrt na devet, sprejem gostov na kolodvoru in od tam sprevod po trgu. Ob desetih sveta maša s slavnostnim govorom. Ob pol dveh pete litauije v cerkvi z zahvalno pesmijo; takoj nato cihod na telovadišče, kjer se vršijo proste vaje članov, članic, naraščaja, orodna telovadba in skupine. Po telovadbi prosta zabava. Bratje iz okoliških odsekov in vsi prijatelji orlovske misli od blizu in od daleč iskreno vabljeni. Slovesnost se vrSi ob vsakem vremenu. Turistika in šport. SK Ilirija, tahkoatlntska sekcija. Danes ob 18 obvezen trening vseh tekmovalcev pod vodstvom trenerja g- Rolf J. Hochea. Obenem sestanek v svrho zadnjih predpriprav za meeting. šivilja gre na dom. Popravi staro, naredi novo, - Naslov novdr UDrava lit-ta nod štev. 5651. Gospodarstvo. Generalni ravnatelj C. Noot, Jesenice: Nove carine in železna Novi avtonomni carinski tarif je povišal carinsko zaščito za izdelke domačih železarn: za železo v šibkah, pločevino, izvlečeno žico, žičnike, kovane izdelke itd. Ali uvedel je uvozno carino tudi na celo vrsto potrebščin, ki so se uvažale doslej brez carine in kojih podražitev z novo carino produkcijske stroške železnih izdelkov prav močno obremenjuje. Ako bi avtonomne carine na izdelke tudi po sklepu pogodbe z Avstrijo neizpremenjene ostale v veljavi, bi bila železna industrija spričo novih carin na razne potrebščine jedva bolje zaščitena, kakor je bila po prejšnji carinski tarifi, posebno tudi iz razloga, ker se je vrednost dinarja v zadnjem času precej močno dvignila. Toda načrt pogodbe z Avstrijo znižuje skoraj brez izjeme vse omenjene avtonomne carine na železne izdelke, in sicer nekatere postavke za 2 zl. Din, nekatere druge, in to žal najvažnejše, za 3 do 6 zl. Din na 100 kilogramov. Na novo uvedene carine na razne potrebščine imajo pa ostati neizpremenjene, kar je za našo železno industrijo usodepolna stvar, kajti pomenilo bi propast velike domače industrije železa, ako se te carine ne ukinejo čim preje, najkasneje pa z dnevom, ko bo stopila pogodba z Avstrijo v veljavo. V prvi vrsti gre tu za carino na sirovo in na staro železo. Carina na sirovo železo, v višini 3 zl. Din za 100 kg, je bila uvedena z namenom, da bi se podjetju v Varešu omogočil boj z ostro inozemsko konkurenco in da bi se s tem tudi za-sigurala upostavitev obratovanja tamošnjih visokih peči, ki so že mnogo mesecev ustavljene. Ker se pa imajo potom pogodbe z Avstrijo carine na železne izdelke znižati, ne more Va-reš za dobavljanje sirovega železa več prihajati v poštev, kajti železarnam ne bo več mogoče plačevati siroVo železo po višji ceui, dvignjeni pod zaščito uvozne carine. Ako ostane torej v veljavi carina za sirovo železo, bo neizbežna posledica, čim bodo sedanje male zaloge izčrpane, da bodo vse domače železarne morale ustavili svoje obrate, ker jim bo onemogočeno, da bi z uspehom mogle tekmovati z inozemskimi podjetji. Podjetje v Varešu torej ne bo moglo obratovati, s čemer bo prizadetih 200 do 300 delavcev, in uvozna carina na sirovo železo ne bo koristila ne državi ne Varešu, njena nadaljnja posledica pa bo, ako ostane v veljavi, da bo vsled ustavitve železarn na tisoče eksistenc uničenih in da bo mnogo dobro izvežbanih delavcev moralo iskati zaslužka v inozemstvu, kjer bo to delavstvo za našo industrijo za vedno izgubljeno. Tudi znižanje carine na sirovo železo ne bi pomagalo, kajti domači železni industriji tudi v tem slučaju ne bi bilo mogoče tekmovati z inozemstvom, ker bi cena sirovemu železu tudi pri znižani carini bila previsoka, da bi železarne še nadalje mogle obratovati. Zato je nujno potrebno, da se carina na sirovo železo takoj ukine, kajti nesmiselno bi bilo vstrajati na carini, ki nikomur no koristi, ki pa jemlje eksistenčno možnost tisočem ljudi. Istotako se mora ukiniti tudi carina na staro železo. Ta carina se je uvedla baje s tem namenom, da bi se železno industrijo prisililo kupovati večje količine sirovega železa iz Vareša in uporabljati manj starega železa. Ali obratovanje martinskih peči—in samo take imamo v državi — je brez starega železa nemogoče, in ker je staro železo cenejše od sirovega, bi imela taka >vzgojna« carina le ta učinek, da bi zmanjšala konkurenčno sposobnost naše železne industrije napram inozemstvu. Ali ne glede na to je treba vpoštevati, da se starega železa v naši državi, navzlic dobro delujoči nabavni organizaciji železarn, le malo dobiva, da nabrane količine oddaleč ne zadoščajo in da so železarne prisiljene uvažati potrebne množine starega železa iz inozemstva, in sicer iz zelo oddaljenih dežel. Sosednje in bližnje države so namreč izvoz te važne širovine popolnoma zabra-nile, tako da so naše železarne primorane nabavljati staro železo, kolikor ga ne dobe v drž avi, z velikimi žrtvami povzročenimi po visokih stroških pomorskega in železniškega prevoza. Ker je pa, kakor že rečeno, podjetje v Varešu kot dobavitelj sirovega železa, začasno popolnoma izločeno in ker bo tudi nadalje moralo počivati, dotlej da se carine na železno izdelke zopet prilagode carini na sirovo železo, bi tucli vstrajanje na carini pri starem železu ne imelo nobenega smotra vee razen tega, da bi se poJraževali produkcijski stroški naših železnih izdelkov, kar pač ne bi smel biti smoter nobene carine. Naj navedem nekoliko podatkov, da se učinkovanje carin na železno industrijo tem bolje spozna in da se uvidi nujna polreba, da se carina na sirovo in na staro železo popolnoma ukine. Carina na sirovo železo z vštetimi postranskimi pristojbinami znaša danes 36.30 Din na 100 kg, carina na star« železo Din 8.80. Ako bodo rabile železarne kakor doslej tudi nadalje 35 odstot. sirovega iu 65 odstot, starega železa, bodo podraženi produkcijski stroški na 100 kg izdelanega železa vsled carine na sirovo železo za 35 odstot od Din 36.30, t. j. za Din 12.70, in vsled carine na staro železo za ! dve tretjini od 65 odstot. od 8.80 (ker je treba dve tretjini potrebne množine uvažati), t. j. za Din 3.82; skupna podražitev bo torej znašala Din 16.52 na 100 kg. Čim večja bo poraba sirovega železa v razmerju napram staremu železu, tem ugodnejši bo učinek na železarne. Ker so pa tudi razne druge potrebščine, ki so se preje brez carine uvažale, sedaj s carino obremenjene kakor n. pr. premog, nezgorljiva opeka itd., kar znaša skupno Din 3.95 na 100 kilogramov izdelanega železa, znaša skupna podražitev Din 20.47 na 100 kg. Nova pogodbena carina na železo v šibkah bo znašala 10 zl. Din, t. j. v papirju 110 Din na 100 kg; ako odbijemo zgoraj razloženo podražitev za Din 20.47, ostane od zaščitne carine Diu 89.53. Pred uvedbo nove avtonomne tarife je znašala carina na železo v šibkah 8 zl. Din, t. j. pri 1100 odstotnem carinskem nadavku Din 96 na 100 kg, sedaj pa ostane od zaščite komaj še 90 Din. Treba je tudi vpoštevati, da se mora carina sproti plačevati in da so železarne prisiljene imeti stalno zalogo svojih raznih potrebščin vsaj za 2 ali 3 mesece; večji stroški se tako vsled izgube na obrestih še občutno povišajo; slednjič je treba vpoštevati, da se je vrednost dinarja v zadnjem času močno povečala, kar je inozemstvu v izredni meri omogočilo konkurenco na našem trgu. Nikoli šo ni bil položaj naših železarn tako kritičen kakor jo sedaj; v najbližnji bocloč-! nosli mora priti do odločitve: ali nam ta indu-siriia ostane še nadalje ohranjena ali pa 'e zapisana neizbežnemu poginu. * * * Potovanje gospodarskih krogov na veJe-sejem v Lvovu. Več zastopnikov zagrebških gospodarskih krogov s predsednikom trgovske zbornice g. VI. Arkom na čelu se udeleži letošnjega lvovskega velesejma, ki se otvori dne ! 5. septembra. Dne 7. septembra se vrši v Lvo-! vu tudi konferenca poljskih in češkoslovaških j trgovskih zbornic; na programu izleta je tudi obisk večjih industrijskih centrov Poljske. De-putacija odpotuje dne 3. sept. iz Zagreba skozi Budimpešto na Poljsko. Celo potovanje bo trajalo 10 do 12 dni. Z ozirom na veliko važnost razvoja gospodarskih zvez med Poljsko in našo državo bi bilo želeti, da se potovanja udeleže tudi zastopniki iz Slovenije. Glede voznih olajšav je zagrebška zbornica ukrenila vse potrebno. Interesenti, ki bi se hoteli udeležiti tega potovanja, naj se javijo najkasneje do sobote pri zbornici za trgovino, obrt in induslrijo v Ljubljani. Borze. Dne 26. avirusta 1025. DENAR. Zavrel). Borim 13.27—13.37 (13.31—13.41}, Italija 207.05 209.45 (212.40—214.80), London 271.10-273.10 (271.30—273.30), Newyo.rk 55.60— 56.20 (55,635—56.235), Pariz 261.50—265.50 (266— 270), Praga 1 (M.00-166.90 (165.125—167.125), Dunaj 7H2.50-792.50 (788.75—793.75), Curih 10.8150 -10.8050 (10.8175—10.8075), el. dolarji 54.00— 55.50 ( 55—55.60). r, nt grad. Berlin 13.33—13.86, Italija 207.50— 208. London 271.75-272.15, Newyork 55.875— 55.90, Pariz 262.25-263.25, Praga 166—166.20, Dunaj 788—780. Milan. Belgrad 48-48.30, Dunaj 272.50— 282.50, Pariz. 125.70—126.20, Nevvvork '26.90—27, Praga 70.75-80.25, London 130.80—131.30, Curih 5.20—5,25. Pariz. Curih 4.14, Milan 70.45, Ne\vyork 21.41 I.ondon 204. Keiv.vork. (Začetni točaji.) Bclgrad 179.25, Amsterdam 40.21, Milan 273, Curih 18.38, Pra^j 2.9025, London 4.8511, Pariz 467. C urili. Belgrad 0.21 (9.2233), Italija 10.175 (10.15). London 25.0675 (25.07), Ne\vyork 516.375 (310. .0), Pal iz 24.10 (24.30), Praga 15.30 (15.30). Dunaj. Devize: Belgrad 12-66, Kodanj 171.40, London 34.145, Milan 26.34, Newyork 708.55, Pariz 83.08. Varšava 120.55. Valute: dolarji 708.55, angleški funt 34.37, lira 26.86, dinar 12.68, češkoslo-vaška krona -0.98. Praga. Devize: Lira 125.875, Zagreb 00.40, Pariz 157.875. London 103.95, Ne\vyork 33.75 VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invest. posoj. 76 den., zastavni listi 20- -25. kom. zadolžnice 20—25, Celjska posoj. 201—204, Ljublj. kreditna 225—265, Merkantilna 100—100 (zaklj. 100), Praštediona 810 den., Kreditni zavod 175—185, Strojne tovarne 00 den., Vevče 112 den., Trbovlje 340 bi., Stavbna družba 165—180. Zagreb. Hrv. esk. 116—117, Kreditna. Zagreb 115—118, Jugobanka 100—101, Hipotekama Zagreb 67—68, Praštediuona 900—015, Srpska 130 —181, Eksploatacija 45—50, Šečerana 435—500, Gutmann 800- 415, Slaveks 165—170, Slavonija 50.50—51.50, Trbovlje 340—340.50, Vevče 115 den, 7% invest. posoj. 78—80, vojna odškodnina prompt 287.50—288.50. Dunaj. Efekti: Alpine 206.100, Greinitz 14.3, Trbovlje 44.2, Hrvatska eskomptna 14.5, Leykanj 17.1, Ifipobanka 83.500, Gutmann 60.0, Mundus 88.5, Slavex 18.8, Slavonija 6.3. •BLAGO. Ljabliana. Les: Bukove deske, od 2 m dolž. naprej, 25 min, od 12—30 cm šir., fco meja 530 den., jelove deske, monte, 20 mm in 25 mm. moti ia 28 cm, 400 nr', fco meja 510 bi., lestoni, 4—10, monte. fob Sušak 555 den., bukova drva, suha, fco Podbrdo 20 vag. zaklj. 21. — Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco Ljubljana 275 den., otrobi pšen., fco Postojna trans. 200 bi., oves slav., par. Ljubljana 105 bi., laneno seme, fco Ljubljana 545 den., riž italijanski, gl. vzorca, fco Postojna trans. 510 bi. Novi Sad. Pšenica bačka prompt 5 vag. 265, za oktober 270, koruza 2 vag. sremska 64—65, kg 100, koruza bačka 12 vag. 180, moka 2 vag. št. »6<: 200, otrobi bački 3 vag. v jutnih vrečah 145. !L> IH i =j Važno za obiskovalce ^ f »Lipskega jesenskega velesejma« i = od 30. avgusta do 5. septembra, ™ IH m m Ijj IJJ ili UJ tehnični velesejem od 30. avg. do 9, sept. 1925 Znižane cene na železnicah in vizum. — Za slučaj, da se javi zadostno Število obiskovalcev, bodo vozili za časa velesejma direktni vagoni Zagreb — Ljubljana — Lipsko. -::- Prijave sprejema ter daje vsa potrebna pojasnila ČASTNO ZASTOPSTVO ZA LJUBLJANSKI OKRAJ: Oj Stegu in drugi - Ljubljana - Dunajska cesta (palača Ljubljanske kreditne banke). katero preskrbi tudi vizum ter izroča legitimacije. — Na velesejmu stalen jugoslovanski tolmač,-"'- ' o shajališče jugoslovanskih državljanov. m m ili Mi f j! =iii=iii=m=!!!=!!t~m=iu=i !IH=ll!Em=lll~IH raaBMBnBaaaassjffiasisi a sinerjeo iu spirifasoz išče za Slovenijo izkušenega Samo one osebe, ki so že bile zaposlene v tem svojstvu, naj dopošljejo svoje ponudbe na upravo lista „Slovenec" št. 5478 jiwiii'jiui i Otroka kapitana Granta, 58 (Potovanje okoli sveta.) ilraacoski spisal Jules Vorne. —• Poslovenil A. D. Pa teh besedi celo Indijanec ni mogel slišati. Strašno rjovenje se je razleglo. Rdeči volkovi so se vrgli za ubežnim jezdecem in se oddaljevali proti zapadu s strahovito hitrostjo. Talkav in Glenarvan sta pohitela na prosto. Ravnina je bila že zopet tiha in mirna, komaj če sta mogla zapaziti v daljavi valujočo črto, ki se jo pomikala med nočnimi sencami. Glenarvan se je sesedel..Ves utrujen in obupan jo sklenil roke. Pogledal je Talkava. Indijanec se je smehljal v svojem navadnem miru. »Tavka. Dober konj! Vrl dečko! Reši se! je ponavljal in prikimaval. — In če pade? — Ne pade k Kljub Talkovemu zaupanju je ubogi lord prebil noč v strašnih skrbeh. Prav nič več se ni spominjal kakšni slrašni nevarnosti je ušel. Hotel je iti iskat Koberla. Indijanec ga je ustavljal. Dopovedoval mu je, cla ga ta dva konja nikoli ne dohitita, da je Tavka brez dvoma pustila sovražnike daleč za seboj, da bi bil čudež, če bi ga našel v temi, cla jc treba počakati zore, potem pa se napotita za Robertom. Ob štirih zjutraj se je začelo daniti. Na obzorju zgoščene meglo so dobivale vedno več blede svetlobe. Visoka trava se je začela zibati v prvi jutranji sapici, čista rosa se je zalesketala po travnikih. To je bil pravi čas za odhod. r.Na potk ie dejal Indijanec. Glenarvan ni odgo- voril ampak skočil na Robertovega konja. Kmalu sta oba jezdeca dirjala proti zapadu, nazaj po ravni črti, od katere se tovariši niso smeli oddaljiti. Tako sta jezdila z veliko naglico več kot eno uro in iskala z očmi Roberta. Pri vsakem koraku sta se bala, da naletita na njegovo okrvavljeno truplo. Glenarvan je spodbadal ubogega konja do krvi. Končno sta zaslišala strele iz puške, ki so se ponavljali v rednih presledkih kakor dogovorjeno znamenje. »To so Paganelovi«, je vzkliknil Glenarvan. S Talkavom sta spodbodla konje k še hitrejšemu diru in par minut pozneje sta bila pri četici, ki jo je vodil Paganel. Krik neizmerne radosti se je izvil iz Glenar-vanovih prsi. Tam je bil Robert, živ in zdrav, na ponosni Tavki, ki je od radosti zarezgetala, ko je zagledala gospodarja. »Otrok, moj otrok!« je zaklical Glenarvan z nedopovedljivo nežnostjo. Robert in lord sta skočila na tla in pohitela drug drugemu v naročje. Potem pa je prišel na vrsto še Indijanec, ki je privil na mogočna prsa pogumnega sina kapitana Granta. 3-Živi, živi, je ponavljal Glenarvan. — Da, živini, je odgovoril Robert, pa samo Tavki se imam zahvaliti!« Indijanec ni čakal tega opozorila, da bi pobožal svojo žival. V tem trenotku jo je žc objemal in ji govoril, kakor cla se pretaka po žilah hrabro in ponosne živali človeška kri. Potem se je obrnil k Paganel u in mu pokazal mladega Roberta: »Junak,« je dejal. Potem pa je še pristavil indijansko prispodobo, s katero opisuje pogum* >Njegove ostroge sc niso tresle k Medtem je Glenarvan objemal Roberta in ga" spraševal: »Dečko, zakaj vendar nisi pustil Talkava ali mene, da bi poskusila to zadnje sredstvo za rešitev? — Milord, je odgovoril fant, in glas njegov je razodeval globoko hvaležnost, ali ni bila na meni vrsta, cla se žrtvujem? Talkav mi je že enkrat rešil življenje. In vi, vi hočete rešiti mojega očeta.« Argentinske poljane. Argentinske poljane. Po prvih prisrčnih pozdravih so se Paganel, Austin, Wilson, Mulrady, skratka vsi, ki so ostali zadaj, če izvzamemo mogoče Mac Nabbsa, zavedli ene važne stvari, to je, cla umirajo od žeje. K sreči ni bila reka Guamini več daleč. Odpravili so se torej zopet na pot, in ob sedmih zjutraj je četica dospela do ograde. Ko so videli mrtve volkove, nakopičene pri vhodu, so si lahko mislili, kako nevaren je bil napad in kako žilava obramba. Kmalu so se popotniki zadosti osveženi, podali k sijajnemu obedu v notranjščini ograde. Vsi so bili enih misli, cla so nojevi izrezki izborili in da je pasavec, pečen na lastnem ražnju, zelo slastna jed. »Če bi jedli samo po pameti, je dejal Paganel, bi bila to prav gotovo velika nehvaležnost do Previdnosti. Treba je jesli preveč.« In res je jedel preveč. Zavoljo tega pa mu ni bilo kar nič slabo, menda radi čiste vode i/, reke Guamini. Paganel vsaj je zatrjeval, cla ima ta voda lastnosti | neprecenljive vrednosti za prebavljanje. (Dalje sledi.) j > o> J.- O. C u >N "3 J" a * Ih . ao g nj .O S* JE W - s 03 O aj « oNlH C os > a> ■p o 03 a o-i Ši S S !! cu'g o, a 1! 7 o 2 M , s s l ČSHJ M i i ** 3 5 A« 5 tSTraii K SL&VENEC,' 3rie it avgusta T9'26. Stev. Natakarica na račun se sprejme takoj v vinski kleti Pačnik v Laškem Izprašana otroška VRTNARICA želi dobiti mesto vzgojite-Ijice v kaki dobri, pošteni družini. Ponudbe je poslati na naslov: Škofja Loka — nrJulinski samostan O. T. Iščem samostojno za takoj delavko-modistko. - Ponudbe na »Interreklam« d. d., Osijek L — Kapucinska ulica 8. 5470 2 mlajša DIJAKA se sprejmeta na hrano in stanovanje. Klavir na razpolago. Cena 700 Din mesečno. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod it. 5474. VEČ STANOVANJ odda ozir. zamenja »Posredovalec«, Sv. Petra c. 23-1. 300 Ideal-zabojev od pisalnih strojev naprodaj. THE REX Co. — Ljubljana. Lična, mala MESEČNA SOBA Se odda s 1. sept. solidnemu gospodu. — Večna pot 11, »Vila Ljudmila«. 5642 Trgovci in gostilničarji, POZOR! V enem najkrasnejših krajev Gorenjske nad Kranjem, tik farne cerkve, se radi selitve po ugodni ceni proda lepa, velika, enonadstropna HIŠA s staro, izvrstno idočo gostilno in trgovino. Zraven jc nekaj oralov zemlje. Dopise 2. naslovom na upravo lista pod; »Redka prilika« 5608. Na stanovanje !n hrano se sprejme DIJAK po možnosti nižješolec, k pošteni, kršč. družini, kjer ie visokošolec, ki bi mogel instruirati. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 5645. šivane odeje (kovtre) po 170, 190, 220, 240 in 280 Din razpošilja po povzetju manniaktnra KRISPER Ljubljana, Rožna nlica 19. KREP - PAPIR za dekoracijo velesejmskih prostorov. - Največja zaloga izbrano lepih barv priporoča IV. BONAČ, Ljubljana, Še-lenburgova ulica 5. Papirnati krožniki in servijeti. Gostilna z vrtom se odda s 1. novembrom v NAJEM na Celovški cesti št. 34. — Poizve sc istotam pri gospodarju. 5602 Godbenl instrumenti Posetite Hojo 326 20 V paviljOHU G na ljubljanskem velesejmu tvornice Guido Bardelli, Trieste Via Milano štev. 15. Malo posestvo z gostilno, v kateri hiši sc lahko vodi trgovina z meš. blagom, najraje na Gorenj, skem, Dolenjskem ali Štajerskem, blizu železn. postaje, vzamem v najem. - Dopise na upravo »Slovenca« pod »Dober gospodar« št. 5633. Staro juto od manufakturnega in volnenega blaga, v vsaki množini, J** kupuje, skladišče »KONOPJUTA« d. d., Ljub-__liana, Gosposvetska c. 2. BBSBBBBSa6nBBBflBBBflnBBBBflBBBBaBaS!B»S~ F. A. B0GADEK odvetnik in javni notar 434 DIAMOND STREET - PITTSBURGH, Pa. U. S. A. Izvršuje hitro in točno vse posle v Severnoameriških Združenih Državah in v Kanadi, zlasti izterjatve zapuščin, odškodnin in zavarovalnin. »Sodeluje z odvetniki v domovini za vse posle v Ameriki«. Dopisovanje hrvatsko. Pazite na točen naslov! BBBBBSgBBBBBHBBBBBBBBBBBBBBBBHBSBBBB Naznanilo preselitve. Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da sem sc s svojo TRGOVINO SUHE ROBE iz barake na Vodnikovem trgu PRESELIL v KLEPARSKO STEZO ŠT. 2 (Stari trg). — Cenjenim odjemalcem se na novem mestu najtoplejc priporočam za nadaljno naklonjenost. ANTON LOVŠIN. Največja zaloga in najcenejše: DVOKOLESA, motorji, otroški vozički, Šival, stroji ter pneumatika. Ceniki fran-ko, prodaja na obroke. — »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlov-ska cesta št. 4. 5546 POZOR, LESNI TRGOVCU Proda sc parna in vodna žaga. Na parni žagi je en polnojarmenik in spadajoči inventar s cirkularjem vred; zelo lepi prostori za povečanje obrata, čisto v bližini lep velik gozd, ki spada k žagi ter je dobiti večjo množino okroglega lesa za žago. — Proda se tudi večja partija rezanega in lesanega lesa v bližini železniške postaje v Savinjski dolini. — Naslov v upravi ^.Slovenca« pod številko 5574, Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom imel z 20. septembrom 1925 naprej tudi popoldan vsakovrstno sveže pecivo. Pekarna Anton Preskar Dunajska cesta št. 5. cnaciauEtannnaioaainnan se sprejmeta v sredini mesta na dobro domačo hrano in stanovanje. — Naslov v upravi lista pod štev. 5562. se ali majhna VILA z vrtom, na periferiji mesta Ljubljane. Cena do 150.000 Din. -Ponudbe na upravo »Slo-vcnca« pod »Hišica«. 5598 tvornica cerkvenih paramentov, zastav in orodja Sv. Petra cesta 25 vabi preč. duhovščino, ccnj. društva in dr., da si ogledajo bogato razstavo cerkvcnih paramentov, od priproste do najfinejše in najpopolnejše izdelave, cerkvcnih in društvenih zastav, ter vsega cerkvenega orodja kakor kelikov, ciborijev itd. Paviljon J. 584, 586, 588 na letošnjem VELESEJMU V LJUBLJANI. D D D D 0 a D D D D 0 □ n D a ustanovljena leta 1688., dobavlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po konkurenčnih cenah v kratkih rokih, ZahSevajle ceniK! Večja zavarovalna družba išče glavnega zastopnika za Prekmurje. Gospodje ali tvrdke ki so dobro poznane, imajo prednost. — Strokovna izobrazba ni potrebna. — Ponudbe pod šifro: »Zavarovalnica« na »PUBLICITAS« D. D. — oglasni zavod v Ljubljani, Šelenburgova ul. 7, II. nadstr. □aaciaanannnciaaniar-ir^.n Moja na noro otvorjena posredovalnica za siužkinje se nahaja v Ljubljani, Mestni trg 25, L nadstr. Ker- imam večletno prakso v tej stroki, upam, da bom zadovoljila v vsakem oziru cenjene gospodinje kakor tudi služkinje. — Priporočam se ter zagotavljam točno postrežbo REZIKA PLAHUTA. IMšliiPMMjMMUMra Cenjenemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem preuredil in znatno povečal svoje podjetje ter pisarno s 25. avgustom 1925 iz dosedanjih prostorov na Vidovdanski cesti št. 3 preselil v nove večje prostore ob koncu KesSjeve C. nasproti carinarnice v L nadstropje hiše, kjer je mitnica ob izhodu z glavnega kolodvora. Vestno in točno kakor do sedaj, tako bodem tudi v bodoče in to vsled bližine lokala carinarnici in skladiščem še lažje in hitrejše obavljal vse carinsko-posrcdniške posle uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk. Prosim cenj. občinstvo, da mi ob razširjenju in povečanju mojega podjetja ostane tudi v bodoče naklonjeno ter beležim z najodličnejšim spoštovanjem Eafko Tisrls car nski posrednik Ljubljana, telefon št. 157. (jesenski veSesemeniJ osS S. — 1 S. sapasKsfera 1S25. tehnični valescmsm ie za 1 dan podaljšan 7.000 ra?.stavi;ayceu iz 16 držav nudi svoje inte-resantne nouosti po brezkenkurenžnih cenah! 125,000 poseinikov iz vseh evropskih in pomorskih dsiela. Velika izbira dunajskih sppcija'i!si! Znatno znižana vožna po jugoslov. in austrij. železnicah in po Ccnavi. Prestop meie preti predložitvi vizum-marke za ceno avstrijsk. šiling VSO (dolar 0*25). Pojasnila, sejmska izkazila in vlzum-marke se dobe pri: IVIENER MESSE (i. G. MEN VII. in pri {asinih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat — Turjaški Irg 4 Zveza za tujski promet — Dunajska c. 1 Josip tidsr — Cunajska cesta štsv. 51. rM^iffa ■KaBnsnunnflBBCB ^^tprrazscaa&a Proda se v sredini mesta Split nad osemnajst let vodeča in vedno — zlasti od tujcev — dobro obiskana o a B M 2%r stanovanie kuhinje in dveh sob v mestu ali bližini Ljubljane. - Ponudbe pod šifro »Takoj« št. 5646 na upravo »Slovenca«. Otomane na£at: ? blagu 900 Din, afrik modro-ei 250 Din, patent fotele in vse tapetniške izdelke po najnižjih cenah. - Vabi na ogled! - RUD. SEVER, Gosposvetska cesta 6, v hiši mesarja Slamiča. 5045 BB9BMBR 01389 mam Premog-tebin Woifova ulica l./ll. B Telelon štev. S«. B MOMIMESB ■m wrm Kupim prvovrsten la. okrogel orehov, jesenov in ' HRASTOV LES od 40 cm dalje debel, 2 m dolg; v poštev pridejo le vagonske dobave. Prosi se za obvezno ceno od kubič. metra franko vagon nalag. postaj v Sloveniji. Ponudbe na: dragotin korošec, Pečica ob Paki. 5236 POSESTVO KUPIM do 60 oralov z vsem inventarjem ter poslopji vred. -Ponudbe nc čez 800.000 Din na »Delta-Stan«, zagreb, Ilica 22. 5468 Trgovske in privatne posle v Franciji, kjer vsled mnogoletnega bivanja dobro pozna jezik in prilike, posreduje vestno in kulantno JOSIP ŽIBERNA Ljubljana, stan trg 34. Kupim vsako množin« hlodov idr snr^jmem za scžagaiilc. . ' FRAN ŠUŠTAR parna žaga — Ljubljana. Za Jugoslovansko tiskarno v LiuhlianL r^ol čeč. Izdajatelj: dr. Fr. Kulovec Urcduik: Franc Tcrseglav.