Letnik iL ' v lažnjivi obleki.	g&; 5.
Izhaja t mesecu dvakrat, kedar ga je Volja. — Velj4 CClO leto 2 gold. 40 kr., pol leta 1 gold; 20 kr., četrt leta 60 kraje. Posamezne številke se ,dobivaj o po 10 kr. v Kleyr-ovi bukvamici ria všlikem trgu št; 313.
TelegramL
Nerodnim ljudem za ušesa.
Iz Dunaja. 'V državnem zboru zahtevajo naši poslanci, da bi še pravice, ktere še dajo Poljakom, raztegnile -tudi-čez Slovence*. Giskra odgovori: „Mislite, da se bodo Vam posebej klobase pekle?“ Na to reče Svetec: „Le dajte nam jih, pekli jih bomo že sami.“ _
Iz Dunaja. «Na stenab državne zbornice je nabit sledeči ukaz: „Tirolski poslanci so, kakor znano, iz državnega zbora ušli. Da se kaj takega vprihodnje ne zgodi več , se bodo vrata zazidala. Kdor pa ušle poslance nazaj .pripelje, .dobi stol dvornega svetovalca“.	•.
Iz Idrije. Pri nas se jo čutil velik potres. Ljudje pravijo, da je bil najbrž zavoljo tega, ker smo odpadli od Dežmanove vere.	...
~ ; ■ Iz Ipave. Občina je sklenila oziroma na to, da pogosto padajo iskrice- ljubljanske inteligencije v naš trg, odpraviti še tisti dve laterni, kterih je v temoti strah.
Iz Senožeč. Kraško mule se zavarjejo proti nasledkom Demšarjevega izreka, češ, da ono niso njegove rodovine. . --V/ i/■,■..-/ ; ,	.-b .-./iV
Iz Ljubljane.: Te dni je našla ljubljanska pohcija fabriko, Mer so se delali ponarejeni bankovci po 50 gold. Med drugim orodjem se je našla tudi ploša za tisti petdesetak, kteregaje dr. Bleivveis obljubil fan-tam na Janjčah za turnarsko zastavo. Voditelj te delavnice je: tisti „dihur“ ali duh, kterega sodnija v pravdi z Ješčani ni mogla, najti. Soditi je, da so se vsi denarji, kteri so bili obljubljeni za pretepanje nemškutarjev na Ježici in na Janjčah, tu delali. _	| || , ; |
Iz Ljubljane. Pajk je šel. Ljudje so jeli žalosti umirati, in grozno veliko je bolnih.	: . .. ‘ V,
Iz Mamelukije. Nek doktpr medicinstva je iznajdel te dni zobč, s kterimi je človek v stanu, Slovence prav krepko zobati. Doktor sam je stavil, da v' minuti pozoblje 25 Slovencev s kožo in kocinami. . Strašen jok po vseh vasčh, kjer prebivajo Slovenci.
Ministerstvu.
Le malo časa Odločen’ga ti; ,
Pa z ajdovco ljudstvo Za tabo kadi,
Cenetu.
Postal si cesarski S vet’vale c" žeti; '
Saj tud’ slepa kura ■; Oas’: zrno dobi.: ‘
KorVnu.
Vse . ljudstvo že pravi , Da si renegat,
Da rad po Slovencih Ti mečeš le blat’!.:.
■ *: I * *
Pa ta je lažnjiva;
Ti mečeš le rad, — Ne blat’ po Slovencih, Slovence pb blat’.
Finku.,
Nekter’krat je dobro, če člov’k govori,
Za Finka pa boljše, če vedno molči. ,
'Turnarju.
K’ so tebe podili, .
Gred6 zdaj v klet;
Tud’ ti, k’ si ž njim tekel Pojd’ ž njimi sedet.
Fricu.
So rekli, da tujec Slovenski ne znaš,
: pa vendar slovenski Kruh dobro poznaš.
■ 30 jogrom.. 'j ■ Zakaj deset trikrat Vas mesto izvol’? . '
Saj tičev, kot. vi ste., V Je. e d en dovolj.
Pajku.
Zakaj le popustil Uradnijo si ti?
Saj leševja dosti,
In dost’ tud’ ljudi.
Tagblatovcem.
Berite, berite,
Verujte mu vse, če šest s6 dni laže,
VInedeljo se ne.
Demšarju.. Zahvali se oslom,;, • Da svet te poznd, Da vsak ti osliček, Ne riga: „I - A“.
>
■Tnali
O časi!
SL o Bog je vstvnril grešni svet, In vredil vso naravo, Pozabil je bil v naglosti i\a liberalno nstavo.
Ni vedel, da b’ ljudje sami Mejili kdaj svobodo si.
Od konca bilo je na svet’ Prijetno vsem živet’.
O ¿asi!
Ko Adam v paradiž’ grešil,
Je bila preiskava Prav hitra in brez pravdnikov, Ker božja b’la postava.
Brez plače angelj Gabrijel Adamn „bilje“ je zapel.
Brez stroškov sta človeka bl’a Obsojena oba.
O časi!
Pozneje se sodilo sploh Po veči je oblasti;
Mogočnemu dovoljeno Je bilo celo krasti.
Brez kazni je smel silovit Grajščak priprosfga kmeta nbit’. Pravice takrat bilo ni In časi žalostni.
O časi!
Prišli pa sitni so ljndje. Neredni so postali;
Brez usmiljenja so bratje že Drag dražba- obijali. Takrat snoval* sodnije so,
Da grešnike kaznujejo..
Brez plače ta sodnija b'la, Dosegla vsakega.
O časi!
Modra sodba.
Sledečo črtico iz sodnijskega življenja našel je „Brencelj“ v kitajskih zgodovinskih bukvah, in jo je, ker mu je bila zlo všeč, prestavil ter jo podá tu svojim bralcem. Cuite!
Morda Vam je znano, da sti v mameluški deželi, ktera se tišči kitajske, dve stranki; mameluška in narodna. Prva se dela in kuha iz tujcev ali Kitajcev, druga pa je domača, tedaj ljudstvu prijazna.
Čudna pa je prikazen ta, da po mestih te dežele in
fosebno v glavnem mestu — menda se imenuje Ljan-b — se šopiri mameluški rod, kteri ne šteje čez 300 duš, glav pa še manj. To je čudno, pa je resnično.
Nekega dné se podá v mesto neko društvo, ktero se vadi v skakanju in nagajanju. Čeravno se je po deželi govorilo, da bodo mestjani in posebno mestni zbor, kteri se tam imenuje „konfuzija“, zapodili te skakalce, ki nimajo prav nič v mesta opraviti, posebno če pridejo s svojo zastavo in na obročih napeto telečjo kožo zasmehovat in zabavljat, so bili ti prebivalci dežele tako predrzni, da so priromali bobnajoči v mesto.
Ta predrznost je razkačila mestjane tako, da so zapodili celo kmečko drhal, ktera je v begu zgubila celó zastavo in boben. Vnel se je sicer hud pretep, a kmetje so bili v manjšini in so morali pobegniti, ko so nektere še po glavi dobili.	•
Dogodba je razkačila pravično mameluško sodnijo
Ko pa na svet’ denarji so Gospodovati jeli,
Veliko se trudilo le,
Da b' kak cekin prejeli.
Zdaj revež — revež povsod bil,
Pravice nikjer ni dobil.
Zdaj vladal je le zlat cekin Pozneje tud’ ,,florin“ !
O časi!
Če kdo je koga škodoval,
So hitro ga zgrabili;
Ni nikdar mesece sedel,
So hitro ga sodili. 1	' .
Apelacije bilo ni,
Neznani tud reknrzi vsi.
D’nar ni pomagal nič, ne stan.
Vsak bil je kaznovan.
O časi!
Takrat postava bila ta,
Da kriv je, kdor kaj včini.
Po vesti se' sodilo je Med revež’, bogatini.
Po paragrafa ni noben
Bil grešnik s palico tepen.
Postava bila čista vest,
Nikdar mogočna pest.
O časi!
Zdaj pa pravica draga res,
Cenejša skor krivica;
Ce človek pravdo zdaj dobi, -Je draga zlo potica.
Če ne 'verjame tega kdo,
Mu hitro vse dokažemo:
če kdo kam ljudstvo dražit’ grč,
Se bahat’ s tem še smč.
O časi!
„Brencelj.“
tako, da je brž polovila kmete, jih zaprla in pri konečni obravnavi obsodila, češ, da nimajo nikoli pravice, hoditi mestjane dražit z bobnom in zastavo. Ce hočejo rogoviliti, imajo domá dosti prostora in nihče jim ne krati veselja. Na svojih tleh ima vsak pravico se prekucevati in bobnati po 100 telečjih kožah, a v tujo občino in celó v mesto ne sme zahajati s celo čedo, kedar nima dovoljenja od mestnega županstva.
Dalje se bere v omenjeni povestni knjigi, da so bili kmetje, kteri so prišli mestjane dražit, potem, ko so prestali svojo kazen , izgnani iz dežele.
Se vé da se je to zgodilo že pred 100 letmi in blizo kitajske dežele, kjer stanujejo neverniki brez postav.
V Avstriji ali Celó v Ljubljani se kaj enakega ne more zgoditi, ker imamo izvrstne državne postave.
Tedaj ta dogodba ne cika nikakor na ljubljanske razmere, in le kak hudobnež bi jo utegnil napačno zasukati, česar pa „Brencelj“ ni nikakor kriv.
Pogovori.
JoSe. Pri konečni obravnavi zoper Janjčarje in tur-narje so nemškutarski skakači pričali v nemškem jeziku. Nek zatoženec je na to rekel: „Čudno se mi zdi, da so. ti-le gospodje na Janjčah vsi dobro slovenski znali, zdaj pa ne zná nobeden“.
Jaka. Kozja molitvica je pisana v slovenskem jeziku in 'to znajo turnarji vsi.
Tone. Kaj misliš ti o tistih 50 goldinarjev, ktere je dr. Bleiweis za turaarsko zastavo obljubil? So bili li ruski rablji ali avstrijski bankovci?
Tine. Menda počeni groši.
Tone. To mislim tudi jaz, saj kmetje niso imeli za turnarje druzega ko počene groše;
*
* *
Tone. Si čul, Jože, da bo na Dunaji izhajal nov list z naslovom „Blisk“? Ubogi „Brencelj“f
JoSe. Zakaj neki? „Brencelj“ se bliska ne boji, dokler ne bo treskalo, se ne bo vstrašil. Blisk le koga oslepi, a ubil še ni nikogar.
Rešpehtarjova kuharca.
Sva Že narazen jest pa gospod padar s njegovim pudeljnam. Kar skregala sva se, pa je blo ven. Pa res! Koker da b’ bil človk zato všafan, da b' pasje beštje pucal in jim bolhe trebil! Zraven pa sem bla še jest aržah, če je pes kakšen Sunken al kej takga vkra-del, k’ so rekli, da sem jest pojedla. Dokler ni blo kontumace ža pse, k’ jih niBO mogli na žnorab okol vodit, je šel čas’ z gospodam padarjam in je v kakšni kuhnji, ker sO padar vizteral, kej polizal; potem pa smo ga mogli domš, redit. Kaj mal sne tak grdavš! Kosti neče, menda je že meškutar-ske sorte, k’ le rad mesč je, kosti pa drugim puša.
Gospoda padarja ali rešpehtarja — človk je že re-špehtarjov navajen, k je zmiraj per nobel ldeh v dinst:— je mar pust pobodel. Pravjo Idje, da je na pusten dan vseh norcov god, pa našmu gospod rešpehtarju ni pršel nobeden sreče vošit, pa ga tud niso nič vezvali. Ne vem, če je ta pregovor za kaj.
Na pusten večer so fravi rekli, da gredo nekam «med ene konštantinopelce, riblavce, in teleguncvete al kal — k’ človk na zastop prov dobro tajč! — Ne vem, kej so imel cizengo, al v kazin al na širštat.
To so tič rešpehtar! Dozdej sem mislila, da so mer škutar, k ldje tolk, šimfajo čez nje. Pa niso! Na pepelnico mi je pravla Žefa, da so ji frajla rekli, da so bli naš padar na mačkerad v čitalnici. „Bež’, bež“, sem rekla, „to že ni res!' Te je že kdo naplavšal, al pa so tvoja frajla tist cvikar domd pozabil, da niso prov vidh“. — „Ne, ne!“ prav ona, „to je prov gvišno, da so bli Ke smo her v čitalnici, ker je blo tud velik druzih šem. Saj je bil tud tist Dežman, pa še Kljun se je c’fiajs iz Dunaja perpeljal, da je med šemam v čitalnici špenciral.“ „Če je taka“, sem s’ mislila, „bo pa že! Kjer so tak gospodje kot Dežman in Kljun, so naš rešpehtar tud.“ '■ Samo mejhen se m’ je čudno zdel, da so oblekli tist frak, k’ je lastovknim repetnicam čist podoben, in da niso obul tistih marostštiftelnov, k’ jih nosjo čitalničarji. Pa ne vem, zakaj se pred mano ženirajo povedat, da so bli v čitalnici! Kaj se bojč, da b’ jih meškutarji ne spodli iz službe? Slobenerji jih tud’ ne bojo, sej še niso nobenega.
Žefa, k’ je bolj ausbildana kot jest, in k’ zastop tud nekaj od politike, k’ ima enga šocelina, k' je per enem prezident za kučarja, m’ je rekla, da je tist landesaus-šlus, k’ ima nas’ga rešpehtarja pod sabo, zašafal, da more vsak, kter ima kakšen dinst v njegovem pecirk, znat slo-vensk pisat pa brat. To bo pa že sitno ! Od mene se niso
padar dost naučili, k’ sama dost ne znam. Pa saj Slobe-nerji niso tako žleht, da b’ vse storili, kar so zagvišal.
Tode nej bo kar če. Zdaj se nič več ne pekimram za gospoda padarja in njegov’ga pudlja, k* sem šla preč. Zdaj nimam nič dinsta, pa sem v kvarterji per eni pe-kantarci v eni kamri prav pod streho v trekem štuk. Se bo že dobil spet kakšen dinst.
Ce kdo vč za kakšen dinst, k’ men paše, pa naj mi naznan, mu bom pa dala dober Ion. Samo to povem : rešpehtar more bit, drugač ne grem v službo, k’ sem že nobelj gospode navajena. Moj antres je: Spela S ni tleh trek štuk reks v Lajboh.
Jezikoslovje.
Pravijo, da imena večidel izhajajo od lastnosti, ktere ima stvar ali oseba, na primer: Tagblat, to je list, ki po blatu gazi, Pajk, to je človek, ki mreže nastavlja itd.
če je to pravilno in dosledno, zakaj se imenuje mož iz Blatne vasi Dežman? Lastnost dežja je, oprati vse, na kar kaplja. Mož iz Blatne vasi pa še ni nikogar opral, timveč znano je, s čim on Slovence umiva.
Kaj, ko bi se, da imč naznanja lastnosti in opravila svojega lastnika, odslej imenoval Blatman?
Dr. Brencelj, pfifficus.
Predlog.
Ker se je, kakor smo že omenili, sprejela postava, da plačujejo delalci davek od zaslužka, se vidi primerne in spodobno, da plačujejo tudi tisti davek, kteri dosti služijo, pa nič ne zaslužijo.
Tu jih je nekaj:
Gospod dr. Cene Kljun od svojega atola y mini-sterstvu.
ljubljanski konšt. zbor.
Nekteri, ki v deželnem zboru ljudstvo zastopajo.
Nasprotniki našega naroda po službah v deželi.
Tisti Slovenci, ki za blagor naroda prvake opravljajo in na vsa usta kričijo.
Tisti, kteri „Brenceljna“ v „kontrabant“ berč, pa se ne naročč.
Če minister Breste! vse take ljudi pod davkarsko mero spran, bo Avstrija v kratkem brez dolgov.
Za oslovski spominek
so nam došli sledeči mili darovi:
Gosp. dr. K. v L j. — oslovski kašelj, kterega se njegovi pacijenti drugače ne znebč.
Iz hribov nad Ribnico — velik kravji zvonec, ker se spodobi, da ta osel nosi zvonec.
Izpod Pertovča — celo butara šeni, da ne bo lakote poginil.
Rešpehtarjova kuharca — čeljust, s ktero je Sim-son filistre pobijal.
Gosp. Dežman — svoje principe za stalo.
(Več darov se še pričakuje.)
Želja od več strani je-, da bi se spominek postavil na dimnik v Senožečah.
Listnica.
Gospš ** v Demžaljah: Namenjeno stegno blagovolite poslati naravnost v Senožeče, ker vredništvo nima shrambe za tolike darove.
Gosp. S - r n a Smo 1 o vem : V blagi namen odločena koža bo kakor nalašč; tudi Vi jo pošljite v Senožeče, kamor je že nekdo poslal štiri kopita.
¿iškim mulam: Poklonite se stricu rajši osebno, ali mu pa pošljite deputacijo.
Radovedna vprašanja.
Državni zbor je sprejel postavo, ktera zaukazuje, da se mora od vsakega zaslužka davek plačati.
Zadeva ta postava tudi tistih 50 gold., ktere je, kakor trdijo nemškutarske pokvaže, dr. Bleiweis obljubil za tiirnarsko zastavo ?
Koliko bodo plačali turnarji od bunk, ktere sp na Janjčah dobili?
. , .. Koliko plača renegat, kteri zasluži, da bi ga strela raz-, kosila?	,
Koliko plača dr. Kljun-od prejete, nezaupnice?
Kolika plača Demšar v. Senožečah, - kteri si. je s svojim izrekom oslovsk spominek zaslužil ?
Koliko plačajo ljubljanski liberaluhi, ki po listih ljudstvo in deželo psujejo in zaslužijo, da bi jih kdo vrgel v blato, kte-rega po Slovencih mečejo ?
Rešitev uganjk v „Brenceljnu“ št. 4.
I.	Tagblatt — Tak’ blatV; .
II.	Ježica.	Hhh