Izhaja vsako sredo. Cen*t Letno Dla 32.—, Klietno Dla 16.—, Sotrt» no Dla 9.—, Inozemstvo Din 64.---PoStno-Cekovai ; račun 10.603. . LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvot Maribor, Koroška cesta 9 Telefon interarbaa lil Cona lasoratomi cela stran Din 2000.—, pol stra. nI Din 1000,—, četrt strani Din 500.-, »/» strani Din 250-, V« str. Dia 125-, Mali o£ia. si vsaka beseda Din 1.20. Geslo vseh kulturnih narodov ▼ Evropi in njih voditeljev — z malimi izjemami — se glasit Pomirjenje duhov. .^Takšno pomirjenje Je predpogoj za Ohranitev in utrditev miru med narodi in državami. Najprej je treba razorožiti duha, potem bo sledila razoro-Uitev ali vsaj zmanjšanje oboroženosti Iia kopnem, na morju in v zraku, in obstoj miru bo zajamčen. Ne pomirjenje duhov, ampak izzivanje! Koroški Nemci pa so drugega mnenja. Njihovo geslo ob desetletnici plebiscita na Koroškem je: nočemo vplivati pomirjevalno, marveč izzivalno. Praznovanje desetletnice samoposebi pomenja udarec v obraz tistim zavednim Slovencem, ki so o plebiscitu glasovali za našo državo, in pohvala ti-Btih, ki so — četudi zapeljani z brezvestno nemškonacionalno agitacijo, z lažjo in obljubami — glasovali proti svoji slovenski narodnosti. Proslavljanje plebiscitnega izida je torej poveličevanje narodnega izdajstva in zasmehovanje zvestobe materinemu jeziku. Predmet te proslave je potemtakem nekaj, kar se po splošnih pojmih morale ne more imenovati lepo, plemenito in hvalevredno. Tem manj vzroka je za to proslavo, ker je gospodarske razmere Koroške in celotne sedanje Avstrije ne dopuščajo ter ne opravičujejo. Gospodarsko stanje ne priporoča jubiliranja. Kot pojasnilo gospodarskih razmer v Avstriji hočemo navesti dopis v graS-kem »Volksblattu« z dne 18. maja 1930 iz Ivnice (Eibiswald) pod naslovom: »Krik v sili! Ali smo obsojeni na smrt?« Ivnica leži pod slovenskim Radijem ter je bila nekdaj obljudena s Slovenci. Nekdaj je bil to cvetoč trg s 1300 prebivalci, med njimi s 1000 delavci, ki so delali v železniku, premogovniku, steklarni In v žagah. Danes vsa ta podjetja počivajo, število prebivalcev je padlo od 1300 na 900. NI železniške zveze, ni cest, odtrgan od sveta hira ta nekdaj tako prospevajo-či trg v smrt. Ker ni potrebnih prispevkov od države in dežele, Ivnica propada kot pravcata pastorka države. Nekdaj tako lepe kmetije so uničene, gostilničarji, kavarnarji, trgovei, obrtniki« vsi nevzdržno hitijo v propad. »Ali morajo, t tako vpraša dopisnik, »takšne razmere vladati na državni meji v »čast« države? Ali je treba ljudstvo ob meji tirati v obup?« Ni to edin krik v sili, ki se razlega iz Avstrije. Tudi drugod je tako ali slično. Tako je v Borovi j-h, najstarejšem in največjem industrijskem kraju v slovenskem delu Koroške. V plebiscitni dobi so Borovlje obogatele vsled živahnega trgovskega prometa, ki je prihajal iz Jugoslavije. Brezvestni nemški in nemškutarski agitatorji so takrat med delavci in obrtniki agitirali, da bodo Borovlje propadle, če pridejo k Jugoslaviji. In sedaj? Borovlje so propadle, najboljši delavci — puškarji so brez dela in kruha, delavnice so prazne, uboštvo se je naselilo tam, kjer jo prej bilo blagostanje. To se je zgodilo radi tega, ker Borovlje niso v Jugoslaviji. Kmetskemu stanu' se ne godi nič boljše. Javne dajatve so tolike, da pod njimi omahuje. Dolgovi rastejo, boben poje, zemlja gre v tuje roke. Z višin bežijo ljudje v dolino, iz doline pa v mesta. So kraji, v katerih težko najdeš kmetsko mladino, zlasti dekleta: vse je šlo v tujino iskat službe. Da bi ljudje v takšnih gospodarskih prilikah jubilirall, ali ni šjtoda denarja?! In če tudi ta denar prihaja od zu-nai, zlasti iz Nemčije, bi se dal boljše uporabiti: za lajšanje gosdarske bede in povzdigo narodnega gospodarstva, ne pa za izlive nemškonaeionalne zagrizenosti in nestrpnosti. Kaj hočejo prireditelji plebiscitne proslave? V tem Je namreč namen in pomen plebiscitnih slavnosti na Koroškem. Proslaviti hočejo desetletnico brezobzirnega ponemčevanja na slovenskem Koroškem in njegove uspehe med našim ljudstvom. V svoji nemškonaclo-nalni in nemškutarski zagrizenosti se niti ne zavedajo, da s tem pred svetom proslavljajo desetletnico svojega bese-dolomstva. Ta beseda je bila dana tik po plebiscitu na deželnem zboru v Št. Vidu, namreč s svečano besedo r^ana obljuba, da bo strogo varovana enako- pravnost obeh deželnih jezikov, da be torej slovenski jezik v javnosti, v šoli, v uradu popolnoma enakopraven a nemškim. Beseda je bila dana, pa ne izpolnjena, dokaz, da so tisti, ki so dali obljubo, takoj izpočetka imeli na-men obljube ne izpolniti. Slovenski j»« zik na Koroškem, torej tamkaj, kjer je bila njegova zibelka in prva domačija, je brezpraven, njemu ni mesta ne v šoli na v uradu in tudi iz cerkve se izriva. Tako izpolnjujejo nemški mogotci Slovencem dane obljube. Njih cilj je na Karavankah utrditi mejo ne samo Koroške in Avstrije, marveč vesoljnega nemštva. Temu cilju tudi slu-žijo plebiscitne svečanosti. Nemškutar« je hočejo potrditi v suženjskem mišljenju ter jim s šumnimi veselicami zapreti oči, da bi ne opazili gospodarske stiske, katero jim je kot edini dar prinesel plebiscit. Zavedne Slovence pa, tiste značajne može in žene, fante in dekleta, ki jim je slovenski materinski jezik sveta stvar in slovenska narodnost nedotakljiva, od Boga dana dobrina, pa hočejo ustrahovati, da bi se odrekli slovenski narodnosti in njenim pravicam ter se udali nemškonaeionaln! zahtevi, da je slovenstvo na Koroškem obsojeno na smrt. ¥ kakšnem duhu sa bedo svečanosti vršile? S takšnim duhom bodo prešinjene plebiscitne slavnosti na Koroškem. Po-tvarjali bodo zgodovino, dejstva bodo postavljali na glavo ter rekali: to je zdaj resnica. Zanikali bodo, da je bilo slovenstvo na Koroškem pred nem-štvom, zanikali in poniževali pom^ Gospesvete za slovenski narod. Laž-njivo bodo deklamirali, da je Koroška in tudi njen slovenski del pred plebiscitom bila v stiski, da ji je pretila propast ter da je plebiscit prinesel odrešenje in srečo. Izdali so za slav 10-sti nek igrospev, neko legendo o stiski in rešitvi Koroške. Ta legenda je najboljši dokaz, v katerem duhu se bo proslavljala desetletnica glasovanja, ki je bilo 10. oktobra 1920. V tej legendi izvaja kronist (letopisec), kako j« vpadel Slovan, kako je tamkaj pustošil in palil, a Koroška se je branila. Kor pa letopiščevim besedam dodaje pripevek: Kdor še more nositi orožje, v bran se postavi zoper tuje roparje. Kdo so ti slovanski roparji? Ali so to slovenski Korošci, ki so na Koroškem imeli svojo državo, predno Je sploh kašen Nemec bil na Koroškem? Mar so ti roparji tisti slovenski in «lo- vanski bratje, ki so koroškim Slovencem prišli na pomoč v njihovi stiski? Mi vemo, da nam na to vprašanje ne bodo dali odgovora ncmškonacionalni prireditelji plebiscitnih svečanosti. Bomo pa smatrali njihov molk kot odgovor. Ne smatramo pa se kot užaljene, ker smo od nemškonacionalnih za-grizencev vajeni takšnih in še hujših reči. Slovenski Korošci in mi z njimi ostajamo ravnodušni, ker je z nami pravica. Gospasveta in njeno izročilo, to je naše pravo! Kleveta in psovka nas ne more omajati. Goreča boldja — goreči slovenski cloniovij S Koroške je prišlo pred nekaj dne-Ti obvestilo, da je v temni noči ogenj uničil hišo in gospodarsko poslopje posestnika Vošpernika ob Vrbskem je-r.^ru in posestnika Gasla na Žili. Oba dva moža sta bila slovenska korenjaka, ki se v svoji podedovani slovenski poštenosti in zvestobi nista dala ni za las premakniti s slovenskega pota. Ni težko uganiti, iz katerih krogov so tisti, ki so zažgali dvema Slovencema njihove lepe domove. Ob plebiscitu in kmalu po njem je bilo dosti takšnih, obžalovanja vrednih slučajev, da 90 hiše zavednih in značajnih Slovencev, osobito če so stale osamljene, postale Srtev zločinskega plamena. Ob desetletnici so se ti žalostni slučaji začeli ponavljati. Ali naj so to goreče bak-Ije za proslavo desetletnice? Svarimo pristojne činitelje na Koroškem in v Avstriji, da v tem oziru napravijo red ter obvarujejo naše slovenske brate pred takšnimi izbruhi sovraštva nacionalističnih teroristov (strahovalcev). Če ti zagrizenci ne uvidijo, pa morajo vsaj pristojni činitelji uvideti, kako takšni sovražni izbruhi delujejo v sedanji dobi, ko se varstvo narodnih manjšin smatra kot c-na najvažnejših mednarodnih zahtev. Bol, prizadeta na Gosposvetskem polju, na Žili, ob Vrbskem jezeru, ne boli samo tamkaj, marveč boli tudi v Mariboru, v Ljubljani, v Zagrebu, v Beogradu, v Novem sadu, v Sarajevu, v Skopliu in v Bitolju. V tem razpoloženju borno pazljivo zasledovali potek plebiscitnih slavnosti in dogodkov na Koroškem. Dor&šSainSi mladini nudimo zjutraj čašico naravne Franz Jcsefovo« grenčice, ki doseže radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja zFranz Jasefo-va« roda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Frana Joscfcva« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Jako zanimivo je opazovati, kako napredno je naše ljudstvo tudi glede obutala. Vedno bolj se širi ta predmet pri nas. Moramo reči, da je to pametno in modro. Ena Pa!ma-peta ne drži samo dalje kakor usnje, gre se na Palma mirno in elastično kakor na preprogi, varuje telo in drage čevlje. Palma so celo ce-Dejši kot usnje. Mislimo, da vsak, ki drži kaj na svojo zunanjost, naj no*i Palma pete. Za dijaško kuhinjo so pogrebci nabrali na karminah Josipa Holca iz Kobilšaka 154 (ne samo 45 Din, ker se |e 100 Din še naknadno dodalo. V DRUGIH DRŽAVAH. Iz Madžarske. Na Madžarskem so proslavljali 10 letnico trianonske mirovne pogodbe, po kateri je bila Madžarska okrnjena na današnje stanje* Ob priliki te desetletnice so se vršile manifestacije za spremembo trianonske pogodbe in povratek Habsburža-nov. — Madžarska odklanja predlog francoskega zunanjega ministra Bri-anda za ustanovitev zvezne Evrope. — Ako bi se priključila Madžarska Bri-andovi spomenici, bi bile s tem pokopane vse njene nade za spremembo mej in mirovnih pogodb. — Po časni-ških poročilih bo potoval madžarski ministrski predsednik grof Bethlen v London. Madžari pripisujejo temu potovanju veliko važnosti. Sprememba v vladi na Poljskem, — Notranji minister Jozse\vski je odstopil. Za njegovega naslednika je bil imenovan bivši notranji minister, general Sklakovvski. Ta sprememba v poljskem kabinetu pomeni novo bojno napoved vlade demokratični opoziciji. Iz nemiree Indije. V Bombayu so se začela mirovna pogajanja med pristaši Gandija z vlado. Govori se, da obeta angleška vlada vsem obsojencem v tem uporu odpust kazni, če opusti Gandi svoje nastope proti vladi. Gandi zahteva proglasitev Indije v dominion, kakor so: Avstralija, Kanada itd. Nacijo-nalisti v Bombayu so sklenili, da bodo začeli napadati alkoholne točilnice. Pred trgovske lokale se postavljajo indijske ženske, ki preprečujejo prodajo inozemskega suknenega blaga. Veletr-govci s soljo so sklenili, da ne bodo naročali od vlade nobene soli še štiri mesece. V Indokini je izbruhnil upor domačinov, ki je komunističnega značaja. Proti mestu Vinh Long korakajo kmetje z ženami, otroci ter z rdečimi zastavami. Umazanije bivše Španske diktature. Sedanji španski ministrski predsednik general Berenguer je dal preiskati poslovanje finančnega ministra pod diktaturo Rivere. Dognali so, da je povzročil ta mož državnim financam Izgubo 18 milijonov angleških funtov. Rusi in Nemci se razgovarjajo. Medtem ko je obrnjena pozornost mednarodne politike na spor med Francijo in Italijo, se vršijo v Moskvi razgovori med zastopniki Nemčije ter Rusije, katerim je pripisovati z ozirom na mednarodni položaj zelo velik pomen. Ker se toliko piše o teh razgovorih, razgla-glašajo Nemci, da gre tokrat le za raz-čiščenje položaja nemških državljanov v Rusiji, nakar bo Nemčija, ako bodo sovjeti dali zagotovilo, da se v notranje zadeve Nemčije ne bodo več vtikali, skušala Rusiji ugoditi v gospodarskih vprašanjih; v druge želje sovjetske Rusije glede mednarodnih političnih vprašanj pa se Nemčija sploh ne bo snuščala. Sr€diii€¥€lifi© loivofersfve - polaga pr@i€§f@iiiizs§i& Srednji vek ni bila samo doba moči ter procvita katoliške Cerkve, ampak tudi žalostni čas krivih ver. Radi pomanjkanja prostora ter časa se ne moremo dotakniti vseh pojavov krivover-stva v srednjem veku, ampak hočemo omeniti le dve, ki sta bili tudi podlaga protestantizma. Janes Wiciif. Janez Wiclif se je rodil leta 1324 v angleški vasi Wiclif. Študiral je v Ox-fordu in bil pozneje profesor: modro-slovja. bogoslovja in prava. Zahteval je od duhovščine apostolsko uboštvo,1 a obenem je napadal z največjim sovraštvom beraške redovnike. V svojih nastopih se je zmotil tako daleč, da je zavrgel papeštvo, proglasil sveto pismo za edini verski vir, in učil, da je Najsvetejši zakrament le znak (simbol) Kristusovega telesa in krvi. Ker so njegovi krivi in boljševiški nauki vzbudili kmečki punt, je bil odstavljen kot profesor, padel je v nemilost na dvoru, njegov krivi nauk je bil obsojen od Cerkve. Umrl je v prognanstvu leta 1384, ne da bi bil preklical svoje zmote. Janez Hus. Krivemu češkemu apostolu Janezu IIusu je pripravil Wiclif pot. Janez Hus se je rodil kot sin kmečkih staršev leta 1369 v vasi Husinac. Študiral je v Pragi, kjer je postal pridigar in kraljičin spovednik. Wiclifovi spisi so ga navdušili, da je začel tudi on nastopati z vso silo proti bogastvu Cerkve in duhovščine. Radi krivih naukov je bil po predhodnih opominih izobčen iz Cerkve, a se je skliceval na vesoljni cerkveni zbor, kateri edino bi naj imel po njegovem zatrdilu pravico, soditi o njegovi pravi ali krivi veri. Na povabilo kralja Sigismunda se je podal na cerkveni zbor v Konstanco ob Bodenskem jezeru. Sam je trdil, da bo preklical svoje nauke, ako mu jih' bodo ovrgli na podlagi svetega pisma. Ker je obsodila Cerkev že poprej Wic-lifove krive nauke, so bili zavrženi tudi Husovi. Ker kljub obsodbi od strani cerkvenega zbora ni hotel preklicati trditev ter je vztrajal odločno v zmoti, ga je izročila po tedajnem običaju cerkvena, oblast kralju Sigismundu, da1 ga kaznuje. Kot nespokorni trdovrat-než je bil sežgan na grmadi 6. julija leta 1415. Huzitl. Vest o Husovi smrti je razburila celo Češko. Vse je začelo častiti Husa kot »mučenca«, katoliške duhovnike so preganjali, menihe izganjali ter izro-pali samostane. Češko in moravsko plemstvo se je združilo in zahtevalo obhajilo pod obema podobama, kar je bilo tedaj že prepovedano po cerkvenem zboru. Zahtova prostega cerkveno™. fnvora in obhajila pod obema voi. dobama je postala bojni klic huzitov. Ko ie videl češki kralj Venci, kaj vse je rodil IIusov nastop ter smrt, ga je zadela kap radi razburjenja. Njegovemu bratu Sigismundu kot pravemu dediču češkega prestola je odreklo plemstvo priznanje. Vodja Čehov Janez žiž-ka je zgradil trdnjavo Tabor. Izbruhnile so huzitske vojne, ki so trajale od leta 1419 do 1436. Čehi so potolkli večkrat kraljeve čete ter ropali in morili po sosednih pokrajinah, j Huziti so postali republikanci, zavrgli so celo upravo Cerkve, v kolikor ni razvidna iz svetega pisma, spoved, svete podobe in so skušali odpraviti po vzgledu današnjih komunistov tudi zasebno lastnino. Huzitska verska ločina se je konečno izpozabila po nekaterih privržencih tako daleč, da je zavrgla celo Najsvetejši zakrament in so hodili nekateri posebno zagrizeni huziti nagi okrog. Kljub dolgoletnim oboroženim nastopom ni bilo mogoče ukrotiti huzitov nasilnim potom. Cerkev je pomirila pobesnele krivoverce mirnim potom leta 14-36. Po spravi s Cerkvijo je bilo hu-zitom dovoljeno: Prejem svetega obhajila pod obema podobama pod pogojem, da vsakdo veruje, da je pričujoč Kristus pod vsako podobo. Smrtni grehi, posebno očiti, se naj kaznujejo po božjih zakonih ter po nauku svetih očetov, a le od strani oblasti. Božja beseda se naj oznanja prosto, vendar le od oseb, ki so za to pooblaščene od Cerkve. Cerkev ima pravico do posesti, tudi duhovščini se prizna osebna last, vendar cerkveno posest smejo opravljati duhovniki le kot oskrbniki. Čehi se niso držali teh mirovnih točk in je prišlo še večkrat do uporov ter nemirov. Še le katoliškemu poljskemu kralju Ladislavu se je posrečilo leta 1450, da je pomiril toliko let z ognjem in mečem razburkano Češko v cerkvenem ter političnem oziru. Leta 1450 je bila ustvarjena iz preostankov huzitov organizacija čeških in moravskih bratov. Ta verska ločina (sekta) je učila, da obstoji Cerkev le iz izvoljenih ter v naprej za zveličanje določenih, tajila je Kristusovo priču-jočnost v Najsvetejšem zakramentu ter zavrgla molitev za pokojne. Češki in moravski bratje so se združili leta 1604 s kalvinci (protestanti). Razven Wiclifa in Husa so se pojavili skoro istočasno tudi po drugod bojevniki proti Cerkvi ter njenim naukom, a njihovi nastopi niso rodili daleč toliko zla nego pogubonosni nauki zgoraj imenovanih dveh krivovercev. * Papež bo sklical kardinale na tajno ssjo, ki bo 30. junija. Na seji bodo imenovani novi kardinali, ker je umrlo v zadnjem času več kardinalov. »NOVICE Železniška lokomotiva je odpovedala v soboto, dne 31. maja na progi v Žero-vincih pri osebnem vlaku. Na pomoč je moral prispeti stroj, ki je vlekel vlak iz Murske Sobote v Maribor. Silna neurja so obiskala v nedeljo, dne 1. junija Prekmurje. Nevihte in neurja so povzročila upostošenja v Do-brovniku, Fokovcih, Vučji gomili do Cankove. Znatno je poškodovan most pri Dobrovniku. Strela je udarilla dne 2. junija med hudim nalivom v nove hleve posestnika Vehovarja na Videzu pri Slovenski Bistrici. Ker ni bilo sena na podstrešju, se je domačim posrečilo, da so ogenj udušili. Strela je raztrgala le del strehe in oplazila v hlevu telico, da so jo morali zaklati. Čudno tele. Na Humu pri Ormožu je povrgla krava 3. junija tele (teličico), ki je imela dva gobca, štiri oči, dve ušesi in dve čeli. Nestvor je bil pravilno razvit in živ. I)a so oteli kravo, so morali teletu glavo zasukati tako, da se je zadušilo. Zadružna Samopomoč v Mariboru, Miklošičeva ulica 2 javlja vsem članom 4. oddelka, da je umrla dne 29. aprila 1930 članica tega oddelka gospa Marija Beranič, prevžitkariea iz župnije Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Rajna je bila članica, naj počiva v miru! — Četudi je bila rajna le dober mesec dni članica društva, in ni bilo društvo v smislu pravil, ki določajo, da mora biti vsakdo član društva vsaj pol leta, da dobi podporo, zavezano izplačati kako podporo, je vendar izplačalo sinu prav lepo podporo. Društvo je v tem prvem slučaju smrti pokazalo, da je občekoristno podporno dru- štvo namenjeno za kmečko prebivalstvo na deželi. Zadružna Samopomoč v Mariboru, Miklošičeva ulica 2 ima v večini okrajev svoje zastopnike, sprejme pa še zastopnike za nekatere okraje, kakor na primer Posavje, okraj Laško itd. Kdor želi prevzeti zastopstvo, naj se obrne na društvo, ki mu bo dalo vsa natančnejša pojasnila. Avtobus Celje—Dobrna vozi odslej petkrat dnevno tja in nazaj. Vsled nepričakovanega navala se je morala že sedaj ctvoriti peta proga z odhodom iz Dobrne ob 14.50 in prihodom v Celje ob 15.40, kjer ima zveze na oba osebna in na brzovlak proti Ljubljani in Zagrebu ter z odhodom iz Celja po prihodu vseh treh vlakov ob 1G.15 in s prihodom v Dobrno ob 17.05. "Kdor ima tiskan vozni red. naj ga v tem smislu popravi. Požar v škalah pri Slovenjgradcn. Dne 3. junija krog pol šeste ure "zjutraj je izbruhnil požar v Škalah pri Slo-venjgradcu pri posestniku Francu Špe-gu. Vzrok požara so bile najbrž saje v dimniku, ki so se vnele v stanovanjski hiši, ko je zakurila gospodinja v peči za peko kruha in kuho svinjske krme. Prevžitkarju Kuplen, ki je sostanovalec, je zgorela ob tej priliki obleka in 1250 Din gotovega denarja. Na podstrešju je uničil požar večje količine masti in pšenice. Požarnim brambam iz Velenja ter Družmirja gre zahvala, da se ni razširil ogenj iz hiše še na gospodarsko poslopje, ki je .v neposredni bližini. P o 2 ar zahteval človeško žrtev. — Iz Poljčan smo prejeli to-le poročilo: V nedeljo, dne 1. junija je udarila strela v Prešernov vinski hram v Cerju pri Poljčanah Ker sta bili poleg kleti in prešnice še dve sobi ter kuhinja pri viničariji, je bila doma 37 letna muta-sta viničarjeva hči Mima. Bila je ob času udara strele sama doma in jo je zadušil dim od slame, ki je bila pri- Kdor si ieli cene in dobre obleke naj se oglasi v hovfelccijski in modni trgovini m ¿m. && Ve!je- Gaberje E£)111 BnasBsaaass^gsiitsassassBss&saasassB&sgigJssassiEsagsaaKBC H I «S v s ej a e «s S* J • 1 i S! a m & Velika SsEliSra molitvenlkov v |j Kos-oika cEsža 5 Aleksendrova cesta O Naslov molitvenika gSaEBSKSEgE Eljažak nebeSki Mej tovariš Coščeaa Marija Rajski Glasovi Kvišku srca Slava Beg« Za Jszusoa Pri Jezusa Ož a naš Kam grel Sv. Pomlad Angelček Življenje mojega Slvljeujs Marija Pomočnic« Reši svojo dušo Družbenik Marijin Bassda življenja Sv. Anten Padovansbl Rdeča obrezaj Zlata obreza mriT 1» 16 u 7 15 9 8.50 7.50 3 11 11 11 16 22 U 20 , 20 10, 17, 18. 41, 45 23, 24, 25, 28, 39, 5S, 58 18, 17, 18, 23, 40, «S 14 26 80, a 26 24, 34 11, 14, 20, 2« 10, 12, 16, 19, 26, 26 16, 20, 28, 35 14, 20 14, 20 22, 44 30 38, 41 pravi j ena za vez in ki se je vnela po udaru. Viničarija je pogorela s krasno prešo vred do golega zidovja. Vino v dobro obokani kleti je ostalo nepoškodovano. Vola je ukradel. Iz zaprtega hleva je bil ukraden v Podgorju pri Šoštanju posestniku Kotniku tri leta stari vol. Par dni zatem je prignal vola neznanec k posestniku Novšaku v Zavodnji in ga ponujal na prodaj. Ker ni imel živinskega potnega lista, Novšak vola ni kupil in tat se je napotil v svojo občino po potni list. Za ukradenega vola je zvedelo orožništvo, ki je uzmoviča prijelo, ko se je vrnil k Novšaku s potnim listom. Radi dekleta. Dne 31. maja zvečer je prišel Elsbacherjev hlapec Ant. Krajnc K svojo zaročenko Francko Drobnetovo 9 Resnikovo gostilno v Marija gradcu, kjer se je nahajalo več že vinjenih fantov, med njimi tudi Karel Gaberšek |z Zabreža. Ti so takoj začel izzivati Krajnca in mu hoteli s silo odvesti dekleta ter ga spraviti v svojo družbo, če ur pa se je dekle ustavilo. Krajnc je, a se izogne pretepu, zapustil z dekle m gostilno in odšel proti domu. Ga-ršek in dva brata Cverleta pa so mu ¡sledili in ga je Gaberšek, ko ga je do Hitel, udaril s kolom po hrbtu. Da se ubrani, je Krajnc potegnil žepni nož in Eamahnil okrog »obe, pri čemer je Ga-beršeka zadel z ostrino v vrat in mu prerezal Silo odvodnico. Hitra zdrav ttiška pomoč in prevoz v Celje v bolnico sta mu rešila življenje. Utopljenca so potegnili iz Savinje V Rimskih toplicah so potegnili v pon-deljek, dne 2. junija iz Savinje truplo iurija Žličarja iz Št. Jurja ob Taboru, i je ponesrečil pri prevozu preko Sa-inje, kakor smo poročali v zadnji šte-ilki. Bruhanje ognjenika Vezuva. Točno leto dni po lanskem izbruhu v dneh od p. do 6. junija Je pričel Vezuv te dn" ponovno bruhati. Čudo — daru za Jezike. Naravnost %udesno nadarjenost za tuje jezike je Imel letos umrli Nemee Emil Krebs. — Rojen je bil kot sin preprostega tesar J a v šlezijski vasi Esdorf. Kot sedem-etni ljudskošolar je prišel v šolski knjižnici do nemško-francoskega slo ■varja. Po par mesecih je že pozdravil Ečitelja v francoščini. Izredno nadarjenega dečka so poslali v gimnazijo v Schweidnitz. Ko je končal 17 let, je govoril 12 jezikov. Na očetovo željo je študiral v Berlinu pravo in obenem obiskoval na visoki šoli oddelek za tuje jezike. Ker je že govoril tedaj toliko Jezikov, so mu svetovali, naj se lot kitajščine, ki je najbolj težavna. Po preteku dveh let je bil že popolen Kitajec v pismu ter besedi, da, celo razna narečja je poznal. Leta 1893 z 21 leti je bil dodeljen nemškemu poslaništvu kot tolmač. Zgodilo »e Je, da je prejela kitajska vlada od mongolskega plemena, ki se je osvobodilo leta 1912, pismo, kojega pisave ter vsebine ni znal razbrati nobeden kitajski učenjak. Obrnili so se na Krebsa, ki $e dokument urno prečital. S Kitajci iz pekinške okolice se je razgovarjal v raznih narečjih tako dobro, da mu ne bi bil nikdo prisodil, da ni rodom Kitajec. Po izbruhu svetovne vojne je moral ostaviti Peking in se je preselil v Berlin v zunanje ministrstvo, kjer je neprestano nadaljeval jezikovne študije. V občevanju je bil redkobeseden ter zadirčen in najrajši sam pri knjigi. V svoji delavni sobi je imel le eden po-lamani stol, na katerem je sedel sam in je moral vsak obiskovalec pri razgovoru z učenjakom stati. Svoje žene se je znebil pri študiju s tem, da jej je začel čitati kake indijske ter druge knjige in hvaliti lepoto kakega prav izredno tujega jezika. Ko je umrl 2. aprila 1930 v starosti 62 let, je popolnoma govoril ter pisal 59 jezikov, nad 100 jih je razumel, čital in prestavljal. Šenska, ki je umrla dvakrat. Znameniti kirurg v Parizu dr. Bouchon je zabeležil te dni v časopisju to-le: »Avtomobil je povozil žensko, katero so prepeljali v bolnico mrtvo. Hitro sem jej odprl oprsje, da sem prišel do srca, ki je imelo dolgo raztrgano rano, radi pri tiska teže avtomobila.. Ženska ni dala nobenih znakov življenja. Hitro sem zašil rano in začel masirati srce, ki je začelo oživljati in z njim tudi žile. ■ Posrečilo se mi je žensko spraviti k življenju za 35 minut, a je nato umrla radi stisnjenja jeter.« Kirurg je mnenja, da toliko ljudi s prebodenim ali prestreljenim srcem ne bi umrlo, ako bi bila takoj po ranjenju pri rokah kirurgična pomoč. Rsdek narodoslovnl pojav. Na.ogrom-nem otoku Nova Zelandija pri Avstraliji so prvotni prebivalci Maori. Pri ljudskem štetju leta 1825 so našteli maorov 100 tisoč duš. Leta 1874 45 tisoč, leta 1896 le še 39 tisoč. Novozelandska vlada se je začela brigati rad izumiranja prvotnega plemena in res tudi dosegla, da so Maori od leta 1900 v stalnem naraščanju glede števila. — Danes jih je že 60 tisoč, so čisto kulti virani in nekateri v najvišjih uradniških službah. Celotno prebivalstvo po avstralskem morju in na tihoocean-skih otokih je v izumiranju, izvzemši Vse društvene knjižnice ki so znale vpeljati Karl Mayove spise, poroiamo, da te knjige ljudje izredno radi Utajo. Prva knjiga „KRIŽEM PO JUTE O VEM" obsega Štiri zvezke, vsak stane Din 13'—, celotna knjiga vezana polplatno Din 65—, celoplatno Din 70'—. Druga knjiga „PO DIVJEM KURD1STANU" do sedaj izšla dva zvezka po Din 13"—. Naroda se pri TISKARN! SV. CIRILA V MARIBORU Maore na Novi Zelandiji in Novokale-donce. Praznoverje na Kanarskih otokih. — Oddaljenost od omikanega sveta je na teh otokih, ki ležijo v Atlantskem Oceanu, zapadno od afriške obali, imela na versko mišljenje njih zapuščenega prebivalstva polagoma tak učinek, da se Je njih prvotna krščanska vera iz-premenila v nekako mešanico, katera zdaj obstoja is ostankov krščanstva* spiritizma, v pretežni večini pa iz praznoverja. Na račun tega potvorjenega verskega naziranja se pripisuje grozni čin, ki ga je izvršila v neki mali va3i na otoku Tenerifi družina, po imenu Valido. Živih članov v družini je bilo pet, starši in tri hčere. Med svoje družinske člane pa so še vedno šteli tudi sina Ferdinanda, ki je sicer umri pred letom dni, a ga je družina, vdana praz-noverskemu spiritizmu, še vedno smatrala kot del sebe, češ, da lahko občuje z njegovim duhom. Ta misel se je tako utrdila v njihovih glavah, da so nazadnje v resnici bili prepričani, da umrli občuje z njimi. Neke noči se je baje duh prikazal nekemu družinskemu članu, skoraj gotovo v sanjah, ki jih je rodila razgreta domišljija, in javil, da drugače ne bo rešen s kraja teme, razen, ako se ena izmed sester zanj ne žrtvuje. Takoj drugo jutro so nato sestre žrebale med seboj, in žreb je zadel najmlajšo, 16 letno Kalendarijo, ki je tudi brez obotavljanja bila pripravljena vzeti žrtev na se. Ostali sestri in starši so jo nato slekli, privezali k postelji in jo s spletenimi vrvmi pričeli bičati. Pri tem delu so izmenjavali drug drugega, dokler ni po šesturnem trpinčenju uboga žrtev, ki je vse vdano prenašala, končno izdihnila. Ko je policija zvedela za zadevo, je vso družino aretirala. Obesili napačnega moža. Kakor sa poroča iz mesta Ahualulco v Mehiki, je v tamkajšnji okolici četa oboroženih mož ponoči zasledovala nekega bandi-ta. Pri tem je ujela nekega moškega, 0 katerem je domnevala, da je tisti, ki ga iščejo. Proces je bil kratek in nesrečneža so obesili na prvo drevo. Z grozo so pa drugo jutro ugotovili, da je mož, ki so ga obesili, ne iskani ban-dit, pač pa obče spoštovani državljan, ki je v svojo nesrečo bil nekoliko podoben banditu in mu je bilo tudi ravno tako ime. S steklim psom nad tekmesa. Mehiški listi poročajo o dogodku, ki je brez dvoma vrhunec zlobe ljubosumneža. Neki Croceo iz Guadalajare se je rešil tekmeca pri svoji znanki na silno krut in brezsrčen način. Privezal je psa na verigo ter mu nekoliko dni v največji vročini ni dal vode, da je nesrečna žival obolela na steklini. Nato je prežal na svojega tekmeca in spustil psa v trenutku, ko je mimo hiše prišel Pablo Carmona, njegov srečnejši tovariš pri gospodični Roziti. Pes je seveda popa-del in ogrizel Carmono in ta je tudi podlegel grozni bolečini. Policija je ne^ kaj zasumila in zaprla Crozia. Zločinec je v ječi priznal svoje grozno dejanje. Tudi v Zedinjonih državah je jako 1 občutna brezposelnost. V Chikagu ja irtSKA HVALA . TIRMNTINOYO MILO pa je pranj® gotovo! mmmmmmmmm 72» neki neznan moški pustil malega otroka dvema ženskama v Lincoln parku. Moškega so po naključju našli in seveda postavili pred sodišče. Njegova izjava pa je tako ganila sodnika, da se. je odločil, odložiti obravnavo. Kakor je moški izpovedal, se ni nameraval popolnoma odpovedati otroku, ampak mu samo pomagati. Lačen otrok je jokal, v hiši pa ni bilo niti novčiča, da bi mu kupili mleka. Nosil je nato otroka v več sirotišnic, a povsod je bilo tako napolnjeno, da ga niso več mogli prevzeti. Tako se je odločil za skrajnost in je oddal otroka neznani ženski, o kateri je upal, da mu bo dala jesti. Vse cenjene čitatelje opozarjamo na prilogo, ki smo jo priložili zadnji številki našega lista, prospekte za nakup srečk državne razredne loterije tvrdke A. ARNUŠ-ANTONJEVIfi — Beograd, Knez Mlhajlova 43. P0l€ll m sewn! in V naslednjem hočemo podati kratek pregled, kako se trudi človek od leta 1897 do danes, da bi raziskal ter odprl svetu neznana ter nepregledno obširna morja ter pokrajine krog severnega ter južnega tečaja. Sledeči seznam pa vsebuje le letalne poskuse in sicer: Leta 1897 se je podal Andre z dvema tovarišema v balonu »Oernen«, ki je imel prostornine 4.500 kubičnih metrov iz Spitzbergov proti severnemu tečaju. Balonska ekspedicija je izginila bog-znaj kje in nikdo ni več slišal o njej. V letih 1907/9 se je poslužil Wellmann zračne ladje, ki se je dala voditi in vsebovala dvigalne moči 9.000 kg. Poskusi so se vršili s Spitzbergov, a so se ponesrečili in so jih prekinili. Te ekspe-dicije se je udeleževal tudi znani nemški grof Zeppelin in več drugih strokovnjakov. Prepričali so se tedaj, da zračna ladja na motorni pogon ni za vožnje po najbolj severnih krajih. Leta 1914 se je dvignil na vodnem letalu ruski lajtnant I. Nagurski od No-vaje Semlje in letel v avgustu proti severnemu tečaju. Dosegel je 76* 20' severne širine. Leta 1923 se je odpravila proti severu letalska ekspedicija, ki je hotela pomagati pri Nobilovem ponesrečenju Izginulemu Amundsenu. Pri ekspedici- ji s tremi Junkerjevimi letali sta bila Švicar Mittecholzer in Nemec Neumann. Preletela sta v krogih ledenike Spitzbergov, napravila pot 1000 km in dosegla 80 stopinj severne širine. Leta 1924 se je odpravila na letalska raziskovanja severnih krajev Amund-senova ekspedicija. Z ladje »Maud« je letel pilot Dabl med Wranglovim otočjem ter Sibirskimi otoki. Leta 1924 se je mudila na Spitzber-gih angleška ekspedicija, katere so se udeležili znanstveniki z vseučilišča v Oxfordu. Raziskovalci so se pečali z merjenjem. Leta 1924 je letel še danes znameniti ruski letalec Čuhnovski iz Novaje Semlje preko Karskega morja. Leta 1925 se mudi na severu Mac Millansova ekspedicija s piloti: Byrd, Schur in Reben. Leteli so na treh ame-rikanskih aeroplanih iz Etoch na za-padni Grolandiji preko ledenikov in dosegli 79 in pol stopinje severne širine. Leta 1925 se pojavi Amundsen Elh-vorth ekspedicija s šestimi udeleženci in dvema Dornier aeroplanoma. Dvignili so se v zrak v Kingsbay preko Spitzbergov in dosegli 87^ 23/ severne širine. Morali so pristati, ker se je pokvarilo eno letalo in vsi so se vrnili v enem aeroplanu po 26 dneh. Pri tej priliki je zmeril Elhvorth morsko globo-čino 3750 metrov. Leta 1925 sta poletela Rusa Čuhnovski in Kalvica iz Leningrada na Novajo Semljo ter nazaj. Leta 1928 letita Amerikanca WI1-kins in Eieslon iz Feierbanksa na polutoku Alaska preko rta Barrow in dosežeta 74 stopinj severne širine. Leta 1926 je preletel znani amerikan-aki letalec Byrd na fokerju iz Spitzbergov severni tečaj in se je tudi srečno vrnil. Leta 1926 imamo znamenito Amund-sen-Elhvorth ekspedicijo na zračni ladji »Norge«. Tokrat je bil prvič zraven italjanski general Nobile. Zračna ladja je vsebovala 18.500 kubikov. Ekspedicija se je dvignila v zrak v Kings-bayu preko Spitzbergov — severnega tečaja in se spustila srečno na zemljo na severo-ameriškem polutoku Alaska. Tokrat je preplula prvič zračna ladja severni tečaj. Leta 1928 je preletel ob priliki lova na divje pse Rus Babuškin Belo ter Barantovo morje. Leta 1926 leti ruski pilot Kalvica iz Sibirije preko Wranglovega otoka in nazaj. Leta 1928 leti Rus Galysch in Kras-nojarska ob Jeniseju do Dudinke (68 stopinj severne širine). Leta 1927 je na pozorju amerikanska Detroit ekspedicija s pilotoma Wilkins in Eielson od alaškega rta Barrow ter izmerijo morsko globino 5.440 metrov. Leta 1927 vidimo tudi rusko severno ekspedicijo pod vodstvom Krasinskega z dvema aeroplanoma. Ekspedicija je napravila več poletov od rta Severny (sibirska obal) do Wranglovega otočja in nazaj. Leta 1928 letita Wilkins ter Eielson od rta Barrow na Alaski preko severnega tečaja na Spitzberge v 20 urah. Leta 1928 je napravil znani Nobile na zračni ladji »Italia« iz Kingsbaya tri vožnje. Zadnja je bila preko severnega tečaja in na povratku je prišlo do znanega ponesrečenja, pri katerem je bilo ob življenje osem mož. Ekspedicije so se udeležili med drugimi znanstveniki ter učenjaki: Bechounek, Malmgren in Petremoli. Leta 1928 imamo rešilne letaske ekspedicije, ki so se trudile, da bi rešile s plavajočega ledu Nobilove ponesrečence. Pri iskanju Nobilove skupine je smrtno ponesrečil Amundsen in oba francoska pilota na francoskem vodnem letalu »Latham«. Ponesrečencem so hiteli na pomoč Rusi z dvema ledo-lomilcema »Krasinom« in »Malygi-nom«. Iz »Krasina« je delal polete ruski pilot Čuhnovski'in odkril ter rešil z leda Italjana Zappija in njegovega onemoglega tovariša. Šved Lundborg je rešil na letalu generala Nobila. Ob tej priliki se je lotil brezuspešnih letalskih rešilnih poskusov Italjan Madda-lena iz Tromso preko Spitzbergov. Leta 1928 sta bila v ruski letalski ek-spediciji pod Krasinskim pilota: Wo-lynski in Koschelew. Polet se je vršil iz Vladivostoka ob reki Amur — Petro-pavelsk na Kamčatki na Uelen in do rta Deschnew ob Severnem ledenem morju. Leta 1928/29 je letel amerikanskl pilot Eielson 10. novembra 1928 iz Alask« Ho rta Sewerny ob obali Ledenega mcr- Ia, da bi prinesel pomoč ladji »Nanuk«, ;i je tičala zamrznjena v ledu. Aero-plan je ponesrečil in sta se ubila znani pilot Eielson s tovarišem. Da bi našla ponesrečenca, sta se trudila dva ruska aeroplana pod vodstvom pilota Crossona. Pomagali sta tudi ladji »Na-»uk« ter »Sta^vropol« s 150 psi. Kljub temu, da je bil mraz 52 stopinj Celzija pod ničlo, štiri metre snega, so vendar le našli ostanke letala in oba mrliča. Leta 1929 ruska ekspedicija Krasin-Bki s pilotom Kalvica — poleti preko rta Uclen — Se\verny na Wrang!ovo ietočje, kjer so obiskali tamošnjo naselbino Eskimov. Od Wranglovega otoka SO1 leteli preko rta Sewerny—Nišne Eolymsk—Ljachow otok Kasaeje v Bu-lum ob reki Leni. Ta ekspedicija je obiskala vse najbolj severne sibirske naselbine. Leta 1§29 leti Rus Čuhnovski is Leningrada preko Arbangelska v Ingor-eki Schar ob Karskem morju. Njegovo iletalo je vodilo karavano trgovskih la-'dij čez led Karskega morja do izliva ;kih veletokov Ob in Jenisei. Ruska |..iota Kalvica ter Čuhnovski sta preletela v poletju 1929 tri četrtine morilke obali neizmerne severne Azije. Leta 1528/29 se je vršila ekspedicija Arnerikanca Byrda na južni tečaj. O elcspediciji smo poročali natančno v našem listu. Istočasno z Byrdom se je lotil raziskovanja južnega tečaja pilot Wilkins iz oporišča Deception otočje. Byrdovi in Wilkinsovl poleti po pokrajinah južnega tečaja so se nadaljevali v poletju 1929/30 in prinesli kulturnemu svetu nepregledno važni materijal «a spoznanje ter proučevanje dela sveta ob južnem tečaju. Doslej se je lotilo raziskovanja severnih in pokrajin krog južnega tečaja: štiri ekspedicije z zračnimi ladjami, oziroma ena z balonom 3 šestimi vožnjami, preko 30 aeroplanskih z nad 100 poleti. Vsi raziskovalci teh ledenih pokrajin povdarjajo, da so tod nevarnosti, ki presegajo tolikokrat človeške moči. Le poglejmo na zgoraj povedano ln bomo dobili: Andrej je izginil z balonom in tremi možmi. Nobile je ponesrečil, ko je srečno prevozil 12 tisoč km. Njegova ponesrečena ekspedicija je zahtevala osem smrtnih žrtev in dva ponesrečenca. Ko so iskali Nobilove raziskovalce, je ponesrečilo še več uglednih oseb, da je pogoltnila cela polomija 19 življenj. In zakaj ti napori? Preko severnega tečaja hočejo odkriti na vsak način najkrajšo zračno črto iz Evrope v Ameriko in pod ledeno odejo južnega tečaja pa čakajo odkritja ter dviga od človeške roke — neizmerni zemeljski zakladi. * SfClO Mil3 ZMM icsrcžt. V kotu, kjer zavije afrikanska vzhodna obal proti jugu, se raztega v notranjost Afrike predvojna nemška kolonija Kamerun, ki je danes angleško-francoska last. Pokrajina je dva in pol-krat tolika nego je Nemčija in radi izredno ugodnega podnebja rodovitna na: kavčuku, kakau, olju ter lesu. Pri pametnem izrabljanju naravnih bogastev bo Kamerun kmalu odločujoč tudi na svetovnem trgu. Po koloniji se razteza pogorje, ki sega do morske obali in je najvišja gora visoka 4700 metrov. Afriški pragozd sega do morja, kjer je bajno ležeča izvozna luka Vic-toria. Kakor smo že omenili, je Kamerun hribovit in so gore izrecno vulkanskega izvora. Glavni ognjenik se imenuje Fako, je visok 3200 metrov in so se stene žrela že davno — davno zrušile. Znanstveniki trdijo, da je najstarejši vulkan kameninski Etinde (1715 metrov), ki je začel po desetletnem mirovanju z izbruhi leta 1909. Zopet se je umiril in do nove strašne ognjeniške nezgode je došlo leta 1922. Poročilo o tej nezgodi je malo znano po Evropi, ker edini, ki je opisal izbruhe, je bil Šved G. Woldau. Februarja 1922 so pričeli naznanjati delovanje ognjenikov potresi ter podzemeljska bučanja in gromenja. Do izbruha je prišlo v noči od 2. na 3. februarja. Dne 21. februarja se je odprlo več žrel v pragozdu med Debundscha in Bibundi, dobrih 10 km od morja. Najprej so se dvignili iz žrel do 1000 metrov visoki stebri iz pepela, katere so razsvetljevali bliski. Vmes je vrela iz žrel lava ter se razlivala po pobočjih in uničevala vse, kar~jej je prišlo na pot. Pogled na bruhanje gorečih ter bliskajočih ognjeniških sestavin je bil v noči nekaj nepopisno groznega. Celih 40 km od obali je padal pepelni dež. Reke lave so uničile skrbno obdelane nasade oljnatih palm, kakao je bil ravno v cvetju, ko se je usul nanj pepel, orjaška drevesa so padala in vsi vrtovi najbolj skrbno obdelale Bibun-de farme so bili uničeni. Pred strašnimi naravnimi prizori so bežale iz pragozdov: antilope, opice ter sloni. Vse .je drlo proti morju. Dne 8. marca je dosegla lava morje ter se pognala vanj. Začel se je strahoviti boj ognja ter vode. Oblaki vodne pare so se dvignili kvišku. Vedno nove reke lave so vrele iz novih žrel in 11. marca je drvela lava po vrtovih v širini 300 do 400 metrov in dosegla še isti dan morje, ki se je razgrelo takoj na okoli-; co 1 km na 40 stopinj. Na nekaterih^ mestih se je porinila lava v morje koti nekak 1000 metrov širok jezik, ki je segal do 200 metrov in dosegel višino šest metrov. Izbruhi so se polegli toliko, da je bi-j lo mogoče pregledati kraje grozne ne>-sreče še le 19. aprila. Maja je bilo vse uverieno, da so izbruhi končani in da se bo že vendar enkrat umirilo vul« kansko ozemlje. A pričakovanje o po-mirjenju se ni uresničilo, ampak snirali, potreben denar pa naj bi prispevala banska uprava. Zadružna Samopomoč v Mariboru Miklošičeva ulica 2 (blizu stolne cerkve) pridobiva vedno več članov na deželi — kmetje, kmetice, kmečki delavci in posli vedno bolj in bolj uvideva-Jo velik pomen društva, katero nudi dedičem po smrti članov prav lepe podpore, katere bodo dobrodošle za pokrit-e stroškov bolezni, pogrebnih stroškov, stroškov pri prevzetju posestva td. Ker ima društvo štiri oddelke in cer so plačila različna z ozirom na starost članov, je mogoče vsakomur pristopiti k društvu. Plačila so tako neznatna, da jih vsakdo zmore, če le tu ln tam omeji kak nepotreben izdatek, na primer za pijačo, kajenje itd.; pla-Cila niso nič drugega, ko neka vrsta prisilnega varčevanja. S tem, da se pla- ča v slučaju smrti vsakega člana po pol dinarja (v 1. oddelku), po 1 dinar (v 2. oddelku), po 2 dinarja (v 3. oddelku), po 5 dinarjev (v 4. oddelku), se pripomore dedičem, oziroma onim osebam, katere se določijo pri pristopu, do prav lepe podpore, katera je tem večja, čim več članov ima dotični oddelek. Naj bi ne bilo kmeta in kmečkega zadrugarja, ki bi ne bil član tega prekoristnega podpornega društva, katerega čisti dobiček je namenjen za pospeševanje kmečkega zadružništva, v krog društva se pa vabijo tudi vsi kmečki delavci in posli. V nekaterih župnijah so poleg mož pristopile tudi žene-gospodinje kot članice, zavedajoč se velikega pomena društva. — Natančnejša pojasnila se dobe pri naših zastopnikih, razen tega tudi pri posojilnicah in zadrugah, članicah Zadružne Zveze v Ljubljani ter v naši pisarni v Mariboru, Miklošičeva ulica 2. H&ko mm p§sie¥@ii eHrafnl cestni cflUorl. Ban dravske banovine je podpisal 31. marca 1930 pravilnik za poslovanje okrajnih cestnih odborov v območju dravske banovine, ki ga je »Službeni list kraljeve banske uprave« objavil 27. maja. S tem dnevom je pravilnik stopil v veljavo ter dobil obvezno moč. Obsega 64 členov, kateri vsebujejo določila o ustanovi in sestavi cestnih okrajev in cestnih odborov, o področju okrajnega cestnega odbora, o poslovanju, o izvrševalnem in pomožnem osob-ju, o odškodnini članom okrajnega odbora, o gospodarski in tehnični upravi cest, o oddaji del in dobav in o nadzorstvu. Cestni okraji so pomožni upravni okoliši za gradnjo in vzdrževanje ba-novinskih cest I. in II. reda ter dovoznih cest k železniškim postajam v območju cestnega okoliša. V vsakem političnem srezu se ustanovi eden ali več cestnih okrajev z okrajnim cestnim odborom kot pomožnim organom banske uprave. Okrajni cestni odbori se sestavljajo iz voljenih zastopnikov občin cestnega okraja in iz zastopnikov, ki jih imenuje banska uprava po določilih zakona o samoupravnih cestah. Njihova poslovna doba traja redno tri leta. Ako kdo poprej umre ali Izstopi, se vrše dopolnilne volitve. Banska uprava lahko odstavi člana, ki bi zanemarjal službene dolžnosti ali kršil zakon. Iz enakih razlogov lahko banska uprava razpusti tudi ves okrajni cestni odbor in imenuje za vodstvo tekočih poslov gerenta. Nove volitve se morajo razpisati v šestih tednih po razpustu. Okrajni cestni odbori so pomožni organi banske uprave pri gradnji, vzdrževanju in nadzorstvu banovinskih cest in dovoznih cest k železniškim postajam. V njihovo področje spada nastopno: Odbori sestavljajo proračune, obračune in sklepajo o okrajnih cestnih dokladah. Obenem vodijo nadzorstvo nad gradnjo in vzdrževanjem občinskih cest ter sklepajo tudi o morebitnih podporah za občinske ceste. Odbori smejo sami oddajati dobave in dela do vsote 10.000 Din, preko te vsote pa le z odobritvijo banske uprave. Okrajni cestni odbor se sestane, kadar je treba, najmanj pa vsako četrtletje enkrat. Izredna seja se mora sklicati, ako to zahteva ena tretjina odbornikov ali odredi banska uprava. — Seje so sklepčne ob navzočnosti dveh tretjin odbornikov, kadar se volita načelnik in njegov namestnik, pa ob navzočnosti treh četrtin. Odborove seje so navadno javne, načelnik pa lahko v Izjemnih primerih odredi tudi tajno sejo. Proračun dohodkov in izdatkov cesti nega okraja mora odbor skleniti vsaj do 1. novembra vsakega leta. Preden vzame cestni odbor v pretres letni proračun, mora biti proračun 14 dni javno na vpogled pri županstvu vsake občine dotičnega cestnega okraja. Po preteku razglasitvenega roka obravnava Eopst m zssEšii zssablno: V ¡iti - iz ¡ečc lio» j fimadijB. Cena 13 Din. Naroča se pri EiPüssi feRiínarn!. Harliop odru postava sigetskega junaka, slavnega pra-deda Petra Zrinjskega, v sijaju mnogobrojnih luči, zavihti grof Tatenbah kupico proti stropu in vsi za njim stoječi služabniki vzkliknejo: Vivat — živel Zrinjski! Gospodje pri mizi so se temu pozdravu pridružili. Grof Peter Zrinjski se dvigne, prikloni in zahvali ves rdeč v obrazu. Jasen mu je bil pomen te zdravice, veljala je bodočemu ogrskemu vladarju. Soproge pa so sedele nemo in presenečene; pomirile so se še le tedaj, ko je napil grof Tatenbah tudi na zdravje cesarja, ne da bi se gostje, ki so se smejali in bili razposajeni, še dalje za to zmenili. Prizor je bil s tem končan; ostali del noči so slavili še bolj razposajeno, ko so zapustile gospe sobano ter so se mogli gospodje čisto prosto gibati. Eden pa je vendar jako natančno opazoval prizor pomembne zdravice — bil je to Laslo Fe-kete. Bil je zdaj tu, zdaj tam v krogu štajerskih in ogrskih plemenitašev, naenkrat je zginil, se zopet prikazal, nikjer se ni dolgo mudil. Da je bil danes v Račju na povelje gro'a Tatenbaha samega, mu je prišlo kakor m'arč. Ravnokar je zapel netelin prvikrat, ko je stopil v bližino sluge Boltažarja Ribla ter gledal, kako je ta hotel čistiti suknjo svojega gospoda. Laslo Fekete je pristopil v trenutku, ko se je odstranil Boltažar, da prinese krtačo. Feketovo bistro oko je zapazilo v žepu kos papirjev. Laslo jih izmakne, naglo pregleda vsebino, nato pa jih porine, ker se je bližal Ribi, zopet nazaj v žep — njegove oči so nenavadno žarele. »Dober večer, gospod Boltažar,« reče Laslo ter stopi bližje. »Hvala,« odvrne ta malomarno ter krtači suknjo, ne da bi se ozrl. »Ivan Boltažar,« nadaljuje stari Laslo čez nekaj časa, »ti si res norec!« Boltažar pogleda pozorno. »Zakaj,« vpraša ter premeri starega vojaka od glave do nog. »Kako se vendar moreš mučiti z nizkimi opravki,« nadaljuje stari Laslo, »ko bi bil lahko sam gospod in imel svojega slugo, ki bi ti krtačil suknjo.« »Kaj hočeš s tem reči,« se razhudi Ribi, »če slutra gospoda grofa Tatenbaha snaži suknjo, to nobenega nič ne briga.« okrajni cestni odbor proračun ▼ seji, ga izpopolni ali izpremeni, upoštevajoč pri tem vložene ugovore, ter sklepa o pokritju nastalega primanjkljaja. — Odborov sklep glede višine okrajnih eestnih doklad je nato javno razgla-ilti po vseh občinah cestnega okraja z dostavkom, da je v roku 14 dni dovoljena vsakemu davčnemu zavezancu pritožba proti višini doklad na bansko Upravo. Najkasneje 14 dni po preteku razglasitvenega roka je proračun cestnega okraja predložiti banski upravi v pregled in odobritev. Načelnik okrajnega cestnega odbora, odnosno njegov namestnik je izvrše-valni član okrajnega cestnega odbora. On vodi in nadzira vse posle cestnega odbora. Blagajniške posle opravlja pod nadzorstvom načelnika oseba, ki jo pooblasti okrajni cestni odbor. Tajniške posle opravlja praviloma načelnik. — Okrajni cestni odbor sme po potrebi z odobritvijo banske uprave namestiti za tajniške posle pomožno pisarniško moč. Člani okrajnega cestnega odbora opravljajo svoje posle praviloma brezplačno. Načelniki imajo za redno opravljanje svojih poslov pravico do letne nagrade od 15 Din do 30 Din, odborniki pa od 5 Din do 10 Din po kilometru banovinskih cest, ki jih neposredno upravljajo. Za pisarniško poslovanje pripada načelnikom, ki ne za- fioslujejo pomožne pisarniške moči, etni pavšal v znesku 3000 Din. Načelnikom, ki sami opravljajo posle cestnega nadzornika, dovoljuje banska uprava na predlog cestnega odbora letni potni pavšal v višini do 30 Din na km cestne proge. Kot odškodnino za stroške, ki jih imajo člani okrajnega cestnega odbora pri izvrševanju poslov v cestnem okraju v razdalji 4 km od svojega bivališča (udeležba pri licitacijah, prevzemu gramoza itd.), sme cestni odbor določiti največ znesek do BO Din za celodnevno zaposlitev. Cestnim odbornikom, ki stanujejo nad 4 km daleč od sedeža cestnega odbora, pripada za seje odškodnina do 100 Din. Ravno tako je določena posebna od- škodnina za načelnika in za odbornike v primeru nujnih službenih potovanj zunaj lastnega cestnega okraja. Za gradnjo novih in preložitev obstoječih banovinskih cest prispeva banovina polovico gradbenih stroškov, drugo polovico pa morajo kriti udeleženi cestni okraji. K rednemu vzdrževanju banovinskih cest prispeva banovina praviloma dve tretjini, udeleženi okraji pa eno tretjino. Važna je določba prehodnih odredb, da smejo okrajni cestni odbori do nadaljnje odredbe vzdrževati tudi one bivše okrajne in deželne ceste, ki niso bile uvrščene med banovinske ceste. K vzdrževalnim stroškom za te ceste prispevata banovina in cestni okraj v istem razmerju kakor za banovinske ceste. Onim» m gosi® nmi Ko zorijo ribizove Jagode, je pravi čas za one, ki nameravajo napraviti iz ribizovega soka sadno vino, da si pravočasno nabavijo kulture čistogojenih kvasnih glivic. Take kulture se vzgajajo na Kmetijskih poskusnih In kontrolnih postajah, na primer v Mariboru. Stanejo le 2 Din komad in zadostujejo za prevrenje poljubnih množin soka ribizovih jagod. Namen vporabe omenjenih kultur kvasnic je pospeševanje vrenja soka ribizovih jagod, ki bi sicer le težko prevrel, ker se na ribizovih jagodah navadno ne nahajajo kvasnice in torej ne more tak sok pre-vreti sam od sebe, kakor opazujejo to na primer pri vinskem moštu. Grozdje 2- (po pošti Din 2.50 poslati v znamkah naprej, ako se naroči le en izvod) za vse železniške in avtobusna proge Slovenije dobite ▼ Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Illllllllllllilllllll je sladko in pridejo v svate oso in mu ob tej priliki prinesejo kvasnice v dar. Kvasnice čakajo potrpežljivo na grozdnih jagodah do trgatve in se razmnožujejo nato na vinskem moštu tako silno, da pretvorijo vinski mošt v vino. Pri ribizovih jagodah pa tega ne opazimo. Ribizove jagode so za ose pre-kisle. Zato čakajo ribizove jagode zaman, da bi jih ose posetile in jim na-nosile kvasnih glivic. Sok ribizovih jagod noče vreti tako dolgo, dokler ne pride po naključju kaka kvasnica vanj. Naša dolžnost je, da pospešimo vrenje, če smo že'žrtvovali denarna sredstva za slajenje ribizovega soka s tem, da mu umetno dodamo že gori omenjene kulture kvasnih glivic. Oni pa, ki hoče še bolj pomagati kvasnicam, ta doda še malenkostno množino amonijevega klorida soku ribizovih jagod, da bodo imele posebno potrebno hrano za razmnoževanje. Kvasnice mu bodo zato posebno hvaležne. Razmnožile se bodo naglo, tako kakor se razmnožujejo v vinskem moštu in bo pijača prej pre-vrela. Inž. Mohorčič. Otroško vprašanje. Oče je prišel domov in rekel, da je soseda zdravnika poklical Bog k sebi. Sinček vpraša: — »Oče, ali je Bog bolan, da je zdravnika poklical?« Laslo se nasmehne ter reče čez nekaj trenutkov: »Boltažar, ti me ne razumeš ali pa me nočeš razumeti. Stari Laslo ve za sredstvo, s katerim se lahko obogatiš.« »Da bi jaz postal bogat, pravite,« odvrne Boltažar, »no, če veste za tako sredstvo, zakaj ga ne porabite sami?« »Ivan Boltažar,« reče stari vojak ter stopi bližje, »ti si bistra glava, toda tako brihten še nisi ko stari Laslo, ki ve, da Ivan Boltažar Ribi že davno ni tako zvest sluga svojega gospoda kakor se sicer kaže.« Boltažarjev obraz Je oblila rdečica, »Kaj hočete od mene,« reče skoraj s trepetajočim glasom in ne more pogledati Feketu v oči. »Boltažar,« reče ta ln stopi bližje, »ali mi ne bi prepustil to suknjo za gotov denar?« »To suknjo,« vpraša Boltažar, »kaj hočete t njo?« »Neumen fant,« odvrne stari, »kaj drugega, kakor da jo oblečem, kajti moja je, kakor vidiš, že obnošena. Ti pa lahko poiščeš za gospoda iz bogate zaloge kako drugo suknjo.« Boltažar «maje z glavo ter reče: »Laslo, to je neka posebna zahteva, nisem mislil, da si želi stari vojak in Oger, ki se sicer kaže tako ponosnega, to staro suknjo.« »Ivan Boltažar, ali znaš brati,« vpraša Laslo. »Seveda,« odvrne ta. »Dobro, vidim na tvojem presenečenju, da me razumeš, in jaz verjamem, da se bova še bolje razumela, če ti povem, da si se zadnjič »Pri slonu« pritoževal, da tvoj gospod tvojo zvesto službo kot sluga premalo upošteva ter bi, če bi se ti zagotovilo primerno plačilo, razodel stvari, ki bi spravile gospoda grofa kmalu ob grofovsko krono.« »Kaj pravite, Laslo,« vrkipi Boltažar. »Mirno, moj sinček,« odvrne Laslo Fekete z zamolklim glasom »ti torej čutiš, da jaz stari Laslo nekaj vem. Zato ti zviti fant kratkomalo reci, ali hočeš prodati to suknjo za sto ogrskih cekinov deželnemu profosu v Gradcu, gospodu Juriju Francu pi. Will?« »Sto cekinov,« reče radovedno Boltažar. »Sto polnovrednih cekinov,« odvrne Laslo, »lahko se zaneseš na mojo besedo, ki velja toliko kakor imenovanega gospoda.« Boltažar nekaj časa zamišljeno in dvomljivo gleda skušniavca. Ste naroioni na list NEDEL19 Izhaja ssaii teden I Prinaša vsakokratni nedeljski evangelij in razlago ter druge podučne verske članke, razentega pa resničen dogodljaj iz m i s i j o n o v ,MlaaoBtni navihanec — postane redovnik" in mlčne zgodbice za deco. Stane mesečno samo 2 Din, celoletno 24 Din. Še danes si naročite NEDELJO po dopisnici na spodnji naslov: Uprava NEDELJE, Maribor, Slomškov trg 20. Britve* vedno uporabljate, zato je potrebno, da. je istanajboljše kakovosti. Še danes zahtevajte od Trgovskega doma Sternsekl, Celje, ilustrirani cenik z več tisoč slikami, katerega dobite popolnoma zastonj. Lasostrlžntk Din 35. 42, 84, brtvni aparati Din 19, 21, 34, M, britve Din 11, 21, i2. 45, 62, Škarje za iase Din 12, K 30 ln v« oetale pqtrebšclne ia britje, puder potnade la negovanje las in Kože, pariume in neoroj drugih predmetov dobite po zelo nUkf eenl. Kar ne odgovarja, se zamenja aH vrne denar. Naročita preko Din SoO poitetne prosta. Trgovski dom B. Siermecki, Celje H. 24. Dravska banovina. 267-6 j Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto, dne 7. junija so pripeljali špeharji 42 voz s 67 komadi zaklanih svinj, štiri zaklana teleta in dve telici. Svinjsko meso je bilo po 15 dcr 28 Din, špeh pa po 18 do 22 Din. Kmetje pa so pripeljali 52 vreč krompirja po 0.75 do 1, sedem vreč čebule po 2.50 do 3 Din. [Na trgu je bilo 8 voz sena po 50 do 65 Din, '3 voze slame, po 45 do 55 Din, škop po 1.50 do 2 Din. Kozliček 60 do 140 Din. Pšenica 2.50, rž 2, ječmen 2, oves 1.25 do 1.50, koruza 2, 'ajda Z, proso 2.50 do 3, fižol 2.50 do S Din. ¡Gobe 24 do 30, jabolka 10 do 18, suhe slive |10 do 14 Din. Mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 18, surovo maslo 32 do 40 Din. Jajca 0.75 do 1, med 14 do 16, črešnje 5 do 8 Din. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski Sejem, dne 6. junija je bdlo pripeljanih 394 »vinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 »!o 6 tednov stari komad od- 150 do 200 Din; '-do 9 tednov sftari od 280 do 300 Din; 3 do 4 mesece stari od 300 do 400 Din; 5 do 7 mese-feev stari od 500 do 700 Din; 8 do 10 mesecev stari od 750 do 900 Din; eno leto stari od 1000 ¡'do 1200 Din. En kg žive teže od Din 9.50 do 12. Prodanih jo bilo 256 komadov. Mav, Blažena jutra, 12 obhajilnih pesmi. P-oklonitev prevzvišenemu ško-jfu dr. Karlinu za zlato mašo. Skladatelj Mav nam je zbral zopet lepo zbirko pesmi, ki jih bo vsak tudi manjši podeželski zbor prav z veseljem uporabljal. Besedilo je večinoma od M. Elizabete, ki tako zna ljubezen do Boga vliti v lepo pesem. Pesmi so za meša« zbor, zelo občutka polne, pa lahke. Naročajo se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5 ali Aleksandrova cesta 6. Cena partituri Din 12.—. Posamezni glasovi se ne dobijo. Prepisovanje ni dovoljeno. Zdravilne rastline: V besedi in po-rdobi ter z navodilom, kako se pobira-ijo in suše. — Cena Din 6.—. V vsaki hiši potrebujejo za domača zdravila zdravilne rastline. — V marsikateri hiši pa mnogo dinarčkov prislužijo z nabiranjem zdravilnih rastlin. — Nobeni hiši ne bo žal za Din G.—, ako naroči to knjižico pri Tiskarni sv. Cirila, Maribor, Koroška cesta 5 ali Aleksandrova cesta 6. Romunija dobila kralja KaroJa IL V petek se je vrnil iz Pariza na letalu romunski princ Karol v svojo domovino. Vojska, vlada, večina parlamenta in narod je sprejel princa z vsem navdušenjem. Po vrnitvi je podala ostavko vlada voditelja kmečke večinske stranke Manija, ki je bil vedno na strani princa Karla, ki je bil v inozemstvu 4 in pol leta. Sestavo nove vlade je prevzel dosedanji zunanji minister Minorescu. Nova vlada je sprejela soglasno predlog, da se veliki narodni skupščini predloži predlog o razveljav-ljenju takozvanega »Akta od 4. januarja 1926«, ki vsebuje določbe o kronski pravici kralja Mihaela I. (sina princa Karola). Velika narodna skupščina naj razveljavi razstoličenje prestolonaslednika Karola in naj ga proglasi za kralja Velike Rumunije. Narodna skupščina po številu 311 članov senata in poslanske zbornice, je sprejela predlog vlade s 310 proti enemu glasu in tako razveljavila zakon od 4. jan. 1926, s katerim so bile odvzete princu Karolu pravice do prestola. Istočasno je bil princ Karol proglašen za kralja pod imenom Karol II. Dosedanjega mladoletnega kralja Mihaela je proglasila skupščina za prestolonaslednika ter mu podelila naslov velikega vojvode Albe Julije. Takoj po proglasitvi je pripeljal predsednik začasne vlade Minorescu princa Karola ▼ dvorano, kjer je slovesno prisegel na ustavo. Po razglasitvi je podala Minoreseova vlada ostavko. Kralj bo najbrž poveril setavo vlade prejšnjemu predsedniku Maniju, ki bo svojo prejšnjo vlado menda razširil. Po vsej državi vlada svečano razpoloženje in veliko navdušenje. V Bukarešti je bil izstreljen ob proglasitvi Karola 101 topovski strel. Mesto je v zastavah, po ulicah manifestirajo množice za kralja. Iz vseh delov države prihajajo številne pozdravne brzojavke. Obsodba Josipa Predavca. Dne 7. junija je bila razglašena v Zagrebu razsodba proti J. Predavcu. Razsodba je spoznala obtoženega ravnatelja hrvatske glavne zadruge krivim in je bil Predavec obsojen na 2 leti in 6 mesecev ječe, v katero s« vračuna preiskovalni zapor od 10. decembra 1929. Plačati ima 5000 Din globe. Zastopniku zasebnega obtožitelja 9600 Din. Državljanske pravice izgubi za dobo 3 let Oškodovanci se napotijo na redno civilne pot. Razsodba belgrajske sodne razprave proti dr. Mačku in tovarišem bo izrečena 14. junija. P®lll!ll© P§fe¥ill£. Slovenjgradec, 6. junija 1930. Že lansko leto je priredila naša kmet. podružnica izlet v Labud v Avstriji. Letos pa se je podružnica razbohotila in dvignila na rekordno število 209 članov. In sklenila je, da organizira svoj prvi poučni izlet v slovensko kmečko učilišče, na kmetijsko šolo v Št. Jurju. Na predlog našega kmet. referenta pa se je tudi sklenilo, da si ogledamo še nekatera vzorna gospodarstva in naprednejše ekonomije v Savinjski dolini. Pridrdrali smo torej minuli četrtek dne 5. junija na 5 tovornih avtomobilih, nad 70 članov kmet. podružnice, v Višnjo vas pri Vojniltu, kjer smo si najprej ogledali pri sadjarskem nadzorniku v pok. g. Goricami vse praktično preizkušene kmetijske stroje za malo kmetijo, posebno jasli za konje in prvovrstno plemensko živino. Ob 9. uri smo začeli z ogledovanjem raz-sežnega gospodarstva kmetijske šole v Št. Jurju in je to ogledovanje trajalo do 1. ure popoldne. Ravnatelj šole g. ing. Petkovšek "s razkazal in raztolmačil toliko koristnih in za naše ljudi še povsem novih gospodarskih naprav. Šele ob 2. uri smo se poslovili v Št. Jurju in smo nadaljevali potovanje preko Celja po Savinjski dolini. Prvi obisk kmetijske šole pa je zapustil v naših gor-janskih očakih neizbrisne vtise. flajljoljsa rslilajna za trgovce, obrtnike in zasebnike kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran. de, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne razglednice in pri-poročilnice ki jih izvršuje v najmodernejši izpeljavi , hitro in po najnižjih cenah iis&arna sv. Cirilo 9 MspillOFO, Horošlia c.Q Zdaj pa zmaje z glavo. V spomin so mu prišle vse dobrote, ki mu jih je skazal njegov gospod. »Laslo,« reče, »če mislite, da ste vi bolj prebrisani kakor Ivan Boltažar Ribi, se motite. Toliko vendar spoznam, da vem, kam pes taco moli. Vi hočete vjeti gospoda s slugom vred, na cekine pa lahko čakam do smrti.« »Ne, stari lisjak, Ivan Boltažar Ribi ne ve ničesar povedati o svojem gospodu. Laslo Fe-kete z dvojnim licem bo dobro storil, če se kmalu zgubi, da milostljivi gospod grof ne zve, kdo je hotel zapeljati njegovega zvestega slugo k nezvestobi.« »In sluga grofa Tatenbaha,« poseže vmes Fekete, »naj premisli, ali hoče sprejeti obilno plačilo, ker potem je prepozno.« V tem trenutku se sliši s hodnika glas grofa Tatenbaha, ki je klical svojega slugo. Glasen šum v dvorani je bilo znamenje, da gostje odhajajo. Zdajci se prikaže grof Tatenbah ter zakliče: »Svetilke!« Laslo Fekete je izginil in Boltažar je hitel, da izvrši svojo službo ter obenem odnese s seboj lovsko suknjo z listinami, ki so postale za grofa Tatenbaha usodeDOlne. XIV. V gradu Liebenau. Zvečer ministri zbrani So bili v kabinetu. K. Havliček. ▼si Južno od Gradca na vzhodnem bregu reke Mure je vas Liebenau, sedaj spojena z mestom Gradcem; tukaj v bližini je zgodovinsko polje, kjer sta leta 1532 vojskovodja Kacijaner in Ivan Ungnad in Ženeka na Koroškem, ki je bil Slovanom jako naklonjen, premagala s krdelom 3000 mož in konjenikov turške čete, ki so že ropale v Gradcu in hotele oditi z bogatim plenom v Turčijo. Osemtisoč Turkov je tedaj padlo, med njimi jo našel smrt sam Ibrahim paša. Ogromen plen je prišel v roke zmagovalcev, več ko tisoč krščanskih jetnikov je bilo rešenih. Vhod zmagovalcev v mesto popisujejo kronisti kot najsvečanejši. Tukaj je stal že iz srednjega veka grad Liebenau, ki so ga posedovali med drugimi tudi grofje Herbersteia. Mimo Polakovega vzornega posestva v Novem Kloštru smo dospeli po nekam praznični in po črnih dneh gospodarskega propada nekam veselejši Savinjski dolini — bila je ravno birma — v Šmartno ob Paki in smo obiskali prijaznega in za napredek kmetijstva tako silno vnetega g. barona Warsberga. Razen kmetijske šole pa je ugajal našim ljudem najbolj še obisk «•zornega gospodarstva mladega posestnika g. Medveda v Prelogah pri Šoštanju. Obiskali smo ga že ob zaključku izleta. Je to v resnici vzoren posestnik in se obisk njegove kmetije priporoča vsem našim kmetovalcem, ki so vneti za moderne gospodarske zboljšave. Na mali, 12 oralov veliki kmetiji uporablja s preračunanim gospodarskim kaskom vse gospodarske 'stroje, kakor sejalni stroj, železne pluge in brane itd. Veliko pozornost naših ljudi }e vzbudila gnojnična pumpa, kakršne menda nima nikdo v Sloveniji. S to punv po je mogoče škropiti na daljavo 20 m in se pumpa uporablja lahko tudi kot briz-galna. Ze pri dveh požarih se je sijajno obnesla. Najprisrčnejša zahvala g. Medvedu za vsa jasna in ljubezniva gospodarska pojasnila. Nazadnje smo se oglasili še pri dveh iiaših znancih, vnetih in zaslužnih gospodarskih pobornikih, pri g. Blatniku, načelniku kmetijske podružnice in pri šolskem upravitelju g. Stoparju v Velenju. Vsak izmed nas je ponesel s tega poučnega izleta občutek tihega zadovoljstva in jasno zavest pridobljenega gospodarskega znanja in dognanja. Teharje. Na konceptu, katerega priredi Prosvetno društvo Teharje v nedeljo dne 15. junija ob 1C. uri v salonu gostilne g. Pušnika ^Šušterčič) v Tebarjah, se bodo izvajaJe sledeče točke: 1. Dr. Fr. Kimovec: Geslo pevske «veze. 2. N. N.: Molitev. 3. Avgust Leb&n: jKislica sladka (pevska polka). 4. Vinko Vo-'dopivec: Ves dan pri oknu. 5. Karlo Adamič: Vanjkušac (kolo). 6. Josip Pavčič: Pastarica (samospev s spremljanjem klavirja). Tenor poje g. Kazimir Modic. 7. Stanko Premrl: Ko-rotan. 8. Karlo Adamič: Ples kralja Matjaža. 3. Iv. Ocvirk: Slovenske mladenke (dvospev s spremljevanjem klavirja za sopran in alt). 10. Hrabr. Volarič: Ljudmila (dvospev za sopran in alt s spremljevanjem klavirja). 11. Josip Pavčič: Pred durmi (samospev za tenor s spremljevanjem klavirja; poje g. Kaz. Modic). 12. Emil Adamič: Planinec (samospev za tenor s spremljevanjem klavirja; poje g. Kaz. Moclic). 13. Jos. Suk: Suite, klavirski koncert, igra g. Fr. Luževič). 14. F. Fer-jančič: Vzdihljaji slepega (kvartet z bas solo; pojejo sopran gdč. Lenika Ožek, alt gdč. Angela Zupane, tenor g. Kaz. Modic, bas g. Pe-pi Gajšek in bas solo g. Pepi Zabukošek. 15. Matija Tome: Balada o čičku. Točke 6, 11 in 12, katere so na lepakih stavljene, se nadomeščajo s točkami v tem programu objavljenimi, ker je baritonist g. Mirko Močan zadržan in se izvajajo namesto teh točke za tenor solo. Vojnik. Tukajšnji fantovski odsek katoliškega izobraževalnega društva priredi v nedeljo dne 15. junija svojo veliko tombolo z 10 glavnimi dobitki ter še mnogo drugih manjših dobitkov. Tablice se prodajajo po 3 Din, katerih se obilen nakup toplo priporoča. Med drugimi dobitki in razni servisi. Bog živi! Središče. V nedeljo, dno 15. junija bo po večernicah v dvorani društvenega doma predavanje o preganjanju kristjanov v Rusiji. Predavanje bodo pojasnjevale izredno lepe in izbrane skioptične slike. Vabljeni vsi! Baaorad. Jubilej škofa Jegliča smo tudi v Beogradu svečano proslavili. Na Vnebohod ja bila rana sveta maša s skupnim svetim obhajilom za našega jubilanta. Popoldne slovesne pete litanije in nato slavnostna akademija v dvorani poleg cerkve Kristusa Kralja. Dekleta so dvorano lepo ovenčala. Akademija je obsegala te la točke: 1. Fleišman: Triglav (mešani zbor). 2. Svojemu nadpastirju (dekla-mirala Franca Pretnarjeva). 3. Ipavec: Slovenec sem (moški zbor). 4. Veselo čebljanje naših malčkov (slovenski otroci). 5. Govor (kaplan Ulaga). 6. Mav: Varihom Slovenije (meš. zbor). 7. Naš fantovski kres (deklamirali slovenski fantje). 8. Živa slika z Mihelčičevo pesmijo Kristusa Kralja in recitacijo evangelj-skih blagrov. Akademije sta se udeležila tudi apostolski nuncij Pellegrinetti in minister dr. Korošec. Slovenci, zlasti naše služkinje v Beogradu, so se sveča.nosti v obilnem številu udeležili in navdušeno vzklikali prevzvišene-mu jubilantu, čigar slika je krasila dvorano. Tibonje. Sliši se, da je naš šolski upravi- SMopiCina Pr§§¥€lnc neze na Brezjah Vsakoletna skupščina Prosvetne zvene na Brezjah se na željo mnogih vrši tudi letos. Ker pa je avgusta meseca evharistični kongres v Zagrebu, kamor bomo tudi povabili lavantince, se vrši skupščina Prosvetne zveze na Brezjah že julija. Prosili smo za polovično vožnjo, imamo zagotovilo, da bo prošnja ugodno rešena. Ker pa moramo s predpripravami začeti, vljudno prosimo prečastite župne urade, da oznanijo spodaj objavljeni spored in da začno sprejemati prijave. Prijavne pole naj blagovolijo gg. duhovniki sami nastaviti s stolpci: Ime, vstopna postaja, plača za izkaznico Din 5.—. Cena izkaznicam bo Din 5.—. Spored: Dne 6. junija: Odhod z nočnim vlakom, ki odhaja iz Maribora ob 21.50. jCe bo potrebno, bodo vozili tudi dopolnilni vlaki Dne 7. Julija: Po dohodu na Brezje sv. maše. Ob 10 dopoldne pridiga in slovesna služba božja. Ob pol 12. uri zbor. Popoldne čas za zasebne pobožnosti in izlet na Bled. — Zvečer ob 8. uri pridiga, litanije in rimska procesija. Dne 8. julija: Od 4. ure dalje svete maše. Ob pol 6. uri slovesna sveta maša in pridiga. Nato dohod na vlak. Popoldne zveza z vsemi vlaki na stranskih progah. Zaključek prijav: Da bomo mogli vse potrebno urediti glede vagonov, je treba prijave zaključiti z dnem 23. junija, da imamo mi vsaj 27. junija vse prijave v rokah in da lahko pravočasno razpošljemo izkaznice. Povdarjamo znova, da se ta skupščina vrši na željo onih, ki želijo letos na Brezje in Bled, kakor vsako leto. Naj se zato istočasno povsod povdari, da bo letos avgusta evharistični kongres v Zagrebu, za kar bo bodo objavila posebna navodila. telj g. Martin Kranjčič vložil prošnjo za stalni pokoj, ker mu je potekla lepa doba 35 let, dolga doba tihega in skromnega dela na prosvetnem polju. Brez vsakega laskanja, je g. Kranjčič rez vzor učitelj, izboren pedagog in vzgleden vzgojitelj. Njegovi učenci, nekateri že učitelji, duhovniki in drugi uradniki, se ga vsi s hvaležnostjo spominjajo. Tudi tr* bojnska mladina ga bo ohranila v hvaležnem in trajnem spominu. Povsod se čuje: »Škoda g. nadučitelja, da nas zapusti; bil je dober in moder vzgojitelj.« Služboval je v. Dramljah, v Št. Vidu pri Grobelnem, v Svetini pri Celju, dolgo let v Skalah, v Št. Vidu nad Valdekom in v Trbonjah 11 let. Bil jo povsod spoštovan in priljubljen. Tudi sam prav rad povdarja: Povsod, kjerkoli sem služboval, sem živel z duhovščino složno, dobro se zavedajoč, da sloga jači, nesloga tlači, in da učitelj brez sloge ne more uspeš* no delovati v šoli in izven šole.« Prelepe be* sede in posnemanja vredne! Četudi njegova življenjska pot ni bila vedno s cvetlicami nastlana, da je bilo večkrat tudi mnogo trnja; vmes, je vedno vesel in dobre volje. Znan jo tudi kot dober pevec-tenorist. Kot tak nam je mnogokrat tudi v cerkvi zapel, da smo bili vsi veseli. Tudi v tem ozira ga bomo pogrešali. Bog daj, da bi dobili na njegovo me-sto njemu enakega in vrednega namestnika; za nadučitelja! Njemu in njegovi ljubeznivi gospej želimo še mnoga leta krspkega zdravja in mirnega in veselega uživanja zlate in zaslužene svobode! — Občan. Sv. Lenart v Slcv. goricah. Dne 5. junija tega leta so nam zvonovi naznanili žalostno novico, da se je preselila v večno pomladi komaj 35 let stara posestnica Marija Sever, rojena Cajnkar. Iskala je zdravja v mariborski bolnici, kjer se je podvrgla težki operaciji, ki ni prinesla zdravja. K večnemu počitku smo jo položili v soboto, dne 7. juniji na magdalenskom pokopališču v Mariboru. Bila je vzorna žena in krščanska mati, za katero plakajo žalujoči mož in dve mali nepreskrbljeni hčerki. V miru počivaj, blaga žena! Št. Ilj pri Velenja. Blagoslovitev društvenega doma se je razvila v pravi šentiljski narodni praznik. Ob desetih je lepa vrsta' belo oblečenih deklic otvorila procesijo od cerkve proti novi stavbi, katero je blagoslovil vIč. g. kanonik Vraber iz Maribora, ki je na-: to v cerkvi v izbranih besedah govoril o pomenu in namenu novega doma, povdarjajoS skrb katoliške cerkve za krščansko prosveto med ljudstvo. Popoldan je v društveni dvo^ rani, ki je bila daleč premajhna za številno množico, g. podravnatelj Fr. Hrastelj v ognje* vitem govoru proslavljal 25 letnico Šentilj* skega prosvetnega društva,. V posrečeni pri* meri med starimi gradovi na slovenski zem* lji, ki razpadajo v prah, in med novimi gra* dovi, ki si jih stavi slovensko ljudstvo v ob^ liki društvenih domov je govoril o važnosti krščanske prosvete. G. nadrevizor F>ušenjaK pa je v dobro premišljenem govoru povdar* jal neprecenljive zasluge naših zadrug, ki H duhu Krekovem delujejo za dobrobit slovenskega ljudstva na podlagi zdravih zadružnih' načel. Tudi šentiljski posojilnica je iz majh* nih začetkov vzrastla po teh načelih v vpo* števanja vreden zavod, o čemer priča kras^ na stavba Društvenega doma. Domači pevski zbor je pod spretnim vodstvom g. Blagotin* šeka iz Št. Andraža zapel nekaj prav pri* mernih pesmi, ki so pokazale, kaj premor« trdna volja in ljubezen do lepe slovenske pesmi. Dovršena deklamacija je proslavljala; ta veliki šentiljski dan. Med posameznimi točkami je neumorno igrala rudarska godba; iz Velenja. Nato se je razvila prava sloven* ska zabava na prostem. V zelenih šotorih so se prodajale različne dobrote domače ln tuje in četa urnih deklet in fantov je skrbela, da je teh bodrot postal deležen, kdor je 1« hotel. Bogato opremljen muzej j« skrbel «ti 11. Junija 1930. ■II IIH"III I In Ml >11 - ---^ »Nije tražio — Non reclame.« Kar sera se v mladih letih nekoliko učil hrvaščine, sem po-gruntal: To naj pomeni, da naslovljenec pisma ni iskal, namreč na pošti. Ja, ljuba duša, si mislim, kako pa ga bo iskal, saj ni vohal, da ga dobi. Včasih je bila navada, da so s« na pošti potrudili, da se je pismo dostavilo. Če ga ni pismonoša dostavil sam osebno, ga je pa po komu drugem, na primer po šolarjih. Ali zdaj ni take navade več? Dotična oseba, ki sem ji pisal, stanuje deset minut proi od pošte. Na naslovu sem poleg imena in poklica. imenoval celo hišo, v kateri stanuje. Pa pride pismo nazaj s pripombo: »Nije tražio!« smeh. Vmes pa je pridno igrala godba in pel pevski zbor od St. Andraža. In nad vso to razigrano množico se je razprostiralo jasno junijsko nebo, dokler ni večerni mrak zaključil dneva in zabave. Prehitro je minilo, a zadovoljni smo se razšli. Št. Janž pri Velenju. V nedeljo, dne 15. junija se vrši ob pol dveh popoldne slovesen sprejem v dekliško Marijino družbo in ustanovitev Marijinega vrtca. Svečani obred s primernim nagovorom bo izvršil preč. g. dekanijski voditelj Marijine družbe msgr. Ivan Hotner iz Škal. Po cerkveni slovesnosti je ▼ 'društveni dvorani kratka akademija s pet-jfem, deklamacijami ter prizorom: Marijina hči pred nebeškimi vrati. Sosedne Marijine 'družbe, posebno pevke, prijazno povabljene. — Dne 5. tega meseca smo imeli že zopet pogreb. Takorekoč brez slovesa je zapustila moža in nas Jožefa Zaje, po domače Benet-kovka v Pirešici. Prišedša na polje, se je od Kapi zadeta nezavestna zgrudila in je po nekaj dneh mučnega trpljenja umrla v 68. letu •voje starosti. Globoko žalujočemu možu na-le odkrito sožalje, rajni pa bodi Bog milost-ljiv sodnik. Izpod Donačke gore. V pondeljek, dne Z. junija je bilo celi dan soparno in okrog 5 ure popoldne je začelo bliskati in grmeti in črni oblaki za Bočem niso kazali nič kaj dobrega. Pa kmalu za tem je začela padati suha toča, debela kakor oreh in v pol uri je pokrila zemljo, da smo hodili po njej kakor po zimi po snegu. Še drugi dan zvečer je je bilo pod kapom vse polno. Pšenica, ječmen, rž in oves, vse je popolnoma uničeno ter se mora pokositi. Seno je v zemljo zbito tako, da še ni mogoče kositi. Sadje je na tleh, drevje okleščeno in za več let uničeno. Najbolj je uničeno v vasi Višjavas in Tlake kakor tudi Zahenberc. Škodo je pregledal g. župan in cenilec. Prosimo, da si ogleda škodo kak višji organ, da se nam da takoj za seme ajdo in v jesen pa za seme in za hrano tudi kakšno žito. Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Dne 2. junija Je našo župnijo obiskalo hudo neurje, med katerim sa je vsula s silovito močjo debela toča. Nevarne megle s točo je veter obrnil ob Boču ter odgnal proti Sv. Florijanu na Hrvaško. Od toče so zelo močno prizadeti naši hribovci ob Boču ter kmetje, ki imajo svoja posestva po vaseh, ob vznožju Boča. Toča je prizadetim posestnikom uničila popolnoma gorice in žitna polja. Pšenico, rž itd. so morali posestniki pokositi. Ta grozni točji ropot je napravil prizadetim veliko razburjenje. Oblasti so poslale na lice mesta cenilne komisije. Upamo, da bodo oblasti delale na to, da se po toči prizadetim posestnikom odpiše davek in podari primerna podpora, oziroma semensko žito. Mislinje. Delavci Pergerjevega podjetja so doživeli vesel dan. Zadnje dni majnika so dobivali vsi zaporedoma vsak svojo hranilno knjižico, glasečo se na znesek treh tisočakov dinarjev iz zapuščine blagopokojnega gospoda Pergerja. Kako je dobri gospod ljubil svoje delavstvo, je pokazal s tem plemenitim dejanjem. 400 je njegovih delavcev in nobeden ni bil pozabljen. Kako veselo razpoloženo je vse delavstvo! Neki človek je rekel: Če rajni gospod Perger še ni bil t nebesih, sedaj pride gotovo, ko je tolikim pomagano. Ta ima bolno ženo, oni bolno mater, tretji kopico raztrganih otrok — kako dobrodošli so bili trije tisočaki. — Vsi se veselimo z našimi delavci in smo hvaležni vodstvu podjetja, da je delavstvu tako prijazno in naklonjeno. Bog daj, da bi bilo naše delavstvo tudi gmotno vedno dobro oskrbljeno! — Obče spoštovanega moža gospoda Rutnika je zadel hud udarec. Pretekli teden v sredo in soboto je «»remlfal dve svoji hčerki na zadnji poti Kot družinski oče je v zadnjem cc.su doživel mnogo bridkega. Bodi mu Bog v tolažbo! Sv. Martin na Pohorja. Dne 18. maja je umrla v Zg. Prebukovju ugledna posestnica in Marijina družbenka in dobra krščanska mati Genovefa Potočnik v 38. letu. Kako je bila priljubljena, je pokazal njen pogreb, katerega se ja udeležila Marijina družba ter ogromna množica občinstva. Blago Fefko in dobro mamico ohranimo v blagem spominu, rodbini pa naSe sožalje. — Dne 5. junija so napravili učenci in učenke, 75 po števila, iz Zg. Polskave izlet k Sv. Martinu na Pohorje, pod vodstvom g. upravitelja Rainerja. Gosp. Ivan Bohm iz Frama je daroval otrokom več kilogramov kruha, in gospod trgovec Leopold Vorša revnim otrokom razglednice od Sv. Martina. Otroci so se počutili na zelenem Pohorju zelo zadovoljni. Darovalcema najlepša hvala. Sv. Jurij ob južni železnici. Kmetijska šola priredi enodnevni tečaj o zelenem preceplje-vanju šmarnice na zavodu s praktičnimi vajami v sosednem šmarničnem nasadu. Tečaj in prehrana je brezplačna. Tečaj 3e bo vršil 23. junija tega leta od 9. do 12. in od 2. do 5. ure. Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Na Križevo, dne 29. majnika letošnjega leta je obhajal naš cerkovnik g. Ferdinand Kukovec svoj 80 rojstni dan. Znamenito je pri tem še posebno to, da je ravno na isti dan tudi ljubljanski škof. dr. A. B. Jeglič svojo osemdesetletnico praznoval, ker sta oba ta jubilanta na eden in isti dan rojena. Starček že opravlja svojo službo blizu 50 let in je tudi zvest naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Bog še ga ohrani pri zdravju, da še dočaka drugi jubilej. Stari učenci. V nekem razredu so se učili zgodbe svetega pisma v skupinah po dveh letih. Ker so začetkom novega leta prihajali novi učenci v ta razred, niso mogli odgovarjati vprašanjem iz prejšnjih let. Tako se je zgodilo, da nčenec ni odgovoril na neko vprašanje. Katehet vpraša: »Kako dolgo se že učiš sveto pismo.« — »Od Kristusovega rojstva,« odgovori deček. Katehet: »Torej ne od stvarjenja sveta?« — Učenec: — »Ne, pa moj sosed je že tako dolgo tu!« Dravska dolina. Poštne razmere. Pisal sem neki osebi dvakrat pismo. Pismo pa je prišlo po par tednih nazaj s prilepljenim lističem: Katehet: »Angelje, ki so se prevzeli, je pahnil Bog v pekel in nikdar več ne bodo videli njegovega obličja.« — Mihec se zasmeje, kažoč na svojega soseda. — »Čemu se smeješ, Mihec?« Mihec: »Ta tudi ne bo videl božjega obličja, ker je zelo kratkoviden!« Iz vojaške službe. Korporal: »Rekrut Majer, povej, kaj je patron?« — Rekrut: »Sveti Dominik.« — Korporal: »Osel! Jaz mislim patron za ogenj.« — Rekrut: »A tako; sveti Florijan, gospod korporal!« Opravičljiva razmišljenost. Mlekari-ca je izročila odj-emalki kanglo, v kateri ji je prinašala vsak dan mleko. Odjemalki se zdi kangla nekoliko prelahka, zato jo odpre in vidi, da je le do polovice nalita, in sicer s samo vodo. »Kaj pa je to,« vzklikne, »saj je v kan-srli sama voda!« — »Ne zamerite, gos- Sv. Primož na Pohorju. Lani je bilo v naši mali župniji vsega skupaj komaj pet pogrebov. Letos pa že dozdaj. In sicer dva še po-sebno žalostna, namreč dve materi-porodnicL Prva, Frančiška Zvirc, je zapustila svojema možu dvoje nedoraslih otrok; druga, Marija Jeromel pa pet. Obe sta še bili v najlepši dobi. Pljučnical Žrtvi naših revnih delavskih razmer. — Tretja, kmečka žena ja tudi le komaj ušla smrti. — Lesno krizo naši kmetje zelo hudo občutijo. Saj jim pol obstanka daje les. Vsi razumnejši spoznavajo, da se bo treba v bodoče bolj vreči na obdelovanje polja in na živinorejo. Sicer bo joj! Že sedaj marsikateremu, ki se je nekoliko preveč zanesel na gozd, grozi gospodarski polom. Dosti denarja naši ljudje tudi izmečejo za razne srečke, ki jim jih agenti vsilijo na obroke Nekaj časa plačuje, potem mu je preneumno — pa pusti in tako zgubi ves vplačani denar. — Ozimine in sploh setve kažejo lepo. Bog nas varuj treska in hudega vremenal BerkovcL Prostovoljno gasilno društvo Ber-kovci priredi dne 29. junija tega leta veliko javno tombolo na prostem pri g. Matiji Ju-rinec z mnogoštevilnimi krasnimi dobitki, — Glavni dobitki so: novo moško kolo, zlata ura, vreča banaške moko 85 kg, boks koža, moška obleka itd. Cena karte po 1 Din. Vsi vljudno vabljeni. Golavabuka pri Slovenjgradcu. Tukajšnje prostovoljno 'gasilno društvo vprizori dne 15. junija tega leta igro »Deseti brat« v petih dejanjih in sicer ob 3. uri popoldne pod kozolcem g. Mihaela Sorman, po domače Košutni-ka v Tomaževi vasi. Naslednjo nedeljo, dne 22. junija se ob isti uri in na istem mesta igra ponovi združeno z veselico pri Košutnt-ku. Čisti dobiček je namenjen za nabavo nove motorne brizgalne. Igra se uprizori ob vsakera. vremenu. pa,« odgovori mirno mlekarica, »danes sem tako razmišljena, da sem pozabila mleko priliti.« Zdravnik: »Tu imate termometer, gospod. Vtaknite ga bolni soprogi pod jezik, v ustih pa ga naj drži najmanj dve minuti!« — Soprog: »Ali nimate mogoče termometra, ki bi ga morala moja stara držati vsaj pol ure pod jezikom?« Gospa (se ustavi pred izložbenim oknom): »Poglej, Drago, v ta-le plašč sem se celo zaljubila!« — Mož: »Pojdi, pojdi, ti se nimaš nič za zaljubiti, ti si oženjena žena!« Gospodar je šel okoli svojega gospodarskega poslopja, da se prepriča, če je vse v redu. Na koncu hleva naleti na starega Matica, kateri je bil nekoč za hlapca pri njem, a je bil sedaj bolan v ubožnici. »Kaj pa ti delaš tu ob tej uri, nočni zrak ne bo dober za revma-tizem.« — »Zdravnik mi je svetoval.« »Kaj, da ponoči okoli laziš?« — »Na^ kokošjo juho mi je svetovali« Sv. Areh na Pohorju. Pri nas bomo leto« obhajali Antonovo že v četrtek, dne 12. ju- nija — ne t petek. Za četrtek torej, romarji, »te povabljeni k ljubemu Sv. Arehu na Po-korju sv. Antona častit! S t. nj ▼ Slov. goricah. Dne 24. maja se je tukaj poročil čevljarski mojster g. Ig. Sef z gdč. Mimiko Sabeder, pridno Marijino družbeni co. Veseli gostje so nabrali za dijaško kuhinjo 140 Din, za dijaško semenišče pa 160 Din. Vsem darovalcem Bog plačaj 1 8t nj t Slov. goricah. Umrl je pri nas do-jker sosed ip vrli član apostolstva mož g. Ivan Sorm. Kako Je bil rajni priljubljen je pokazal iftjegov pogreb, ki Je bil dne 1. junija Bodi mu femljica lahka! Ev. Martin pri Vnrbergn. Zelo nas je pretresla t&lostna vest, da Je dne 11. maja po Večletni mučni bolezni nmrla previdena s sve-nml zakramenti v najlepši dekliški dobi, v 10. letu svoje starosti Marija Ribič iz občine Ciglonce. Kako zelo Je bila pri vseh priljubljena in spoštovana, Je pokazal njen pogreb, katerega se je udeležilo mnogo ljudi od blizu In daleč. Ob tej priliki se moramo prav iskre-Bo zahvaliti vsem sosedom in znancem, ki so |e tolažili v njeni bolezni in jo v tolikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno ■ahvalo smo še dolžni pevskemu zboru, ki je pod vodstvom organista g. Stanka Novak zapel na domu in ob odprtem grobu ginljive ža-lostinke. Preselila se je s čistim srcem iz te doline solz tja gori v nebeške višave, v tisti kraj, kjer kraljuje večni maj. Vsrberg. Dne 1. Junija tega leta se je tu ponesrečil po neprevidnosti s samokresom 23 letni posestniški sin Anton Soko, ki je bil dober godbenik. Pri popravljanju samokresa •e mu je ta sprožil v prsa in skoraj bi bilo po njem. Težko bi bilo staršem za edinega sina, ki Je bil dober in splošno priljubljen mladenič. Malo več previdnosti bi trebalo z orožjem. Sv. Urban pri Ptuju. Dne 19. maja tega leta nas je zapustil župnik v pokoju g. Janez Hauptman, ki je tu pomagal v dušeskrbju. 8el je v Slavonijo, kjer mu verni Slavonci obljubljajo dokaj brezskrbno eksistenco, tako silno si želijo duhovnika. Mirnemu in blagemu gospodu želimo na novem mestu obilo blagoslova in odkritosrčne ljubezni novih fa-faranov v daljni Slavoniji. Sv. Tomaž pri Ormožu. Za savsko občino res nekaj izrednega je bila poroka domačinke gdč. Klementine Ritonja z g. Magdičem, uslužbencem pri državni železnici. Vršila se je namreč prvi dan križevih procesij v savski kapeli, kar je bilo gotovo prvič v zgodovini te občine. Na nevestinem domu zo svati darovali za Društveni dom 120 Din. — Ravno teden pozneje pa je bila poroka g. Franca Cajnkar z gdč. Marijo Rajh. Oba sta bila pridna Marijina družbenika. Ženin se je za ta dan pripravil i duhovnimi vajami, kar bi naj posnemali vsi mladeniči, ki se pripravljajo za ta korak, t— Tudi tukaj niso pozabili na Društveni dom in so veseli svati nabrali zanj 200 Din. Bog plačaj obojim darovalcem! Mladima paroma pa obilo sreče in božjega blagoslova v življenju! MaJSpsrg. Toča nas je že dvakrat obiskala in napravila precej škode, da ne bo treba šmarnice posekati, ker jo bo toča, če nas bo večkrat obiskala. Kobilšak pri Kapeli. Ko* spomin na blagega očeta, dobrega katoliškega moža Josipa Holca, j« darovala hčerka Marija za dijaško kuhinjo v Mariboru še 100 Din, tako da se je vsega nabralo 154 Din. V imenu dijakov srčna hvala! Naj to dobro delo ljubi Bog povrne blagemu očetu v večnosti! Kostrivnica pri Slatini. Črni oblaki, noseč pogubo za kmečke pridelke, so se razgrnili nad Bočem, oziroma nad Kostrivnico, v pon-deljek, dne 2. junija Ljudje so sežigali blagoslovljen les in sveče, proseč Boga usmiljenja. Močan zahodnik je sicer prepodil oblake, ki so pa medtem obsipali s točo, debelo kot oreh, gornji del kostrivniške župnije. Ko je toča ponehala, se je videlo daleč prizadete kraje, ki so bili pobeljeni kakor od snega. Še črez več dni je bilo videti točo po klancih. — Poljski pridelki so uničeni, istotako vinogradi. Merodajne oblasti se opozarjajo, da se usmilijo ubogega ljudstva. Treska in hudega vremena, reši nas, o Gospod! Kapela pri Radencih. V nedeljo dne 1. junija se je poročila dobra, poštena mladenka, dolgoletna odbornica Marijine družbe Marija Movrin iz Radenskega vrha z istotako vrlim, vsestransko vzglednim mladeničem Lovren-com Korošcem iz Okoslavskega vrha. Na veseli gostiji so dobrosrčni gostje z ozirom na pomanjkanje delavcev v vinogradu Gospodovem zbrali za prepotrebno novo bogoslovni co 170 Din. Vsem darovalcem naj ljubi Bog tisočero povrne, mladima novoporočencema pa želimo, da bi jima Vsemogočni dal milost, da bi bilo njuno življenje tudi v novem stanu prijetno, kakor je bilo v samskem stanu in da ju ljubi Bog ohrani do skrajnih mej človeškega življenja srečna in zadovoljna! Pečica ob Beču. Vedno je lepo in prijetno tu gori pri nas. S prvimi do zadnjih žarkov nas solnce objema in vsak popotnik se odtod veselo ozira po prelepih gričih in ravninicah tja doli do hrvatskega Zagorja, Svetih gor in Radence ter tja gori proti Sv. Roku in obsa- vinjskim goram ter solčavskim in koroškim planinam. Pa v veliko žalovanje se j« zagrnil ta kraj in še posebno Damšetova hiša, ko nan» je po kratki in mučni bolezni neizprosna smrt dne 21. maja tega leta pobrala mlado in skrb-no gospodinjo in mater Antonijo Damše, ro» jeno Baštevc-Šket. Kakor je bilo lepo njeno življenje, tako lep je bil tudi njen sprevod na sladkogorsko pokopališče vkljub hudemu dei-ju. Na zadnji poti jo je spremljala poleg obok" domačih dušnih pastirjev in vlč. msgr. Vr®« žeta velika množica ljudi iz domače in sosednje njene rojstne šmarske župnije. Počivaj % miru, draga mamica, ljubi Bog pa bodi tolaS* nik zaostalemu možu in trem otročf€kom. Šmarje pri Jelšah. Prav imate, g. urednik s svojim začudenjem, da iz tako velikega šmarskega okraja posebno v tekočem leta dobite tako malo novic in dopisov, kakor da bi ne imeli nobenih posebnih dogodkov in bi bilo naše prosvetno delovanje popolnoma zaspalo. In vendar smo imeli precej gostij ia' med njimi tudi zlato, ki bi jo imel obhajati že 9. maja, predzadnjo majniško sotobo pokopani Matevž Hrup. Da je tukaj »vsesorte« zrak, nam kaže to, ker jih je bilo med dosedanjimi 30 mrliči 11 nad 70, 7 nad 20 in 11 pod tri leta starih. — Pozimi je krasno uspel naš gospodinjski tečaj, o katerem bi nam bil pač morala svoječasno kaj več poročati katera izmed udeleženk. — V tem poletju obhaja svojo osemdesetletnico življenja in petdeset-nico najzvestejšega obiskovanja šmarnic š« telesno močan in duševno vrlo razvit Franc Jug iz Globokega, ki je že od leta 1873 naprej — torej že blizu 60 let — zvest naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Kazal mi je pred kratkem zelo obširen za tisk pripravljeni rokopis najmičnejših pesmic za gostije in poštene zabave. — Zadnjo majniško nedeljo se je v naši romarski cerkvi vendar enkrat pokazal in prav dobro postavil naš cerkveni moški pevski zbor; pa bi se gotovo še prav mnogokrat, ko bi vedeli, kako radi jih poslušamo."— Nekaj posebnega je doživel naš sosed od Sv. Roka, Žan Vrgže, ko mu je dne 11. maja od južne strani skoraj v naročje priletel — Bog ve, odkod, krasen, menda dveletni srnjak. To so ti drugi dan lovci letali in stikali. — Kdor pa hoče videti velikanske uspehe našega pod predsedstvom rojaka g. dr. V. Lorgerja stoječega olepševalnega društva »Procvit«, naj se potrudi vsaj ob birmi v juliju ali pa ob Veliki maši k nam in bo strmel nad popolnoma prenovljenim trgom ter še posebej nad čudovito lepo urejenimi cvetličnimi gredami okoli naše cerkve. Pomiritev. Mlad žid se je hotel dati krstiti. Rabin mu ugovarja in pravi, da se oče, če to zve, obrne še v grobu. — »No, no,« odgovori mladenič, »to se bo ▼se zopet poravnalo. Zakaj, čez nekoliko dni se dd krstiti tudi moj brat in oče se bo zopet obrnil na ono stran, na kateri sedaj leži in — svršena stvar!« Nekdo se je v dražbi bahat, da spi ▼ najmrzlejši noči pri odprtem oknu. Tovariši mu niso verjeli. Zato se gredo ponoči prepričat pred njegovo stanovanje, a najdejo okna zaprta. Ko ga drugi dan vprašajo, kako to, Jih Salji-vec zavrne: »Kaj Je bila sinoči na j mrzle j ša noč?« Pek In čevljar se prepirata, kateri »tan Je častnejši: pekovski ali čevljarski. »Kaj boš ti,« reče pek, »moj stan Je gotovo častnejši od tvojega, zakaj, kar jaz napravim, pride vse na mizo, a kar naredi čevljar gre vse pod mizo!« Sreča tatu. V gledališču so predstavljali igro, v kateri je moralo več igralcev s odra med občinstvo v parterju, da ko «odelovaH od tam. Komaj je sedel prvi igralec na svoj sedež, že mu je izvlekel spreten tat iz žepa dragoceno uro. Igralec je zgrabil tatu in kričal: »Stražnik! Tatovi!« — Občinstvo je menilo, da spada to v Igro in se je glasno smejalo. Istega mnenja so bili tudi stražniki, zato so se smejali in se niso ganili. — »To ni igra,« je besno zagr-mel igralec, »vrag ima mojo uro!« — Občinstvo je udarilo v smeh. Tačas se je izmuznil tat rokam okradenega in med burnim ploskanjem in klici izginil. Ne more Jesti. Gost sedi v krčmi pri mizi ter gleda pred se na krožnik poln juhe, a je ne vzame. Hitro priteče krč-marica in ga vpraša, ali mu ne diši juha. — »Ne morem jesti,« odgovori gost. — »Ej,« reče krčmarica, »pa vam prinesem drugo!« Kmalu Je druga juha na mizi. Gost jo vlije na krožnik, a dene roke križem, ne poskusivši juho. — »Kaj,« vpraša krčmarica, »ali tudi te ne morete jesti?« — »Ne morem,« reče gost na kratko. Krčmarica prinese tretjo iuho. a srodi se ii kot nrvič in drueič. »Kaj' vam pa je, gospod, da ne jeste pri nas juhe?« vzklikne krčmarica. — »Oh,« nategne gost, »saj bi jo jedel, toda žlice nimam!« Dobro mu Je povedal. Več mestne gospode je potovalo lepega poletnega dne peš po deželi. Med potjo so se zabavali s tem, da so izpraševali kmete to in ono ter se potem posmehovali njihovim preprostim odgovorom. Tako je vprašal prevzeten mestni gospodič nekega kmeta: »Slišite, očka, čemu pa stoiji križ tam-le?« — »Hm,« odgovori kmetič, »tam se je zgodil pred leti velik čudež, ki se lahko prigodi tudi vam, ako pokleknete pred križ in prav pobožno molite!« — Med glasnim smehom cele družbe vpraša gospodič kmeta vnovič: »Kakšen čudež pa se je zgodil?« — »Tam je prišel k pameti mestni gospod, ki Je ravno tako neumno vpraševal kot vi!« se odreže kmet. Vse se je sedaj krohotalo radovednemu gospodiču, ki od tistega-časa menda nikoli več ni popraševal kmete, čemu stoje križi ob razpotjih. USIANOYLJENA LETA 1681 Sprejema hranilna vloge od vsakogar, Jih JT^ II ^J Izvršuje vse denarno posle, kupuje in prodaja obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost jsl j| tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja ta izplačuje točno. , ¡ocxx>oocx>oooco(x>30CcoocononoQoaa PoSlijte nam takoj Vaš naslovi Dnevno Din. 200—300 In še več lahko zaslužite z delom . v Vašem domačem kraju. Znamko za odgovor: »Tehna« družba, Ljubljana, Mestni - trg 25/1. 493 Pekovskega učenca, zdravega, ne pod 15 let stare sprejme takoj Andrej Macarol, pekarna, Maribor. 762 Lepo posestvo dva orala z zidanim poslopjem v Slovenskih goricah na prodaj za 42.000 Din. Več se izve v upravi lista. 763 ¡Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik, -" pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt), Seeovo. železniška postaja Rogaška Slatina. 734 Telite monto ionske pasme na prodaj. Oskrb-ništvo Hausampacher, pošta Hoče. 760 {V Ptuju kupite cement, apno, deske, late. . krajnike, umetna gnojila, semena, galico, " .žveplo in druge kmetijske in vinogradne potrebščine v najboljši kakovosti in po najnižje mogočih cenah pri KMETIJSKI ZA-I DRUGI. 517 Izjavo. Spodaj podpisana nisem plačnica za svojim sinom Jožefom. Svarim vsakogar, njemu kaj dati. Marija Dvoršak, Osek 54. 764 ^uiiiiHii: mu rniirnuamimi Mifiiiiiiiiumumiiri^Hiiniiiišmifidmjt« jDobro, zdravo in po ceni domačo pijačo si - sami napravite a esenco Mostin. Istotako - 'dober rum z rumovim cvetjem. Oboje dobi-* te le v drogeriji Wolfram, Maribor, Sloven-7 ska ulica. 523 Krasne Mre neomejeno trpežne pri vlai-nom zraku in potu doseže-! ji!» jo dame in gospodje brez iji ^ / škar z Hela-Haarkrausel-essenz. Tudi krasna Bubi-* »* glavica se z Hela olepša tako, da ne rahi nobene ondulacije. Veliko časa in denarja s« s tem prihrani, pospešuje rast las. Vaša slika v ogledalu Vas bo očarala. Takoj pri oporabljenju polno ondulira-nih kodrov, krasne frizure. Mnogo pohvalnih pisem. Posebno gledališke igralke so izrazile polno hvale. Cona Din 12.—, tri steklenice Din 25.—, šest steklenic Din 40.—. Dr. Nlc. RemSajr, Koška H, Pestiaeh 12 H 14, čecho-■ - • alovaksL 761 Priden konjski hlapec s« sprejme do 15. ju- - nija v trgovini Josipa Krempl, Maribor, Meljska cesta 9. Na pismene ponudbe se ne - ozira. 756 Šestletnega fanta se da za svojega. Naslov v - upravi lista. 750 Prodam tamfcuraSke Inštrument« po zelo nizki coni (berde, bugarija I., hugarija II.). — - M. Mihalič, Ljutomer 179. 758 Majhno posestvo Štiri orale, eno ln četrt ure - od Maribora a« proda. Naslov v upravi lili v' . V>" V V . ■ Ti t , k , jpg Slovenska jjezikoslovca. Dva jezikoslovca gresta na izprehod. Ob svojem pogovoru o besedah in oblikah prideta v hud prepir. Da bi se malo ohladila, se gresta v reko kopat. Ko sta že oba v vodi, pravi eden: »Jaz sem v globo-kejši vodi kot ti.« — »V globljeyej vodi,« popravi drugi. — »Kaj boš ti, ki hočeš vse po svoji domišljavi glavi!« se razjezi prvi, »kdo pa govori tako! Samo ti!« — »Molči!« se zadere drugI,'* »ti nič ne veš. V globljejej vodi, tako sa pravi.« — »Jaz pa ostanem pri globo-kejši,« pripomni prvi. In prepir gre dalje, oba si mečeta hribovsko robate v obraz. Kar prvi zakriči: »Joj, krč, krč, pomagaj mi, da ne vtonem!« — »Z »v« ali »u« — kako pišeš besedo utoniti?« vpraša drugi hladno. — »Z »v«, zakriči prvi in že leze pod vodo. — »Napak, z »u« se piše,« odgovori drugi, »ljudje, ki tako kvarijo jezik, naj le vtonejo v globokejši vodi,« reče in pusti, da prijatelj utone. Brezsrčen mož. Živel jo brezsrčen mož. Žena mu je bila na smrt bojna, a on se za to niti ni zmenil, ampak je sedel v gostilni in popival. Pridejo po njega: »Pojdite domov, žena je na smrtni postelji!« — A on je odvrnil: »Jo pa na drugo posteljo preložite, da ne bo na smrtni!« — Kmalu nato so prišli drugi in mu rekli: »Ženo je Bog vzel k sebi!« Tudi to ga ni ganilo in je rekel: »Le naj jo vzame, a ga bo kmalu grevalo, tako kot mene!« Tudi to. Upnik: »Kaj? Dolgove delati in ne plačati? V kočiji se peJjati? Mene še tudi iz nje pozdraviti?« Dol^fik bolestno: »Torej niti pozdraviti va« ne smem več?« f • > vVTo"1 ^ tedaj ostanite kakor jas enkrat za vselej pri Fcllcrjevlh Elsa-inilih zdravja in lcpois (milo iz liliji-nega mleka, lilijine kreme, iz rumenjaka, glicerinovo, horaksovo, katra-novo, brivsko). Popolnejših za nego telesa nil Njihovo izvrstno delovanje izvira iz njihovega zdravilnega Bestava. Jaa ne rabim nikdar drogih mil 1 Z& plemenito nego obraza jamljoin Elsa-Crcme-Pc m&dol Ba3a|fe tudi VI iako — pomagalo bode tudi Vami 5 komadov Elsa-mii» na izbiro stane 52 Din franko če m denar vpošlje naprej; po povzetju 62 Din, — 3 lonca Elea-Creme-poroade 40 Din franko če se denar vpoilje naprej; po povzetju &0 Din. — Dob:va m povsod 1 Kjer bo, izvolite 632 naročiti naravnost pri: mm l FELLEB, ktemt, šislsica Ml Etefrg M l Ogneta is&ir-a. 6. ÍSbBFBfi lífllltíll. 21 F!;zke cene i» pía- EÍÍSS Une. «tó Blago za moš/ce obleke in spomladanske plaice. - Blago za domske kostime, plašče in obleke. - Cefiri, aks/ordi in popltni zrn moške srajce. -Crepe-de-chine, erepe-saten, crepe-georgette, crepe- marochine. - Bern-berg- in umetna svila v modernih barvah in desenih. Vsakovrstno platno za perilo stalno * veliki izbiri. KOROŠKA CESTA STEV. 8 p» vsem sveta nosijo leto za letom debt» 1-podpehiike. ljudje današnjih dni ne hodijo več usnjenih podpetnikih. Preudarni in napredni hodijo po elastičnih, dobrodejnih PALMA-podpeinikih. PALMA so za vsakega pešca dobrota, trajajo dalje kot na bolje nsnje ia se danes poceni tako, da Bi jih lahko kupi vsakdo, reven ali bogat. Kar smatrajo milijoni ljudij p« vsaja svetu *a dobro in praktično, to poizkusite tudi Vi. Še danes naj Y*m Ttš čevljar nabije dobra ■ podpre ■ WW|| M Iz preudarnosti invarčnostil Za gret boste hvaležni. 730 P®lri!ln!c® ñmW§r, AtehsaraSrova cesto it § f laslal, p^atl Prei franíiSMüiisIs© ecrun¡9 MOTKIIIHITIWiWWnWIIIM IlllftlWWWilliilWni IÍÍIIBI llftí llfi I. WWWWBaiB ilHiroi imill HI—IIINIimi ingroWHillinHHIiBH WroroWWWWWIMWIgWBHglHIWBBBICTIHMiCBgTOIIgWIBiBIHI^MI Izvršufe ¥§€ lífííiiCnc sssSKssanžseje. -- MajiriSíe o&resfofanje vlog m üisüüce fehoCem rocnan. - PssMešieiil prodajalec grecli ñimmt razredne loterije. ¿íá^ ¿álk ^Ék J&k. „«Ék Jfet*. 4lk .áÉk jikž, A najboljše In najvarnejše pri 4 4F Gosposka ulica t. jl z n. *» Uliea 10. oktobra Hranilne vlog« se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev. ¡I^o^obres« nobenega rentnega davka ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja. i > Krave, ki se ne zdebelijo ali zvržeio bo večkrat obolel« na nalezlivem kataru v nožnici. Več kot 1000 živali vsake staroati s Bissulin zdravljeni i najboljšim uspehom. Živinozdravnlk D, Mflnch. Tlerlrztl. Wochen«ebr, 58. Jahr, Ui. 18. Dobi se samo po odreci živinozdravnika I Brošura (knjižica) « sliko bolezni brezplačno po H. Tromms-dorff Chem. Fabrik Aachen. 621 Zastopnik: „LTKOS", Mr. K. Vouk, Zagreb, JurjevBka ulica 8. Preselitev pisarne »VARDAR« deln. zavar. družba, insp. Maribor,_ je preselila svojo pisarno v hišo trg. gre mi j a v Jurčičevo ul. št. 8% (nasproti Halbwidl-na). „VARDAR" deln. zavarov. družba, lnsp. Maribor. M pni polici pri kupovanju ure naj bode posvečen raliftai znamki. Staroznane znambe „IKO", „OMIKO" in „AXO" iz švicarske tovarne ur tvrdke fi. Suttner Vam nudijo jamstvo, da kupujete solidno odporno uro. — Uro za celo življenje I Ker se v porablja samo izbrani materija! velike frngse in trajnosti. Žs fl B Din dobite pravo Švicarsko Anker-za '¡Hi Remontoir žepno nro št. 120 in Bamo 58 Din stane prava švicarska Remontoir-Roskopi ura št. 121 s Ia strojem, * svetečim se radiom številkami in ka- Din dobite zapestno ure zalcimi. Ze za št 8720 s kožnatim jermenom, dobrini strojem in dobre kakovosti. A prava poniklana Anker-budilka B Din. it, 125 stane samo Vsaka Suttner ara je točno pregledana, zapira se proti prahu sigurno in pošilja se jo po povzetju, z večtetnim jamstvom. Rizika ni, ker to kar ne ugaja se zamenja, ali pa se vrne denar. Tudi II dobit« bftrzalaSf novo veliko ilustrirano domačo knjigo ženskih in moških ur, verižic, prstanov, uhanov, okrasnih predmetov ter zlatih, srebrnih darov Itd., če io zahtevate. Pišite še danes svetovni razpošiljalni tvrdkl H. SUTTNER, LJUBLJANA ŠT. GS2. 1 Hi vodi do zdravih Ima! Bolni, onemogli živei zagrene življenje, pO- vz: Ije iročajo mnogo trp enja kot bodeče ia trgajoče bolečine, omotico, bojazen, šumenja t ušesih, motenj« prebave, ne-spanje, nedelavnost in drug« neprijetne pojave. Moja izšla poučna razprava kaže Vam pravo pot, kako b« osvobodit« vseh teh bolezni, V isti opisani so vzroki, postanka in zdravljenje živčnih bolezni po dolgotrajni izkušnji. Te knjigo zdravljenja pošljemo vsakomur popolnoma brezplačno 'ako piše na spodnji /naslov. 740 Tisoče zahvalnlc potrjuje edini postoječi uspeh neumornega vestnega preizkuševalnega dela za dobrobit bolnega človeštva. Kdor pripada tej veliki četi živčno bolnih in kdor na teh mnogobrojnih pojavih boluje, si mora nabaviti knjižico mojega lečenjal Prepričajte se sami, da Vam ne obljubljam nič neresničnega, kajti y prihodnjih dveh tednih pošljem vsakomur, ki mi piše, popolnoma zastonj in iranko to poučno razpravo. Dopisnico je poslati na: ERNST PASTERNACK, BERLIN, 8. O. Mlohaelklrchplatz Ni. 18, Abt. 324. je otvoril Čiček Lovrenc, Jelovee-Kanmlca Prodani lepo posestvo blizu glavne ceste In 15 mi-nnt od postaje. & do 6 oralov sdmlje, obstoječe iz sadonosnika, vinograda in njive. Klinar Franc, Slivnica pri Mariboru. 753 Stekleno Ma*o s razne kipe Ltd. kupit« nt Celjski N. Mmm, Cclfe, porcelanasto po» sodo, okvirja za slika* »tati ajboljža prt steklarni PreSernova uliea St. 4. Brni ena in navadna ogledala po tovarniških cena Prevzema steklarska dela pri novih stavbah. 5i 4 voz na vzmeteh (Pl*towagen) v dobrem stinju, nosilnost ca 1000 kg in eden nov kolarsko i* gotovljen nekovanl navadni vos nosilnost 1500 kg. Ivan Dimnik posestnik, Jablanoe 11, Sv. Barbara pri Mariboru. 73| Prodam i gnusa« Najvarnejša in najboljše naložite denar pri judshi posojilnici v reglstrovani zadrugi z neomejeno zavezo v nayi lastni poišči na vogalu Kralja Petra ceste io Vodniira ulice Stanje hranilnih vlog zna« ša nid Din 85,000.000'—. Posojila na vknjižbo, po« rošivo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Za hranilne vlog« Jamči poleg rezerv In hiš nad 3000 članov-posestnlkov z vsem svojim premoženjem. 193 ^llil!IIHIIIII!ll!i!ll!l!li!!i;!!l!IIHillll!ll!llll!HIH«H«ntflak Rentnl davek plačuje posojilnica iz svo-Jega in ga ne odteguj« vlagateljem. xiin 1 Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin * Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar * Mariboru. Iidajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja», predstavnik: Januš Goloc v Mariboru. 0201012300024801030802001110781005100400010511050153000100020200020002020102010101010200020201020200020001010101020101010001040100010201040202010002 Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana