PoUnlna platana v gotovini , mmcitelšeK 8. mana 193? Cena ffln 1 Stcv. 54 Z Ilustrirano pcllooo ,/Udm o slikah" leto II. Bolgari pozdravljajo naio politiko Sofija, 8. marca. Glasilo bolgarske vlade »Dnes« je danes objavil uvodnik pod naslovom »Manifestacije v jugoslovanski skupščini«. V njem pravi: V jugoslovanski narodni skupščini je ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič podal obširen ekspo-ze bratske države. Nočemo se zadržati pri ekspo-zeju glasovitega državnika sosednje države. Mi želimo le zabeležiti na tem mestu veliko radost, ki so jih izzvale med vsem bolgarskim ljudstvom prisrčne in pomembne manifestacije, ki jih je priredilo narodno predstavništvo Jugoslavije Bolgariji. Besede dr. Stojadinoviča o Bolgariji in jugoslovansko-bolgarskem paktu so bile brez izjeme sprejete z vzkliki »Živela Bolgarija!« in z dolgotrajnim ploskanjem. Ta bratska manifestacija bo nedvomno napravila globok vtis po vsej Evropi, kjerkoli žele in se navdušujejo za principe o sodelovanju in miru. To so rezultati modre politike, ki sta jo tako energično započela Nj. Vel. kralj in blagopokojni kralj Aleksander, nato pa nadaljevali Nj. kr. Vis. knez Pavle ter ministrska predsednika Jugoslavije in Bolgarije. Ta politika bratstva in mirnega sodelovanja se bo nadaljevala še z večjo energijo za‘ napredek in veličino Jugoslavije in Bolgarije ter za ureditev miru na Balkanu. »La Parole Boulgare« je danes objavila članek, 'z naslovom »Živela Bolgarija«. V njem prinaša razprto tiskan komentar, ki pravi: Dr. Stojadinovič, ministrski predsednik in zunanji minister Jugoslavije, je oni dan v narodni skupščini poveličeval jugoslovansko-bolgarsko zbližanje, ki se je tako srečno utrdilo po paktu trajnega prijateljstva, ki je bil v kratkem sklenjen. Pakt o trajnem prijateljstvu in neporušnem miru med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki je bil podpisan v Belgradu 24. januarja 1937, je dr. Stojadinovič dejal, je dal le diplomatsko obliko globokih in iskrenim težnjam obeh bratskih narodov. Ta lepi polet navdušenih besed je vzvalovil vso naroano skupščino. Opozicija in večina sta aklamirali in sprejeli besede ministrskega pred- sednika Jugoslavije z vzkliki: »Živela Bolgarija!« V zvezi z zadnjimi izjavami bolgarskega ministrskega predsednika dr. Kjoseivanova poročevalcu agencije Avale, so besede dr. Stojadinoviča prav posebnega pomena in značaja. Elan, je dejal g. Kjo-seivanov. s katerim sta se oba bratska naroda ob- jela, je po vsem razumljiv in naraven. Ljubezen bratov, ki sta bila dolgo časa sprta, j« po spravi zmerom še večje. Dejansko pakt ni rezultat dela v pisarnah, nego etapa v razvoju velikih teženj dveh bratskih narodov. Ta pot vodi, tudi to se je naglasilo, k jačenju vezi balkanskih držav, do konsolidacije miru na Balkanu, z eno besedo, do ene skupne balkanske zavesti, ki naj napravi konec rivalski igri tujih sil! Vesli 8. marca Kako je Italija razumela Stojadinovičev govor Rim, 8. marca. o. Zunanjepolitični govor predsednika jugoslovanske vlade dr. Stojadinoviča pred skupščino v Belgradu je našel v italijanskih političnih krogih lahko se reče ogromen odmev. Vsi politični krogi brez razlike vidijo v izvajanjih predsednika jugoslovanske vlade in zunanjega ministra neposreden odgovor na izjavo velikega fašističnega sveta, v kateri je ta ponudil italijansko sodelovanje vsem državam v Evropi, ki imajo za to željo, potrebo in smisel. V Rimu z velikim zadoščenjem beležijo, da je jugoslovanska vlada brez odlašanja pokazala na jasen način svojo željo po izboljšanju odnošajev z Italijo in po ureditvi vseh spornih vprašanj, ki so ločila dve sosedni državi s tolikimi gospodarskimi in političnimi skupnimi koristmi. Jugoslovanska politika zadnjega časa se z italijansko ujema ne samo v tem, marveč tudi v vrednotenju angleško-italijanskega dogovora o položaju na Sredozemskem morju. Tretje vprašanje^ pa, r katerem se je ugotovila istovetnost političnih pogledov med Italijo in Jugoslavijo, jo odklonilno stališče obeh držav do upostavitve Habsburžanov. V Italiji pomembno razlagajo tudi tiste dele govora jugoslovanskega zunanjega ministra, kjer se je dotaknil odnošajev do Male zveze in do Francije, v katerih ni po italijanskem mišljenju povedal nič novega, odnosno takega, kar bi delalo Italiji kake dvome o jugoslovanski iskrenosti. Iz kratke opombe glede odnošajev med Jugoslavijo in Madžarsko sklepajo, da ni nemnžno, da bi se začeli politični in gospodarski odnošaji med obema državama urejati po navadni poti. Splošni učinek Siojadinovičcvega govora se v Italiji kaže v tem, da so sc ojačila vsa stremljenja, | ki sc zavzemajo za prijateljstvo z Jugoslavijo. Po gospodarskih zvezah se bo v kratkem ustvaril I med obema državama tudi politični most, saj sporna vprašanja med Jugoslavijo in Italijo kljub vsemu niso take narave, da bi jih s pametjo in dobro ] voljo ne bilo mogoče odstraniti. I t Tomo Zupan I Ljubljana, 8. marca. Danes zjutraj je prispela v Ljubljano žalostna vest, da je zjutraj ob tri četrt na štiri umrl na gradiču na Okroglem starosta naše duhovščine g. Tomo Zupan. Njegovo truplo bo danes prepeljano v Ljubljano. Ime slovenskega duhovnika Tomo Zupana bo zapisano v slovenski kulturni zgodovini z zlatimi črkami. Tomo Zupan je bil najstarejši slovenski duhovnik. Kot tak je bil eden izmed tistih Slovencev iz idealne dobe našega prebujenja, ki ima največ zaslug za to, da je vzgojil v Alojzijevibču celo vrsto odličnih delavcev na vseh poljih (na verskem, kulturnem, gospodarskem, _ literarnem in narodnostnem polju) in da jo vcepil svojim gojencem ljubezen do dela in neverjetno gorečo ljubezen do slovenskega jezika in posebno do čistoče slovenskega jezika. Dalje je bil Tomo Zupan tisti, ki se je z neugnano vztrajnostjo in vnemo zanimal za najmanjšo podrobnost, ki je- bila v zvezi z življenjem in delovanjem našega nesmrtnega pesnika Prešerna. Tomo Zupan je dognal vse Prešernovo sorodstvo ter nam odkril glede Prešernovega udejstvovanja nešteto do tedaj neznanih, a zelo važnih in zanimivih stvari. Naša javnost o vsem tem še nima vseh podatkov in bo za vsa Zupanova dognanja izvedela šele, ko bodo morda kdaj te Zupanove »prešernine« objavljene. 0 narodnostnem delu Toma Zupana bi se dale napisati cele knjige. Zasluge, ki si jih je pokojnik pridobil v narodnostnem oziru v času od svoje rane mladosti pa vse do časa, ko so mu kot starčku začelo pešati moči, so nevenljive. V teku svojega plodonosnega delovanja so ga odlikovali za njegove zasluge z mnogimi odlikovanji ter je imel razen tega celo vrsto častnih naslovov. Bil je apostolski protonotar, papežev tajni komornik, konzistorijalui svetnik ter dolgo vrsto let ravnatelj Alojzijevišča v Ljubljani. Razen tega je bil edini naš železomašnik ter najstarejši duhovnik v Sloveniji in državi. Rojen je bil 21. decembra 1839 ter je torej dosegel redko starost 97 let. Zaslužnemu in blagemu pokojniku hvaležen spomin! ČSR proti fašizmu in komunizmu Praga, 8. marca. AA. CTK: Predsednik vlade dr. Milan Hodža je ob otvoritvi poljedelske akademije govoril o poslanstvu češkoslovaške demokracije v Srednji Evropi. Izrazil je misel, da naj češkoslovaška demokracija sprejme nase nalogo oriert-lacije demokracije v Srednji Evropi. Dr. Hodža je rekel, da je srednjeevropsko gospodarstvo eposobno. da se zmeraj bolj vrača na trg zapadne Evrope in to kot prodajalec in kupec. Ker se v Evropi politično gospodarski temelji širijo, Srednja Evropa nima nobenega interesa, da bi naj bila Nemčija izključena iz tega trga. O političnih režimih, ki vladajo v raznih državah Srednje Evrope, je dr. Hodža rekel, da naj vse te države med seboj spoštujejo ustanove, ki so si jih dale in da naj se spoštuje načelo tolerantnosti in nevmešavanja. Dobri sosedski odnošaji bodo omogočili tudi dobre mednarodne odnoJaje. Sedaj pa se mora začeti v Srednji Evropi njeno civiliza-1 torično poslanstvo, v kateri naj bo Srednja Evropa posredovalec med zapadom in vzhodom Evrope. Posebno se mora paziti na to, da države Srednje ] Evrope ne postanejo žrtve tistih ideologij, ki Uti*-.] vajd nevarne spopade v notranjosti države. Češko- j slovaška odločno odbija vsak pritisk od leve ali od desne in vzdržala se bo v mednarodni razpravi vseh ideoloških spopadov med fašizmom in komu- j nizmom. Tudi druge države v Srednji Evropi zastopajo to stališče in zato je upati, da Srednja Evropa ne bo potegnjena v kak spor. To tudi ne od- j govarja miselnosti kmetov, ki predstavljajo večino j prebivalstva v Srednji Evropi. Kmet je po svoji na- j ravi proti avtarkiji in komunizmu in v tem je njegov globok smisel za konsolidacijo Srednje Evrope in kot tak bo močen branik proti vsem tokovom, ki hočejo podreti civilizacijo človeštva. Gibanje s preveč voditelji Ljubljana, 8. marca. V Sloveniji smo tako srečni, kakor menda noben velik ne majhen narod na svetu: zdi se, da imamo toliko narodnih in ljudskih gibanj, kolikor je v Ljubljani aktivnih advokatov in upokojenih inteligentov. Ta trditev lahko prinese zamero, toda jo je treba kljub temu povdariti. Cisto gotovo je, da bi bil slovenski narod dosti srečnejši, če bi imel manj »voditeljeve, manj »pokretovc in več »naroda« za vsakim voditeljem in pokretoin. Nerodno je pri teh neštetih pokretih samih to, da imajo program, organizacijo (v duhu seveda) in razkošno število kandidatov za višja in nižja mesta davno prej, preden se narodu začne sanjati, da bi bil tak pokret potreben. Ker narod ni za pokret pripravljen in navdušen, mora iti pokret po zaslombo namesto k njemu, pa h kakemu višjemu ali nižjemu, močnejšemu ali šibkejšemu zaščitniku izven Slovenije. Po teh poteh se zlasti odlikujejo tisti pokreti in pokretld, ki hočejo biti izvirno slovenski, ljudski, avtonomistični in progresivni. Ce govorimo določneje, moramo reči, da mislimo s tem predvsem slovenski del združene opozicije in na njena romanja križem Jugoslavije za vplivnimi botri. — Nobena tajnost ni, da je pri sestankih te nejasne politične tvorbe govora predvsem o tem, kdo je, odnosno, kdo naj bi bil bližji dr. Mačku in njegovi milosti. Znano je tudi, da dr. Maček s svojo politično milostjo za pokretke, kakršna je slovenska ljudska fronta, ni prav radodaren, ker ve, v koliko so ti pokreti ljudski in koliko je za njimi naroda. Izjave dr. Mačka, s katerimi se po povratku iz Zagreba radi bahajo po kavarniških sestankih slovenskega opozicionalnega naroda, so ti voditelji zelo dvomljive vrednosti in izvora. Da s pokroviteljstvom dr. Mačka stvar ni tako gladka kakor govore različni politični potniki na progi Ljubljana— Zagreb, pričajo včerajšnje debate v vodstvu tega pokreta. K debati se je zbralo v neki ljubljanski gostilni 17 večjih in manjših voditeljev, katerim je največji izven ljubljanski voditelj poročal o nesoglasju, ki je nastalo med vodstvom kmečko-de-lavske koalicije odnosno bivših radičevcev in med voditelji slovenske združene opozicije. To nesoglasje je izbruhnilo zaradi nelojalne konkurence v organizaciji »kmečko delavskega gibanja« v Sloveniji. — Zagrebško vodstvo je namreč mnenja, da lahko samo organizira to gibanje tudi v Sloveniji povsod tam, kjer 6e mu zdi, da bo kaj uspeha. To je zlasti v krajih, ki meje na brate Hrvate. Toda v tem primeru bi bila usoda slovenskih, domačih, številnih voditeljev, ki svoje voditeljske službe še niso mogli nastopiti zapečatena. Ce Zagreb organizira kmečko delavsko gibanje sam, potem so vsi upa polni slovenski ljudski tribuni odveč in nepotrebni ter je njihove naloge še pred rojstvom ze, konec. Vsi veliki in mali slovenski voditelji tega gibanja vztrajajo namreč pri zahtevi, da imajo na slovenskem ozemlju edino oni pravico organi- zirati svoj pokretek, in to na način, ki se zdi njim primeren in z ljudmi, ki jih izberejo sami. Na včerajšnjem gostilniškem sestanku so torej slovenski voditelji združene opozicije v interesu lastne usode morali obsoditi ravnanje svojega vrhovnega vodstva. Seveda se utegne izkazati, da so se s tem nujnim, toda kljub temu nemodrim korakom oropali zadnjega jamstva za svoj obstanek, namreč skrivnostnega botrovstva iz Zagreba. Včerajšnji sestanek je bil zanimiv za nje in za Slovenijo v toliko. ker je na njem največji voditelj od teh voditeljev točno povedal, kako in kaj je s tistimi mogočnimi zvezami z Zagrebom. Pojasnil je, da Zagreb kljub vsemu na številne voditelje slovenskega »hrvatskega« gibanja tako rekoč žvižga, če mu to kaže.^ In s tem bo to gibanje dosegla ti6ta usoda, • kakršno je pameten človek videl že naprej: ostalo bo od njega le večje število ponovno in ponovno | i*azočaranih voditeljev. — Slovenskemu narodu zaradi tega gotovo ne bo žal. Bolgarske občinske volitve Sofija, 8. marca. o. Po do zdaj znanih delnih rezultatih občinskih volitev v Bolgariji bodo do-1 bile stranke, ki so vložile kandidatne liste v skla- I du z volilnim zakonom okrog 80% občin v svoje roke. Opozicijski krogi so hoteli tem volitvam dati značaj ljudskega glasovanja proti vladi. V ta namen je opozicija razvila veliko agitacijo in je vr- I gla med bolgarski narod geslo, naj v znak protesta proti sedanjemu političnemu sistemu odda prazne glasovnice. Kljub temu, da je opozicija pričakovala, da bo dosegla ogromno večino s to abstinenčno politiko, vendar kažejo rezultati, da je bilo oddanih manj kakor 20% praznih glasovnic. Z ozirom na ta delni izid volitev je razvidno, kakšen bo rezultat v celoti. S temi volitvami se je bolgarski narod izrekel za sedanje stanje in za politiko vlade. Vremensko poročilo (Po stanju danes zjutraj.) Rateče: —3, jasno, mirno, 35 cm srenja. Planica: —3, jasno, zahodni veter, 60 cm srenja, mala in srednja skakalnica uporabni. Kranjska gora: —4, jasno, mirno, 20 cm srenja, sankališče uporabno. Vršif-Krnica: 180 cm pršiča. Pokljuka: —7, 75 cm srenja, mirno, mala in srednja skakalnica uporabni. Bistrica-Boh. jezero: —3, barometer se dviga, 6 cm snega. Kofce: —4, jasno, mirno, 10 do 12 cm pršiča na zmrznjeni podlagi. Četrto motorizirano divizijo dobi Nemčija ter dva nova polka tankov poleg različnih drugih manj važnih oddelkov. Smrtna nesreča pri pristajanju bojne ladje »Hood« se je pripetila v Gibraltarju. En mornar jo bil ubit, več pa ranjenih. Poziv na podpis francoskega obrambnega po* sojila bo poslal predsednik vlade Leon Blum jutri ali pojutrišnjem po radiu vsem francoskim državljanom. Neredi pri občinskih volitvah v romunskem mestu Bacau preteklo nedeljo so bili veliki, in si* cer po krivdi krajevnih oblasti, da je vlada morala uvesti obširno disciplinsko postopanje proti vsemu uradništvu politične in vojaške uprave. Dobiček poljskih železnic v preteklem letu je znašal 24.5 milijonov zlotov, kar znaša v našem denarju 300 milijonov dinarjev. Pri atentatu na podkralja Grazianija se je veS sto Abesincev zateklo na ozemlje ameriškega poslaništva v Addis Abebi, in jih Amerikanci niso mogli spraviti od tam, ker so se Abesinci bali italijanskega maščevanja za atentat. Grški kralj je obiskal Kreto v spremstvu ministrskega predsednika Metaksasa, kjer so ga, sodeč po uradnih poročilih, navdušeno sprejeli, čeprav je bila Kreta zmeraj ognjišče grških republikanskih uporov. Spomladanski dunajski sejem so odprli včeraj z vsemi slovesnostmi. Na sejmu je tudi velika razstava avtomobilov zadnjih modelov. Stavka francoskih rečnih brodarjev v Bor- deauxu se nadaljuje mimo in je ves promet po reki Dironde ustavljen. Brodarji zahtevajo 40 urni de* lavnik za svojo službo. Delavske mezde je zvišala ena največjih ameriških in svetovnih jeklaren, katere lastnik je milijarder Carnegie. Zvišanje znaša 10 odstotkov. Belgijski socialisti ostanejo zvesti svoji drugi internacionali, toda kljub mednarodnemu značaju svoje ideologije ne bodo opustili ničesar, kar bi moglo služiti za obrambo Belgije. Tako je sklenil širši glavni odbor belgijske socialistične stranke. Ženske naskakujejo Atlantski ocean z letali, kakor kaže polet Francozinje Maryse Bastie in načrt Romunke Hajescu, ki hoče z najnovejšim italijanskim trimotornikom potolči vse dosedanje rekorde v poletu od Afrike do Južne Amerike. Herriot je težko obolel in se boje za njegovo življenje. Herriot je, kakor znano, predsednik francoske poslanske zbornice, župan v Lyonu in znan po svojih simpatijah v Jugoslaviji. Gospodarski svet Balkanske zveze se zbere v Atenah 18. marca na važno posvetovanje, ki naj bi v gospodarskem oziru izpopolnilo zadnje politične dogovore med članicami Zveze. Stranka poljske narodne koncentracije, katero snuje polkovnih Koc, se širi po vsej državi z neverjetno hitrostjo. K njej so pristopile zadnje čase Zveza narodnih delavcev, Zveza državnih uradnikov, železničarjev, Garda Pilsudskega, bojevniške organizacije itd. Tako dobiva stranka značaj širokega narodnega gibanja. Sodelovanje v komunistični stranki so po poročilih, ki prihajajo iz Litve, odklonile delavska skuoine po raznih krajih zahodne Rusije in v Sibiriji. Politično amnestijo v ČSR je objavila praška vlada za 87. rojstni dan bivšega predsednika Ma-saryka. Odposlanstvo japonskih letalcev je sprejel t soboto predsednik italijanske vlade Mussolini. Nemčija predlaga mir v radiu, to je, predlaga načrt, kako naj bi se iz radijskih programov odpravilo politično hujskanje ene države proti drugi. Tak predlog je dal na zasedanju svetovne radijske zveze v Berlinu nemški državni tajnik za radio Funk. Atentat na železniško progo blizu Carigrada so po nalogu Sovjetov pripravljale tri Armenke. V njihovi hiši je carigrajska policija našla več peklenskih strojev in bomb. Zvezo med Severnim in črnim morjem se zdi, da bodo Nemci kljub vsem težavam izvedli, ker nameravajo zvezati Donavo in Ren z dvema orjaškima predoroma pod Švabskimi Alpami. Abesinski patriarh abuna Ciril ni bil ustreljen v zvezi z atentatom na podkralja Grazianija. To vest si je izmislila agencija Havas, ki jo je tudi že preklicala. Papež je blagoslovil zlato rožo po starem običaju včeraj dopoldne in jo poslal letos italijanski kraljici Heleni. To je po bolezni sv. očeta prvo cerkveno opravilo, ki ga je izvršil. Obsedno stanje v Jeruzalema je morala zopet razglasiti angleška uprava, ker je prišlo do novih neredov in atentatov proti Judom. Atentatom je sledilo seveda medsebojno streljanje. Nemška vlada baje protestira pri Vatikanu proti govoru miinchenskega kardinala Faulchaberja, v katerem je kardinal dolžil vlado, da je prekršila konkordat. Cerkve se odpiralo Mehika, 8. marca. o. Z ozirom na veliko gibanje mehiških katoličanov, ki vse odločneje zahtevajo, da vlada odpre cerkve, ki jih je vzela katoličanom, se zdi, da bo vlada morala na vsej črti popustiti. Velike manifestacije, ki 6e množe zadnje čase po vsej državi, kažejo, da 60 mehiški katoličani pripravljeni in odločeni zahtevati vrnitev svojih svetišč z vsemi sredstvi. V posameznih zveznih državah so guvernerji kar na svojo pest izročili cekve odborom katoliških veljakov in tako vsaj deloma poravnali krivice, ki jih je framason-ska in levičarska vlada prizadela zadnja leta katoliški veri v Mehiki. Občni zbor Kmetske zveze Or. Korošic o kmetskih zbornicah in o krizi Volitve Ljubljana, 8. marca. V Je raj dopoldne ob 10 se jo začel v Frančiškanski dvorani rodni letni občni zbor Kmetske zveze. Ob navedeni uri je bila dvorana nabito polna delegatov. Bilo pa je med njimi tudi mnogo zastopnikov oblasti ter javnega življenja. Veliko veselje je nastalo v dvorani, ko je okrog JO stopil med zborovalce notranji minister dr. Anton Korošec, ki je obiskal občni zbor v spremstvu bana dr. Marka Natlačena. Ko so se ovacije dr Korošcu polegle, je otvoril občni zbor predsednik g. Janez Broaar. Po uvodnem pozdravu, ki je veljal zlasti dr. Korošcu, banu dr. Natlačenu, ministru v p. dr. Kulovcu, načelniku kmetijskega oddelka banske uprave ing. Podgorniku ter vsem ostalim zborovalcem, je podal kratek pregled dela Kmetske zveze, ki ima že 80.000 članov ter 220 krajevnih organizacij. O podrobnem delu Zveze je nato poročal zvezin tajnik Milan Finec. Delo zveze je bilo osredotočeno zlasti na strokovni izobrazbi kmetskega stanu. Razen tega pa je Zveza zastavila vse sile tudi pri raznih intervencijah in posredovanjih. Pri tem je zlasti važno posredovanje pri banski upravi, da je slednja uvedla zavarovanje poljedelskih delavcev. Tajnikovo poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto. Nato je stopil na oder notranji minister g. dr. Anton Korošec ter v kratkem govoru želel Kmetski zvezi procvit in uspehe, dotaknil pa se je tudi uredbe o kmetskih zbornicah in obenem govoril o kmetski krizi, ki počasi vendarle popušča. Govor dr. Korošca Minister dr. Korošec je dejal: Ker sem r Ljubljani, sem mislil, da jc moja dolžnost, da pridem na današnji občni zbor Kmetske zveze. To ne samo zaradi teca, ker sem bil na občni ibor povabljen, marveč tudi zato, ker mislim, da imam neko zgodovinsko zvezo z imenom vaše organizacije. Bil sem namreč na Štajerskem in v Sloveniji sploh prvi. ki je ustanovil organizacijo 8 tein imenom in »ato pravim, da imam neko zvezo, neko skupnost z vašo sedanjo stanovsko organizacijo. Vaša sedanja strokovna organizacija se od naše bivše nekoliko razlikuje. Naša je bila politična, vaša je stanovska, vaša je strokovna — nepolitična. In če imate nepolitično organizacija, imate s tem tudi mnogo prednosti, ker so politične stranke vendarle nekako tesnejše kakor nepolitične organizacije. Vaši organizaciji želim, da bi sc v njej zbral! vsi kmetje vse Slovenije, da bi mogla edino in močno reprezentirati kmečki stan. Kmečki stan je dobil pred kratkim zelo važno javno-pravno ustanovo — kmetske zbornice. Slišim, da s kmetskimi ibornicami niso vsi popolnoma zadovoljni. Zato vam povem, da so kmetske zbornice ustanovljene z uredbo, ki ima zakonsko moč. Taka uredba sc more spremeniti. Tudi ta uredba se ho spremenila, kadar si boste v tem vsi edini. Vendar pomeni že ta uredba sama po sebi velik napredek za naš kmečki stan. Ce danes pomena kmetskih zbornic še ne čutimo popolnoma, bomo to čutili čez 10 ali 20 let. Kmetski stan je s kmetskimi zbornicami dobil institucijo, s pomočjo katere se bo odslej drngače boril za svoj«' pravice, kakor dosedaj. Dosedaj niste imeli stanovskih zastopstev, da bi lahko na pristojnih mestih povedali svoje mnenje. Z uredbo o kmetskih zbornicah boste sedaj preko svojih zhornic lahko zastavili svojo besedo povsod, kjer se vam bo zdelo potrebno. To tem bolj, če boste imeli v zbornicah ljudi, ki so sposobni in jim zaupate. To je za naš kmetski stan temeljni zakon, ki bo spremljal kmeta v njegovih dobrih in slabih časih. Danes je 7. marca In vsi opažamo, kako se narava prebuja. Vsi pričakujemo spomladi. Človek se veseli, da zima odhaja. Zimski čas je bil za kmeta strašna borba krize v kmetijstvu. Kakor vidim danes pojave nove spomladi in novega bujnega življenja, tako vidim tudi pojave novega gospodarskega življenja pri nas in v drugih državah. Mi mislimo, tipamo in pričakujemo, da je zimski čas za nami in da prihaja nova spomlad tudi za naš kmetski stan. Ta zimski čas se bo nekaj časa v naših vrstah še čutil. Enako se bodo čutile tudi še posledice odhajajoče gospodarske krize. To so ostanki zimskega življenja, težke krize, ki smo jo preživljali. Kriza nam je zapustila kopico vprašanj, ki čakajo rešitve in ki morajo biti rešena. Kar tiče teh vprašanj, vam obljubljanj ▼ svojem imenu kakor svojih tovarišev našo krepko in prijateljsko podporo. Prepričan sem. da smo tudi v tem oziru na* redili že velik korak naprej in da ne bo trajalo dogo, ko bomo prišli zopet v tiste čase. ki bodo prinesli tudi vam, kmetovalcem, boljše življenje. Kmetski zvezi želim ponovno živahnega in uspešnega delovanja. Zborovalci so dr. Korošca navdušeno aklami-rali, posebej pa se mu je zahvalil za vzpodbudno in poučne besede predsednik Zveze dr. Brodar. Pri volitvah novega odbora »o je razvila obširna debata. Na pradlog g. dr. Kulovca je bilo sklenjeno, da naj dobi v odboru Kmetske zveze svojega zastopnika vsak okraj, Po potrebi »o more odbor tudi razširiti in so bila v tem smislu spremenjena pravila. Bila je nato izvoljena lista s predsednikom Janezom Brodarjem na čelu. Prvi podpredsednik je Janžekovič Alojzij, pos. v fster-jancih pri Vel. Nedelji, drugi podpredsednik Janez štrcln, po*. In župan v Kaplji vasi pri Ko- mendi, tretji podpredsednik pa Babič Franc, pos. v Gor. Lendavi. V odbor je bilo izvoljenih 14 odbornikov in 12 namestnikov, za preglednika računov pa Alojzija Rigler in dr. Valenčič Vlado, oba iz Ljubljane. Pri slučajnostih Je predlagal g. dr. Voršll! pet resolucij, ki se nanašajo na najvažnejši delovni program Kmetske zveze in se tičejo kmet. akega stanu sploh (zahteva po spremembi uredbe o kmetskih zbornicah; zahteva po sanaciji slovenskega zadružništva; zahteva po otvoritvi svetovnih tržišč za placement kmetskih pridelkov; priporočilo, da se ustanove vnovčevalne zadruge; zahteva po ukinitvi mestnih mitnin za kmetske pridelke). Vse rcsolueije so bile sprejete z velikim navdušenjem. Občni zbor je zaključil svoje delo okrog dveh popoldne. Jugoslavija : Ljubljana 3 : 0 Ljubljana, 8. marca. V oblačilnici na igrišču Jugoslavije je močno zadišalo po jodu. Ni ga bilo skoraj igralca SK Ljubljane, ki ne bi prišel pod varstvo trenerja Obitza, ki je neumorno obvezoval rane, ki so jih naši igralci dobili ob surovi igri belgrajske Jugoslavije. Ostri protesti so padali na račun igral-cev Jugoslavije in ua račun sodnika Stefanoviča, ki je dovolil preveč surovo igro. Sam sodnik je priznal, da je Ljubljana igrala precej ostro in da je tudi Jugoslavija naredila nešteto faulov. Ostrina v igri je dopustna, fauli pa so prepovedani. Sodnik je s tem priznal, da je Jugoslavija igrala nedopustno in na nedovoljen način, kajti pravila prepovedujejo fauliranje in odrejajo kazni nad onimi, ki se v tem pregreše. Sodnik bi moral biti kot človek, ki sodi tekme, malo bolj pravičen nasproti obema tekmecema. Dovolil je surovo igro Jugoslavije, pogrešil pa je že takoj v začetku, ker ni kaznoval nepravilnih potez Igralcev Jugoslavije. Svoj vrhunec pa je njegovo sojenje in razburjenje gledalcev doseglo v 32. minuti prvega polčasa, ko je Lojančič namenoma udaril Ljubljančana Hassla v trebuh, da je nezavesten obležal na tleh. Od ten;a trenutka dalje je sodnik vestno pazil na vsak najmanjži polet in gib Ljubljane, ko je moral malo prej Izključiti igralca Jugoslavije Lojančiča, in so bili s tem ostali bel-grajski igralci preveč nezadovoljni. V 42. minuti prvega polčasa je nenadoma desna zveza Jugoslavije Šijačič, ki je preigral Bertonclja in Bouclja, sam peljal žogo proti golu. Vratar Logar je videl, da je col neizbežen iu se je vrgel Sijačiču pod noge. žoga je ušla mimo njega, v naglici pa je Logar, ki je hotel odbiti žogo, spotaknil Šijačiča, ki je padel in se udaril ob prečko. Bertoncelj se je v tem trenutku nahajal 16 metrov daleč v stran od Šijačiča. Radovanovič je pri tem spopadu brcnil Slaparja v nogo. Tedaj so igralci Jugoslavije zahtevali od sodnika, da mora koga od Ljubljane izključiti. Sodnik je izključil Bertonclja, češ da je udaril na tleh ležečega Šijačiča. Obnašanje igralcev Jugoslavije j® tu doseglo nedovoljeno skrajnost. Bertonclju je neki akademsko izobraženi igralec Jugoslavije pljunil v obraz, ko mu ie ta na njegove psovke odvrnil, da igralci Jugoslavije kažejo c psovkami svojo inteligenco. Ko je sodnik izključil Bertonclja, občinstvo te' odločitve ni pozdravilo — v Belgradu sicer imajo to navado — pač pa je Bertonclja obsulo 6 psovkami in kamenjem. Igra je potekla v precejšnji nervoznosti. Posebno se j« ta živčna slabost kazala • na igralcih Jugoslavije in so zaradi nje postajali vedno bolj surovi. Ljubljana je pokazala izvrstno igro. V6e njene linije so izvrstno funkcionirale. Vsi igralci so bili na svojem mestu in storili vse,' kar so mogli, da dosežejo časten rezultat Logar je branil vse, kar se je dalo braniti. Prvega gola ni zakrivil on, ker je bil pokrit. Tretji gol gre na račun obrambe, ki ie dovolila Petroviču, da je lahko podal prostemu Djokiču, ki je z glavo pretresel Logarjevo mrežo. V drugem polčasu je bila obramba in krilska vrsta povsod na ovojem mestu in je olajiala delo Logarju, k.i je s svojimi paradami neprestano navduševal občinstvo in s tem potrdil sloves izbornega vratarja. Od napadalcev so bili najboljši Lah, Slapar in Pepček, dosti slabši pa nista bili tudi krili. Jugoslavija je nastopila včeraj proti Ljubljani s svojim najboljšim moštvo. V začetku igre se je takoj opazila premoč domačih, ki so že po 4. minuti prodrli po zelenem polju proti vratom Ljubljane, preigrali še Hassla in Ježa, nakar se je stresla mreža. Logarja je pokrival Bertoncelj, ki je hotel zaustaviti Zečeviča. Kakoj zatem se Ljubljana vrača v napad in v 8 minuti streljata Lah in Slapar iz težke pozicije na gol. Zoga je šla malo poleg prečke. Ljubljana napada ponovno, za njo pa zopet Jugoslavija. V 9., 10. in 11. minuti. Logar trikrat izredno lepo brani strele Zečeviča in Lojančiča. Pritisk Jugoslavije traja do 25. minute. V lem času je Logar neprestano imel polne roke dela in je v splošno odobravanje občinstva z nekaj padci, ki so mu edino še preostali, reševal čast Ljubljane. V 26. minuti je sodnik oškodoval Ljubljano za gotov gol. Pepček lepo podaja Lahu, ki se prebija skozi obrambo in iz deset metrov je ravno hotel udariti na gol, ko ga Lukič nedovoljeno zaustavi, česar sodnik ne kaznuje. V 28. minuti Logar brani oster strel v kot, v 32. minuti je Jugoslavija v protinapadu. Lojančič prodre do daljave 16 metrov pred gol. Nasproti mu hiti Hassel, da prepreči kaj j hujšega. Lojančič puSča žogo ter močno udari Hassla v trebuh. Hasel mora zapustiti polje, sodnik pa izključi Lojančiča. Za tem nekaj napadov Ljubljane po Janežiču, k> a svojimi streli nima sreče. Obe njegovi bombi frčita mimo prečke. Krilska vrsta Ljubljane izredno dobro pomaga napadu. V 43. minuti poviša Šijašič rezultat na 2:0. Sodnik nepravilno za tem 'izključuje Bertonclja. V drugem polčasu Ljubljana vse bolj prehaja v napad. Vendar pa ima zelo malo sreče. Jugoslavija ovira ljubljanske igralce z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi triki. V 17. minuti sodnik odloči prosti strel proti Ljubljani zaradi faula, ki j|a ni bilo. Igralcem Ljubljane se vse bolj kvarno kaže odsotnost Bertonclja, kar najde svoje posledice tudi v tretjem golu, ki pade takoj za tem. Kljub temu pa Ljubljana še vedno napada. Njeni igralci so neprestano pred vrati Jugoslavije, ki zavlačuje igro s streli v aut. V 20. min. Janežič ostro strelja — mimo prečke. V 30. min. se Lah prebije, spremljan od branilca Lukiča, ki ga zadržuje. Lahek strel Laha ujame vratar nesigurno. V 37. minuti Janežič iz težkega položaja strelja golmanu naravnost v roke. Zadnji del igre je, bila stalno r premoči Ljubljani. Vsi napori naših igralcev pa so ostali brez uspeha, kajti niso se mogli braniti proti surovosti domačih in proti smoli, ki jih je spremljala od začetka do konca. Celjske novice Celje, 7. marca. Nesreča ne počiva. Rogina Elizabeta, 74 let stara dninarica iz Nove vasi pri Celju je 3. februarja padla s peči in si zlomila levo nogo. Kljub velikim bolečinam ni šla k zdravniku, misleč da se bo samo pozdravilo, ker pa po enem mesecu še niso minule bolečine, je prišla v bolnišnico v Celje, kjer se zdaj zdravi. — Mlakar Alojzij 62-letni železničar v pokoju iz Zepina, občina Škofja vas, je padel 2. marca v kleti in se zlomil desno rebro. Ljubljana, 7. marca. Časih srečujemo v življenju posebne tipe, ki na prvi j>ogled Izgledajo kot veliki reveži, pa se oh neki neznatni priliki, povsem slučajno izkaže, da so v rcsnici veliki ničvredneži. Taki ljudje mirno duše hodijo po ulicah in cestah, srečujejo ljudi in Jih nadlegujejo s proSnjami. V javnosti vzbujajo veliko sočutje, deležni so neštetih in stalnih podpor. Nekega dne pa se zgodi, da tak človek povsem nepričakovano stopi iz svojega- vsak- Mariborska nedelja Maribor, 7. marca. 2e pac nedelj «em poteka mariborsko nedelj« eko življenje brez posebnih dogodkov. Le tu pa tam kak pomembnejši dogodek vznemiri mariborsko, sicer mirno in lagodno prazniško življenje. Prav taka je bila današnja nedelja. Nekaj snovi komentatorjem mariborskih dogodkov in nekaj zanimanja je vzbudila prostovoljno smrt 30 letnega poročnika Aleksandra Sergija Nikiforova, ki ie že dalj časa služboval v mariborskem 45. pehotnem polku- Na stanovanju svojega tasta na Meljskem hribu št. 13 si je, kakor mislijo, v duševni zmedenosti pognal Iz službenega samokresa kroglo v desno sence in obležal pri priči mrtev. Zapušča ženo in otroka. Nedelja sama je potekla v znamenju društvenih občnih zborov. Kolesarji zborujjeio V Narodnem domu «e je viršil dopoldne 17, redni občni zbor kolesarskega društva »Perun« katerega je vodil predsednik Anton Hleb), ki i« poročal, da ie društvo letos osnovalo že 6. sekcijo, in sicer na Pobrežju, ki Šteje že 40 članov. Matično društvo pa Stei* z vsemi sekcijami vred nad 300 članov in ie eno najmočnejših športnih društev v Mariboru. Tajniško poročilo ie podal g. Motoh, ki ie orisal živahno delovanje društva v preteklem letu. Iz blagajniškega poročila, katerega je podal g. Nardin, ie razvidno, da so društveni dohodki znašali 4356 Din in ravno toliko izdatki. Premoženje znaša »edai 11.188 dinarjev, Sledila so poročila zastopnikov posameznih sekcij, med njimi Kumerčevo za sekcijo Tezno ip Kukov-čevo za sekcijo pri Sv. Lenartu v Slov. goiricah. O društvenih športnih prireditvah in o uspehih društvenih članov je poročal tehnični referent g. Šibenik. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika Anton Hlebi, podpredsednika sta Franjo Ku* mere in Tone Močilnik, tajnik je Vinko Mauho, blagajnik Mirko Nardin, tehnični referent Andrej Kogler, odborniki Ivan Junker, Vidmar, Jarc jo Trošt, V nadzornem odboru sta F. Janki in Justin Gustinčič. Zborovanje gasilske iupe Popoldne so je v prostorih hotelaOrla vTŠila letna skupščina gasilske župe ta Maribor levi breg. Vodil jo je predsednik Srečko Kranjc, o župnem delovanju pa je poročal njen tajnik Albin Ambrožič. V župi je včlanjenih 17 gasilskih čet, /ki imajo 427 izvršujočih. 121 podpornih in 14 častnih članov. Čete so razmeroma dobro opremljene z gasilskim orodjem ter Imajo med drugim 7 motornih im 6 ročnih brizgaln * 2353 m cevi. Poleg tega imajo tri gasilske avtomobile in 7 gasilskih voz. Vrednost društvenih premoženj znaša okoli 600.000 dinarjev, dolga pa imajo 100.000 dinarjev, Na področju župe je bilo letos 29 požarov, pri katerih je gasilo 359 članov skozi 127 ur. Požarne škode ie bilo 748.900 dinarjev, preprečena škoda pa znaša preko pet milijonov dinarjev. — Ogenj je bil podtaknjen v 15 primerih. Ob koncu je tajnik poudaril nujno potrebo po nezgodnem zavarovanju vsega članstva, ki se pri_ gašenju če-sto podaja v veliko nevarnost. Blagajniško poročilo je podal Franjo Vavpotič. Dohodki župe so znašali 4655 Din, izdatki pa 4832 Din. Pri volitvah je bil z malimi dopolnitvami izvoljen dosedanji odbor. „Saj ljudje ne vedo..."! danjoga okvira, jiokaže »e na cesti povsem tak, kakor je v resnici zmerom bil, pred vso javnostjo izpriča svoj pravi obraz in značaj. In tedaj pride na sodniji na znani številki 28 do zanimivih prizorov. Pride tla 35-lntni fant — Ljubljančan, brezposelni krojaški pomočnik, od rojstva invalid, stopi pred sodnika ves resničen in oduren, prezirajoč cel svet, ostrih besed in odrezan: »Res jel Vsak teden sem pijan. Dobivam od mestne občine ljubljanske stalno mesečno podporo po 100 na mesec v gotovini, po ISO Din v živežu. S tem denarjem plačam stanovanj«. Tri leta dobivam že to podporo, toda od tega denarja Se nikoli nisem ničesar zapil. Tudi kaznovan se nisem zaradi pijanosti nikoli bil. Kar zapljem, to sproti naberačim, naprosim od ljudi. Saj ljudje ne vedo, kam gre njih denar...« In tako se ta štorija nadaljuje. Fant je žo pred 10 leti hil zaradi tatvine konja kaznovan. Zadnjič se je z nekim tovariSem tako uapil, da Je pred glavno pošto vprizoril pravi kraval. Preklinjal je Boga in Marijo, preklinjal celo Ljubija-no In vsakogar, ki ga je videl in srečal. Ljudje so se zgražali In Je moral stražnik izpred pošte stopiti do fanta ter ga ie aretiral. Uprl sc je tudi njemu in preklel še njega. Nekdo izmed občinstva je telefoniral in so poslali iz policije še enega stražnika, da ga je odvedel v zapor. Zdaj se je fant pojavil pred sodnikom ves miren, toda še malo ne skesan. Vso to je čisto razumljivo, seveda je bil pijan, nič se ni zavedal. Stražnik pa izpriča, da se je fant tedaj prav dobro spomnil, da sta s tovarišem popila dva litra vina. Stražnik ga je opozarjal, svaril, dopovedoval, da je bogokletstvo zločin, vse je bilo zaman. Sodnik je izrekel sodbo: po § 162 na 14 dni zapora, na plačilo stroškov kazenskega postopanja, ki se izrečejo za izterljive... V sodbi je sodnik navedel, da kaže fant izredno stopnjo surovosti, da torej ni nikake olajševalne okolnostl. In fant je brez besede, brez najmanjšega trena n očesom vzel sodbo na znanje in bo odsedel teh 14 dni. Seveda teh 14 dni ljudje ne bodo mogli poklanjati fantu milodarov, fant se ta čas ne bo napil, premišljeval pa bo vendarle: saj ljudje ne vedo... kam gre denar »;I Skoda, da ni bilo »Jutrovega? milosolznnga reporterja v tem frigidnem eodnijskem ozračju. Uiel mu je socialni intervju prve vrste. Toda, saj lahko otvori v svoji rubriki zanj zbirko,,. Delavna nedelja v skupščini Razprava o proračunu ministrstev n soc. politik« in telesno vzgojo. Ilelgrad, 8. maro«. m. V narodni skupščini je bila včeraj ves dan proračunsku razprava, pa tudi še pozno v noč. Na vrsti jc bil proračun ministrstva za socialne politiko. K tej razpravi se je prijavilo do sedaj rekordno število govornikov, ki so vsi poudarjali težke zdravstvene razmere, ki vladajo v podeželju. Pred glasovanjem o proračunu ministrstva za socialno politiko je govoril minister za ta resor Dragiša Cvetkovič, ki Je skupščinski opoziciji izjavil, da je v svojem resoru naSel neplačanih računov za približno 100 milijonov dinarjev in to po zaslugi prejšnjih režimov in ministrov v tem resoru. Skupščina je po sprejetju proračuna ministrstva za soc. politiko začela z razpravo o proračunu ministrstva za telesno vzgojo. Po ekspo-zeju ministra Rogiča, sta se prijavila k besedi tudi poslanca JNS Koman in Član delavnega kluba Lenarčič. Koman Je nastopil kot veliki branilec Sokola, poslanec Lenarčič Je pa pretežno govoril o gasilstvu ter »o preganjanju«, ki da se sedaj dogaja v gasilskih vrstah. Oba omenjena govornika sta se z ostrimi besedami vrgla tudi ob tej priliki spet na osebo notranjega ministra dr. Korošca. Sedaj pa je vstal poslanec dr. Koce, šel na govorniški oder ter temeljito^ obračunal z obema In z vsemi JNS-arji v skupščini sploh. Dr- Koce je med drugim izjavil, da so mu je po dolgem iskanju končno le posrečilo dobiti v roke brošuro, ki jo je pred svetovno vojno napisal eden voditeljev slovenske JNS, in sicer bivši pomočnik bana dr. Otmar Pirkmajer. Knjiga je napisana v nemščini ter je veren odtis vestnega k. a. k. gradnika. Dr. Koce je v svojih izvajanjih primerjal delo ministra dr. Korošca z delom bivšega pod-bana Otmarja Pirkmajerja, ki je v njem pač nekaj razlike. Poslanca Koman in Pleskovič, ki sta od slovenskih poslancev bila navzoča na zborovanju, nista mogla prenesti besed dr. Koceta in sta raje pobegnila iz dvorane. Čeprav so ju nekateri skušali zadržati, vendar sta se odstranila za toliko časa, dokler je imel besedo dr. Koce. Nekateri so ju skušali zaustaviti z vzkliki: »Počakajta in jx)slušajta, da bosta vedela, kakšna ata bila preji« Izvajanja poslanca Koceta so vsi ostali nagradili z dolgotrajnim odobravanjem, »veliki nacionalizem«, ki veje iz omenjene Pirkmajerjevo knjige, pa z vzkliki: »Sramota! Fuji« Celju avtomatsko telefonsko centralo Celje, 7. marca. Mestna občina celjska je doznala, da namerava državna uprava žrtvovati 75,000.000 din za izboljšanje telefonskih prilik v naši kraljevini z uvedbo avtomatskih telefonskih central. Zato je poslala s svoje zadnje seje raznim ministrstvom resolucijo, ki zahteva, da se še v letošnjem letu v mestu Celju uredi avtomatska telefonska centrala in se nanjo priključijo tudi zdraviliški kraji: Rogaška Slatina, Dobrna, Laško, Rimske Toplice in Žalec. To svojo prošnjo in zahteva upira na sledeče razloge: Mesto Celje ima skoraj 20.000 prebivalcev, jo tretje največje mesto v dravski banovini, je sedež upravnega sodišča, okrožnega in 6reskega sodišča, sreskega načelstva, številnih drugih državnih uradov, sedež 4 avtonomnih in 8 cerkvenih uradov, sedež garnizije S9. pp. in vojnega okruga, ima javno bolnišnico in zdravstveni dom. Mesto Celje je že od nekdaj priznano in priljubljeno letovišče in kopališče, število tujcev pri nas od leta do leta raste, z odlokom ministra industrije je proglašeno za turistični kraj. S tem, da je centralna vlada proglasila mesto Celje za turistični kraj, je prevzela tudi dolžnost podpirati ga v izvedbi turističnega programa in mu dati vse dobrote modernega časa; med te naprave pa gotovo tudi spada avtomatska telefonska centrala. Mesto Celje je središče v tu in inozemstvu znanih in priznanih zdravilišč: Dobrne, Rogaške Slatine, Laškega in Rimskih Toplic. Je tudi izhodišče za zlasti v alpinskem svetu znano Logarsko dolino in v vsem znanstvene msvetu v zadnjem času toli-kaj imenovano in obravnavano paleolitsko štacijo ua Olševi, v bližini Logarske doline. Celje je tudi najvažnejše središče industrije in obrti. Izmed 23 večjih industrijskih odnosno tovarniških obratov naj omenimo le »Cinkarno« d. d., tovarno Westen, tovarno emajlirane, pocinkane, brušene in pokositrane posode, tekstilne tvomice Bergman in Comp., »Metka« in »Elka«, tovarno zlatnine, srebrnine in draguljev Knez & JPacchaffo. V tukajšnji industriji in oi>rti pa so zastopane tudi vse druge najvažnejše panoge našega gospodarstva kot . lesna stroka, usnjarska itd. V navedeneh 28 obratih je zaposlenih povprečno 200 uradnikov in približno 2300 delavcev. Celje je z Žalcem tudi središče hmeljarstva. Z uvedbo avtomatsko telefonske centrale bi so število telefonskih naročnikov ie v prvem letu »višalo za najmanj 30%, kajti z avtomatsko telelon-Htko centralo bi so gotovo položil tudi kabel, ki bi omogočil številne priključke v Gaherju, kjer sedaj zaradi že preobtezenega drogovja niso mogoči in katere ta industrijski četrt nujno že več let zahteva. Tako bi se aanes 235 naročnikov v par letih gotovo podvojilo. Vsa naprava gotovo ne bi zahtevala več kol 1,000.000 din, ki bi se za državno upravo bogato obrestovali. Okraj z največjim številom požarov Maribor, 3. marca. Okraj Maribor desjii breg, ki obsega področje istoimeneke-gasileke župe, uživa sloves med požar-nikl kot okraj z najvl5ji.ru številom požarov v vsej Sloveniji. Včeraj se je vršil občni zbor te gasilske župe in na njem je župni tajnik preč ital zanimivo {Kvarno statistiko. Lani je bilo na področju te lupa ni« manj kot 78 požarov, in sicer 9 manjših, pri katerih ni presegla vredno«t zgorelih objektov 10 tisoč dinarjev, 52 požarov je bilo srednjih, 0 večjih, 9 pa takih, da Je vrednost objektov presegla vsoto 100.000 Din. Požarnih katastrof k sreči v preteklem letu ni bilo. Večina požarov se je dogodila na Dravskem polju, osobito na področju občine Itače, ki je sploh znana po svojih pogostih požarih. Zgorelo je 30 hiš, 67 gospodarskih poslopij z inventarjem, 11 svinjakov, 7 stiskajmo, 3 drvarnice, 2 čebelnjaka, 2 goada, 2 žagi, 3 skladišča, 2 delavnici, 1 klet, 1 viničarija, 1 kozolec, 1 avtogaraža, 25 vagonov sena in slame itd. Poleg tega jo našel smrt v plamenih 1 Človek, 5 pa jih je bilo močno opečenih, med njimi 2 gasilca. Poginilo je pri požani 11 svinj, 1 krava in 150 kokoši. Pri 50 požarih Je vzrok neznan, 5 se jih Je pripetilo zaradi nepatnje, 2 zaradi strele, 9«krait je bSoča* prenehala in se je »Nova Soča« zopet nadela ime »Soča«, jo je napadal Mahnič v »Rimskem katoliku«. Kljub spravi se je spor ponovno poživi]. Gregorčič ni bil načelen politik v Mahničevem smislu. Skušal je doseči gospodarsko in kulturno osamosvojitev goriških Slovencev s pi-i. 'n• |p. loni in skupnim nastopom vsega naivl- Krek Gregor a marca 1840 se je rodil v Catervi pri Javorju na Gorenjskem slavist Gregor Krek. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, univerzo pa je študiral v Gradcu in na Dunaju, kjer je tudi promoviral. L. 1867 se je habilitiral na graški univerzi za slovanske jezike in slovstvo. L. 1871 je postal izredni, 1. 1874 pa redni profesor. Umrl je 2. avgusta 1905 v Gradcu. Pisal je tudi pesmi in jih izdal v zbirki »Poezije« (1863). Literarno pa njegove pesmi nimajo posebne vrednosti. Njegovo glavno delo je: Einlcitung in die slawische Literatur-geschichte und Darstellung ihrer Mteren Perioden (1874). Oklenil se je zlasti Kresa, ki mu je bil soustanovitelj. V njem je objavil večino svojin nazorov. Predvsem se je zanimal za slovansko folkloro. Važen je tudi zaradi tega, ker Je dvignil graško slovansko stolico na znanstveno višino. Ljubljana danes Koledar Danes, ponedeljek, 8. marca: Ivan od B-Jutri, torek, 9. marca: Frančiška. • Nočno službo imajo lekarne: mr. Kmet. TyrSe-va 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4; mr. Ustar, Selenburgova 7. m Drama: Zaprto. Opera: Zaprto. .4« Kino Union: Njegova hčerkica je Peler. Kino Sloga: Kralj artistov Truxa. Kino Matica: Romeo in Julija. * K I N UNION TRAUOi. STARK, čudovito dunatsko dele v svoti prvi filmski veseloigri Njegova hCerhico Je Peter Paul HorDiger Carl Ludvig Dlebi Danes predstava samo ob 16. nrl. obe večerni predstavi odpadeta vsled koncerta. TEI. 27-30 SLOGA Velikomestna varietejska atrakelja Kralj artistov TRUKX v gl. vlogi odlična m lepa plesalka La Jana Dlvna glasba, najboljši siagerll, čudoviti plesi TEI. 21-24 Ljubljanski „L|udski oder". Igra o izgubljenem sinu Od tu in tam MATICA WlUiam Sbakespear-levo nesmrtno delo Romeo in julija Norma shearer — Leslle Howard riS 1 G., 10.’5 in 21.1' ■uAi Varstvo prirode in zaščitni parki. Prirodoslovno društvo priredi v torek, 9. t. m., ob 18 uri v mineraloški predavalnici na univerzi zanimivo predavanje o varstvu prirodo in zaščitnih parkih. Predava g. priv. doc. dr. Valter Bohinec. Pokazal nam bo ob številnih diapozitivih, kako so si zaščitne parke uredili zlasti v Ameriki in Afriki, po tudi po raznih evropskih deželah, ki jim v tem Miru prednjači Švica. Slišali pa bomo tudi. kak-Sen odmev jo našla misel o varstvu prirode pri nas in kal smo dosloj storili, da zaščitimo domače pri rodne lepoto in znamenitosti. Vstopnina 4 din, ?a dijake 2 din- Prihodnji torek poseti Ljubljano odliFno sofijsko pevsko drnštvo »Rodna pesem«, ki priredi zvečer koncert v dvorani Filharmonije, Vabimo društva ^re* izjeme in vse občinstvo, da se udeleži v torek popoldne slovesnega sprejema na kolodvoru. Pozivamo jih tudi, da napolnijo zvečer do zadnjega kotička koncertno dvorano, ki naj poslane ta večer pogorišče navdušene manifestacije iskrenega prijateljstva z Bolgari. Predavanje $PD. V sredo, dne 17. marca t. 1-, bo predavala znana slovenska alpinistka ga. M. M. Pebeljakova o novih vzponih v inozemstvu. Predavanje bo v dvorani Delavske zbornice oh 20 ter gn bodo spremljale številne skioptične slike. Plauincu že danes opozarjamo na to prireditev. IV. znanstveno predavanje Prirodoslovnega društva v Ljubljani bo v petek, 12. t. m., ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi, pritličje, levo. Predaval bo g. priv. doc, dr. Bolo Škerlj o temi »Nova definicija pojma antropološko rase«. Dostop vsakomur prost. Naročiite in širite Slovenski dom! Ljubljana, 8. marca, i Slovenci moremo v zadnjem C»*u zaznamovati razveseljivo kulturno deloi odkrivanje naše uraet- j nosti v preteklosti. Na glasbenem polju vršita to j predvsem Akademski pevski zbor z dirigentom Maroltom Francetom, vodjem Folklornega Instituta pri Glasbeni Matici, ter Ciril-Metodov zbor * dirigen- . tom Ludovikom Pušem, organistom pri Sv, Krištofu, na polju odrske umetnosti pa po vsej Sloveniji Ljudski oder s prof. N. Kuretom na čelu. To odkri- I vanj* obraza preteklosti pa ni nikaka romantična ! ianešenost, ampak globoko realno vgivljenje v duha pradedov ter njega mojstrsko podajanje. Glasba nam podaja duhovne, cerkvene pesmi, oder nam nudi n. pr. igro koroškega kmeta-poeta Andreja Čusterja-Drabosnjaka (1768—1825). Ta slovenski in kmečki Ilans Sachs je ustvarjal ljudstvu gledališki reportoar. Ohranjene so nam samo tri njegove igre, ki jih je odkril dr. J. Kotnik. Prof. N. Kuret, voditelj novega gibanja med slovenskimi ljudskimi odri, nam je drugo ohranjeno Šusterjevo igro priredil za sodoben oder. »Igra o izgubljenem sinu« je žela v zadnjih treh letih kot farna prireditev pod milim nebom po Slovenskem že mnogo uspehov. V soboto zvečer in nedeljo popoldne smo jo imeli priliko videti prvič tudi v Ljubljani v novi frančiškanski dvorani, »Igra o izgubljenem sinu« je prilika, posneta v bistvu po svetem pismu. Vsebino nam pove v prologu »parolkus«, glasnik, ki ji na koncu priključi življenjski nauk, kateri izraia tudi osnovno misel pesnikovo. Kritične izdaje Drabosnjakovih igrskih tekstov sicer Se nimamo, vendar se v naslovni igri, cenjeni po predstavi, da marsikaj misliti: Šuster, ki je mnogo bral, je mogoče poznal poleg svetopisemske prilike same tudi latinsko Šolsko dramo (jezuitsko dramo). Ta je živela v dobi tja do Shakespearja. Prevladovala je v njej religiozna alegorija! oče — sin — Bog — človek. Iz te dobe so znane številne predelave svetopisemskega spokorniškega motiva o izgubljenem In zopet najdenem sinu. Šuster je skoraj gotovo poznal tudi dela Hansa Sachsa iz Nurnberga, najslavnejšega mojstrskega pevca, Akademija SK Planine Ljubljana, 8. marca. Včeraj 80 jo v nabito polni unionski dvorani predstavila SK Planina od svoje druge strani. Delo SK Planine v slovenskem športnem življenju ni tako brezpomembno, saj zlasti v zadnjem letu pri slednjih labko-atletskih tekmah opažamo nastope talentiranih lahkoatletov. Včeraj se je SK Planina pokazala s svoje druge strani. V včerajšnji akademiji je pokazala po-polen prerez svoje Športne gimnastične vzgoje, ki jo vrSi med slovenskim narodom. SK Planina je včeraj dokazala, da je klub, ki nima samo namena vzgajati Športnih rekorderjev ali kako dobro nogometno enajstorico, ampak da pojmuje delo na športnem polju popolnoma drugače. Tako so včeraj na akademiji nastopili -10-letnlki med mladimi otroci in so pokazali od navadnih gimnastičnih vaj preko rokoborbe, težko atletike, orodne telovadbe, simboličnih vaj, do vrhunskega nastopa na orodju, načela, po katerih delajo oni za slovensko gimnastiko in Šport. Nastop je bil izredno posrečen, vendar pa je akademija SK Planine lahko samo od daleč pokazala, koliko je delala v letošnji zimski sezoni v telovadnici in tudi drugje. Vsa včerajšnja akademija je izzvenela v eno samo zahtevo, in sicer zahtevo po centralni fantovski in dekliški športno-gimnustični organizaciji. Akademijo sama se je pričela ob 11 dopoldne v nabito polni unionski dvorani. Akademijo so pa obiskali tudi vsi odlični predstavniki našega javnega življenja, ki so s svojo udeležbo dokazali, da smatrajo delo SK Planine za pomembno. Tako smo opazili med drugimi notranjega ministra g. dr. Antona Korošea, bana dravske hanovine g. dr. Natlačena, zastopnika ministra za telesno vzgojo g. dr. Rogiča prof. I). Ulago, mestnega župana dr. Adlešioa in fie druge odlično predstavnike našega javnega življenja. Po pozdravni besedi g. Kermavnerja jo akademijo olvorilo osem mladcev z gimnastičnimi vajami. Spored se je odvijal po točnem programu lepo in hitro ter je SK Planina s svojimi 15 točkami v programu pokazala tudi precejšne športne rezullate. Tako moramo med drugimi omeniti g. inž. Avčina pri dviganju uteži, oba rokoborca, telovadca Janeza Varška, ki je s svojo vajo na drogu pokazal tudi vsem poznavalcem orodno telovadbe vajo, ki bi je danes najbrže ne mogli videti nikjer drugje. Dalje je tudi omeniti g. Gorjupa, ki je s svojo gimnastično vajo pokazal, kaj se da doseči s smolreno gimnastiko. Program je zaključilo rajanje slovens&ih deklet ob sprom-ljevanju harmonike. Planiške tekme Planica (25 m), 7. marca. Rezultati mladinskega tekmovanja t. Mežik .Janez, št. 65, Rateče-Planica, 15 lat, B 150, 19, 19.5; 2. Penko Stanko, št. 25, Dovje-Mojstrana, 15 let, B 141.1, 18, 18; 3. Hrovat Janez, št. 29, Kranjska gora, 14 let, A 141, 17.5, 19; 4. Smolej Miha, St, 45, Kranjska gora, 16 let, B 139.1, 18.5, 18.5; 5. Mužik Jože št. 52, Rateče 9-Planiea, 13 let, A 137.4, 17.5, 18; 6. Osvald Al'., št, 66, Rateče-Planica, 13 let, B 134.9, 17.5, 18; 7. Polda Janez, št. 2, Dovje-Mojstrana, 13 let, A 132.8, 16, 17.5; 8. Zorman Joža, št. 15, Dovje-Mojstrana,13 let, A 128 6, 14.5, 17; 9. Rožič Jože, St. 55, Rateče-Planica, 12 let, B 127.9, 15.5, 16; 10. Gorjup Leop. št. 48, Kranjska gora, 15 let, B 126, 16,5, 17; Planica (65 m), 7, marca. Rezultati tekmovanja z mednarodno udeležbo v smuških skokih 1. Palme Heinrich, HDW 151.3, 56.5, 58,5 m; 2. Novšak Albin, JZSS, 149.2, 55.5, 57 m; 3. Kaufmann Christian, SSV Švica, 148,3, 57, 56.5 m; 4. Rieger Rudolf, Oe. S. V., 146.8, 55.5, 54.5 m; 5. Klinger Anton, Oe. S, V., 144.3, 54, 58 mi 6. Lasseur Jean, SSV Švica, 141.8, 54, 53 m; 7. Zenker Josef, H. D. W., 138.8, 52, 55 m; 8. Maurer Fritz, SSV Švica, 137.3, 55.5, 53 m; 9. Sattler Kurt, H. D. W., 135, 50, 51 m; 10. Kobloch Fritz, H. D. W„ 134.5, 51.5, 54 m; 11 Klnnčnik Gregor, J7.SS, 87,9, 45 p, 48 m; 12. Zupan Ivan, JZSS, 60.3, 55.5 p, 54.5 p; »ki je kot čev* Ijarček in peot slovel.« Poleg tega vidim v »Izgubljenem sinu« zasnovo I slovenskega Fausta (obup človeka, ko »* za njegovo dušo borita hudič in angel), Samonikla Su-sterjeva je mogoče zamisel, postaviti na oder sinovo veseliačenija v mestu pri lepi krčmarjevi hčerki. T« realistične slike v alegoriji tako spominjajo na zgodbe o popotnih ljudeh, samotnih krčmah in tatinskem, krvoželjnem krčmarju, te v tem se vidi, da je Drabosnjak imel nekaj dramatskega talenta) isto se opazi tudi v nakazani dramatiki napetosti med očetom in sinovoma ter med bratoma samima, kar pa se vse konča s prehitrim pomirjenjem. rri predstavi igre, ki jo je zrežiral prireditelj Kuret sam, se je dalo opaziti, koliko more vešča tega sta umirjenost in sigurnost v kretnji in besedi. Niti verzi sami. ki so v ostalem polni starih izrazov iz narečja, niso premočno udarjali na uho. Režiserjeva skrb je tudi bila, da je dal igri izbrano inscenacijo, igralcem pravilne kostume (melčansko in narodno nošo). Ugajale pa ml niso nekatere maske, ker so bile premalo poudarjene, tudi iluminacija je včasih preveč nasilna. Poleg teh malenkosti je bilo le še nekaj nedoslednosti med kretnjo in besedo. V ostalem je bila ta predstava na zavidljivi višini. Akademski kvintet je na koncu slik lepo zapel vedno vsebinsko odgovarjajoče koroške narodno pesmi. Pravilno se mi zdi, de se v tovrstne predstave dajejo po časnikih mesto gole reklame uvodi, ki I gledalca pripravljajo na doživljanje. Obisk je bil, žal, na premieri slab. Iz dvakratne j izkušnje se zdi, da se sobota ne bo izkazata kot primerna za te predstave, ker ljudje želijo vsaj ta večer imeti za oddih, Ljudski oder je daleč nad j vsakim »poljenjem blagajne«, a več kot polprazni blagajni nima smisla igrati. Mogoče bo bolje dajati v nedeljo dve predstavi; popoldne in zvečer. Vsekakor pa te predstave zaslužijo mnogo več razumevanja od strani občinstva. —pst— | Proslava Masarykovega ro stnega dne Ljubljana, 8. maTca. Sinoči je Jugotflovanfiko-čeSkoelovaika liga v Ljubljani proslavila v opernem gledališču 87. rojstni dan bivšega predsednika bratskega češkoslovaškega naroda Tomaža G. Masaryka. Operno gledališče je bilo polno m smo med drugimi odličnimi osebami, ki so slavnoisini predstavi prisostvovale, opazili tudi češkoslovaškega konzula g. Minovsky z gospo soprogo, francoskega poslanika g. Remeranda, dalje g. generala To-niča, podbana g. Majcena, ljubljanskega župana dr. Jure Adlešiča, veliko število čUuiov oficirskega zbora in drugih. Slavnostni govor je imel predsednik jugoslov.-čeSkoslovaške lige g. dr Egon Stare, ki je v svojem govoru opisal in pdčrtal vrline velikega o«vo-boditlja češkoslovaškega naroda Tomaža G. Masajka. .............. Po slavnostnem govoru je operni orkester odigral češkoslovaško in jugoslovansko državno himno, nakar ae je odigrala opera »Ero z onega sveta«, katero je dirigiral komponist eam, g. Go-tovec. Vsi nastopajoči so svoje vloge rešili res sijajno, predvsem moramo omeniti g. Francla, gdč. Zupevčevo, go, Kogojevo, g. Betteta in pa g. Janka. Obiskovalci eo bili navdušeni in aplavza ni bilo ne konca ne kraja, seveda ni manjkalo tudi cvetja. Mestni socialni kolek Mestni socialni urad je izdal za podporo brezposelnih in bednih ljubljanskih občanov poseben socialni kolek po 1 dm in 0.50 din. Obenem je dal nalepiti po vseh javnih in vidnih prostorih in k>-1 kalih poseben lepak, ki naj bi opozarjal meščane na ta socialni kolek. Na prošnjo urada so se odzvali tudi trgovci, gostilničarji in drugi podjetniki, lastniki kinematografov itd. in obljubili, da bodo podprli težko delo socialnega urada za pomoč ubogim ter ponudili svojim strankam, seveda nevsiljivo, y nakup socialni kolek. Ta priprav-ljenost, s katero so se navedeni postavili v vzvišeno službo socialnega skrbstva, je našla v javnosti ugoden odmev in prizlianje. Danes vidiš že Cesto poštne pošiljke, opremljene z mestnim socialnim kolkom, kar priča o resničnem socialnem čustvovanju in srčni kulturi meščanov. Saj je kolek tudi v resnici v okras vsakemu pismu in listini, ker je lepo umetniško delo našega umetnika Mihe Maleša. (Pri tem naj pripomnimo, da je po-1 Stno ministrstvo dovolilo lepljenje mestnega so- Novl železniški most preko Save pri Zagrebu I je i (licitirala tovarna vagonov v Slavonskem Brodu za 28 milijonov dinarjev. Most bo dolg 806 metrov in Strok skoro 10 metrov. Tako pravijo, da bo najdaljši dvotirni železniški most v državi. Moet bo imel železno konstrukcijo. Očividno Zagrebčani ne poznajo znanega borovniškega železniškega mosta, ki bo še vedno najdaljši dvotirni železniški most, kar je od zagrebškega daljši za nič manj kakor 200 metrov. 20 gobavcev je ▼ naši državi. Skoro vsi so doma n Bosne, Hercegovine iu Sandiaka. Le v Sarajevu pa je zavod za take bolnike. V vasi Strelen pri Čakovcu Je bil v sredo izvršen stralen nmor. Kmetica Marija Krznar je ubila svojega moža e »ekiro, pri tem pa ji Je pomagal zet, ki je držal njenega moža tako, da ga je žena nemoteno s sekiro tolkla. Marija Krznar ni marala svojega moža, čeprav je bil dober človek. Nazadnje pa se je sprla z možem zaradi tega, ker mož ni hotel svoje hiše in imetja prepisati na svojo hčerko, ki je bila bolj vdana materi. V takem vzdušju je žena aklenlla, da se moža kar nasilno reši. Ko je mož proti večeru prišel domov, ga je zet zgrabil, žena pa ga je Seetkrat udarila z ostrino sekire po glavi. Nato je mirno očistila tla krvi in legla spat. Ko so jo orožniki prijeli, je veselo prepevala. Svojo ljubljenko je pred letom dni ubil Ak>jz Barlovic iz Zagreba, nato pa je skušal Še sebe ubili. Ker pa je slučaj hotel, da vseeno ostane pri življenju, se je morilec čutil silno nesrečnega. Poleg tega — - *---------: ---------------- clalnega kolka na poštne pošiljke.) Beda v Ljubljani je večja, kot je morda na zunaj vidna in v mestni socialni urad se vsak dan zglasajo trume prosilcev, ki jim urad pri svojih skromnih sredstvih ne more nuditi zadostne pod-1 pore. Zato se mestni socialni urad znova obrača na meščanstvo * pozivom in prošnjo, naj posega po mestnih socialnih kolkih, saj je cena tako ma-1 lenkostna, da s tem pač nihče ne bo utrpel občutne škode. Prvenstvo L’ubl?ane v gozdnem teku pa se je e tem človekom zopet dogodila težka tragedija. V svojem stanovanju se je obesil. Topor žene ni bilo doma, da bi mu preprečila samomorilni naklep. Vse kaže. da Barlovic ni mogel preboleti smrti svoje ljubljenke. V reke Vrba* je skočil v Banjaluki tamkajšnji trgovec in posestnik Rasim aga Sabulhanič. Dva dni prej je ubil svojega brata in njegovo truplo zakopal v svoji kleti. Zločin pa so odkrili in trgovca aretirali, vendar so dognali, da takrat ni bil priseben. Ko so ga pa spustili domov, je | vzel sekiro in zbežal. Vsi, ki so hiteli za njim. mn ni60 mogli preprečiti, da bi skočil v reko, ker Jim je grozil s sekiro. 93 letni morilec je stal pred osiješkim sodi-Sfern in bil oproščon. Franjo Pop je ubil svojega 00 letnega pastorka, s katerim se je bil sprl, da mu je z nožem preparal trebuh. Pop se je izgo- | varjal, da je to storil v nujni obrambi. Novega belgrajskega nadškofa dr. Ujčiča je včeraj v Zagrebu posvetil zagrebški nadškof ilr. Ante Bauer. Soposvečevala sta ljubljanski škof | dr. Gregorij Rožman in splitski škof dr. Bonefa-6ič. Posvečenju pa je prisostvovalo mnogo jugoslovanskih škofov ter ministri dr. Vrbanič in Dra-giša Cvetkovič v imenu vlade. Dalje so bili navzoči savski ban dr. Ružič, jioveljnik armade in mestni podžupan. Obred je trajal dve uri. Zanimiv spor se je razvil med zagrebškimi zdravniki kot posledica spor iv, ki so jih zdravniki imeli z zagrebškim uradom za zavarovanje delavcev. Dva zdravnika, dr. Bogičevič in dr. Štaj-duhar, sta poslala Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev dopis, v katerem sta se baje pregrešila proti svojemu stanu in proti dolžnostim (»klica, ker sta podala neke izjave, ki so prej srednjeveške in zastarele, kakor pa moderne. Sodniki okrožnega urada sedaj zahtevajo, da prideta ta dva anatoma pred disciplinsko sodišče. Dva romunska tihotapca, ki sta tihotapila v našo državo cimet, so pred časom prijeli na meji v Banatu. Policija je oba vtaknila v ječo v Vršcu. Tihotapca sta prenesla ogromno količino cimeta, namreč 250 kilogramov, za katere bi morala plačati carine kar sedem milijonov. Te dni sta pa ušla skozi streho zapora in jo popihala preko meje. Dalmatinski ribiči se jeze nad množico delfinov, ki se jo zaredila lani in letos na Jadranu. Jate delfinov so plašile ribe in trgale ribičem mreže. Zato zahtevajo, da se ribičem dovolijo puške, orožje, pred katerim imajo delfini edino strah. Ribiči pravijo, da živi stalno v naših vodah nad 2000 delfinov. V Berlinu bo letos novembra mednarodna lovska razstava, na katero so bili povabljeni tudi naši lovci. Da bi mogli tjakaj poslati le izbran material, bodo najprej priredili po vseh banovinah lovske razstave. V Ljubljani bo na spomladanskem velesejmu mesto prvotno najavljene razstave slovenskega novinarstva. Bivšega župana so vtaknili v zapor v Drvarju v Bosni, Ker je bil soudeležen pri požaru v občinski pisarni in so ob tej priliki zgorele tudi knjige, v katerih so bili zapisani nekateri obfin- 1 ski dolžniki. Preiskava je dognala, da je požar | organiziral bivši župan, da bi tako zabrisal za »eboj sledove svojega nerednega poslovanja. Agent • nakupovanjem bosanskih polžev je prevaril mnogo trgovcev v Bosni, zlasti pa v Banjaluki. Lani se je namreč pojavil tamkaj neki . Včeraj se ie vršilo na igriSču 8K Primorja prvenstvo Ljubljane v cross eountryju. Cross coun-try se je vršil v treh kategorijah, in sicer; na ngent, ki je z različnimi trgovci sklenil pogodbo za nabiranja in pošiljanja polžev v Francijo. Trgovci so res nasedli in pošiljali v Francijo kar 1500 m jnnlorji, »tari 14 do 16 let; starejši juni-orjl do 18. leta na 2500 m in končno še seniorji na 5 km. Udeležba na včerajšnjem prvenstvu je I bila razmeroma majhna in smo opazili samo atlete] SK Primorja, SK Ilirije in SK Ko Rezultati: Juniorji 14—16 let: 1 Škraba Andrej (SK Korotan) 5:30.4, 2. Tomšič Milan (Ilirija) 5:40, 3. Radovan Rudolf (Korotan) 5:10, Startalo je šest tekmovalcev. Juniorji do 1$ let n* 2600 nu fcehre Ivan (SK Korotan) 9:18,1: a Zupančič Dušan (Ilirija) 3. šlumbergar Franc (Ilirija) 10. —» Startali so] samo trije. Seniorji na 5 km: 1. Bručan Jože (Ilirija) 17:22,4; 2. Por« Stanislav (Prjinorje) 17:27.2; 3. Srakar Ivan (Primorje) 18:01.4; 4. Kranjec Ivan (Primorje) 18:32.6; 5. Tavčar Slavo (Primorje) 18:22.8; 0. Berčič Jože 19:0.2. Izven konkurence je v lem teku postavil najboljši čas Kotnik Jože (Ilirija) 7:12.2, ki ni mogel tekmovati v konkurenci, ker feo ni senior. 13, Hedenik Tine, JZSS, 43.10, 39p, 41 p; 14 Petrin Franc, J/.SS, 42.9, 44.5 p, 45.5 p; 15. Prešeren Franc, JZSS, 37.2, 41 p, 40 p. cele vagone polžev, Samo en trgovec Je poslal v Pariz 13 vagonov. Toda o denarju in plačilu ni bilo ne duha ne -aluha, nakar se je trgovcem le zazdelo sumljivo. Zaooli eo so za tujega agenta zanimati in zvedeli so, da nf imel sploh nobenega i kapitala ter se je kmalu tudi umaknil iz Francije [ v Švico, odtod pa v Nemčijo. Težav* pa Je 8e v tem, da se mnogo tvrdk v inozemstvu res zanima za polže, pa so trgovci zaradi takih izkušenj postali oprezni in nočejo kar tako nabirati in zbirati polže. Nagel porast cen živilom. Goriški in tržaški sindikalni wbor izda skoro vsak teden nov dekret, v katerem maksimira cene za živila in življenjske potrebščine, preko katerih trgovci ne smeja Vsak prekršek se najstrožje kaznuje. Vendar pa tudi to ne more preprečili velikega skoka cen živil, ki jih z dneva v dan bolj primanjkuje. Oblasti so zato odredile, da se morajo takoj popisati vse zaloge živil v obeh jx>krajinah. Mati in dete našla smrt v ognju. Marija Vičič, stara 32 let, iz Renč pri Gorici, je hotela z enoletno hčerko Marijo v naročju, jx>dkuritl ogenj. Sklonila se je nad štedilnik In zlila iz steklenice petrolej med tleča drva. Plamen je bušnil in zajel mater z otrokom, da sta pričela oba goreti. V težkem stanju 60 ju prepeljali v bolnišnico, kjer pa st* oba v strašnih bolečinah izdihnila. Stran 4. ^SLOVENSKI DOM , dne 8. marca 1937. Stev. 54. Žarki smrti ali žarki življenja Glasoviti in skrivnostni »smrtni žarki«, o katerih je bilo po vojni že toliko govorjenja, a ni nikdar prišlo do jasnosti, kaj je z njimi, so zdaj nekako uradno priznani. Angleška >Radio society«, ki se bavi zdaj predvsem s proučevanjem kratkih žarkov, organizira oddelek, ki naj dela poskuse, kako in v koliko se dajo uničevati z ultrakratkimi žarki mikrobi in bacili. Ti žarki, s katerimi se bo ta ustanova bavila, niso nič drugega kakor »smrtni žarki«, ki so jih že neštetokrat razglašali kot nekaj, kar naj moderno vojno stopnjuje do stra-hotnosti — ali pa jo za zmeraj uniči. Raziskovalcem se je do zdaj pri stotinah poskusov posrečilo, da so pobijali žuželke in male živali s tem, da so jih postavili v žarilno območje ultrakratkih žarkov. Toda malokdo od njih si je od teh poskusov obetal kakega velikega praktičnega pomena. Smrtni žarki bi bili kmalu ostali — brez smrtnega učinka. Šele resna politična in vojaška stiska, v katero je zadnje čase Anglija zabredla, je dala angleški radijski družbi pobudo da je svojo pozornost obrnila tudi na smrtne žarke. Za primer nove vojne v Evropi je za Anglijo življenjsko pomembno, da nakopiči čim več žita v otoških skladiščih. Nič pa ni bolj kočljivo, kakor hraniti žito dalje časa, saj ga je skoraj nemogoče ohraniti pred zajedavim mrčesom. Ko so angleški vojaški znanstveniki iskali sredstev za ohranjevanje žita, so se domislili radia. Strokovnjaki zatrjujejo, da je treba žitnice in skladišča postaviti v območje ultrakratkih žarkov — a lahko nakopičimo v njih žita, kolikor ga hočemo. Nobena živa stvar mu ne bo mogla več škoditi. To so dokazali z nazornimi poskusi. Na odprto okno v laboratoriju so z obeh strani nastavili elektrode. Te so bile zvezane z oddajnikom na 6 metrske valove. Preden je oddajnik začel delovati, so nastavili v prostor med elektrode odprte lonce z vkuhanim sadjem. Muhe, mušice, mravlje, hrošči so sladkarijo naravnost zagrnili. Med oknom je plesal cel roj teh stvorov. Potem je tehnik obrnil gumb in oddajnik je stopil v delo. Njegovo učinkovanje je postalo takoj vidno — žuželke, muhe in mušice so začele padati, kakor da jim kdo smodi krila. Čez nekaj trenutkov je bit prostor med oknom posejan z mrtvim mrčesom. Podobne poskuse so delali z mišmi, ki so se prav tako obnesli. Neki angleški inženir je skonstruiral že posebne ultrakratke pokončevalce za miši. Ti pokončevalci niso nič drugega — kakor smo že rekli — kot oddajniki na ultrakratke valove, ki imajo to prednost, da so zelo poceni in da porabijo smešno malo energije — toliko kakor dve cevi v radijskem sprejemniku. Odkritje te vrste smrtnih žarkov, ki se je izvršilo v več državah hkrati, pomeni za narodno gospodarstvo naravnost blagoslov, če ga bodo ljudje znali in hoteli izkoristiti. Da je to res tako, priča drug poskus, ki so ga pred nedavnim naredili v Ameriki. Prostran vinograd so ves »spravili« v območje šestmetrske-ga oddajnika na ultrakratke valove. Oddajnik je deloval dve minuti. Zatem so se kmetje in strokovnjaki spravili na natančno raziskovanje vinograda. Ugotovili so, da so poginili vsi škodljivci, črvi v zemlji, zajedalci v lesu — sploh vse živo, kar je gomazelo po vinogradu, po trtju in po zemlji. Vinograd je bil steriliziran kakor kirurgovi inštrumenti pred operacijo. Ta poskus dokazuje, da je smrtne žarke mogoče koristno uporabiti ne samo za pokončevanje mrčesa, marveč tudi za pokončevanje večjih škodljivcev: podgan, miši, veveric, zajcev, ki poljedelstvu toliko škodijo. Radio Society se prav tako vneto bavi tudi s pokončevanjem bacilov, ki povzročajo gnitje živil. Poskusi so dokazali, da je živila mogoče sterilizirati že s prav majhno porcijo »smrtnih žarkov«. Zdaj je treba pomisliti, kaj to odkritje znači za skladišča živil, za klavnice, za mlekarska podjetja. Aparate s smrtnimi žarki bi za gospodarsko uporabo lahko izdelovali po znižanih cenah in v veliki množini. Vsaka voda bi s takim obsevanjem postala skoraj kemično čista, kar se tiče mikrobov in bacilov. Zastrupljenj s pokvarjeno jedjo in vodo bi se ne bilo treba več bati. Zdi se pa, da niso le ultrakratki Hertzovi valovi tisti, ki imajo morilno moč. Zvočni valovi s tako visokim številom tresljajev, da jih človeško uho ne more več registrirati, so prav tako škodljivi živim organizmom. V vodo, ki je bila pre-prežena z drobnimi kremenčevimi ploščicami, so napeljali te valove, ki imajo več tisoč tresljajev na sekundo — in v vodi so poginila vsa nevidna in vidna živa bitja — celo ribe. Kljub vsemu govorjenju o teh in takih valovih, drži, da je vse še v poskusih. Želeti je treba samo, da ne bi teh žarkov s čudovito močjo ljudje izrabljali — kakor so izrabljali tisoče drugih iznajdb — v vojne namene. Upanja ni dosti — vojni kemični laboratoriji so z vso paro na delu, da bi odkrili nenavadno svetlobo, s katero bodo ubijali ljudi. Deset fznafdb s katerimi postaneš milijonar Ameriški milijonar, v dolarjih seveda, ki se je do svojega premoženja dokopal z važno iznajdbo, je časnikarjem na vprašanje, kako človek postane milijonar, odgovoril, da je treba uresničiti samo eno od desetih zamisli in iznajti, deset reči, ki jih človeštvo danes kruto potrebuje. Teh 10 zapovedi za izumitelje, ki bi radi postali milijonarji, se glasi: 1. avtomobil brez vklopljanja; 2. Dieselov motor za tovorna letala; 3. giro-letalo tako poceni, in tako majhno, da ga lahko imaš spravljenega na vrtu, da lahko z njim pristajaš in odletavaš izpred vrat ali od okna; 4. luč, ki gre skozi meglo; 5. kako se da pridobivati pogonska sila iz sonca, iz časa in iz zemeljskega gorenja; 6. kako se da dobiti velike množine elektrike v premogovnikih in jo od tam poceni razpeljati po mestih za kurjavo, pogon in luč; 7. mrzlo luč, kakršno imajo kresnice; 8. govoreče knjige; 9. papir iz trave namesto iz lesa; 10. več umetne hrane, pri kateri se je treba ozirati na znanstvene ugotovitve živalske vede. ,— —...................................... 'ri 11 I.........— V' , .v--..«, v- jr- -VJ- M j i i i i m um i Angleška bojna ladja »Royal Oak«, ki jo je v španskih vodah precej poškodovala »rdeča« španska granata. B. Schaw daje navodila za srečo Bil je čas, ko sem bil o tem, da sreče na svetu ni, prepričan prav tako trdno, kakor sem trdno prepričan, da ni na Marsu ljudi ne živih bitij. To je bilo v daljnjih dneh moje mladosti. V moji mizi so taborili trije ali štirje nepriobčeni romani. Tedaj sem zase' prav tako malo zahteval in pričakoval naslov genija, kakor Edison, kateremu se o tčm tudi ni nič sanjalo, preden ni svetu razodel svoje prve iznajdbe. Toda čas je to moje mladostno prepričanje postavil na laž. Da sreča v resnici obstoji, je danes zame čisto jasno dokazano. Zdaj mi zaradi tega preostaja samo še, da razložim neodgovorno lahkomiselnost gospe Sreče... Njej vest zatrdno ne očita ničesar, da je svojo naklonjenost izkazala najbolj ničvrednemu paglav- - Pred Belo hišo v ameriških Združenih državah so priredili stavko. Sede so zahtevali svoje pravice. Znaki angleške kraljevske časti in moči. cu, pozabi pa, da bi ubogemu dostojnemu pesniku, ki je poln ljubezni do nje, podarila en sam bežen poljub, ki bi zadostoval, da bi njegovo siromašno podstrešnico izpremenil v knežjo palačo. Sreča kaže po*, do uspeha lenuhom, ki tega ne zaslužijo, pogumnemu junaku pa pogosto nastavlja nogo in ga spodtika. Na dirkališču, na borzi ali pri zeleni mizi se smehlja milijonarju in obrača hrbet ubožcu, kateremu bi najmanjši od njenih gibov lahko rešil življenje. Ali je konec koncev zaradi tega tako čudno, če človek začne dvomiti, o njeni zvestobi. Ali se človeku nazadnje ni treba vprašati, ali se splača beračiti za njeno naklonjenost? Nedvomno je vsakdo svoje sreče kovač, kakor slove stari pregovor. Toda sar.io preprosto zaupanje v srečo ne zadostuje, človek mora biti še v veliko večji meri dobro oborožen proti razočaranjem, katera nam ljubinkanje z gospo Srečo lahko pripravi Z drugimi besedami: zaupati v srečo se pravi zaupati drugim ljudem. Neuspeh dostojnih ljudi se da razlagati samo s tem. da so slepo zaupali ljudem. Tvegajoči ničvredneži pa zaupajo zgolj sami sebi. Ti vedo prav dobro, da se človek iz kovača sreče kaj lahko spremeni v nakovalo za srečo drugih, če se tej lahkoživi dami zazdi, da začne z njim ravnati brezobzirno. Marsikoga je neusmiljeno kladivo sreče obdelovalo tako silno, da se je pri pogledu na glavni dobitek, katerega je kar na lepem zadel, zgrudil mrtev na tla. Sreča mnogih ljudi pa je podobna pogosto sreči kralja Midasa: potapljajo se v svojem zlatu... Najboljše je nedvomno, če se ravnate po mojem zgledu, to se pravi, da se za srečo ne brigate.., f#HeSI London!" -žalitev Hitierfa Klici: »Heil Hitler«, ki jih tudi že v Ljubljani poznamo, bodo, kakor se zdi, dobili počasi kar svojo zanimivo zgodovino. Ponekod človek zaradi njih lahko dobi občutno kazen, drugod ga zopet doleii zaradi njih velika čast. Večkrat je zaradi teb klicev že imelo opraviti tudi sodišče. Pri nas sicer ne, vsaj slišali ni ničesar o čem podobnem, drugod pa, kjer Nemcev nimajo tako radi kot pri nas, pa je dosti takšnih primerov. Tako se je nekaj podobnega zgodilo zadnjič v obrenskem mestu Kolnu. Ko je nek hitlerjanec pozdravil v nekem tamkajšnjem lokalu drugega gosta z vzklikom: »Heil Hitler!«, mu je ta odgovoril ravno tako na kratko: »Heil London!«. Zaradi tega se je moral ta mož zagovarjati pred nemškim sodiščem. Toda to še ni bilo vse. Dobil je tudi primerno kazen, ki se hitlerjancem zdi za tak prestopek čisto razumljiva in utemeljena. Sodišče je ugotovilo, da je ta človek res zagrešil nekaj takšnega, kar ne sme uiti kazni in mu je to kazen tudi precej strogo odmerilo. Utemeljitev te sodbe je v tem, češ da je ta človek s svojim vzklikom: »Heil London!« žalil samega Hitlerja. Kratka ugotovitev, ki se Nemcem ne zdi prekratka! Radio Podroben program ljubljanske in vseb evropskih postaj dobite v najboljšem in najrenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki etano mesečno samo deset dinarjev. — Programi Radio Ljubljana Ponedeljek, 8. marca: Pel grad: 20 Simfonični koncert. — Zagreb: 2U Zabav, koncert. 20.30 Zbor. 21 Lahka glasba. — Dunaj: 20.15 Glasbena vožnja po Donavi. 21 Koncert po željah. — Budimpešta: 19.45 Zbor. 20.55 Ciganska trlasba 22 Orkestialnn glasba. — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba. 21 Igra. 21.40 Zbor. 22.25 Vojaška godba. — Kim-Bari: 21 Glasbena zabava. 21 Orgije. 22.30 Vijoliua. — Pragu: 19.30 Jirakova opera «Bog in ženska'. 21.10 Kitare. 21.35 Jnuačkove klavirske skladbe. — laršava: 22 Simfonični koncert. — Hamburg: Skladbe Nicolai-ja in Corucliusn. — Monakovo: 21.10 Schillerjeva žaloigra «Wallensteinova smrt«. — Berornun-eter: 10 Švicarski večer. — Monte Cenen: 20 Sehubert-Hrahms Slrnuss. — Pari« Itadio: 21.45 Audranova opereta. Parit P. T. T.: 21 Solistični koncert. Drugi programi Ponedeljek, 8. marca: 12 Valčki in polke v raznih izvedbah (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — ,3 Pas. spored obvestila — 13.15 Pevske jazz skupine (plošče) — 14 Vreme, borza — 18 Zdravniška ura (g. dr. Anton Brecelj) — 18.20 Jenkove pesini (plošče) — 18.30 Slovenska narodna pesem (g. Kranc Marolt) — 19 Cas, vreme, poročila, spored obvestila — 19.30 Xnc. nra: O rodoljiibjn (Miloš Purcntn) - 19 50 Zanimivosti 20 Rezervirano za prenos - 22 Cas. vreme, poročila, spored — 22.15 Operetna glasba (plošče). Moja žena ima zelo težko vlogo v tej novi igri,« Je pripovedoval France. »Težko? Saj nima nič govoriti?« »Vem. No, ali ni to težka vloga zanjo?« J. Jurca: 13 Beg čez Azifo Nemški zdravnik me je že težko pričakoval. Ostali emo tukaj še ves mesec. Življenje je kaj enakomerno potekalo. Kuhal sem največ sam. — Vsak drugi dan sem jezdil s Perzom kake štiri kilometre daleč v gore po vodo. Edino tu sem brez skrbi pil neprekuhano vodo. Vse vode po teh krajih so namreč okužene. Perz si vsako jutro umije nespodobne dele v pitni vodi, ki so zato polne bacilov. , Naš župan je imel dve ženi. Dogodilo se je, da me je poslal sitni Becker iznenada v kuhinjo po kako stvar. Obe ženi sta bili, ker sta se počutili varni, odkritih obrazov pri delu. Kot bi treščilo vanje, sta spustili delo iz rok in šele, ko sta si pokrili obraz s tenčico. sta pričeti govoriti. Beckerju se je zdravje počasi boljšalo, da ni več bljuval krvi. Zaželel 6i je odtod. Zupan je dal izdelati dva koša, podobna stolu, in ju pritrdil na vsako stran sedla pri konju. V koša je položil odeje, in v tako posteljo je na eno stran sedel Becker, na drugo pa župan. Le to sem moral paziti, da sta oba naenkrat sedla in da sta bila oba koša enako težka. Ko smo pripotovali v Jezd, naših nismo več našli, ker so medtem že odrinili v mesto Kinnan, globoko notri v Perziji, oddaljeno 850 km zračne črte od Teherana. V Jezdu je ostal le nemški cive-konzul Bonzdors. Gospodar našega prejšnjega stanovanja mi ni mogel dopovedati, koliko so imeli naši vojaki denarja. Modrijan, moj prijatelj, ga je imel polne žepe in je bil vsak večer pijan! No, lepa novica! Pozneje sem zvedel, da je iaš konzul Žeiler vdrl z vojaki v angleško banko. Z orožjem v roki so prisilili angleškega uradnika in par mož straže, da so jim izročili ves denar! Zlato in srebro so spravili v lesene zaboje. Bankovce, ki jih je bilo celo kopico kot sena, so pa zažgali. — Ker pa je imel Zeiler samo spredaj oči, 60 se naši vojaki pošteno založili z njimi za njegovim hrbtom. Judje niso vedeli, da je papir ničvreden, če ni zraven še zlata in srebra in so jim za ta denar dajali, kar so naši hoteli. Ko je Becker popolnoma okreval, sva vsako popoldne jezdila na sprehod. Nekajkrat sva jezdila do nekega Švicarja, bogatega trgovca, ki je imel v pustinji palačo s prekrasnim vrtom. Prav tedaj se je odpravljal za del j časa v domovino. Povabil nas je vse tri na kosilo. Kaj takega za pod zob gotovo ni imel takrat niti perzijski šah! Sluge so nam nosili na mizo meso, prikuhe, torte, slaščice, sadje itd. Po kosilu me je Švicar prosil, naj grem ustrelit enega njegovih konj. Imel je samo to napako, da je bi! star in Švicar ni hotel, da bi mu žival, ki mu je toliko let zvesto služila, Perzi na stara leta mučili. Odvedel sem konja do gora m mu iz raav-zerce pognal kroglo v glavo. To so živeli šakali in hijenel Pri razbojniškem poglavarju v Darabu. — Odhod karavane z velikimi zalogami zlata in srebra. še ni minilo 14 dni, ko smo se tudi mi odpravili na pot proti Kirmanu. Ko smo prišli do konzula, ki je imel sredi mesta svoj tabor, smo zvedeli zanimive stvari. Namen nemških gospodov je bil, vtihotapiti se na vsak način v Afganistan. Ker so mejo povsod stražili Angleži in Rusi ter po njih podkupljeni razbojniki, ni bilo drugega izhoda, kot prekoračiti mejo pri Kirmanu skozi 200 km široko puščavo. V ta namen je najel kamele, ki naj bi prenašale vodo za spremstvo. Bil je že blizu afganistanske meje, ko so ga nenadoma napadli razbojniki pod vodstvom Angležev, ugrabili mu kamele z vodo in ujeli tudi nekega nemškega nadporočnika, ki je prihitel konzulu nasproti iz Afga nistana. Po kratki bitki je utekel le konzul s svojimi Perzi. Bilo mu je jasno, da ga je izdal mestni župan in je zato sklbnil. da ga ubije. Toda kako? | Hotel ga je napasli v stanovanju, ker pa je bil j preveč zastražen, ga je nadporočnik Waldmann po-čakal z dvajsetimi možmi za nekim zidom, mimo i katerega je šel s svojim spremstvom na sprehod. Vseh 25 mož. ki so ga spremljali, je padlo — le župan je srečno ubežal v gore, kjer je imel svoje ljudi. Konzul je spoznal, da mu preti nevarnost. Toda kje dobiti pomoči? Za mestom Nirisom se razprostira vas Darab, v kateri je živel razbojniški poglavar, ki je simpatiziral z Nemci. Tja se je napotil Becker in vzel s seboj slugo in mene. Potovala sva skoraj noč in dan, ker je bilo samo zračne črte nad 300 km. če vpoštevam velike ovinke in visoke gore, se je ta razdalja še znatno povečala. Becker je imel grdo navado, da je hotel imeti živež zastonj od ubogih ljudi zase in za konja. — Ljudje so se izgovarjali, da sami nimajo ničesar, za kar se pa Becker ni dosti zmenil. Nekoč 6va prenočila v gorah pri ljudeh, ki so stanovali v luknjah, izkopanih v breg. Zvečer me je hvalil, kako imenitno znam streljati: dve srni ubijem z enim samim strelom! Močan sem pa tako, da se deset Perzov ne bojim! Konje sva imela privezane za suho grmičevje. Ker so bili lačni, so se ponoči odtrgali in si po-iskali živeža. Beckerjev konj je pri tem izgubil odejo, s katero je bil pokrit. Zjutraj je Becker dejal ljudem: »Vi ste odejo ukradli, zato si bom tole obdržal!« In jim je vzel odejo, na kateri so spali. Ko sva prišla v Darab. je mislil, da nam bodo vaščani krmili konje. Kako silno se je zmotil! Ves teden so bile živali lačne, le nekaj slame so dobile na dan! Razbojniškemu poglavarju sva prinesla v dar novo nemško puško. Obljubil je svojo pomoč, rekoč, da moramo počakati vsaj teden dni, da zbere skupaj svoje ljudi. Ker nisva hotela čakati v Darabu, sva odje- zdila proti Nirisu. Čez nekaj dni je res prišlo kakih 20 tofajučijev (možmi s puškami), ki jim je jezdil na čelu mlad Perz, menda poglavarjev sin. Becker jih je hotel izvežbati, da bi jih pripeljal pred konzula kot dobre vojake. Toda močno 6e je zmotil: že drugi dan mu jih je polovica ušlo. Ostala dese-torica je imala puške na eno patrono. Ponosno je jezdil spredaj, za njim pa mladi Perz. Meni je ukazal, da moram jezditi zadnji, da kdo ne ubeži. Pred pastirjem, ki je pasel ovce, 6e je ustavil in mi po kratkem pomenku z njim zakričal, naj si izberem najlepšo ovco. Mislil sem, da je ovco plačal. Oddal sem jo slugi in se silno začudil, ko je začel pastir jadikovati, naj mu jo plačani. Plačal sem mu ovco s svojim denarjem. Med potjo je iznenada počil 6trel in mi je krogla zabrenčala preko glave. Da je od spredaj nekdo ustrelil, mi je bilo takoj jasno. Zavrelo je v meni, potegnil sem puško z rame, vzpodbodel konja in v par skokih sem bil pred Beckerjem. Kdo je ustrelil? Preplašeno me je pogledal. Sam sebi ni verjel, da sem to jaz. Po kratkem molku je odgovoril: »Jaz ne!« Ozrl sem se na mlečnozobca, ki je ravno skril revolver. Zapodil sem konja proti njemu. Ko bi mi ne zbežal, bi mu s puškinim kopitom stolkel revolver in še njega povrhu. Kaj je mislil, da je proti meni ustrelil, ne vem. Meni se je potem izgovarjal, da je po nesreči izprožil. Ko smo prijahali v Kirman, so ljudje že javno kazali na svoje vratove, češ da nam bodo vratove porezali. Napetost je rastla od dne do dne. Tofajuči so se razbežali in jih je le še nekaj ostalo. Začetkom aprila 1916 smo se odpravili iz mesta. Razdelili smo se v dva dela. Major von Ferzen je bil komandant prve karavane, h kateri so dodelili nas Avstrijce, nemške častnike in pet Afganistancev, ki so jih Nemci ujeli na francoski fronti kot angleške vojake, in jih poslali skozi Turčijo svojemu konzulu v Perzijo. Vseh skupaj nas je bilo 45 mož z orožjem. Karavana sama pa je štela čez sto mul in konj. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 M«se«na naročnina 12 Din za inozemstvo 2! Din Uredništvo Kooitarjeva olica 6/TR Telefon 2994 in 2996. Uorava; Kopitarjeva Telefon 2994 Za jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: K. Cfi& Izdajatelj; Ivan Rakoveo. Urednik; Jože Kožice k,