MJA K J I I»NIC/ PFmviurtSKI DNEVNIK Cena 200 Ur Leto XXXV. Št. 14 (10.233) TRST, sreda, 17. januarja 1979 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1043 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v taskami »Doberdob* ? Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PRVI USPEH PRITISKA OPOZICIJSKE NARODNE FRONTE Šah Reza Pahlavi končno zapustil Iran Navdušeno ljudstvo preplavilo ulice Po postanku vAsuanu in srečanju s Sadatom se šah odpravlja v ZDA - Bahtiar uživa podporo parlamenta in vojske - Govorice o neredih v Kurdistanu Šah je odpotoval, a igra ni zaklju-■na. Načelnik generalštaba vojske Z begom šaha Mohameda Reza ^ahlavija se zaključuje prvo obdobje upora iranskega ljudstva pod Vodstvom združene »narodne fronte* verskih, laičnih in naprednih Sedaj se odpira novo obdobje, je polno neznank in nerešenih Vprašanj. Brez dvoma je s tem konec ša-hovega despotizma in pod kritjem ^Pavjega prestola* vsiljenega razvojnega modela, preko katerega je ^®bod ščitil svoje gospodarske in strateške interese v tem delu a-*>jske celine, kjer je najsodobneje °Premljen vojaški stroj opravljal vlogo žandarja do sosednih naro-,.ov in manažerja interesov ve-okih družb. Ena izmed osnovnih zahtev ve-“kih ljudskih manifestacij je prav Zato bila, poleg vrnitve k izvirnim Vrednotam islamske omike, popoi-na neodvisnost Irana, ki so jo ®trnili v geslu: «Ne z Amerikanci •mti z Rusi*. S šahovim odhodom se začenja °~dobje konfrontacije med Ijud-vom, ki ga združuje narodna fron-a' .ter Bahtiarovo vlado, ki uži-a Podporo starega parlamenta in Predvsem najpomembnejše organi-^rane sile — vojske. Bahtjar po-ehi v očeh ljudske opozicije zad-P 'Poskus reševanja monarhije in * tem tudi interesov, ki jih je Predstavljala. Narodna fronta pa ,.® v'ed n o zahteva razpis novih vo-'tav in oblikovanje islamske re-Publike pod Homeinijevim vodstvom. Glavna neznanka je vsekakor adržanje vojske, ki jo je šah po ' 1 moglavljenju napredne Mosade-*°Ve vlade 1. 1953 obdaril s števil-^lrni privilegiji in na njej osnoval * ®° svojo oblast. Še do nedavnega vojska slepo sledila šahu, kar do-azujejo množični pokoli demon-rantov. Sedaj pa se pod vplivom rategije zbliževanja verskih vo-tteljev začenja doslej monolitna hotnost armade krhati. Množijo Primeri bratenja med demon-ranti, vojaki in nižjimi častniki. , Pa s tein izginila nevarnost ržavnega udara, ki naj bi Iranu * Panil predvsem dosedanjo stra-ko vlogo in zaščitil temeljne in- vese tujega kapitala. , Kakšne bodo sedaj prihodnje po-opozicijske narodne fronte? redvsem je vprašljiva nadaljnja r ^bjonost sil, ki so se doslej upi-te šahu in med katerimi so pre-zeli šiitski verski voditelji glav-besedo. Izmikanje čelnemu spo-dadu z vojsko in Bahtiarovo vla-,°' kakor tudi zagotovila, ki jih aJejo Zahodu, dajejo slutiti, da bo ,azPlet dogodkov še dolgotrajen ne povsem premočrten , sekakor pa velja, da je v zad- (Poseben dopis) TEHERAN — «šah je odšel, smrt šalili.» Mesto je v celoti pod nadzorstvom ljudstva, vojaki se umikajo s cest, zapuščajo tovornjake, za petami pa jim je ljudstvo z nageljni. Plezajo na tanke, skušajo prodreti vanje, objemajo vojake. Reka ljudi dere po cestah; na vsakem križišču je praznik, ples ob zvokih hup in skandiranju gesel. «šaji se je odpeljal,)) »pozdravite Homeinija,« «.šah beži, sedaj se prične naše delo.« Mesto je zadihalo, kot val so ljudje pljusknili na ulice, kot plima, ki ruši, preplavlja vse, kar se ji zcpčrstavi. Veselje je nepopisno, ži-vopisani mozaik prizorov. Praznujejo zgodovinski dan, konec epohe, o-svoboditev . . . Zame je to najlepši primer ljudskega zmagoslavja, kar sem jih videl, prava eksplozija množic. Ob 13.08 vzleti s teheranskega letališča zasebni «boeing 707* Mohameda Reze Pahlavija. Odhodu prisostvuje le ozek krog najzvestejših i-ranskih častniko . Predsinočnjim so napovedali tiskovno konferenco, a car vseh carjev je raje zbežal brez reklame, brez državne himne, brez slovesnosti. «Sem utrujen in bolan, zato zapuščam Iran, da si opomorem,* je izjavil po radiu. «Iran potrebuje enotnosti, zato upam, da se bo z novo vlado pričela za Iran boljša .bodočnost..* Tudi «šadu», cesarica, «zaupa iranski tradiciji in ljudstvu, naj ga bog obvarje.* Po izjavah odhod, in že sinoči je šahovo letalo priletelo v Asuan, kjer ga je med drugimi Leto krvi in neredov TEHERAN — S šahovim odhodom v tujino se zaključuje eno najbolj krvavih let zgodovine Irana. Začelo se je 7. januarja lanskega leta z demonstracijami v svetem mestu Kumu: demonstranti so zahtevali od ajtulaha Homeinija, naj prevzame oblast. Policija je streljala: 60 mrtvih. 18. februarja je vojska posegla na demonstraciji v Tabrizu: 100 mrtvih. V marcu in v aprilu so si sledile številne demonstracije v vsej državi. 4. in 5. junija so izključili 800 študentov iz teheranske univerze. 18. junija je ajtulah Homeini, v izgnanstvu v Iraku, pozval iransko ljudstvo, naj odstavi šaha. V juliju in v avgustu je med številnimi demonstracijami po vsej državi izgubilo življenje približno 400 oseb. 27. julija je šah prvič popustil sciitom in spremenil koledar: od leta 2537 monarhije je Iran prešel v 1357. leto »egire*. 8. september: »črni petek* v Iranu: nad tisoč mrtvih. 10. septembra sproži vlada kampanjo proti korupciji. 6. oktobra izženejo ajtulaha Homeinija iz Iraka; preseli se v Pariz, odkoder bo vodil uporniško gibanje. 5. novembra upor, barikade in požigi v Teheranu; vojska ne ukrepa. .->*rs »*-«*. <*• ‘ ' . g. novembra nastopi nova vojaška vlada, ki jo vodi general Golam Reza Azhari. 7. in 8. novembra aretirajo zaradi korupcije 12 osebnosti, med katerimi sta bivši poveljnik tajne policije «Savak» in bivši ministrski predsednik Hovejda. 9. novembra zadolžijo posebno komisijo, da ugotovi izvor in vrednost imetja šahove družine. 19. novembra SZ opozori ZDA, da ne bo dovolila nobenega vmešavanja v notranje zadeve Irana, še zlasti vojaškega ne. 18. decembra organizira civilna in verska opozicija dan državnega žalovanja. 22. decembra zaprosi ajtulah Homeini kristjane vsega sveta za pomoč v boju proti šahu. 27. decembra se zaradi stavk popolnoma preneha izvoz petroleja. 28. decembra je paralizirano že vse iransko gospodarstvo. 29. decembra sprejme Baktiar nalogo, da sestavi novo vlado. 31. decembra odstopi vlada generala Azharija. 1. januarja; spopadi med demonstranti in vojsko terjajo 30 . žrtev v Mešedu. 2. januarja: Homeini ponovno zahteva šahov odstop. 3. januarja se vojska umakne iz Abadana in osvobodi stavkajoče, ki. so jih aretirali. 4. januarja imenuje šah Baktiara za ministrskega predsednika. 11. januarja v VVashingtonu napovejo, da bo šah v kratkem odpotoval «na počitnice* v tujino. 13. januarja sestavijo regentski svet. 16. januarja prejme Baktiar zaupnico v parlamentu in šah odpotuje v tujino, na potovanje brez povratka, (bbr) dočaka! ameriški ministrski izvedenec za Bližnji vzhod, nato pa je šah nadaljeval pot v ZDA. Včeraj se je namreč pričel rušiti eden izmed najvažnejših okopov ameriške strategije na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Pod ruševine pa lahko pokoplje še druge države in spremeni tako trhlo ravnotežje sil v tem delu sveta. Radijska oddaja posreduje vest o odhodu, nato utihne. Izredne izdaje teheranskih čašopiv objavljajo vest o šahovem odhodu z naslovi preko cele strani. Skupaj z drugimi časnikarji stopim na ulico med ljudi, ki trgajo šahov portret celq z bankovcev. Srečamo prve večje skupine ljudi: povsod dvignjene pesti. Ko ugotovijo, da smo časnikarji, nas rotijo, da zapišemo vse, da se šah ne bo vrnil, da bo Homeini bodoči vodja. Nad našimi glavami pa krožijo neprestano roji helikopterjev. Ko sem se zjutraj napotil na teheransko univerzo, «prvo osvobojeno ozemlje*, sem pričakoval študentske priprave na šahov odhod, a sem se zmotil. Na vseučilišču je običajen dan. Študentje razpravljajo o bodoči islamski republiki, o demokraciji. »Levica* skuša prodreti v morju šiitskih pristašev; razpravlja o vsem. a verniki marksistom ne zaupajo. Tudeh, iranska komunistična partija naj bi celo pozvala ljudstvo na oboroženi odpor, kar sproži ostre razprave med študenti. Večina smatra, da je glavni problem ustaviti vojsko in ne oboroženi upor. Ob vsem tem pa je univerza v rokah oborožene organizacije šiitov. Pred vhodom na vseučilišče visijo transparenti z njihovimi simboli: srp in puška na nakovalu ob oljčni vejici in suri iz korana. Sura predstavlja vero v islam, srp in nakovalo enotnost med kmeti in delavci, puška oboroženi upor za končni cilj, oljčno vejico. Kaj mislite o šahovem odhodu? Je vaš boj zmagal? «Ne — mi odgovori neki mladenič — to je le prvi korak do zmage. Res je, da jo despot odpotoval proti svoji volji, a njegov odhod pomeni nad 25 let boja, eno človeško življenje vsakih 49 minut, toliko mrtvih tovarišev. Boj pa ni končan, najtežja naloga se prične sedaj. Naš sovražnik je imperializem. S šahovim odhodom se veča nevarnost cepitve opozicije, provokacij.* Meja med levico in verniki je jasna, med njimi zija prepad. U-gotovitev je logična, saj se tudi mene loteva čuden občutek, ko razpravljam s šiitskimi študenti. Dokazujejo mi, da vse izvira iz boga, da je Alah edini posrednik ■ med oblastjo in ljudstvom, med ljudstvom in posamezniki. Soočam se z vzhodnjaško kulturo, ki zavrača a-ristotelsko logiko, «stoletja luči*, zahodno znanost. Kljub temu pa je njena moč grozotna in se ji ljudstvo množično odziva. njih litič; mesecih bilo protagonist po- Kega razvoja predvsem iransko Nadina Z lii a 6 raz - tvo — možje, starci, ženske, i . ~. ki ne more pristati pa j. i pasivno vlogo brezimne mho-trpinov. S tem bodo morali VSl voditi račune. Predsednik iranske civilne vlade Bahtiar govori v parlamentu. * .......................................m..m..m......................................"""..."................... ■■•.v.'..,- ..v, . . (Telefoto Ansa) Izdana ekologija fK,.ceraj smo poročali o nenavadni? 'n nepričakovanem sklepu tr-dom.6 "^'nske uprave, ki je nena-Dot H ."^Povedala pogodbo s tržaško Ita raj*n° za čiščenje voda Tržaške-1^ zahva. Gre za prepotrebno slui-ie [mdzorstva in boja proti onesna-l0n*U; nadzodstvo opravljajo z letanj.’ v Primeru potrebe pa poseže pr la> opremljena s posebnimi na-Sk 'arni'. ki »črpajo* petrolej z mor-t„ .Godine. V zadnjih letih je dala te \už“a dokaj zadovoljive rezulta-člti Prav ni moRla v celoti prepre-"odloge, ki jo je Trstu prinesel 'm*nal naftovoda. D sedaj se nenadoma Cecovinije- va uprava — ne vemo po kakšni doslednosti — odloči, da ne bo več sodelovala pri pobudi, ki jo je, resnici na ljubo, stala bore malo. Kaj se je zgodilo? Vprašanje je tembolj utemljeno, ker si jc zastavil prav ta »ekološki* občinski odbor nalogo, da počisti vso nesnago v mestu ih je bil hudo jezen na stranke demokratične večine, ker so zavrnile predlog po privatizaciji smetarske službe. Kaj torej? Glede na dejstvo, da se je »Lista za Trst* že nekajkrat zatekla po pomoč k prostovoljcem, ki so preživeli nekaj nedeljskih do-poldnevov na mestnih ulicah z metlo v roki, da odstranijo nesnago, bi lahko posumili, da bo sedaj Cecovi-ni mobiliziral barke v kanalu in poslal »prostovoljce* čistit morsko gladino, saj nikakor ne verjamemo, da bi se tako »ekološka* občinska u-prava odpovedala čistoči morja. AH pa gre (naj nam odbor te misli ne šteje v zlo) za drugačno ozadje tega sklepa, za ugotovitev, da je treba mesto počistiti zato, da bodo vs’ vedeli, da so za nesnago krivi kupci z onstran meje, medtem ko krivde za nafto, kljub bujni fantaziji, ne morejo pripisati ne Osimu ne Slovencem ter je zato najbolje, da se z njo ne ukvarjajo? Četrti veleslalom za Šveda Stenmarka Šved Ingemar Stenmark je včeraj v Adelbodnu osvojil že četrti zaporedni veleslalom. Dobro so se odrezali tudi Jugoslovani, ki so s Križajem zasedli šesto ter s Strelom dvajseto mesto. Med Italijani je bil najuspešnejši Gros, ki je bil sedmi. # # # V Gorici je sinoči beograjski Partizan v okviru tekmovanja za Koračev pokal premagal Pagnossin s prednostjo desetih točk, O obeh športnih dogodkih, kot tudi o nekaterih drugih, poročamo na šport;.i strani. čena. Karabaši, član regentskega sveta je v ponedeljek is j a vil na tiskovni konferenci, da bo vojska ostala zvesta šahu in bo podprla Bahtiarovo vlado, da ne bo povzela nobenih ukrepov, dokler bo Bahtiar predsednik vlade. Vojska ostaja še vedno neznanka, general je jasno povedal, da ne bo dovolil rušenja discipline, kar je jasen opomin opoziciji, ko se centrifugalne sile že porajajo v Iranu. Širijo se govorice o ponovni gverili v Kurdistanu in o, nemirih v Kuzistanu, na jugu države, kjer ima levica nekaj vpliva. Ajtulah Homeini je sedaj na potezi. Obe zbornic’ sta odobrili Bahtiarovo vlado, če ji bo hote! Homeini nasprotovati, če bo hotel ponovno strniti vrste opozicije, se bo moral čimprej vrniti v Iran. Tedaj bo jasno, če bo šiitska duhovščina ostala odločna osnova iranske opozicije. ROBERTO LIVI Vojak cesarske garde poljublja čevlje odhjajočemu šahu (Tel. ANSA) nmiiiiiinuiiiiMiiMHiMuiiiuiiiiMiiiiiiiiiniiiiitniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiinmiiimiiiiiMiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiia PO ŠE NEPOJASNJENEM BEGU FRANCA FREDE Obtoženec pokola v Kmečki banki Giovanni Ventura zbežal iz Catanzara Fašistični založnik je izginil predvčerajšnjim zvečer ali včeraj zjutraj Ogorčene reakcije demokratične javnosti - Policija na zatožni klopi Evropski pomen osimskega dogovora CATANZARO — Po odvetniškem pripravni, i Francu Fredi je skrivnostno izginil iz Ca-tanžara tudi Giovanni Ventura, fašistični založnik iz Castclfranca Veneta, ki je skupno s Fredo in Gian- nettinijem glavni obtoženec na pro- pariz - Varnost na Sredozem-cesu zaradi nokola v Kmečki banki iju glavna tema prihodnjega za na Trgu Fontana v Milanu. Zaen- sejanja «evrcpskega sveta* (parla-krat ni znano, kdaj in kako je iz- j mentaj, ki se bo v kratkem sestal ginil založnik, ve se le, da ga a jv Strasbourgu. Pred tem zaseda-genti včeraj popoldne okrog 16. ure njem je posebna politična komisija niso našli več doma. I evropske skupščine na predlog ita- Pobeg enega od glavnih obtožen- lijanskih komunistov organizirala v cev na procesu za pokol v Kmečki Parizu srečanje s predstavniki ju-banki je dramatično odjeknil v ita- goslovanske zvezne skupščine, ki lijanskem javnem mnenju. Na no- jih je vodil podpredsednik Javor-tranje ministrstvo in na predsed- ski. stvo vlade se je že usul plaz po-1 Slednji je orisal rezultate nedav-slanskih in senatorskih vprašanj.! nega Forlgnijevega obiska v Jugo-Predstavniki vseh demokratičnih j slaviji in poudaril zanimanje Jugo-strank ocenjujejo beg "inturc kot; slavi je za salepe evropske skup-žalitev za italijansko demokracijo j ščine. in predvsem za žrtve pokola na Tr- S tem v zvezi je predstavnik KPI gu Fontana, obenem pa zahtevajo, J Franco Calamandrei predložil osnu-naj pristojni organi raziščejo vso j tek resolucije, v kateri je poudar- zadevo in vzorno kaznujejo krivce. Radikalci so šli v svojih zah: tevah še bolj daleč ter so zahtevali odstop načelnika policije, ki «je že večkrat dokazal svojo nesposobnost in neodgovornost*. Marco Pannella, ki se pripravlja, da zapusti parlament, pa je svojem zadnjem poslanskem «s)iowu* z grenko ironijo tudi vprašal predsednika vlade »ali je s pomoč jo- preurejene ob vešč -al-ne službe mogoče zvedeti, kdaj bo pobegnil še časnikar in bivši agent Guido Giannettini in se bo pridružil Fredi in Venturi v njunem tajnem skrivališču.* Beg fašističnega založnika je nov dokaz, da tiste sile. ki so za kulisami spredale mrežo strategije terorja, še niso bile poražene, nasprotno razvijajo svojo strategijo na dveh frontah: po eni strani z organizacijo begov glavnih obtožencev pokola ob pomoči svojih somišljenikov v državnih telesih in po drugi z novo poulično ofenzivo, katere demantna konica so novoustanovljeni NAR. Ta dvojna vzporedna strategija ima kot edini cilj zamajati v ljudeh zaupanje v državne usta-nove in v predstavniško demokia-Cijo ter obenem znova uveljaviti strategijo nasprotnih ekstremizmov, v poskusu, da bi premaknili odloc-no na desno politično os v državi. Naklep je jasen in nedopustno je, da ga obveščevalna služba in organi pregona ne skušajo preprečiti. A vrnimo se k begu Giovannija Venture. Agenti, ki so ga stalno spremljali, so šele včeraj opoldne okrog 16. ure zasumili, da nekaj ni v redu, ker založnika proti njegovi navadi že ves dan ni bilo na spregled, Z dovoljenjem sodnika so vlomili' v njegovo stanovanje v LT. Cappuccini 18. Žal, je bilo tedaj že prepozno, ker so lahko le ugotovili, da Venture ni več doma. Čeravno je preiskava že v teku. policija zaenkrat ne ve ali noče odgovoriti na kopico zaskrbljujočih vprašanj, ki se najbrž poraja vsakemu izmed nas. Edina ugotovitev je le, da je založnik dobro prikrival svoje dejanske namere. Kar pa je ob dogodku. ki je po sološni oceni veliko bolj zaskrbljujoč od Kapoler-jevega pobega, odločno premalo. (vt) jen pomen osimskih sporazumov in odnosov med Italijo in Jugoslavijo v okviru vzdrževan,ja miru in 'varnosti na celim in na Sredozemlju. Osnutek je politična komisija sklenila poslati evropski skupščini kot »priporočilo*. Poslanica Brežnjeva predsednik Titu BEOGRAD — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josin Vrhovec je spre el včeraj sovjetskega veleposlanika Nikolaja Rodionova na njegovo zahtevo. Ambasador Sovjetske zveze v Beogradu je jugoslovanskemu zunanjemu ministru izročil o-sebno poslanico sovjetskega državnega in partijskega voditelja Leonida Brežnjeva za predsednika Tita. BEOGRAD — Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djura-novič je sprejel včeraj podpredsednika češkolovaške vlade Jindriha Zahradnijia UlllllllkllllllllHIIIIIIIHIIIIMIIIIIIIIIHimilHIMIIUHItllltlllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIItIMIIIIIIUmilllllllimi ZA RAZČIŠČEVANJE NESOGLASIJ Piccoli (KD) predlaga nov vrh vladne večine S predlogom se strinjata PSI ia PSDI Craxi ponuja nov dogovor o imenovanju vodilnih kadrov državnega gospodarstva RIM — Zdi se, da je glavno vprašanje italijanske republike, kako vsaj začasno pomiriti komuniste, ki so sprožili ofenzivo proti vladi in demokristjanom. Tako je Piccoli predlagal, naj bi nesoglasja v okviri vladne večine razčiščevali na novem «vrhu» petih strank. Craxi pa je na seji socialističnega vodstva pozval k skrajni previdnosti in celo ponudil komunistom, naj bi se še enkrat dogovarjali o izbiri vodilnih kadrov državnega gospodarstva. Flaminio Piccoli je, kot znano, glavni kandidat za Andreottijevo nasledstvo, zato skuša že sedaj pokazati, da je pripravljen na dialog, «Prepričan sem,* pravi Piccoli in poudarja, da govori v imenu cele KD, »da bi razpust vladne večine bila huda stvar, saj bi Italija bila izpostavljena hujšim napadom teroristov, zamudili pa bi tudi ritem evropskega združevanja, v katerem je mesta ra vse, od strank do sindikatov.* Zato Piccoli poziva stranke, naj vendar utišajo polemike in naj se raje usedejo za isto mizo in »dostojno razčistijo nesoglasja*. Previdnost je bilo osnovno vodilo seje vodstva PSI. O triletki niso razpravljali (najbrž bodo temu posvetili drugo sejo), pač pa o političnem položaju. Craxi je v uvodu poudaril, da so socialisti pripravljeni na »kolegialno razpravo* o problemih, cilj tega srečanja pa naj bo «obnova -učinkovitih in solidarnostnih ravnotežij*. Tajnik PSI je skušal celo pomiriti razboritost Balzama, ki je prejšnje dni prilival olja na ogenj polemike s komunisti. Da bi dokazal odprtost do KPI je Craxi celo sprožil nepredvideno akcijo: predlagal je, naj bi še enkrat pre-diskutirali kriterije izbire vodilnih kadrov državnih gospodarskih ustanov, da bi bila čim enotnejša, časa za to je zelo malo, saj bo »komisija Milani* že jutri pričela z razpravo o posameznih kandidaturah. Prva je na vrsti kandidatura socialista Maz-zantija za predsedstvo ENI. Komunisti so za danes sklicali sejo vodstva. Razpravljali bodo o triletki. Edini, ki se je včeraj oglasil v polemiko je Alessandro Natta. »Pravijo, da je to nujnostna večina,* poudarja predsednik poslancev KPI, »nočejo pa pojasniti, čemu je za en sam zakon potrebno razpravljati dve leti. V KD prevladuje protikomunist Donat Cattin in mi to jemljemo na znanje. Če pa nam Zaccagnini iz ZDA zagotavlja, da je sedanje ravnotežje prava koncesija komunistom, odgovarjamo, da se s tem ne strinjamo. Tako ne gre naprej.* P. P. RIM — Konec tedna bo predsednik republike Sandro Pertini uradno obiskal Savono in se nato zasebno podal v rojstno vas Stella. Zgledni odnosi in dobra volja Najbrž je najpomembnejša misel, ki je bila izrečena med obiskom italijanskega zunanjega ministra Forlanija v Jugoslaviji ta, da predstavljata Italija in Jugoslavija pravi zgled urejenih prijateljskih odnosov v svetu, ki je prepoln kriznih situacij in vojnih žarišč. Zgled ne samo za Evropo in Sredozemlje, temveč dejansko z® ves svet, kajti jadranski sosedi sta znali z umirjeno politiko in velikim občutkom za realizem premostiti zgodovinske spore in celo trajno razliko notranjih družbenopolitičnih ureditev. Italija se v zunanji politiki oslanja na atlantsko zavezništvo in solidarnost z ZDA, Jugoslavija pa je gotovo najdoslednej-ši zagovornik politike neuvrščenosti in aktivnega iskanja miroljubnega reševanja mednarodnih sporov. Ta zgled sta Jugoslavija in Italija dali z osimskim sporazumom, ki ni samo zapečatil dokončne razmejitve med njima in s tem odstranil žarišče potencialnih ozemeljskih sporov, pač pa to rešitev povezuje s perspektivami sodelovanja na vseh in izrazito na gospodarskem področju in vse to temelji na dejanskih interesih ljudi, ki na tej dokončni meji žive. Marsikomu, ki živi pri nas, v Trstu ali Gorici ali v Kanalski dolini, se bo vse to zdelo malo. In vendar ni tako. Mnogo manj lahko v drugih predelih sveta zadostuje za napovedano ali pod pepelom tlečo vojno konfrontacijo, hladno ali vročo, kot bi temu preprosto rekli. Pri tem velja podčrtati, kot sta to storila šefa obeh diplomacij, da je trajno jamstvo razvoja teh prijateljskih odnosov predvsem v interesih, ki jih obe državi zagovarjata. Jugoslavija s svojo dosledno politiko neuvrščenosti in aktivnega nasprotovanja blokovski razdelitvi sveta nujno čuti potrebo po navezovanju vsestranskih odnosov z Zahodno Evropo, ki se čedalje bolj postavlja kot samostojen dejavnik na svetovnem prizorišču. Italija pa prav tako dobro ve, da se v okvir sicer močnejših evropskih partnerjev vključuje s trdnih pozicij. če poudarja dejavnik varnosti in stxlelovanja na Jadranu s svojo vzhodno sosedo. Od tod, torej, mimo iskrenih prijateljskih čustev, angažiranost i-talijanske diplomacije za ugodno rešitev vprašanja sklepa gospodarskega sporazuma med Jugoslavijo in EGS in v tem okviru italijanska. v Bruslju že osvojena zahteva o vključitvi duha in črke osimskih sporazumov v ta širši evropski okvir. Na tem scenariju načrtovanja bodočnosti tega konca Evrope tja do leta 2000 pa obe jadranski sosedi zavestno poudarjala vlogo narodnostnih manjšin, ki so bile v preteklosti marsikdaj cjabolko sporam, sedaj pa postajajo čedalje bolj trdno jamstvo tesnejšega sodelovanja. Pogoj, da bosta narodni manjšini (italijanska v Jugoslaviji in slovenska v Italiji) zares lahko opravljali to vlogo pa je njuno dobro počutje, enakopravno vključevanje v ta proces sodelovanja na praktični osnovi in torej ustvarjanje vzdušja demokratičnega sožitja, ki bo trajno samo, če bosta manjšini in naša, slovenska še posebej, ustrezno zaščiteni in vključeni v splošni okvir družbene rasti obmejnih področij. Tik pred zaključkom svojega o-biska v Jugoslaviji je italijanski zunanji minister Forlani skoraj dobesedno ponovil Andreottijevo zagotovilo predstavnikom naše manjšine: »Če je dobra volja, ga ni problema, ki bj ga ne mogli rešiti.» Če. Dobra volja — tako vsaj kaže — obstaja in jo italijanski predstavniki poudarjajo na vsakem koraku. Slovenci seveda pričakujemo da bodo besede postale dejanja in vsakodnevna praksa. Odprto je vprašanje odobritve globalnega zaščitnega zakona, ki bo le prvi korak k enakopravni vključitvi naše manjšine v družbeno in politično življenje naše dežele in obmejnih krajev. Proti tej povsem upravičeni demokratični nujnosti so se zadnje čase mobilizirale vse reakcionarne sile, vendar je prav, da i-talijanska republika plača svoj u-stavni dolg do nas in tako odstrani tudi zadnji madež s sicer čiste strani mednarodnih odnosov na vzhodni meji. Pomladi bo predsednik republike Pertini šel na uradni obisk v Jugoslavijo, k Titu. Mi lahko ob tej priliki samo izrazimo upanje, da bo na srečanju dveh starih partizanov podan vsaj prvi pozitiven o-bračun konkretnih naporov za o-dobritev zaščitnega zakona slovenske manjšine in uresničevanji o-simskih sporazumov v korist ljudi, ki žive ob meji, za katero se vsi strinjamo, da ne ločuje narodov, pač pa jih zbližuje. STOJAN SPETIČ OB OBISKU DELEGACIJE STARŠEV LICEJA Prefektura in kvestura zagotovili da bosta zaščitili slovenske šole Sef kabineta na prefekturi dr. Mazzureo in kvestor Giusti pokazala razumevanje za zaskrbljenost po izbruhu fašističnega ustrahovanja Tričlansko odposlanstvo izvoljenih predstavnikov staršev v razredne svete znanstvenega liceja »France Prešeren* v Trstu je včeraj dopoldne posredovalo vodstvu prefekture in kvesture protestno pismo v zvezi z nedavnimi zastrahovalnimi telefonskimi sporočili o namišljenih peklenskih strojih v notranjosti svetoivanske in drugih slovenskih šol v našem mestu. V pismu, ki so ga matere dijakov liceja osebno izročile šefu kabineta na prefekturi dr, Domenicu Mazzurcu in kvestor-ju Ferdinandu Giustiju, je med drugim izražena nujna potreba, da pristojni dejavniki preprečijo uresničitev fašističnih groženj ter primerno zavarujejo slovenska šolska poslopja, tako da se bo pouk lahko nemoteno odvijal. Mazzureo in Giusti sta se obvezala, da bosta prefektura in policijsko poveljstvo u-kremla vse mogoče, da se naredi konec terorizmu. Delegacija se je najprej odpravila na prefekturo, da bi se sešla z njenim načelnikom dr. Mariom Marrosujem, ki pa je bil zadržan drugje, zaradi česar jo je sprejel šef kabineta. Dr. Mazzureo je pozorno sledil izvajanjem članic odposlanstva in pokazal razumevanje: »Veste, tudi jaz sem oče, otrok mi študira v 'Danteju' in tudi ta, kot sicer vrsta drugih italijanskih šol, ima neprestano opravka s telefonskimi grožnjami*. Pripomnil je, da bo o zadevi obvestil prefekta ter se obvezal, da bo prefektura storila, kar je v njenih močeh, vendar grenko pristavil, da zaradi pomanjkanja agentov varnostnih sil žal ni mogoče vseh 21 ur zastražiti sleherno šolsko poslopje. Starši, šolniki, učeča se mladina in demokratični občani tega seveda tudi ne zahtevajo, hočejo pa, da o-blasti enkrat za vselej stopijo na prste neposrednim storilcem, zlasti pa dobro znanim središčem tržaškega novofašizma, kjer kujejo protidemokratične naklepe in načrtujejo strategijo napetosti zoper omikano sožitje in prijateljsko sodelovanje med tu živečima narodnostnima skupnostima. Delegacijo je zatem sprejel kvestor v prisotnosti funkcionarja političnega urada Digos, podpolkovnika Cesarija. Giusti je zastopnicam staršev izrazil svojo solidarnost ter obljubil, da bodo pristojne policijske sile napele vse moči za preprečitev nadaljnjih ustrahovalnih akcij. Od današnjega dne, ko pojde polki Cesari na razgovor k ravnateljici liceja «F. Prešeren*--Lauri Abramijevi, bodo agenti vsako jutro pred začetkom pouka preiskali šolske prostore. Kvestor je izrazil ogorčenje nad vzdušjem, ki je zavladalo v Trstu in zaskrbljenost, ker demokratično prebivalstvo na primeren način ne dvigne svojega glasu proti fašističnemu rovarjenju: «Ko bi se kaj takega dogajalo v Perugii, bi zoper politične nasilneže vzrojilo vse mesto*. Giusti je po rodu iz Perugie, (dg) Poviški pokojnin po novem letu Zavod za socialno skrbstvo INPS je sporočil poviške pokojnin, ki veljajo po novem letu. Pri tem opozarja upokojence, ki so še v rednem delovnem razmerju, da bodo prejeli sporočilo o novih odtegljajih na njihove pokojninske prejemke. Za uradnike in delavce se minimalne pokojnine zvišajo za 19,3 odst., pokojnine pp, ki so nižje od minimalne ali so zgolj dopolnilnega značaja pa samo za 2,9 odst. Ostale pokojnine, ki so višje od minimalne, se zvišajo za 2,9 odst., vendar je temu povišku potrebno prišteti še znesek 32.566 lir. Upokojencem, ki so opravljali samostojna dela in prejemajo pokojnino iz ustreznega sklada pa se zviša za 13,4 odst. Prav tako se za 13,4 odst. zvišajo »socialne pokojnine«, ki bodo odslej znašale 72.250 lir mesečno. sestali v tržaškem Avditoriju z javnimi upravitelji naše dežele. Glavni ravnatelj Blagajne dr. Falcone je v svojem obrazložitvenem posegu povedal, da je na razpolago za finansiranje javnih del 2.500 milijard lir, od katerih bi na občine naše dežele odpadlo 36 do 40 milijard lir. Dr. Falcone je med drugim poudaril, da postavlja ta program nove temelje odnosom med krajevnimi upravami in osrednjo vlado, zlasti še. ker predvideva veliko hitrejše postopke pri dodeljevanju potrebnih sredstev javnim u-pravam za javna dela. Falcone se je jpo tem srečanju sestal tudi z deželnimi upravitelji. DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI Srečanje s predstavniki Blagajne za depozite in posojila V (Aviru srečanj, ki jih je Blagajna za depozite in posojila priredila v vseh glavnih mestih italijanskih dežel z namenom, da bi obrazložila programe za obsežne finančne posege pri uresničevanju javnih del v pristojnosti krajevnih uprav, so se predstavniki Blagajne včeraj NiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaumiiiiimfiimiiiiiniiiiiiiimtiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii POSVET PARLAMENTARCEV KPI NA DEŽELI Rešiti je treba iz krize štiri industrijske obrate Največje težave v podjetjih SIRT in CMI ter v zasedenih obratih predilnice li i / Siril >/« !,*•;,/ Velika udeležba na seminarju za italijanske šolnike iz SFRJ Na sporedu obravnava žgočih tem sodobne kulture • Poudarjena vloga manjšin kot mostu prijateljstva in sodelovanja Včeraj se je s sprejemom v hotelu «Jolly» začel seminar za učitelje in profesorje italijanskih šol v Istri in na Reki. Seminar je pripravila tržaška Ljudska univerza v sodelovanju z Unijo Italijanov za Istro in Reko ter s pedagoško službo reških občin. Seminarja se je u-deležilo nad 60 profesorjev in učiteljev. Na otvoritvi sta bila med drugimi prisotna tudi predsednik U-nije Mario Bonita in ravnatelj Ljudske univerze prof. Giuseppe Rossi Sabatini. Pobudniki seminarja so poudarili važnost tradicionalne prireditve, ki omogoča šolnikom italijanske manjšine v Jugoslaviji, da se izpopolnjujejo in seznanijo z najnovejšimi dosežki na področju jezikoslovja, književnosti, matematike, biologije, ekologije in drugih ved. Seminar je važen tudi zato, ker potrjuje vlogo manjšin kot »mostu* prijateljstva in sodelovanja med dvema državama. Seminar želi prikazati nekatera žgoča in sodobna vprašanja današnje kulture in znanosti, pri tem pa ni naključje, da večino tem izbirajo sami zainteresirani šolniki. Seminar daje tudi priložnost, da se soočata jugoslovanski in italijanski šolski sistem, zato je letos predvidena tudi diskusija na to temo. U-deleženci seminarja bodo v teh dneh lahko tudi pobliže spremljali kulturno življenje Trsta. Program namreč predvideva ogled pomembnejših likovnih razstav, obisk gledališke predstave v gledališču Ros-setti in predvajanje filma. Skratka, prireditelji skušajo goste iz Istre in z Reke seznaniti z živim, kulturnim tkivom našega mesta. V kulturnem delu srečanja naj omenimo pogovor s pesnikom U-gom Fasolom, ki bo govoril o svojem pesniškem delu in izbranem delu, ki je izšlo pred kratkim. Tradicija seminarja je namreč tudi ta, da se slušatelji ne srečujejo samo s predavatelji, ampak tudi s samimi umetniškimi ustvarjalci . Po slovesni otvoritvi jc prof. Bruno Maier predaval o deli. Itala Sve-va, to je o pisatelju, ki ima v julijanski kulturni stvarnosti vedno vidnejše mesto, (am) Za m«stno središče naj bo količnik 0,9 Do konca meseca bi morala tržaška občina razdeliti svoje ozemlje na področja, po katerih se določajo dokončni količniki za izra čunavanje »pravičnih stranarin* kov študijo, ki so jo predložili pristojni komisiji občinskega sveta. Socialisti v bistvu predlagajo, da se za vse mestno središče do Sv. Jakoba in spodnjega Rojana določi količnik 0,9, kar pomeni, da bi se najemnine, izračunane na osnovi zakona o pravičnih stanarinah, znižale za 10 odstotkov. To je po mnenju PSI v skladu z zakonodajo in navodili dežele, obenem pa s stremljenjem, da se onemogoči izrinja-nje manj premožnih slojev iz mestnega središča in se pospeši preureditev starih stanovanjskih zgradb. Izid natečaja za radijske igre Včeraj so na sedežu RAI v Trstu razglasili izid natečaja zr slovenska radijska dramska dela, ki ga je razpisal deželni sedež italijanske radiotelevizije za Furlanijo - Julijsko krajino. Izid natečaja je razglasil predsednik posebne komisije prof. Martin Jevnikar, nagrade pa sta podelila upravni ravnatelj RAI dr. Botteri in ravnatelj slovenskih programov dr, Benedetič. Prve nagrade komisija ni podelila. Drugo nagrado sta prejela Boris Pahor za igro »Operacija srca* in Drago Gorup za delo «Carsoline Eden Rezerve*, tretjo nagrado je prejela igra Borisa Pahorja »Na krovu*. Rajonski sveti Včeraj se je sestal rajonski svet za Kjadin in Rocol. Svet je med drugim imenoval predstavnika rajona v občinski davčni svet, obenem pa je izvolil predsednika komisij za urbanistiko in socialno skrbstvo. Danes ob 19. uri se na sedežu (Rotonda del Boschetto 3/f) sestane rajonski svet za Sv. Ivan, Lonjer in Podlonjer. V petek se sestane rajonski svet za Sv. Jakob in Pončano. Seja bo ob 20. uri na sedežu občinske izpostave v Ul. Caprin 18/1. V petek bo zasedal tudi rajonski svet za škorkljo in Kolonjo. Seja bo ob 18.30 v Ul. Cologna 30. obložile mizo, na vaškem trgu so kramarji prodajali vsakovrstne drobnarije, gostilne in osmice pa so nudile domačinom in gostom okusne domače jedi in seveda pristno žlahtr no kapljico. Zvečer je bila v prosvetni dvorani kulturna prireditev, ki se je potem ob kozarcu vina in ob veselih zvokih godbe na pihala zavlekla pozno v noč. Tudi danes bo v Borštu in Zabrežcu veselo. Vse tri vaške gostilne so dobro založene z domačimi specialitetami in pri «Mitnjačevih* v Zabrežcu je odprta že tradicionalna osmica, tako, da se tistemu, ki danes obišče Boršt, ni treba bati, da bi odšel lačen ali žejen domov. Tudi prosvetni delavci se niso izneverili svojemu staremu običaju. V priredbi p.d. Slovenec bo zvečer ob 20.30 v prosvetni dvorani kulturna veselica. Nastopili bodo osnovnošolski otroci, mešani pevski zbor, mladinska godba na pihala in dramska skupina z veseloigro »Dogodivščine družine Sruda*. Igro so sami spisali, poskrbeli za glasbene vložke, zrežirali in postavili tudi u-strezno sceno. Naj omenimo, da je za to priložnost priskočil na pomoč tudi član dramske skupine iz Bo-Ijunca. To še enkrat potrjuje, da je pobuda o ’ medsebojnem sodelova nju, ki .jo je dal koordinacijski odbor prosvetnih društev iz Brega, obrodila zaželene sadove in da je bil obenem tako dokončno premo-ščen nekdanji izrazit kampanilisti-ien duh. Kulturni delavci iz Boršta in Za-brežca upajo, da se bo njihovemu vabilu odzvalo veliko število ljudi, tako, da bo njihovo nesebično in požrtvovalno delo na primeren način poplačano, (pe) Boltov cPoiirek zemlje* v gledališču Rossetti V gledališču Rossetti je bila včeraj tržaška premiera dela Heinricha Bolla -»Požirek zemlje». Dramo je izvedla gledališka skupina «Ater — Gli Associati* iz Emilie Romagne v režiji Gianjranca De Bosia. V naslovnih vlogah so nastopili Roberto Alpi, Angela Cardile, Giuliana De Sio, Filippo F. Fassina, Antonio Garrani, Virginio Gazzolo, Pierluigi Giorgio, Roberto Herlitzka, Umberto Marino in Fabrizio Temperini. Sceno in kostume je izdelala Maria An-tonietta Gambaro. Bollova drama rPožirek zemlje» je tragična metafora o razčlovečeni družbi. Dogaja se na umetnem otoku sredi morja, kjer biva skupinica ljudi, ki je preživela vesoljno katastrofo. Umrli so ljudje, umrle so humanost in ostale vrednote. Na otoku veljata samo stroga, hierarhična lestvica oblasti in borba za živež. Komaj, ko najnižji v družbi okusijo nekaj hrane nekdanjih ljudi, ki so jo potapljači našli na dnu morja, se znova prebudijo v njih želje po izgubljenih vrednotah, kot so ljubezen, svoboda, veselje in igra. Bollova drama o izgubljeni človečnosti, je ostra satira na današnjo družbo, fantastični otok je v bistvu naša zemlja ... (am) Luca Pavolini v krožku «Che Gucvara» Krožek za družbenopolitična proučevanja «Che Guevara* prireja ob 10-letnici obstoja krožka predavanje Luče Pavolinija, člana vsedržavnega vodstva KPI, ki bo govoril o politiki in kulturi. Predavanje bo ob 18. uri v dvorani v Ul. Madonni-na 19. met psihoanalitičnega obravnavanja. Skratka, izredno zanimivo predavanje o temi, o kateri je marsikdo imel doslej zgrešeno predstavo. (tm) Komorni orkester «F. Busoni» v Rossettiju Prejšnji ponedeljek, 15. januarja, je Tržaško koncertno društvo organiziralo v Rossettijevi dvorani zelo uspelo produkcijo, na kateri so nastopili mladi, a talentirani gojenci tržaškega konservatorija «Giuseppe Tartini*, kot pianistka Maria Crislina Malusa (ki je izvajala Mozartov koncert v d-molu KV 165), violinist Massimo Belli (Corelli; La follia) ter pianistka Paola Fasola (3. Beethovnov koncert v e-molu op. 37) ob spremljavi komornega orkestra Busoni iz Trsta, ki ga vodi Aldo Belli. Produkcija sama se je začela * eno od bolj znanih skladb Antonia Vivaldija, Concerto grosso v d-molu za dve violini, čelo in orkester. kjer so se izkazali, čeprav ob plitvem zvoku, solisti Antonio Consoli, Angelo Vattimo in Mario Blason. Prvi del večera je zaključil Mozartov klavirski koncert v d-molu KV 466, ki ga je izvajala, ob veliki tremi, precejšnjem pedalu in nesoglasju z orkestrom, Maria Cristina Malusa. Drugi del se je pa začel s Ca-rellijevo »La follia», kjer se ie izkazal z že precej izoblikovanim zvokom in dobrim temoeramentorn violinist Massimo Belli. Večer sam pa se je zaključil z nastopom 15-letne Paole Fasola, ki je izvajala 3. klavirski koncert Ludviga van Beethovna. Mlada pianistka je pokazala veliko gotovost in mnzikalnost, mora pa posvečati veliko več pažnje na nedovoljene stilne in, zlasti, ritmične licence. Vsem nastopajočim in požrtvovalnemu dirigentu Aldu Belliju je ob koncu zelo uspele produkcije tajnik Koncertnega društva, odvetnik Nino Pontini. ob burnem ploskanju občinstva, izročil za spomin lepe plakete. tiiiiituiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiimiiiiimiiitmiifiiiiMiimmniiiiiMiiiiiiiiiimiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimfiilf SINOČI.,y,„yELIKJ, OVOHANI CCA V' ^ Se en prepričljiv nastop sopranistke Pie Cossutte Nasa kriška rojakinja je pela arije iz opere Puccinija, Verdija, Bolita in Cilee . Pri klavirju prof. Silvestri Na pobudo Prijateljev operne glasbe in Krožka za kulturo in umetnost se je včeraj zvečer že drugič predstavila v veliki dvorani CCA o-perna pevka Pia Cossutta - Ciciari, sestra bolj znanega tenorista Karla Cossutte in torej naša kriška rojakinja. Naši bralci se gotovo še spominjajo ko smo o njej pisali, da se je po dolgoletnem bivanju v Buenos Airesu vrnila z možem v Trst. Petje je študirala v Argentini in potem tudi redno nastopala kot interpretka številnih glavnih vlog v slovitem opernem gledališču Colon. Svoj sinočnji spored (napovedoval ga je prof. F. Vidali) je začela z manj znano arijo Anne iz ene prvih Puccinijevih oper »Le villi* in nato v prvem delu zapela še tri arije iz Puccinijevih oper in sicer: arijo cin quelle trine morbide» iz cManon*, arijo »Si, mi chiamano Mimi» iz «La Boheme* in arijo *Tu, tu pic-colo iddio* iz *Butter]ly*. V drugem delu je zapela najprej ariji «D’amor sulVali rosee» in »Me pelegrina ed orfana» iz opere *Tru-badur» in «Moč usode*, arijo Mar-gherite cUaltra notte in fondo al mare* iz Boitove opere cMefistofe-le» in arijo »Io son Vumile ancella* •iiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiitiiiiiifinitiiiiiiiiniiiiiiiiiiviiimiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiHiiiiiiiiMuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OB PONOVNEM PRIMERU POSILSTVA Nasilje, ki ga ženska ne sme več prenašati Hudo pretresena in prizadeta, vendar odločna — taka je prišla na tržaški sedež ženske organizacije po pomoč. po žensko solidarnost, 40-letna Franca, zadnja iz dolgega seznama žrtev posilstev. O njej in zanjo travmatičnem dogodku, je z običajno netenkočutno-stjo poročal tržaški dnevnik ki je seveda poudaril, da je posiljena ženska ločenka. Tudi zaradi tega se je Franca odločila, da bo o dogodku sama spregovorila, še več, da bo naredila vse mogoče, da pride čimprej do sodne obravnave. Dogodilo se je sredi prejšnjega tedna: Franca se je kot vsak večer vračala z dela domov, nekaj ur dnevno namreč streže slepi starki, ko se je njenemu avtomobilu, ki je bil ustavljen zaradi rdečega šema-fora. približal mladenič s strganim škornjem v roki. Ljubeznivo jo je zaprosil, če ga zapelje do avtobusne postaje in po krajšem oklevanju ie Franca privolila. Na poti do postajališča je mlade nič. kateremu je Franca prisodila Zaradi tega je tržaška federacija : okoli 15 let, čeprav jih ima dejan-PSI izdelala s pomočjo strokovnja | sko 18, pripovedoval žalostno zgod- bo lastnega življenja, ki se je zadnja leta odvijalo med poboljševal-nico in zaporom. Tako ga je Franca peljala še tja, kjer je baje Umberto, tako mu je ime, stanoval. Vendar pa mladenič pri tistih podrtijah, kamor sta prispela, ni hotel izstopiti, temveč se je z nenavadno agresivnostjo spravil nad žensko in ji grozeče ukazal naj se sleče. Franca mu je najprej ušla iz avta, a jo je dohitel in jo udaril po glavi, nakar jo je odgnal v eno izmed podrtij in jo posilil. Nazaj grede je hotel voziti sam, pa čeprav nima vozniškega dovoljenja. pripeljal na neki trg, kjer je od France spet zahteval, naj se sleče, šele po drugem posilstvu je smela sesti za volan in odpeljati Umberta pred točno določeno gostilno, kjer je končno izstopil, a j je prej zabičal naj ga naslednji večer poišče v nekem baru. Prestrašena, ponižana in pretepena je tisto noč Franca prišla do mov, ker se je najprej odločila, da bo o vsem molčala, krajši trezen premislek, predvsem pa zavest, da s tako odločitvijo dopušča da bi se kaj podobnega primerilo njeni odra- ščajoči hčeri ali kaki njeni vrstnici, ji je dalo poguma, da je še isto noč poklicala policijo. Najprej so jo preiskovalci spremili v bolnišnico, nato pa jih je ona privedla do mladeničevega stanovanja. Pot do ženske organizacije je našla sama, oziroma, kar je mogoče še bolj presenetljivo, so ji kar preiskovalci svetovali, da se obrne še na ctiste ženske, ki so se tako odločno potegnile za usodo posiljenega spasticnega dekleta*. Najavila se je kar po telefonu z neobičajnim «veste jaz sem tista, o kateri je tržaški dnevnik precej izkrivljeno poročal, lahko pridem k vam?* S tihim utrujenim glasom je svojo dramatično prigodo obnovila tistim, ki si jih je izbrala za svoje zaveznice in zagovornice, to je predstavnici kolektiva za zdravje žensk in odvetnici. Spraševala ie *kaj bi vi storile*, z žalostjo ugotavljala, da so jo zaradi precej točnega in ciničnega o-piša v tržaškem dnevniku prepo znali vsi sorodniki in znanci iv jo obsuli s telefonskimi pozivi, oglasil se je tudi ločeni mož, ki ji je za- grozil, da ji odvzame varstvo nad punčkama. V nekaj dnevih se je tako v očeh večine iz «uboge ločenke z dvema otrokoma» prelevila v «prikupno posiljeno ločenki * in kot taka se je odločila, da bo zase zahtevala pravico in spoštovanje. Ne zgolj v želji po pravični kazni za prestopnika. ki je že v zaporu, temveč predvsem iz upravičene zahteve, da se uveljavlja temeljna pravica vsakogar do spoštovanja njegove osebnosti, se je obrnila na vsak možen naslov. Teptanje ženske kot samostojno bitje je namreč — kot je že večkrat ugotovil tudi kolektiv za zdravje žensk — eno izmed poglavitnih značilnosti posilstev in drugih oblik na silstva. Kolektiv bo podprl Franco zaradi njene osebne prigode, predvsem pa zato, kot so poudarile njegove pred stavnice, da dr. takih dogodkov ne bi prišlo več, oziroma, da jih ne bi ocenjevali kot nekaj nepomembnega in vsakdanjega, kar nikakor ne načenja demokratičnih načel ita lijanske družbe, (bp) iz opere A. Cilee rAdriana LecoU-vreur*. Dodala je še špansko narodno pesem «Esteresita». Pevka je kot že ob svojem pr-vem nastopu, in morda tokrat na št bolj prepričljiv način, potrdila svojt lepe vokalne odlike in predvsem it' jemno razsežen volumen, ki ji do-voljuje skoraj enako glasovno im tenzivnost v nižinah in višinah, e katerih se moč in lepota njenega glasu in nezmanjšana intonančna či' stost samo še stopnjuje. Iz nekaterih manj zanesljivih nastavkov in prt' hodov bi bilo mogoče soditi, da trenutno ni najbolje uvežbana, pač zaradi daljše aktivne odsotnosti z odrskih desk, toda zanesljiva tehnika, s katero razpolaga in s katero premaguje določene težave, je jamstvOi da bi lahko razmeroma hitro premostila sedanje obdobje in se z «' spehom pojavila v novi sezoni gledališča tVerdi*. Pa še to: čeprav ji Puccinijeva glasba leži, je njen sopran vendarle po našem občutka bolj ustvarjen za vokalno krepkejše vloge, ker učinek njenega glasu raste z njegovo intenzivnostjo. Kot je rečeno je pevka, in tudi njen vzorni spremljevalec pri klavirju prof. Silvestri, bila deležna toplih aplavzov številnega občinstva, med katerim seveda ni manjkalo njenih kriških rojakov in znancev-________________________ (jk) Danes seja miljskega občinskega sveta Drevi se sestane miljski občinski svet. Na dnevnem redu so številna vprašanja, med njimi ustanovitev stalnih komisij za odnose s Koprom« varnost v petrolejskem pristanišču« ukrepi za mladinsko zaposlovanje in priprava podrobnostnih načrtov za zgodovinsko središče. Ob izgubi Rudija Guština, predsednika repentabrske sekcije ANPI, izrekajo člani sekcije najgloblje sožalje družini. Učenci V. razreda osnovne šol® A. Gradnik z Rcpentabra izrekaj® sošolki Tiziani globoko sožalje ob izgubi dragega nonota. PD Kraški dom z Repentabra Izreka sožalje odborniku Branku Guštinu in družini ob izgubi dragega očeta Rudolfa. Ob Izgubi svojega člana Rudolfa Guština izreka Društvo slovenskih lovcev - Doberdob globoko sožalje družini. cm GLASBENA MATICA Trst Sezona 1978-79 Peti abonmajski koncert Jutri, 18. januarja 1979, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu klavirski recital MASSIMA GONA Na sporedu: Clementi, Bach, Chopin, Merku, Schumann, Saint-Saens, Casella, Prokofjev in Ba-lakirev. Prodaja vstopnic v pisarni GM °d 9. do 12. ure in eno uro Pred pričetkom koncerta pri bla-Bajni Kulturnega doma 'Veljajo že kupljene vstopnice. PD SLOVENEC. vabi na Kulturno prireditev ob prazniku vaškega patrona danes, 17. t.m., ob 20.30 in v nedeljo, 21. t.m., ob 17. uri v društvenih prostorih v Borštu. Vabljeni! 1 STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU CARLO GOLDONI NERGAČ komedija v 3 dejanjih (2 delih) V soboto, 20. januarja, ob 20.30 v kinodvorani »Roma* v Miljah. V nedeljo, 21. januarja, ob 16. uri v Ljudskem domu v Križu. Gledališča ttOsSETTI Danes ob 18. uri Boli «Un sorso di terras. v izdaji ATER - Gli Associati. {•ed I sreda. V abonmaju odrezek stev- 4. Rezervacije pri osrednji blagajni za ponovitve do 21. januarja. Kino DOSLEDNO UVELJAVLJANJE NAČELA DVOJEZIČNOSTI Zasedanje skupščine samoupravne interesne skupnosti za kulturo in izobraževanje pripadnikov italijanske narodnosti V Kopru je zasedala skupščina samoupravne interesne skupnosti za kulturo in izobraževanje pripadnikov italijanske skupnosti. Navzočih je bilo 53 delegatov, med gosti pa -------------- naj omenimo predsednika občinske nansiranje konference Socialistične zveze v Ko- kulturnimi, pru Raula siškoviča in predsednika komisije za vprašanja pripadnikov, italijanske skupnosti pri obalni konferenci Socialistične zveze Dušana Fortiča. Iz referate«; in iz razprave je bi lo razvidno, da je organizacija o-pravila v štiriletnem mandatnem razdobju pomembno delo na kuitur-nem in izobraževalnem področju, med glavnimi prihodnjimi nalogami pa bo skrb za celodnevno šolo ter za druge šolske in otroškovarstve-ne ustanove s poukom v italijanščini. Na skupščini so tudi nagla- sili, da bo potrebno izboljšati pouk italijanščine m slovenščine na o-snovnih in srednjih šolah v Kopru, saj tudi to sodi k doslednemu uveljavljanju načela dvojezičnosti. Na skupščini so ponovno izvolili za predsednika Ennia Opassijd, za predsednika izvršnega sveta pa Li-via Crevatina. Obmejno sodelovanje v ospredju srečanja med predstavniki in Nove Gorice binsko obogatitev tega sodelovanja, zlasti pa bi moralo bolj sodelovati združeno delo. Na sestanku so. predlagali, naj bi pripravili konkretne programe, fi- -----■—M utrditev stikov med športnima in drugimi društvi pa bi uredili na republiški ravni. Poudarili so tudi veliko vlogo obeh narodnostnih skupnosti na tem področju. Zelo pomemben je tudi dogovor o srečanju županov obmejnih občin. • Danes ob 19. uri bo na Trgu Pa-pa Giovanni štev. 6 tla sedežu CdL-UIL zborovanje najemnikov iz Pog-gi Paese. Cilj zborovanja je, dau-gotovijo, ali so pristojne oblasti rek ukrepale na najprimernejši način, da zagotovijo najemnikom vstop v kupljena stanovanja. Kopra Capiiella Underground 18.00 - 20.00 ■ 22.00 «Le plaisir di Max Ophuls*. Jean Gabin in Danielle Darieux. "riston Zaprto. 16.30 «Dove vai in vaaanza?* Alberto Sordi, Ugo Tognazzi, Ste-tania Sandrelli, Paolo Villaggio. Prepovedan mladini pod 14. letom. *-Jen 16.30 »Assassinio sul Nilo*. Pe-tpr Ustinov, Jeane Birldn, Bette Davis, Mia Farrow, David Niven. Barvni film. Drattaeieio 16.30 »Uomini d'argento». Michael Caine, Martine Balsam, Cybin Shepard. *-*ceisior 16.00 «Visite a"1 Matthau, Gleffdli" 'JHVRSbHT " enice 15 30 »I forza 10 da ne», Robert Shaiy, Franco Nero/ Nazionale 16.00 «La moglie' eFofcica*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. M|snon 15.30 »Heidi torna tra i toonti*. ristallo 16.00 »Primo amore*. Ugo fognazzi, Ornella Muti. Barvni film. *'i(]drammatico 1600 «Cover girls*. (Porno ragazze per tutti). Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Moderno 16.00 «Grease». John Travol-*a- Olivia Newton-John. Barvni film. Allrora 16.00 «11 viziettos>. Ugo To-Bnazzi, Michel Serraidt. Barvni film. Cnpitol 16.00 «Battaglie nella galas-sia». Barvni film. 'morio Veneto 16.00 »Salvate il ’Gray lariy'». Barvni film. olta Milje 17.00 »Tncontri ravvicina-ti del terzo tipo*. Barvni film. Izleti Smučarski klub Union priredi Smučarski izlet na Zoncolan - Ra-^scletto iri sicer za 3 nedelje za-^r^doma. Informacije in prijave na sedežu v Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459, y„a,k dan razen ob ponedeljkih od m.30 do 12.00 in od 17.00 do 19.30, četrtkih od 17.00 do 19.30 in ob Sobotah od 10.30 do 12.00. pD »Valentin Vodnik* iz Doline pri-eia 21. januarja smučarski izlet v navascletto - Zoncolan. Vpisovanje bb torkih in četrtkih od 20. do 20.30 a 'društvenem sedežu. V Kopru so se sestali predstavniki občinskih skupščin m družbenopolitičnih organizacij Kopra in Nove Gorice. Osnovni 'poudarek razgovorov je bil na obmejnem sodelovanju. Pri tem so ugotovili, da osimski sporazumi, odpirajo široke možnosti za vsestransko sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo- Julijsko krajino, obmejne in druge primorske občine pa imajo tu še posebno vlogo. Čeorač obstajajo pogosti stiki s sosednjimi občinami v Italiji, pa tudi med kulturnimi, športnimi in drugimi organizacijami, bi lahko napravili več za vse- Kultume delavce, predvsem' pa sodelavce Jadranskega koledarja vabimo na tovariško srečanje ob 25-letnem delovnem jubileju urednika Jadranskega koledarja. Srečanje bo jutri, 18. janu-J* trnja,'ob 18.3b v kluh.ski dvorani v Trstu, Ul-sv.- Frančiška 20/11. SKGZ Odbor za kulturo, Mali oglasi NEIZPOLNJENE OBLJUBE UPRAVITELJEV IN BIROKRATOV V novo šolsko poslopje v Ul. Čampi se do marca še ne bo mogoče vseliti Zaradi počasnosti občinske uprave in drugih javnih ustanov stavbo še niso povezali s kanalizacijo - Delegacija staršev je včeraj protestirala pri goriškem županu Na žalost bodo otroci slovenska stanove imenovale svoje zastopnike, osnovne šole iz Ulice Croce, njiho- umestila okrajni šolski svet za Go-vi učitelji in učiteljice ter osebje rico in okolico, ki ima v deželnem didaktičnega ravnateljstva še mesec okviru naslov »štirinajsti okrajni Prosveta l>u \ esi.a i/ Kriza prireja fotografski tečaj, ki ga bo vodil strokovnjak' fotografije. Zainteresirani naj se javijo pri odbornikih društva ali na tel. štev. 225320. Ob začetku tečaja ni potreben fotoaparat. Šolske vesti Zavedni svet srednje šole S. Gregorčič v Dolini vabi starše učencev, da se udeležijo predavanja prof. E-gidija Košute o temi: »Kako pomagajo starši svojim otrokom za boljše šolske uspehe*. Predavanje bo i:a šoli v Dolini danes, 17. t.m., ob 20. uri. Po predavanju bo razgovor o raznih šolskih dejavnostih. Razna obvestila Ob 30-letnict Filatelističnega Kluba Koper je v Pokrajinskem muzeju v Kopru prvič v zgodovini jugoslovanske filatelije odprta razstava originalnih osnutkov za jugoslovanske znamke, ki jih je izdelal mojster Božidar Jakac. Na ogled so tudi studijske zbirke znamk članov Filatelističnega kluba Koper. Razstava bo odprta do 31. januarja 1979 vsak dan od 9 do 12. in od 16. do 18. ure. ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure. Vstop prost. KUPIM udobno štirisobno stanovanje v Gorici, Trstu ali na Opčinah. Gorica tel. 30091 TRGOVINA oblačil pri Domju blizu šole ima razprodajo po nizkih cenah. IŠČEM knjigo M. Matko: »Psihološka sistematika poklicev*, ki je že razprodana, hvaležen, če mi jo kdo proda ali posodi na ogled. Giovanni Brajkovič — Via Zaroli 12 — 20025 Legnano (MI) telefon 0331/547489. KUPIM rabljen gumijasti tekoči trak (električen) dolg približno 5 m. Te lefonirati na št 220109. DELNIŠKA DRUŽBA, ki deluje na področju prodaje ekonomsko • propagandnih storitev v Italiji in Jugoslaviji išče nujno več akviziterjev - propagandistov obeh spolov. Delo je primemo tudi za visoko- 1 šolske študente in študentke, ki razpolagajo s potrebnim delovnim časom, so komunikativnega značaja, imajo smisel za propagando in grafiko, željo po osebni uveljavitvi ter materialni neodvisnosti. Zainteresirani naj pošljejo kratek življenjepis na naslov: Informedia — Casella postale 559, 34137 Trst — Trieste. Vsem prošnjam, ki bodo dospele do 25. januarja, bo družba odgovorila v poku 1 meseca. PRODAM FIAT 128 (famigliare) let nik 1973 — prevoženih 58.000 km. Telefonirati na štev. 82a381. IMAM staro violino 1/1 v zelo do brem stanju, v kateri je v notranjosti pod «S» natiskano sledeče: JOHN BAPT SCmVEIZF.R FECIT 'AT FORMAM'MKRONIMUMU A MATI PESTINI 1813. Violina m na prodaj, rad Bi pa zvedel njenrt današnjo vrednost, Morebitni od govor, sporočite na tel. 413848. ' MLADA slovenska družina išče v najem sončno stanovanje v Trstu ali okolici, za dobo 2 do 3 let. Telefon 724464. NUJNO iščem knjigo «Latinska slovnica in vadnica za prve tri razrede višjih srednjih šol — 1. knjiga*. Telefon 228436 v popoldanskih urah. PRODAM zaradi bolezni dve lepi mladi kravi molznici in junico rjave alpske pasme. Telefon 226309 od 18. do 21 ure PRODAM motokultivator , AGRIA 8 KM s priključki: frezo, plug, kosilnico in prikolico. Telefonira ti v večernih urah na štev. 225323. ZAVAROVALNICA ((GENERALI* — agencija Korado Švab, nudi svojim klientom in prijateljem zavarovalne usluge na vseh področjih zavarovanja. V Trstu, Ul. Genova 14, tel. 61034-5 ali na Opčinah, Ul. dei Salici 1, tel. 211489 ali dva v starem poslopju, ka iti, občinska birokracija ni bila zmožna urediti vsega, kar je bilo potrebno, da bi se v novo poslopje v' Ulici Čampi, ki je namenjena slovenski osnovni šoli, lahko vselili. To so včeraj popoldne ugotovili izvoljeni zastopniki staršev na včerajšnjem sestanku na županstvu, kamor so se napotili v spremstvu občinskega svetovalca Marka Waltritscha, in kjer jih je sprejel župan Pasquale De Simone, ki mu je stala ob stra: ni funkcionarka občinskega tehničnega urada arh. Torgglerjeva, ki sledi gradbenim delom na tem objektu. Razblinile so se tako, če je bilo sploh potrebno, potrdilo obljube, ki so jih dali ugledni predstavniki občine lani oktobra delegaciji staršev, samemu svetovalcu Waltritschu na seji občinskega sveta, in funkcionarji občine didaktičnemu ravnatelju. Takrat so na občini zagotovili, da bodo stvari urejene do začetka zimskih počitnic, da bodo med počitnicami prenesli opremo iz stavbe Ulici Croce v ono v Ulici Čampi in da bodo z novim letom otroci šli novo poslopje. Marsikdo med starši, ki ni bil o zamudi obveščem je prvi dan šole novem letu otroka peljal kar v Ulico Čampi, pa je dobil zaklenjena vrata. Starši so medtem nabrali denar za zakusko ob otvoritvi, v teku so bile tudi priprave za pri merno šplsko prireditev. Stvari pa so se zakasnile in še vedno ni v šolsko stavbo napeljave za vodo, metan, elektriko in tudi ni stavba povezana z mestno kanalizacijo. Starši so bili upravičeno razjarjeni in se niso dali prepričati, da je šlo zares za opravičljive zakasnitve. Kdo je za te zamude kriv? Tako kanalizacija kot napeljava vode, metana in elektrike, morajo preko zasebnega zemljišča. Najprej je občina mislile razlastiti lastnika zemljišča in celo podreti njegovo hišo ter podaljšati Ulico del Brolo do Ulice Čampi, kasneje pa so se sporazumeli z lastnikom, da ta odr stopi del zemljišča, po tem zemljišču speljejo napeljave, v zameno pa mu zgradijo zid okrog njegove hiše. Do spo- ažurna pa so prišli šele kak dan pred lanskini božičem, medtem ko V okviru današnje vsedržavne stavke tekstilnih delavcev bodo u-službenci podgorske tovarne priredili sprevod po mestnih ulicah, ki se bo zaključil v dvorani UGG na Trgu Cesare Battisti. Sindikalisti bodo na tem zborovanju pojasnili vzroke, ki so privedli do zaostritve na tem proizvodnem sektorju. Kakor smo že poročali, poteka akcija goriške enotne sindikalne zveze v tri smeri: odpraviti krizo v podgorski tovarni, kjer je v nevar nosti več tisoč delovnih mest; o-vrednotiti tekstilno, industrijo kot pomemben dejavnik gospodarske stabilnosti v goriški pokrajini; preprečevati pojav črnega dela, ki drobi industrijsko proizvodnjo. V Rimu so potekala pogajanja med delegacijo pokrajinskega enotnega šolskega sindikata ter vladnima pod- je tehnični urad zahtevaj ureditev tajnikoma Mancinijem in Armatom, Jteh zadev že lani februarja, ' da di VMet^IPV^aMm^mefl 'VtaHo Vreme sedaj ni najboljše za fr'h* sindikati o uravnovešeni«—pre ...........................................................■■■■■■.......................................................................... Včeraj - danes Danes, SREDA, 17, januarja O ANTON r?ace vzide ob 7.41 iiy zatone ob ' " ~ Dolžina dneva d.08 — Lu-a vzide ob 21.06 jn zatone ob 9.36 ffutri, ČETRTEK, 18. januarja VERA , , včeraj: najvišja temperatura . st°Pinj, najnižja 1,6 stopinje, ob Uri 5 stopinj, zračni'tlak 1021,2 n b rahlo pada, vlaga 30-odstotna, “° 8 desetink pooblačeno, veter se-®rovzhodnik 8 km na uro, morje 1, 0l'ai mimo, temperatura morja 8,6 sl°Pmje. ROJSTVA IN SMRTI J>ne 16. januarja 1979 se je v Tr-11 rodilo 7 otrok, umrlo pa je 25 °seb. RODILI SO SE: Graziano Scalame-a' Sara Carbonetto, Rossella Gaio-pln' Cristina Pellegrini, Leonarda Affini8610, Paol° Kleiderž, ^iett0 UMRLI SO: 70-letni Giovanni Buf-p.Ir!. 52-letni Luigi Liva, 82-letna 'toJseppma Bonifacio vd Saina, 77-«ni Vincenzo Medos. 79-letni Anto-o Bassanese, 91-letni Francesco ‘|ala, 72-tetna Lucia Pistan vd. Per-V(| ■ 82-letna Anna Maria Mosettig • Bidoii, 60-letna Silvia Battista smi Bantan, 80-letna Giuseppina Bu-Snaeli por. Bencich, 91-letna Maria Davanzo vd. Fragiacomo, 94-letna Stefania Pinzan vd. Caris, 81-letna Luigia Belgrado. 70-letni Giovanni Giacovani, 66-letna Alma Malabotti, 72-letni Antonio Marc, 82-letni Paolo Buric, 71-letni Mario Iskra, 80-letni Casimiro Busletta, 72-letni Giovanni Rajko, 77-letna Anna Delise vd. Minut, 78-letna Maria SemoUch vd Zoch, 81-letni Bruno Eccardi, 85-letni Giovahni Valle, 81-letni Leone Vaccari. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7, Ul. S. Cilino 36. Erta S. Anna 10. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. OBVESTILO IŠČEMO ŠTUDENTE/KE, BREZPOSELNE IN UPOKOJENCE/KE ZA RAZNAŠANJE PRIMORSKEGA DNEVNIKA v SKEDNJU, na KOLONKOVCU, v ROCOLU in v SREDIŠČU MESTA Interesenti naj se javijo na upravi Primorskega dnevnika ali po telefonu na štev. 794672, 11,| || |'| IIHIF" Za nagrado Albina Bubniča darujejo novinarji Primorskega dnevnika in agencija Alpe Adria 260.000 lir. Namesto cvetja na grob Justine Hrovatin darujejo Cilka, Gina, An-giolina, Justa, Karla in Marija Bratuš 18.000 lir za Skupnost družina Opčine. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226 165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141 Božje polje: Zgonik- tel. 225 596: Nabrežina: tel 200 121: Šesljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in EN PAS od ,22. do 7. ure: telef. štev. 732-627. TEČAJI VALUT V MILANU DNE 16. 1. 1979 Ameriški dolar 840,- Funt šterling 1675,— švicarski frank 485.- Francoski frank 196,— Belgijski frank 27,70 Nemška marka 448,- Avstrijski šiling 6L- Kanadski dolar 670,— Holandski florint 410,— Danska krona 155.- Švedska krona 189,— Norveška krona 159.- Drahma 18,60 Mali dinar 38.50 Veliki dinar 39,- šolski svet*. Sestali so se že večkrat, nakazali možnosti delovanja, 'ki. je sicer precej okrnjeno zaradi birokratskih težav, ki jih postavlja osrednja šolska oblast. Nimajo pa svojega sedeža in se zato ne mo-rejo sestajati redno, ker se morajo zatekati v druga šolska poslopja in ker nimajo sedeža in niti svoje pisarne, ne morejo razviti vse dejavnosti, ki bi jo želeli. Začasno imajo svoj sedež na zavodu Fermi v Ulici Rismondo, vendar ni ta rešitev zadovoljiva. Pri šolskem skrbniku, na občini in na pokrajini so že večkrat nastopili in zahtevali, da dobijo na razpolago ustrezni sedež. Ni jim bilo ugodeno. Zaradi tega so pred nekaj dnevi pisali predsedniku pokrajine, goriškemu županu, deželnemu odborniku za šolstvo in načelnikom skupin na občini in v pokrajini, pismo v katerem zahtevajo skupno prizadevanje za rešitev tega vprašanja. V Sovodnjah se je sestal medrazredni svet Člani medrazrednega sveta osnovne šole v Sovodnjah so se pred nekaj dnevi sestali in ustanovili odbor staršev ter za predsednico tega odbora izvolili, kot izhaja iz tiskovnega poročila, Federico Peteani por. I-ovisutti. • Jutri ob 21. url. bo v mladinskem centru Lenassi sestanek članov rajonske konzulte za mestno središče. Sejo je sklical predsednik Da-rio Baresi, razpravljali bodo o bodočem delovanju konzulte. SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ Širšo javnost seznanjati z utemeljenostjo naših zahtev V italijanskih sredstvih množičnega obveščanja se z dezinformacijo skuša ustvarjati nerazpoloženje in ško. dovati našemu boju za celovito zaščito Slovencev v F.JK Na seji izvršnega odbora Slovenske kultumo-gospodarske zveze, ki je bila v ponedeljek v Gorici, so v zvezi z akcijo za globalno zaščito Slovencev v Italiji ugotovili potrebo, da se italijansko javno mnenje predvsem tisto, ki nam je naklonjeno objektivno seznanja z našim položajem in našimi zahtevami. V sredstvih množičnega obveščanja se namreč pojavljajo pogostne dezinformacije, ki izkrivljajo resnično sliko ter v končni fazi škodujejo našim narodnim interesom. Demokratične stranke morajo pokreniti akcije, da med italijansko javnostjo utemeijijo naš boj za celovito zakonsko zaščito. V zvezi s tem pomembnim vprašanjem, toliko pomembnejšim zato, ker pričakujemo v kratkem sprejetje ustreznih zaščitnih u-krepov, je izvršni odbor SKGZ mnenja, da bi morali slovenski politični dejavniki opozarjati politične subjekte na to važno vprašanje ter bj morali s tem v zvezi izkoristiti vse možnosti, da z objektivno in- iiiiiifiiiiimiiiinimiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiinmiiiiiiiitniuiiiifiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiNMiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiH GORIŠKE SINDIKALNE VESTI Stavka podgorskih tekstilcev za ohranitev delovnih mest Sindikati nasprotujejo povišku politične cene navadnega kruha (dela, taj^no je namreč mnenje star šev, zato bodo od gradbenega podjetja-Sddini, ki je gradilo šola zahtevali. da uredi kanalizacijo, ko še vremenske razmere izboljšalo. Šele zatem bo Jahko svoje kable postavilo' tudi mestno podjetje za metan, vodo in elektriko. Manjkajo pa tudi nekatera dela v notranjosti stavbe, so ugotovili starši, in prav tako je treba urediti pločnike. V nekaj tednih naj bi prišlo tudi novo pohištvo, ki ga je naročila delno pri nekem podjetju v Gorici, delno pa pri nekem podjetju v Brescii, Občinska uprava. Za mesec ali dva se bodo torej dela zakasnila. Starši so sicer to morali sprejeti na znanje, vendar so zagrozili, da ne bodo poslali svojih otrok v šolo, če do marca ne uredijo zadeve. Ljudje, ki pošteno plačujejo davke, ne morejo razumeti, zakaj je javna birokracija tako počasna. Šolski okraj brez lastnega sedeža Šolska oblast je že lani 14. mar ca, nčkaj mesecev po volitvah in potem ko so tudi druge pristojne u- jemkov. Predstavnik SINASCEL • CISL je v imenu tfth sinriikffioih • organižacij ostro kritižlval vladne ukrefae o starostni dokladi in o mehanizmu, ki določa to doklado v novi porazdelitvi plač. Predstavnika viade sta ,v trenutku, ko je obstajala možnost razbitja pogajanj, predlaga la kratek premor, pozneje pa sta zahtevala odložitev sestanka ra 18. januarja. Sindikati sodijo, da bo ta sestanek odločilnega pomena ter da obstajajo dobri pogoji z ■ njegov u-spešen zaključek. Če vlada na se Stanku ne bo pokazala dobre volje, se bodo sindikati poslužili drugih objik boja. SINASCEL sooroča, da je na njen pritisk ministrstvo za javno vzgojo dovolilo ocenjevanje osnovnošolskih učencev vsake štiri mesece namesto vsaki tri. V skladu z dogovorom je goriški prefekt za jutri ob 11. uri povabil na sestanek pokrajinsko federacijo CGIL, CISL, UIL ter zvezo trgovcev. Pogovorili se bodo o nedavni podražitvi kruha za 100 lir na kg ter o navadnem kruhu, ki stane 580 lir kg. Pred dnevi je zveza trgovcev v imenu pekov zahtevala od prefekta sklicanje pokrajinskega odbora za cene, da bi zahtevala zvišanje cene navadnega kruha, katerega cena je bila določena že pred enim letom. Sindikati, ki so prav tako, kot o-stale kategorije, zastopani v odboru za cene, ne bodo sprejeli zahteve po podražitvi te vrste kruha, ker bi pristali na dodatno obremenitev družin v slabem gmotnem položaju. Sindikati zahtevajo, da velja za takšne družine le vedno' politična cena. Po primerjalnih podatkih je ta' Cgna, la i znaša 580 lir, na Gori škpm še vedno višja kot v ostalih krajih naše dežele. Sindikati nasprotujejo nedavni-podražitvi «prostega» kruha ter se bodo zavzeli za ohranitev stare cehe »političnega* kruha, ki ga mora biti dovolj na razpolago ob vseh urah in ki mora biti spečon po predpisih. Ko bo navaden kruh pošel, bodo lahko ponujali tudi ostalega. Kategorija trgovcev z jestvinami bo . petek sodelovala v 4-urni vsedržavni stavki Zborovanje bodo sindikati - priredili v tovarni Mor-gante v Romansu. Sindikati so stavko oklicali zato, 46er vlada Tše-fii sprejela kmetijsko jestvinskega načrta, s katerim bi odpravila zunanjetrgovinski primanjkljaj. V počastitev spomina tega neutrudnega pedagoga in šahovskega entuziasta prireja goriški šahovski krožek spominski memorial. Na njem lahko sodelujejo tudi šahisti, ki niso člani krožka, če stalno bivajo na območju Gorice. Partije bodo igrali v mali dvorani UGG ob petkih, začenši ob 21. url. Prvo srečanje bo v petek, 19. novembra. Vpisovanje bo trajalo do 20.30; sledilo bo žrebanje. Igrali bodo po sistemu, ki ga bodo določili na podlagi števila prijavljenih igralcev. Razc-is je na ogled v ma li dvorani UGG. formacijo o utemeljenih manjšinskih zahtevah čimprej in čimbolj popolno seznanijo italijansko javnost. Izvršni odbor je nato razpravljal o datumu in dnevnem redu seje glavnega odbora SKGZ, ki mu pri-tiče naloga sklicati občni zbor SK GZ. Glavni odbor bo čez mesec dni, občni zbor SKGZ pa čez dva meseca v Gorici. Na sestanku so pregledali dosedanji potek akcije nekaterih demokratičnih in protifašističnih sil v Tr žiču za postavitev dvojezičnega na pdsa na partizanski spomenik v la djedelnici Italcantieri ter obsodil odpore, ki se pojavljajo v krščansk demokraciji proti takšnemu napisu Obsodili so nezaslišano provoka cijo, ki jo je predstavljala postavi tev spominske plošče brigadama «Tagliamento» in »Mussolini* v prostorih splošne bolnišnice v Gorici. Dejanje je bilo mo-goče zaradi ne-čuječnosti demokratičnih sil, ki so zastopane v upravnem svetu te u-stanove. Provokacijske sile so namreč izkoristile prehodno stanje v upravnem svetu splošne bolnišnice, ki trenutno nima predsednika, da so javno poveličale najbolj zagrizen« fašistične oddelke, ki so pod okriljem nemškega okupatorja ropali in pobijali v zgornjem Posočju. Prosveta Slovenska prosvetna zveza priredi jutri, v četrtek, 18. t.m., ob 20. uri na društvenem sedežu PD Kras iz Dola in s Poljan predavanje. NLP (UFO) IN IZVENZEMELJSKE CIVILIZACIJE Predaval HVALA. bo inženir ZDENKO Predavanja Slovensko planinsko dreštvo vabi v petek, 19, februarja, ob 20.30, na predavanje z naslovom »Nepozabna pustolovščina - Grenland 1978», ki ga bo imel v klubski dvorani na Verdijevem korzu 13 mg. arh. Janez Bizjak iz Trbovelj, Pismo uredništvu KAKO JE Z ODPRAVNINO DELAVCEM BIVŠE LACEGO? MENJALNICA vseh tujih valut Dragi urednik, sem eden izmed delavcev, ki so bili pošteno opeharjeni ko je pred | leti prenehala delati tovarna La-cego v Sovodnjah, in ki smo‘si morali poiskati delo v drugih tovarnah, kar nam je uspelo s precejšnjo težavo, saj je že takrat bilo dela čedalje manj. Delavci, ki smo takrat bili zaposleni v Lace-gu, smo dobili hud udarec, ko smo ostali več časa brez plače. Nekoliko smo si opomogli, ko smo Ml na druga delovna mesta, vendarle se je večmesečna praznina v naših žepih poznala še več časa kasneje. Takratnemu udarcu pa se je pridružil še drugi. Zaradi stečaja podjetja, ki je upravljalo tovarno Lacego, smo bili tudi ob odpravnino. Vsaj začasno in delno. Šele pred dvema letoma, torej dobri dve leti po zaprtju tovarne, smo dobili 30 odstotkov tega kar nam je pritikalo od odpravnine, pi;ed približno letom dni nadaljnjih 15 odstotkov, sedaj pa, tik pred lanskimi božičnimi in novoletnimi prazniki, nadaljnjih 20 odstotkov tega kar nam pritiče. Upali smo, da bomo ob zadnji priložnosti dobili vse kar so nam še dolgovali, ker je likvidator trdil, da bomo dobili vse čim bo nova družba, ki je odkupila poslopje sovodenjske tovarne, plačala več kot 300 milijonov lir, ki so bili potrebni za ta nakup. Ostali pa smo šele pri C5 odstotkih skupnega prejemka, manjka ham še nadaljnjih 35 odstotkov. Za nekatere, ki so bili več let v tovarni, je to kar lepa vsota, ki jo čakajo že več kot štiri leta. Če k temu dodamo še dejstvo, da( so se življenjski stroški medtem zelo povečali in da je denar v štirih letih izgubil skoro za polovico svojo veljava, potem ugotavljamo, da smo bili delavci s tem dvojno oškodovani. še nekaj bi k vsemu temu zelo rad dodal. Ko so pričeli z delom v tovarni Nuova Lacego, ki je za kratek čas prevzela delo prejšnjega podjetja, niso pri jemanju v službo upoštevali prednosti za brezposelne delavce sovodenjske občine. Ko sem zaradi tega iskal delo na goriškem uradu za brezposelne. mi je službujoči uradnik dejal, da si moram najprej poskrbeti delo v Sovodnjah, ker sem iz tistega kraja in da imajo v Gorici prednost Goričani. Zanima me zaradi tega sedaj, ali bodo pri naje manju delavcev v novem podietju, ki je začelo delati v stavbi bivše Lacego, imeli prednost pri zaposlitvi delavci in delavke iz sovO-denjske občine, ali pa ljudje iz drugih občin. Odveč bi bila ugotovitev, da smo delavci iz sovodenj ske občine vsi Slovenci, ni pa tako za vse one iz drugih krajev. S tovariškimi »ozdravi. Eden izmed delavcev bivše Lacego Težave v tovarni OMG? Sindikat kovinarjeve FLM je o-bjavil vznemirljivo vest, da bodo najbrž zmanjšali število zaposlenih v goriški tovarni OMG. Ni še znano ali pride do začasne dopolnilne blagajne, niti ni znano, koliko delavcev bi bilo prizadetih. Zdi se, da je ravnateljstvo obvestilo tovarniški svet, da niso dobili nekega obsežnega naročila s strani podjetja Alfa Romeo in da bodo zaradi tega v krizi. Pravijo. da bo prizadetih približno dvajset oseb. Za nedoločen čas zaprta Ulica Garibaldi Danes bodo za nedoločen čas zaprli za ves avtomobilski promet U-lico Garibaldi, ker so pričeli z deli za povezavo stavbe zavarovalnice Assicurazioni generali z mestno kanalizacijo. Ulico bodo sicer zaprli le v odseku med Verdijevim kor-zom do Ulice Morelli (hotel Posta), vendar bo zaradi enosmernosti vsa ulica praktično zaprta. V mestnem središču so težave s prometom že celi dve leti, odkar so pričeli obnavljati palačo Assicurazioni Generali na vogalu Verdijevega korza in Garibaldijeve ulice. Zato so začasno »odvzeli* prometu skoro polovico Garibaldijeve ulice in tudi precejšen del Korza, težave pa so se še povečale, ker so zatem zasegli še drugi del Korza in celo Ulico Contavalle zaradi podobnih popravil na veleblagovnici Standa. Tem težavam so se pridružile še druge, ki so v zvezi z obnavljanjem poslopja na koncu Garibaldijeve ulice, tik pred županstvom. Komandant, podoficirji in mestni redarji se zahvaljujejo vsem posameznikom in ustanovam, ki so jim poslali darove ob priliki tradicionalne »befane*. Uspelo predavanje o NLP v Pevmi Mika,.Z(immnie za neidentificirane leteče predmete je privabilo v ponedeljek zvečer v prosvetno dvorano v ■Pevmi veiiko ljudi, ki so hoteli iz ust astronomskega fizika dr. Zčenka Hvale izvedeti vse, kar moderna znanost meni o tako imenovanih UFO. Po predavanju prof. Hvale so se vrstila številna vprašanja. Predavatelja je predstavil odbornik prosvetnega društva »Naš prapor* Aleš Figeli. Jutri zvečer bo prof. Hvala imel podobno predavanje v prostoru prosvetnega društva »Kras* v Dolu. Izleti SP!) obvešča smučarje, da bo cilj nedeljskega izleta Nevejsko sedlo. Odhod avtobusov s Koma v Gorici ob 7. uri, iz štandreža ob 7.10t ix Sovodenj ob 7.20. Kino Gorica CORSO 17.30-22.00 «Geppo il folle*. A. Celentano in C. Mori. VERDI 17.00—22.00 »Driver* (L’inv prendlbile). R 0’Neal in Y. Odiani. VITTORIA Danes zaprto. Tržič EXCF.LSIOR 16.30-22.00 «Equus». PRINCIPE 17.30—22.00 «Questo si che 6 arrore». Nova Gorica in okolica za moža*. SOČA 18.00-20.00 «Mož Ameriški film. SVOBODA 18.00—20.00 »Pest zlatega zmaja*, Hongkonškj film. DESKLE 19.30 »Old Firehand*. Nemški film. Šahovski turnir v počastitev spomina Riecarda Perinija Med prijateljskim srečanjem ša-histov Gorice in Nove Gorice je 3. septembra 1977. leta v prostorih šahovskega kluba v Gorici zaradi srčne kapi umrl Riccardo Perini, znani goriški šahist, ki je ves prosti čas posvetil plemeniti igri tor se je uvrstil med italijanske prvokategornike. Kot ustanovitelj goriškega šahovskega krožka (CSG) je bil pobudnik za ustanovitev drugih šahov skih društev na območju naše dežele. Celih 12 let je bil svetovalec najvišjega šahovskega telesa, Italijan ske šahovske federacije. «Rdcča kapica» v dijaškem domu Na povabilo domske skupnosti gojencev Dijaškega doma in Mladinskega centra, bo jutri ob 17.30 nastopila v veliki dvorani Dijaškega doma gledališka skupina OOZSM iz Mosta na Soči s priljubljeno otroško igro «Rdeča kapica*. Na Tolminskem so mladi igralci imeli s to igro precejšen uspeh. «Rdečo kapico» smo v Gorici imeli na o-dru že večkrat, tudi v priredbi Slovenskega stalnega gledališča Vstop na jutrišnjo predstavo je prost tudi za otroke, ki niso gojenci Dijaškega doma. iniiiittuiiiiiiiiiiiiniiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiivtuiiiiimimiMiiiMtiiiMiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiniin NA POBUDO GORIŠKE OBČINE DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Itorzo Italia 10, tel. 25-76. DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna f.lli Rosselli, tel. 72-340. Jutri v avditoriju srečanje z Alojzom Rebulo Predstavila ga bo prof. Diomira Fabian.Bajc V okviru svojih prireditev, ki nosijo naslov «Srečanja z avtorjem* je goriška občina povabila v Gorico zamejskega pisatelja A-lojza Rebulo. Srečanje bo jutri zvečer ob 18.30 v goriškem avditoriju v Ulici Roma, avtorja bo predstavila prof. Diomira Fabian - Bajc. Odveč bi bilo morda predstavljati naši publiki pisatelja Rebulo, saj so njegova dela dobro znana med goriškimi Slovenci, pred leti je bil nekajkrat tudi v Gorici na raznih predavanjih in kulturnih večerih. Ima 55 let, je profesor klasičnih jezikov na liceju «France Prešeren* v Trstu, sodeluje pri raznih slovenskih in italijanskih literarnih revijah. Doslej so bila objavljena njegova dela *Devinski sholar», «Vinograd rimske cesarice*, «Klic v Sredozemlje», «Senčni ples*, »V Sibiliiiem vetru*, »Gorje zelenemu drevesu», «Divji golob* in i I o, h ti iniiiliiimmiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliHliiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniilli,iiniiiiill,i„tii„,,min,,,, i„ .......... ^ h jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.25 Zapojmo pesem; 9.40 Aktualni problemi marksizma; 10.15 - 11.00 Kdaj. kam, kako in po čem?: 10.45 Turistični napotki; 11.03 Po Talijinih poteh; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 14.30 Glasba po željah; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Spomini in pisma; 16.00 «Loto vrtiljak*; 18.05 Odskočna deska; 18.30 Koncert za besedo. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V borbi za neko pravično stvar vas bodo podprli tudi prijatelji. Premagajte svoje neupravičeno ljubosumje. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne jemljite vsega preveč na lahko, ker vam skorajšnji dogodki ne obetajo kaj prida. Vztrajajte na stališču, ki ste ga že sprejeli. DVOJČKA (od 21. 5 do 22. 6.) Bolje je, če ostanete v mejah starega delovanja. Neko novo poznanstvo postaja vedno ' olj nevšečno. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne bodite preveč zaupljivi, ker bi s tem postali neprevidni. Da bi uredili star spor, vprašajte prijatelja za nasvet. Horosko LEV (od 23. 7. do ?2. 8.) Danes boste morali uporabiti mnogo energije, če boste hoteli biti kos situaciji. V čustvenem pogledu vse v redu. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Prišlo bo do neke nevšečne, toda zelo koristne izmenjave misli. Ne bodite preveč zadovoljni s samim seboj. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne vmešavajte se v spore drugih, ukvarjajte se raje z lastnimi zadevami. Kratkotrajno nerazpolože-nje zaradi nerazumevanja drage osebe. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Naj vas ne skrbi uspeh poslovnega nasprotnika. Priredili boste uspelo domačo zabavo. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Preizkusite v praksi koristnost neke svoje zamisli. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Bodite previdni glede nekaterih manjših poslovnih provokacij. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Storite vse, da onemogočite namene nekega bojevitega nasprotnika. Skušajte prenesti žalitev, ki vam jc bila storjena. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ogibaj-, te se nasilnosti v odnosih do sodelavcev. Deležni boste znatnega či> ■ stvenega zadoščenja. b I h t» k b j< P n t. d P n n k P 5 Sl zi MIŠKO KRANJEC Nekoč bo lepše (Dve povesti) «Ljudje morajo živeti, kakor pač gre,* je dejal. “Pri vsem si vsakdo želi še kaj več ...: Če ni, pač ni...» »Da,» je pritrdila in bila skoraj vesela, ker je vsaj spregovoril. «Ko bi bilo tako! Dokler sem hodila na progo, dokler sem bila aktivistka, je še šlo. Na progi se ne boš oblačil v svilo in če greš na sestanke, se ne boš pudral... Tisto je minilo. Zaželela sem si vsega. Drugi imajo, vse si lahko privoščijo, lepo so oblečeni. S to plačo se ne moreš obleči. Vzela sem... začela sem jemati,* je rekla tiho. Pogledala ga je. Molčal je, tudi k temu je molčal. Razdražilo jo je, da je dejala srdito: «Kaj molčiš? Govori vendar! Povej kaj, karkoli!* njej «Kaj hočeš od mene?* je Zdaj se je le ozrl po vprašal tiho. »Pripovedujem ti, da potem ali obsodil ali pa . boš vse vedel in da me boš .» Zakrilila je z rokami pred seboj. »Jaz ne morem tako živeti!* Čutil je, kako je začela drhteti. -Kaj ti je, Majda?« je vprašal in jo prijel za roko. «Kaj ti je? Kaj hočeš?« »Zakaj molčiš?« je bruhnilo iz nje. »Kradla sem — nimaš k temu prav nič? Ne boš nič obsodil?« Njegova glava je začela počasi nihati. Potem je le spre- govoril tiho, vendar dovolj jasno: «Ne razumem... nečesa ne razumem. Lepa obleka, lepi moderni čevlji, rokavice, klobuk, te nove nogavice... to je eno. Kraja — to je drugo. — — Ljudje so vedno kradli,« je nadaljeval, a kakor da govori o nečem drugem in diskutirajo na sestanku. “Razume se — niso vsi kradli. Povsod so se našli posamezniki: na kmetih, v mestu, v trgovini, v banki — kjer se je pač dalo. Če bo priložnost, bodo ljudje še dolgo kradli. Tudi ko bo že vsega kar nekako dovolj, bodo nekateri še kradli. Ni stvar v tem! Ali zdi se mi, da se je v naših časih kraja jr osebno razrasla. In še najbolj žalostno je, da kradejo ljudje, ki bi mislil o njih, da se ne bodo nikdar ničesar dotakpili, in ki se tudi ne bi smeli ničesar dotakniti! Tu nekaj ni v redu, Majda! — — Viš, v skladišču sem. Za politiko se niti kaj posebno ne zmenim. Opravim, kar je treba; hodim na terenske in sindikalne sestanke, hodil sem na prostovoljno delo, bil sem pri vseh manifestacijah; za državne praznike ali če je kakšna druga slavnost, okrasim podjetje; kadar so volitve, sem v kakšni komisiji. Sicer pa delam. Rekel bi — rad delam in zvesto. Delam drugače kot nekoč. Ne bi rekel, da opravim mnogo več kot nekoč, ker sem bil vse življenje priden. Prej sem tudi pridno garal, seveda bi me sicer gospodar vrgel na cesto. Danes pa mi vedno nekaj pravi: vsak mora po svojih močeh pomagati pri stvari, ki ji pravimo socializem. Odkrito priznam — ne vem, kaj je socializem. Ali vem, da bo takrat ljudem na svetu bolje, verujem v to! Nič zato. če to dobro ali boljše prihaja počasi med nas. Tu spodaj, kjer sem jaz, se gnetemo na kupu in kakorkoli boš oberoč metal med nas, nazadnje na vsak-terega malo pride. Mmita bodo mnoga leta, preden se bomo mi mali vsaj malo nasitili. Še dolgo bomo morali ^ živeti po starem. Kje je še čas, ko bo socializem prepihal poslednje kotičke našega življenja, kjer se je vse zasmradilo in kjer nič ne pomaga, če še tako odpreš vsa okna!« “Kaj je treba tam zračiti!« je dejala. »Pri malih ljudeh se ni nič zasmradilo! t— Tu pri nas po podjetjih, pisarnah ... tu je drugo ...» «Motiš se,» je odvrnjl in se grenko nasmehnil. “Poznam tisto življenje,« je rekla. «Od vas prihajam. Kakršen si zdaj, takšen si bil vse življenje. Toliko smo govorili o socialističnem človeku,« in pri tem so se ji usta zaokrožila v rahel posmeh, «a zdaj se moram vprašati — si to ti, ta socialistični človek? Ne v tvojem delu ne v tvojem življenju ne v tvojem mišljenju se ni nič spremenilo — kje potem?« «Motiš se,» je rekel tudi zdaj, «je — spremenilo se je in se vedno spreminja... tudi pri nas, tudi pri Jožetu Suhadolcu. 2e res, šef je šef in naj ti je še tako prijatelj ali tovariš. Vendar moj prejšnji gospodar in zdanji šef -----so tu razlike. Kajpa — Suhadolc bo ostal v skladišču do smrt,i, to je — do konca svoje službe. Pokoj pa bo užival kje tako, da bo prekopaval gredice... da le vas vse preskrbim!« “Tako kot si mene?« se je posmehnila. Odkimaval je z glavo in bil žalosten. «Ti si si sama izbrala cilje in življenje. Odšla si iz naših vrst med tiste, ki imajo besedo, ki odločajo, popravljajo in nam povedo, kako in kaj. Postala si komunist... naša mati se je precej spotikala ob to.------Ne vem, kje si se ustavila, kaj so vzroki temu. — Lepi čevlji, praviš, lepa obleka — —. Ljudje hočejo biti lepo oblečeni, lepo obuti, počesani, hočejo lepo stanovati —. Konec koncev ne vem, zakaj naj bi se sicer pehali? Seveda — vprašanje je, komu je to mogoče in kdaj, pri teh plačah, kakor jih imamo... To mi povej: ali bi pred dvema letoma ali morda še pred enim letom vzela denar, ki ni tvoj?« Zganila se je. Stisnila je oči. Na korenu nosa med obrvimi se ji je napravila guba. Zazdelo se ji je da oče vrta drugam, kakor je hotela ona. «Ali bi takrat vzela?« je ponovil. “Ne, ne bi,» je dahnila. «Ne bi vzela,« je pritrdil on. “Kakršna si bila pred leti, ne bi kaj takega napravila, še nas si hotela vse spremeniti. — Nekaj mi ni jasno. Povsod se krade, če kradejo preprosti ljudje, če kradejo taki, ki so se dokopali na boljše položaje, v resnici pa so proti socializmu — to človek še razume. Ti pa si komunist. A nele ti — tudi drugi se najdejo ki si tako ali drugače kaj vzamejo..-tudi večje vsote! — Tu, Majda, nekaj ni v redu. Pred letom dni bi obsodila slehernega, ki bi kaj vzel, celo pa komunista. A — zdaj ti... Kaj se je zgodilo s teboj? Kaj se dogaja z drugimi? Danes vzameš malo, jutri nekoliko več... Ali ne bi nekega dne ubila človeka, če bi tako naneslo?« Pogledal jo je. Sedela je negibno in strmela predse, kakor da ga posluša. Zato je sam nadaljeval: “Nekaj se dogaja z nami, Majda. Nekaj tu ni v redu ... s tem človekom se nekaj dogaja. — Pravijo, da tudi v tem našem predmestju ni vse tako, kakor bi 'bilo prav. Vse se je nekako pomešalo: poročeni moški letajo za punčarami, jim nosijo denar, da si te kupujejo čevlje, obleke, nogavice... Najbrž tudi ti kradejo. Ker od svoje plače in celo če imajo družino, ne morejo kaj prihraniti. Kakšen socializem pa bomo zgradili, če bomo tako delali?* je vzkliknil, ne da bi tudi pričakoval od nje odgovora. SMUČANJE VELESLALOM V ADELBODNU ZA SE v Švedova lekcija svetovni eliti Drugouvrščenega VVenzia je Stenmark pustil za seboj kar za poldrugo sekun-do ■ Križaj šesti in Eros sedmi ■ Strel med dvajseterico najboljših ,ADELBODEN — Šved Ingemar nark je ponovno dal pravo lek- Stenm; S0 ?mučanja na klasični progi za 10 / ,m v Adelbodnu, kjer je bi-k , ?raJ tekmovanje za svetovni po-Svetovno elito je premagal nad-,^Prepričljivo, saj je pustil drugo-clnkenega Wenzla za sabo kar za sekundo in pol,, ostale pa še v ,X. ; Pomisliti moramo, da je naj-Jši Itabjan Gros imel več kot tri «unde zaostanka za Švedom. 2’24”16 2’25”70 2’26”07 2’26”25 2’26”65 2'27"03 2’27”31 2’26” 47 2'27”61 2’27”62 2'28”01 2’28”16 2’28”23 2’28”28 2’28”64 2’28”84 2’29”08 2’29”42 19. Žirov (SZ) 2'29”60 20. Strel (Jug.) 2’29”61 Stenmark se z Včerajšnjo zmago na lestvici za svetovni pokal ni dosti okoristil. To je bila sicer njegova že četrta zaporedna zmaga v veleslalomu v tej sezoni, vendar pa po novih določilih štejejo za skupno lestvico svetovnega pokala le trije najboljši rezultati in Šved si tako odslej z veleslalomskimi zmagami ne more več utrjevati svojega položaja na vrhu lestvice. Lestvica za svetovni pokal: 1. Stenmark (Šve.) 115 2. Luscher (Švi.) 112 3. Wenzel (Liecht.) 81 4. Miiller (Švi.) 61 5. Ken Read (Kan.), Gros (It.) in Križaj (Jug.) 55 8. Neureuther (ZRN) in Frommelt (Liecht.) 48 l'\ Phil Mahre (ZDA) 47 Naslednja postaja »belega cirkusa* bo v Kitzbiihlu, kjer bo ob kancu tega tedna na sporedu tretja kom binacija svetovnega pokala, od štirih, ki jih predvideva koledar tega tekmovanja. To bo spet priložnost predvsem za Liischerja in Wenzla, da napadeta Stenmarkove položaje na vrhu skupne lestvice za svetovni pokal, ki so vse prej kot vami in neranljivi. Obeta se torej zanimiv smučarski vikend. EVROPSKI POKAL LES DIABLERETS (Švica) - Švicarka Zos Haas je osvojila prvo mesto na prvem smuku veljavnem za evropski pokal v alpskih disciplinah. Haasova je ha cilju prehitela Avstrijko Edith Linder in Norvežanko Dente Dahlum. Lestvica: 1. Haas (švi.) 1’28”30 2. Linder (Av.) 1’28”51 3. Dahlum (Nor.) 1’28”65 4. Fjelstadt (Nor.) 1’23’’95 5. Ehert (Švi.) 1’29”Q3 Lestvica za evropski pokal: 1. Christa Zechmeister (ZRN) 62 2. Fabienne Serrat (Fr.) 56 3. Regine Mosenlechner (ZRN) 49 4. Penine Pellen (Fr.) 31 5. Wilma Gatta (It) 27 ODBOJKA Oba jugoslovanska zastopnika v odbojkarskem tekmovanju za pokaj pokalnih zmagovalcev sta v prvih četrtfinalnih tekmah klonila. V moški konkurenci so odbojkarji praške Rude hvezde brez težav premagali zagrebško ekipo Mladost-Monter s 3:0 (13, 10, 5). V prvem nizu so domačini vodili z 11:2, a so povsem popustili. Drugi niz je bil izenačen do 10:10, v tretjem pa je bila premoč gostov še bolj očitna. Na Reki pa so odbojkarice Rijeke ekipi Starta iz Lodza odvzele le en niz, kar bo za povratno srečanje O« dločno premalo. Povratno srečanj« bo 21. t.m. in že sedaj lahko rečemo*, da so se Rečanke že četrtič pošlo1 vile od tega tekmovanja. KOŠARKA SINOČI V GORICI ZA HORACEV POKAL ZMAGA PARTIZANA PO PODALJŠKU Beograjčani so premagali gorički Pagnossin z desetimi koši razlike Dve prekinitvi med tekmo * Veliko število gledalcev iz Slovenije Beograjčani boljši v ključnih trenutkih srečanja Pagnossin — Partizan 93:103 (47:47, 85:85) PAGNOSSIN GORICA: Campestri-ni, Valentinsig 4 (2:2), Pondexter 34 (4:4), Soro, Premier 36 (12:17), Ardessi 10, Trucco, Laing 9 (1:1), Ccrtinovis, Antonucci, Bruni. PARTIZAN BEOGRAD: Todorič 25 (5:6), Kičanovič 15 (1:2), Kne-ževič, Kerkez 12, Petrovič 16, Medič, Babič, Marič 27 (3:4). GLEDALCEV: 6.000. SODNIKA: Gallej iz Švice in Herman iz Češkoslovaške. OPOMBA: V 39. min. izključen Pečič. Pred nabito, polno dvorano v Gorici je sinoči beograjski Partizan v drugem kolu Koračevega pokala po podaljšku premagal ,goriški Pa-gnossdn. 8,3e*anovanje, ki se je odvijalo v odtSn mrazu (—15) se je v bistvu pačilo že v prvem spustu. Sten-J”81* je imel že tedaj za sabo se-undo prednosti pred Wenzlom. Na laično peto mesto je prišel Italijan av*d, ki pa je opravil slabšo dtru-•pvožnjo, prav tako'kot tudi sedmo-yj“čeni Švicar Rhiner. Jugoslovan J~“aj je delil osmo mesto z Italija-Grosom. V drugi vožnji pa je ®j vozil za 23 stotink sekunde „/Teie od Grosa in ker sta iz prve eomerice izpadla tako David kot 8laer, je Jugoslovanu pripadlo 6. WSt?\ s katerim je Grosa ujel na *stv,ei za svetovni pokal. 1^^’jani so na splošno vozili bolje jT 'J večini dosedanjih nastopov, za-voljni pa so lahko tudi Jugoslo- ris cSaj 'mai° P°'eS Križaja še Bo-. a Strela na še vedno zelo dobrem ** ajsetem mestu. -j^d velikimi žrtvami današnjega leslaloma je bil tudi Luscher, ki 'TatihV PrV* vožnji padel pri tretjih Lestvica veleslaloma: , Stenmark (Šve.) “■ Wenzel (Liecht.) 4 (Švi.) Hemmi (švi.) fournier (švi.) 7' križaj (Jug.) i l’ Gros (It.) 9 £ioDfi (It.) in Pavid (It.) i?’ Steiner (Av.) ‘ Zeman (ČSSR) n (Av.) ■ Thoni (It.) 5 S0«* (Av.) frommelt (Liecht.) ,2- S. Mahre (ZDA) ft’ Grlainsky (Av.) 18- Nockler (It.) """"Hill,,,, .................................................................................tnnniiiiliiiiimiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiitiiiiiniumiiiiiilii.......................... Primorje je v nedeljo podleglo enajsterici Costalunge Že pred srečanjem se je v dvorani ustvarilo izredno vzdušje, ki je obetalo veliko košarkarsko predstavo. Mnogo je bito namreč gledalcev iz Slovenije, ki so prišli v Gorico navijat za Partizana. Žal, pa se je to vzdušje že v prvem polčasu skalilo in priča smo bili v 18. min. igre skrajno nešportnim dogodkom, tako da sta sodnika za nekaj časa prekinila tekmo. Minuto kasneje pa je prišlo do izključitve Pe-šiča, kar je zopet razburilo duhove na tribunah. Na srečo so v drugem polčasu i-gralci in gledalci le ohranili mirne živce. Ob dokaj izenačeni igri sta morali ekipi odigrati še en podaljšek, saj je bil rezultat ob regularnem času neodločen 85:85. V podaljšku pa so bili Beograjčani odločno boljši in so tudi zasluženo zmagali. V vrstah Partizana sta izredno dobro igrala Todorič in Marič, medtem ko je tokrat nekoliko odpovedal Kičanovič. Med Goričani je gotovo bil najboljša mladi Premier. Kot običajno pa se je kot strelec izkazal Američan Pondexter. Po tekmi nam je trener Partizana Ivkovič dal naslednjo izjavo: «Izredno zadovoljni smo s to zmago, ki jo poklanjamo vsem navijačem, ki so nas v tako velikem številu prišli bodrit v Gorico. Rečem lahko samo to, da sta tekmo povsem pokvarila sodnika, ki gotovo nista bila na ravni tega srečanja. Od svojih igralcev bi pohvalil Todoriča, OBVESTILO ŠD Mladina - Križ sklicuje 26. januarja ob 21. uri v drugem sklicanju v prostorih Ljudskega doma 2. OBČNI ZBOR. Dnevni red: 1. Predsedniško poročilo 2. Tajniško poročilo 3. Blagajniško poročilo 4. Poročila referentov za posamezne panoge 5. Pozdravi 6. Razrešnica staremu odboru 7. Diskusija 8. Volitve 9. Razno ODBOR Košarka V RAZNIH MLADINSKIH PRVENSTVIH Kontovelovi kadeti drugič uspešni \ Mn • I JV (I lA/Vj i>( Oivl VaI.vjI . Visok poraz BrežanoV -Spodrsljaj Poletovih naraščajnikov KADETI K°ntovel - Don Bosco 80:79 t43:54) $WNT0VEL: Bukavec 13, Ukmar, Ban 26, Daneu 13, Kerpan 2, Benčina 10, Bratoš 16, Čer- Picini/ Boli. ’ p?PNlK: Fomasaro iz Trsta I"1; Kontovel 12:30 Ra (V* v drugem srečanju kadetske-sdp* • enstva so bili Kontovelci U-soliH11' ^krat so sprejeli v goste od . ekipo Don Bosco, ki je že ne Prv'h minut igre pokazala, da ti "aiBerava kar tako poceni proda-PrevevP k°Že' Kontovelci pa so bili •ho , .zauPn' v svoje moči in so tek-biij j e,i preveč lagodno. Ekipi sta rp^.u^ačeni vse do 14. min. pri hlač; • u 8®;38: Od tu dalje so do-i„ . ni v šestih minutah igre zbrali bil v teh nasprotnik pa je je tak'nu*a^ nezadržen. Don Prvi i P°vsem zasluženo zaključil n°sti Polčas s kar 11 točkami pred-čakni 'S.rej P« prvem delu igre je da a Kontovelce zelo težka naloga, Pik jpKhadijo zaostanek enajstih iv, anUe so začeli zelo agresiv-So z odličnim Walterjem Ba-ki ip aačeli nasprotnikovo prednost, F>0 j ,2e v 13. min. docela skopnela. Seoii ®em času so domačini tudi do-d0s . v°dstvo 5 točk. To prednost so saj Ja srečanja skrbno čuvali, ^ago ^doščala za končno H. L. n»er 1904 - Breg 85:26 (40:10) LalW : Ba™t 6, Slavec 6, čok 4, Npri”!- Debernardi, Ferluga. Ve ,e*Jska tekma je bila za Brego-Breg0.e ^ Prava «dogodivščina». zbral;V’ košarkarji so se namreč moral,- V športni palači, kjer naj bi 190} v °d'krrati tekmo z Interjem li, (j. v zadnjem trenutku so zvede-del]a ^entekma v telovadnici v Ulici 'grišč . e- še neogreti so stopili na sprotne'n seveda proti močnemu na-Za n U tudi doživeli visok poraz, dvoiun reg ,pa ie Lil nedeljski poraz je oaj ..p, vlsoka več kot dva metra; stah n°n.lrn° tudi, da v Borovih vr-hajvji;,’ .lgral Lokar, ki je njegov virnjj J’ ,lgralec (193 cm). Med «pla-Ražpmst,a, bda najvišja Štavar in kažeio i°^a. cm), že ti podatki Tekm a-n’ bilo borbe pod košema, a le začela precej dobro za Peganove varovance: po osmih minutah so vodili z 20:10, po štirinajstih pa z 32:27. Ob konca: polčasa je Borova peterka naredila nekaj zgrešenih metov in zato se je prvi del končal z vodstvom Alabarde. Skoraj gotovo je bila to Borova najboljša tekma v teku mnogih let. Z mnogimi in hitrimi protinapadi in s točnimi meti od daleč so presenetili fantje nasprotnike, ki niso pričakovali take ekipe. Drugi polčas ni bil tako lep kot prvi: italijanski fantje So igrali mnogo boljše, ampak tudi »plavi* niso bili slabi. Nekaj nerodno zgubljenih točk in dvomljivih sodnikovih posegov pa je omogočilo, da je Alabar-da dobila nekaj točk prednosti, ki je ostala do konca tekme. V Borovih vrstah so tokrat vsi igrali dobro; zlasti še je izkazal Pe- gan- n/t Max NARAŠČAJNIKI Ferroviario — Polet 56:50 (28:32) POLET; Hrovatin (k) 11 (8:7), Furlan, Vremec 23 (5:9), Sosič, Malalan, D. Kralj, Taučer, Kalc 16 (6:12). SODNIK: Klamert Poletovi naraščajniki so startali v letošnjem prvenstvu z nerodnim porazom na tujem igrišču proti ne prav nepremagljivemu Ferroviariu. Openci so si zapravili tekmo z dolgo dobo krize, ki so jo imeli od 5. do 15. minute drugega polčasa, ko so od izida 37:34 v svojo korist pustili nasprotnikom, da se razigrajo in povedejo na 48:39: Poletovci so se tedaj predramili iz dolgega sna, a bito je že prepozno. Uspeli so še, da se dve minuti pred koncem približajo na 3 točke (49:52), a to je bito vse. Res škoda za ta poraz, saj je Polet igral pod svojimi sposobnostmi predvsem v napadu, pri čemer je zatajil strelec Vremec, ki je bil kljub velikemu izkupičku točk, dokaj netočen, in center Kalc, ki je le redkokdaj pokazal svoje res velike spo-spnsobnosti. Zadovoljila sta le kapetan Hrovatin in delno mladi Doriano Kralj zarati požrtvovalnosti v o-brambi. SERGIJ TAVČAR PRIJATELJSKA TEKMA »PROPAGANDA« Bor — Don Bosco 68:65 (29:25) BOR: Bradassi 34, Volk 23, Tre-mul 2, Tavčar 4, Jagodic 1, Zacca-ria 4, Civardi, Semen. Mlada postava Bora, ki bo nastopala v prvenstvu «propaganda» je v prijateljski tekmi osvojila važno zmago. Premagala je namreč dobro ekipo Don Bosca. Kljub zmagi pa naši mladi košarkarji niso še zadovoljili v celoti. Nasprotnike so prevladali namreč le zaradi boljše telesne priprave; primanjkuje pa jim še znanje tehnike. Še posebej je ta vrzel opaziti pri podajah in pri prenosu žoge. Prav pri teh dveh ele- mentih so »plavi* v tej tekmi napravili največje število napak, zaradi česar bo treba delo usmeriti prav v izboljšavo le-teh prvin. Ko bodo igralci ti prvini obvladali, bo tudi igra lahko še hitrejša; to pa je najvažnejši cilj. V tej tekmi sta se med borovci še posebej izkazala Bradassi in Volk. MEKO MINIBASKET «TINI & ROSENWASSER» Inter Milje — Breg 39:40 BREG: Korošec 27, Žerjal 3, Vodopivec 10, Prašelj, Kofol, Kocjan, O-ta, Kozlovič, Slavec, Bandi. Bregovi košarkarji, ki nastopajo v minibasketu, so v soboto poskrbeli še za en podvig. V Miljah so namreč premagali domači Inter s točko razlike. Največ zaslug za zmago imata Fa-brizio Korošec in Igor Vodopivec, sicer pa za to pomembno slavje gre pohvaliti vso ekipo, ki je V tem srečanju dala vse od sebe. HENRIK MAVER ror — CAMB A 27:87 BOR: Tavčar 8 (0:2), Krapež 4, Kovačič, Gruden (0:2), Košuta 4, Brandolin 3 (1:2), Lozej, Žerjul, Pie-ri 2, Pupulin, Smotlak, Cej, Žerjal, Jogan 6. V ponedeljek, v prvem kolu drugega dela prvenstva Z & R, so bili borovci ponovno poraženi. Igrali so namreč s CAMB A, ki je prvi na lestvici, toda s prikazano igro ne bi zmagah niti proti najslabši peterki prvenstva. V prvi polovici tekme so italijanski fantje igrali skoraj brez napake in so prikazali učinkovito igro. Delni izid 9:43 sam dokazuje razliko med ekipama. V drugem polčasu so igrali boljše, a še vedno pod svojimi sposobnostmi. Razlika 60 točk je mogoče prevelika, ampak dokazuje kako so italijanski fantje z lahkoto «luknjali» Borovo obrambo. Naslednjo’ tekmo bodo naši fantje igrali doma proti Interju iz Milj. Max PLAVANJE «Ravne 1979» uspele RAVNE NA KOROŠKEM — Že prvi dan tradicionalnega mednarodnega plavalnega mitinga je prinesel kopico odličnih rezultatov, med njimi tudi dva rekorda, ki sta ju dosegli Vesna šeparovič in Vesna Praprotnik. Miting je dosegel tudi drugi namen, da združuje mlade iz vse Evrope in kuje nova prijateljstva, saj so se zbrali plavalci in plavalke iz osmih evropskih držav. Vsekakor pa se je tekmovanje še bolj uveljavilo in upravičilo uvrstitev v koledar evropske plavalne federacije. Med domačimi klubi sta bila naj boljša Triglav iz Kranja in domači Fužinar. Med tujimi ekipami je bila daleč najboljša vrsta iz Genove. Najboljši slovenski plavalec Borut Petrič je tudi tokrat potrdil, da je dobro pripravljen za letošnjo sezono. ATLETIKA KROS V KRMINU Tržačan Prosch najboljši Tekmovala sta tudi borovca Poljšak In Zupančič V Krminu je bito v nedeljo prvo deželno tekmovanje v krosih. Vreme je bito mrzlo in sončno, proga lepo speljana med vinogradi in tehnično skoraj brezhibna. Glavni junak dneva je bil Tržačan Marino Prosch, ki je zmagal med mladinci s skoraj minuto naskoka nad drugouvrščenim. Odpadel je v tej kategoriji Goričan Lena, tek Proscha pa je bil res izreden in zmaga Lene bi ne bila gotova tudi ob normalnih pogojih. Poleg Proscha se je odlično izkazal tudi drugi Tržačan Seguiia, ki se je z nedeljskim tekom praktično povzpel v deželni vrh. Na tekmovanju bi moral nastopiti tudi evropski prvak v teku na 5.000 metrov Venanzio Ortis, furlanski atlet pa se ni predstavil na startu. V njegovi odsotnosti je zmagal So-rato, nova okrepitev za Libertas iz Vidma. IZIDI Naraščajnice: 1. Zuliani (SNIA) 1217”; 2. Pi-strino (SNIA) 12’23”; 3. Hall (Šarile) 12 35” Naraščajniki: 1. Lot (Šarile) 13'50”; 2. Galliussi (Lib. Videm) 13’53"; 3. Pavanello (Brugnera) 14’32”; 7. Lipizer (Civi-din CSI Trst) 1511”: 26. David Poljšak (Bor) 18’40”; 27. Peter Zupančič (Bor) 18'46” Mladinke: 1. Nunerotto (Brugnera) 16’15”4; 2. Camerin (Brugnera) 16’55”0; Mladinci: 1. Prosch (Cividin CSI Trst) 22 min. 59”7; 2. Bincoletto (Lib. Videm) 23’50"0; 3. Seguiia (Cividin CSI Trst) 24'01”0 Članice: 1. Vatri (Brugnera) 17’03”; 2. Ro-solen (Brugnera) 1815”; 3. Missio (UG Goriziana) 18'27” Člani: 1. Sorato (Lib. Videm) 35’15”3; 2. Miani (Ati. Gorica) 36’35”1; 3. De Biasio (Sacile) 36’51”4 Borova naraščajnika Poljšak in Zupančič sta tekla brez večjih ciljev, ker sta specializirana v drugih panogah. Njun tek je bil bolj intenzivna trenerska izkušnja kot tekmovanje. V začetku sta bila nekoliko preveč previdna, v zadnjih dveh krogih pa sta se potrudila in dosegla zadovoljiva časa. kb ATLETIKA V NEDELJO V TRSTU Adriini tekmovalci povsem zadovoljili V nedeljo je bil po cestah Rojana, Grete in Scale Sante tek, ki ga je v spomin na preminulega Balzana organiziralo tamkajšnje društvo Gretta. Proga je merila nekaj več kot 6 km in je bila izredno naporna, saj je bilo treba preteči poleg vzpona na Greto tudi dobršen del Scale Sante, kar lahko že predstavlja pravo sliko tekmovanja. Na startu se je kljub temu predstavilo več kot Mariča in Kičanoviča, ki je v pr vem polčasu igral zelo dobro.* B. L. OBVESTILO ŠD POLET sklicuje za jutri, 18. januarja 1979, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju svoj redni letni občni zbor v dvorani prosvetnega doma na Opčinah. Dnevni red 1. predsedniško poročilo 2. tajniško poročilo 3. blagajniško poročilo 4. poročila odgovornih za sekcije 5. razprava 6. volitve novega odbora 7. razno V tretjeligaškem slovenskem odbojkarskem derbiju v Nabrežini je šesterica Krasa odvzela goriški 0!ympii obe točki iiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiMiiiiNMiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiMiuiiitiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiH ODBOJKA V ZENSKI C LICI Mogliano s težavo premagal Slogo Breianke so v 1. ŽD slavile prvo zmago po dveh letih ■ Sokol (med naraščajnicami) osvojil slovenski derbi s Slogo 200 tekmovalcev, med katerimi so bili tudi trije člani lonjerske Adrie. Prav ti so z zelo dobrim tekom povsem zadovoljili, saj so se na končni lestvici vsi trije uvrstili med prvo deseterico. Že po startu je močno potegnil Fabio Ruzzier, ki je po prvem kilometru vodil s 50 metri prednosti pred ostalimi. Na vzponih se je nato odlepila trojica atletov tržaškega Marathona, za njimi pa se je začel boj za boljša mesta, v katerega so j yenf]ar pa se ji priložnost, da osvoji posegli tudi adrievci Cerasan, Ruz- ■ —-• -----------—: — ŽENSKA C LIGA Sloga — Mogliano 1:3 (15:11, 3:15, 4:15, 14:16) SLOGA: Čuk, Mira, Neva in Suzana Grgič, Gulič, Hrovatin, Milena, Ticijana in Lučka Križmančič, Ražem, Vidali. MOGLIANO: Pasini, A. in C. Casarin, Fiacchi, Tessarin, Dal Bon, Scarpa, Jovich, Marangon, Gomiero. Tudi v svoj; drugi tekmi je morala Sloga ostati praznih rok. Takoj pa moramo poudariti, da so stogašice, kljub porazu, povsem zadovoljile s svojo igro in tako tudi razveselile res številne gledalce, ki so si srečanje ogledali. Mogliano Veneto je v lanski sezoni izpadel iz B lige, letos pa namerava ekipa ponovno prestopiti med drugoligaše. Prva dva prvenstvena nastopa pa kažeta, da mu bo ta podvig po vsej verjetnosti tudi uspel. Ekipa je res dobro pripravljena in je v letošnjem prvenstvu ne bo lahko presenetiti. Sloga je, kot rečeno, dobro zaigrala. Naša dekleta so se odlikovala predvsem v^jMSttt^nižu ltV'pš v zadnjem, ki SPga je priboril Mogliano Po več k«t‘polurnem''boju, z minimalno priMnostjb" 16:14.’" V ostalih dveh setih so se naša dekleta prav tako srčno borila, čeprav bi delna rezultata lahko kazala drugače. Pohvalo za sobotni nastop zaslužijo vse igralke, posebno pa moramo tokrat omeniti Ticijano Križ-mančičevo, zaradi njene zelo dobre in praktično neustavljive igre na mreži. Kljub porazu je torej Sloga povsem zadovoljila. Škoda je le, da je v svojih prvih dveh nastopih naletela na boljšega nasprotnika. posegu tudi adrievci Cerasari, kuz- | pj^j prvenstveni par točk, ponuja Ji er ter Renko. Zaključna selekcija že prihodnjo soboto, ko bo morala je nato bila na vzponu Scale Sante, - ........— kjer pa naši atleti niso popustili in so nasprotno še pridobili kak položaj ter končali tek v dobrem času glede na težko progo. KONČNA LESTVICA 1. Novacco 25’32” 2. Cald 26’00” 3. Liberale 26'30” 6. Toni Cerasari (Adria) 27’12” 7. Fabio Ruzzier (Adria) 27’34” 8. Egon Renl.o (Adria) 27’38” R. F. na gostovanje k Corridotiiju iz Fo-Ijana, ki je bil prav tako dvakrat poražen. INKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA Ginn. Spilimberghese — Breg 0:3 (3:15, 9:15, 7:15) BREG: Slavec, Komar, Žerjal, Stepancich, Olenik, Trenta, Premo-lin, Kofol, Cej. GINN. SPILIMBERGHESE: Ba- ZARADI ZAMUDE VLAKA V PIZI Razveljavljeni stolpci nedeljskega totocalcia Med njimi ni bilo nobenega zadetka s 13 točkami FIRENCE — 60 tisoč stavnih stolpcev totocalcia št. 20, z dne 14. t.m. so morali razveljaviti, ker niso pra- OBVESTILO SPK Čupa Iz Sesljana obvešča člane in prijatelje, da bo v petek, 26. januarja 1979, v Gregorčičevi dvorani v Ulici sv. Frančiška 20/11. nadstr. ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju izredni občni zbor na katerem bomo sklepali o spremembi člena L, drugi odstavek, društvenega statuta: ((Društvo jc slovensko.. .» v »Člani društva so lahko Italijanski državljani slovenske narodnosti. . .» V isti dvorani bo istega dne ob 20.30 v prvem sklicanju In ob 21. uri v drugem sklicanju 7. redni občni zbor Dnevni red občnega zbora bo obsegal: 1. Poročilo odbora o delovanju v pretekli sezoni 2. Poročilo nadzornega odbora 3. Razrešnico staremu odboru 4. Volitve novega odbora za dve-letje 1979 - 1980 5. Razno Vabimo člane, da se občnega zbora aktivno udeležijo. vočasno prispeli na cilj. Stolpce so vplačali v preteklem tednu na otoku Elbi in so bili zbrani na 15 tisoč stavnih listkih. Med njimi jih je bito tudi nekaj iz Piombina pri Livornu. Vsi ti listki bi morali prispeti, kot določajo predpisi, v nedeljo v Firence pred 14. uro. Vlak pa je imel zamudo in je bil ob tisti uri še v Pizi. Ko so jih kasneje prepeljali v Firence so jih morali, seveda, razveljaviti. Med pregledom so tudi ugotovili, da ni bilo med njimi nobene »trinaj-stice* (skoraj la milijonov lir), ampak le nekaj dvanajstič (po slabega četrt milijona). Stavci bodo dobili povrnjeno le vsoto, ki so jo vplačali. NAMIZNI TENIS PROTI LUKSEMBURGU ZA EPN V Mesini bo igrala danes tudi Miličeva V okviru namiznoteniškega tekmovanja za evropski pokal narodov bo drevi v Mesini meddržavno srečanje med Italijo, ki je bila doslej le enkrat poražena, in Luksemburgom. V vrstah italijanske državne reprezentance bo nastopila tudi i-gralka Krasa Sonja Milič. B. S. rea, De Rosa, Praček, Nalesso, Sut, Marin, Sain, Sovran, Corrado. SODNIK: Intersimone iz Vidma. Končno so tudi Brežanke osvojile prvenstveno tekmo. Že dve leti namreč niso zabeležile zmage v'prvenstvenih članskih nastopih. Zato si lahko mislimo, kakšno je bito veselje in vzdušje po tekmi. Dekleta pa so s to zmago dokazala, da v letošnjem prvenstvu vsekakor ne bodo odigrala podrejene vloge. Predvsem pa je ta zmaga zelo važna za moralo deklet. Sobotne nasprotnice Brežank niso zelo močna ekipa in niso bile dorasle predstavnicam dolinske občine. Razvidno je bito, da plačujejo davek novink v tem prvenstvu. Zmaga Brežank ni bila nikoli v dvomu, razen v tretjem setu, ko so nasprotnice vodile že s 7:1. Vendar so se v tem trenutku Dolinčan-ke predramile in zaigrale bolj prisebno, tako da nasprotnice niso dosegle niti točke. M. V. Prata — Kontovel 3:2 (15:2,15:4,11:15, 6:15,15:13) kONfevEL-fš^n,,, Štoka, Cer-niayv.RufleL Don^. kaneu, Mari-w .Daneu,,, Malalan,..Prašelj, Cibic. SODNIK: Luigi Paulini iz Vidma. Prata iz Pordenona je novinec v ligi, ampak ima solidne igralke, ki so igrale tudi v A ligi. Kot v večini ekip kjer prihajajo igralke iz različnih klubov, smo videli tudi v sobotni tekmi, da šesterka ni uigrana, čeprav so kot posameznice daleč najboljše igralke prvenstva. Kar se pa tiče Kontovelk naj takoj povem, da so stopile na igrišče polne treme, zato so praktično brez borbe prepustile nasprotnicam prva dva seta, ker so bile nemočne že pri samem sprejemu servisa. V tretjem setu so naša dekleta povsem presenetila nasprotnice in tudi številno občinstvo. Kontovelke so v tem delu igre nadigrale same sebe. Odličen sprejem, dobra podaja, dober zaključek, kot nameček pa še velika borbenost in volja po zmagi. Tako dobra igra se je tudi pravilno o-brestvovala, saj so dekleta povsem zasluženo stanje v setih izenačile. Potrebno je bilo odigrati še zadnji odločilni set. Kontovelke so tudi v tem zadnjem delu nadaljevale z dobro igro. Najboljša priložnost se jim je ponujala, ko so vodile z 11:6, toda v teh odločilnih trenutkih je odpovedal servis. Nasprotnice so to s pomočjo burnega navijanja domačinov spretno izkoristile in zmagale. Pohvalo zasluži celotna naša e-kipa, v kateri se je tokrat posebno odlikovala Denis Daneu. Tudi sodnik je odlično opravil svojo nalogo. H. L, Virtus Vlgonovo — Hrast 3:2 (15:13, 3:15, 15:4, 12:15, 15:5) HRAST: Franka, Suši in Marija Jarc, Luisa in Silvana Gergolet, Lu-da in Loredana Marušič in Lauret-ta Lavrenčič. V svojem drugem letošnjem nastopu v prvenstvu 1. ženske divizije je Hrast iz Doberdoba drugič ostal brez točk. Tokrat so varovanke trenerja Gergoleta po hudi borbi podlegle. Ekipi sta si bili enakovredni le v prvem in četrtem setu, ko je prvič z minimalno razliko osvojila set domača šesterka, v četrtem pa Dober-dobke s 15:12. Tokrat moramo pohvaliti prav vso ekipo, saj so vsa dekleta igrala dobro, predvsem v obrambi, v napadu pa se je poznalo, da premalo trenirajo ob mreži (s katero v doberdob-ski telovadnici sploh ne morejo razpolagati), tako da je bila tu na primerni ravni le Suzi Jarc. Tudi v tretjem kolu čaka Kraševke težka naloga, saj bodo v goste sprejele ekipo iz Krmina, ki starta na končno zmago.