Največji slmndd dnevnik e Združenih državah V«l)c za tm leto - . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • Za inoiemrtfo četo leto GLAS NARODA list stoyenskih delavcev y Ameriki. The largest Slovenian Daily b b lunnd every day except Sonda j« and legal Holiday«. 75,000 Readers. TELEFON: CHeliea 3—1242 Entered m Second Glasa Matter September 21, 1903, »t the Poet Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1249 No. 61. — Stev. 61. NF.W YORK, MONDAY, MARCH 15, 1937—PONEDELJEK, 15. MARCA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. LEWIS0V ODBOR NA DELU V DRŽAVI NEW JERSEY OBLAST! SO ZAPOVEDALE KOMPANIJI, DA MORA SPREJETI 4000 DELAVCEV NAZAJ NA DELO • i ,. Zdaj sta na vrsti industriji radia in elektrike. — Po-gajanja, ki so se danes začela s Carnegie - Illinois Corporation, bodo velike važnosti za vso industrijo jekla. — Sodišče bo odločilo o ustavnem povo-vclju, ki skuša izposlovati Chrysler. Lahi—glavna opora spanskih fasistov IZ RUDNIKA SO SPRAVILI ENAJST TRUPEL V rudniku se še vedno nahaja 7 ponesrečenih rudarjev. — Električna - iskra je vžgala pline. Urad njki United Electrical & Radio Workers of America so napovedali včeraj celo vrsto konferenc z zastopniki velikih tovarn v okrajih Essex, Union in Hudson v državi New Jersey, katere izdelujejo radio in dru^e električne aparate. Tovarne, imajo zaposlenih dvanajst tisoč delav-rev, in med njimi se vrši živahna organizacijska kampanja. Istočasno je naznanil William Mitchell, član odbora za in^ustrijalno organizacijo, da bo unija (lektričarjev priključena Lewisovemu odboru. Industrija elektrike je največja v severnem delu države New Jersey. V industriji jeklo se bo vršila danes zelo važna konferenca. Sestala se bosta namreč Philip Mur-: ay, ki je desna roka Johna L. Lewisa, in Benjamin F. Fairless, predsednik Carnegie - Illinois Steel Cor poration. Konferenca bo velikega pomena za vsoj~n,,a električna iskra, ki je zi\ netila plin ter je nastala stra-..... liovita razstrelita, ki je ubila IS Jutri stopi v veljavo pogodba, ki sta jo sklenila Murray in Fairless glede štirideseturnega delovni-ka in povišanja plač. Kot znano, bodo dobili jeklarji po deset centov več na uro. Povprečna plača jeklarja bo znašala potemta- rudarjev, kajti prej bo še tre kem 83 centov na uro. Tako visoke plače niso do- ba spraviti iz rova več sto ton rlej še nikdar imeli Kompanije bodo plačale de-. zt'n,Ue in kamenja. , _ • i • • ji- v i . tj . • i \ sled dežja je bilo pred ro- iavcem sto milijonov dolarjev vec na leto. Industri- yom konmj kakih , ju(|i 1)ru. ;a jekla obratuje s polno paro ter komaj zadošča £ i ne ponesrečenih se veeinonn vsem naročilom. I drže po svojih liišah. LOGAN, \V. Va., 14. marca. — V globočinah Macbeth rini-nika se se vedno nahaja 7 trupel ponesrečenih rudarjev, 1» »trupel pa leži v mrtvašnici. Reševalci napenjajo vse svoje sile, da bi čimprej prišli do svojih ponesrečenih tovarišev in kadar se vrnejo iz rova, so izmučeni, da morejo komaj govoriti. Včeraj ste bili prineseni ?z rova trupli JH let starega Kari (Jearharta in 'A'2 let starega J. Wileva, ki sta delala pri stroju, iz katerega je najbrže švi - rudarjev. II. P. Farley, ki vodi rešilna dela, pravi, da bo vzelo še nekaj dni, preti no ho mogoče priti do ostalih 7 ponesrečenih FRANCIJA SE TEMELJITO __PRIPRAVLJA Francoska vlada je zasedla Schneiderjevo veliko municijsko tovarno. Prevzela je vse stroje, orodje in orožje. Danes se bo tudi odločilo, če bo sodišče izdalo za- ; M*d Prebivalce male premo -i. , v. v .f i uar-ke vasi je v sestili mesecih porno povelje proti sedečim strajkarjem v Chrysler- 4lrll^ir. priAla žalost y s0]). ievih tovarnah. Governer Murphy je pričel posredo-1 tembru so ravno tako, kot se vati. Upati je, da bo imel istotak uspeh kot ga je imel; daj. žalostno stali pred rovom pri General Motors. WASHINGTON. D. C., 14. marca. — Labor Relations Board (oblast, čije naloga je urediti odnošaje med delavci in delodajalci), je naročil danes družbi Remington Rand, Inc., da mora takoj sprejeti na- in gledali, kako >o prinašali trupla iz rova. Tedaj je bilo u-bitili 10 rudarjev. Med mrtvimi je tudi R. H. Kimball, oče šestih otrok. Kini ballova vdova j«' v septembra i i i i i • i -i- i izgubila svojega brata Toma zaj na d?lo 4000 delavcev, kateri so bili lani meseca Tlller maja zaštrajkali, nakar so bili odpuščeni. V tozadevnem odloku je rečeno: — Iz dokazil-nega materijala, ki obsega več tisoč strani, sta dve stvari jasno **azvidni: da obtožena družba noče u-vesti z delavci kolektivnega pogajanja in da je za-časa stavke družba z delavci silno brezobzirno ravnala. Odlok je bil izdan kmalu zatem, ko je delavska tajnica M iss Perkins povabila predsednika James Iročal senatorjem in poslancem, H. H. Randa, naj pride v četrtek k nji, da se bosta H* čimprej sprejmejo Guffe> i " j.i lil • i • Vinson Coal Control postavo, dogovodila glede obnovitev pogajanj z unijo, ki pri-» pada Ameriški Delavski Federaciji. Rand je odgovoril, da se bo odzval vabilu. Včeraj je John P. Frey, predsednik A. F. L. Metal Trades departmenta kritiziral urad za socijalno ja. FAIRMONT, W. Va., 14. marca. — Uradniki Hutchinson Coal Company pravijo, da ne vedo za pravi vzrok razstreli«* v rudniku Macbeth. Podpredsednik družbe Truman K. Johnson, je takoj odpotoval na kraj nesreče, ko se je vrnil iz Washing ona, kjer je z drugimi operatorji pripo- Wa>hington, I). C., 14. marca. — Načelnik komisije, ki preiskuje nesrečo v Macbeth rudniku, G. W. Grove, je svo- PARIZ, Francija, 14. marca. — Uradni list naznanja, da je francoska vlada prevzela velikansko Schneider - Creusot municijsko tovarno. S tem je francoska vlada prevzela popolno kontrolo nad izdelovanjem orožja. Vlada je prevzela vse stroje, orodje, municijo in ves mater jal za izdelovanje orožja in nr.i-nicije. I)o sedaj je po novi postavi vlada prevzela samo tovarne za izdelovanje aeroplanov, in večjih tovarni ni motila; >edaj pa je pričela pri največji tovarni v Franciji. Creusot jeklarna jc bila ustanovljena h'ta 1785 in ž«' 50 let prej je Schneiderjeva družina imela v teh krajih svoje plavže. Prva leta je tvrdka pogosto zašla v denarne stiske, dvignila pa se je za časa Napoleonovih vojn, h*ta ]S."»:> je pa napovedala bankerot. Ko je bila iznajde-na lokomotiva in so po celi Evropi pričeli graditi železnice, je tovarna izdelovala lokomotive in drugi železniški materi-jal ter jeklene plošče za bojne ladje. Tekom nemško-franeo ske vojne leta 1870 je pričela izdelovati topove. Od leta 1910 do 1!)14 j * Schneiderjeva tovarna izdelala JJ4,5oO težkih topov in v svetov ti i vojni je izdelovala slovite francoske topove ''75"'. Iv tovarni pripada 417,."»\o-< ,/.-,ulAA,tfl , t * • i . , I pa za 1oljŠalo, da je predsedoval tajni seji 20 kardinalov v svojem stanova-ADVERTISE in jujn. Odkar je v decembru zbo-' ' GLAS NARODA" i,r.vir' i>re<1sc < • (iuadalajare. Republikanski letalci .-«» i., umikajoči* se Italijane \ i :, i ."iuo močnih bomb. ne zmeneč -za sneženi vihar, ki jim je j mal vid. Na fronti pri Guadalajari icpublikanci zajeli veliko množino vojnega materjala ter u-jeli IS Italijanov. Med vojnim plenom jc 1J topov, GO strojnic, dva protizračna toj>a in velika množina avtomatičnih pušk ter mnogo ročnih gram-in mask. S pomočjo letalcev je a rt i le rija zelo točno obstreljevala izmikajoče se Italijane in prodirajoči republikanci so našli polje posejano z ubitimi Itali ja ni. ŽENEVA, Švica, 14. marca. — Španski vnanji minister Julio Alvarez del Vavo je ua zborovanju Tatre narodov po-veda I, da bodo Neniei ju ftali-aiii pomagali generalu l-Van a v njegovi ofenziv* p t (Sna dalajari s tem. da b » h» n ibo ve bojne ladje bo.ubardiral Valencijo in Barcelono. Del Vavo je opozoril Ligo narodov, da bo to bombardiranje ogrožalo evropski mir. Minister je v svojem protestu rekel, da so v fašistični armadi, ki prodira proti Gua^alaja/! večinoma Nemci in Italijani. Italijani imajo najmodernej šc italijansko orožje od stio; nih pušk do zračnih škadrono . NEMŠK BARON BO DEPORTIRAN DETROIT. Mich., 12. marca. — Baron Egon Kari von Mau-chenheim, ki je star 2.3 let in njegova 20 let stara žena Margareta -ta bila obsojena na dc-portacijo okoli 1. maja. ker sta v septembru lanskega leta nex postavno prišla v Združeno države. Baron pa je bil v Nemčiji obsojen na smrt, ker nasprotuje kanclerju Hitlerju. Baron je zaposlen pri neki avtomobilski družbi, njegova žena pa je zaposlena v neki modni trgovini. New York. Monday, March 15, 1937 THE LARGEST SL'OVENF DAILY IN UJ33. "Glas Naroda" (A Corporation) Owned and Pub limbed by SLO VENI C PUBLISHING COMPANY Prank Sakser, President L Benedlk, Trews. PIm* of boalncat of the corporation and IH West 1Mb Street, Biwifc ef of above officers: M City, N. X. Nasi v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROCE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. "GLAS NARODA" (Voiee ef tke People) Ieened Every Day Except 8 on de y i and Holidays Ea celo leto velja sa Ameriko in Kanado .••»••.••••«••«•••••» J8.00 fs pol leta ....................$3.00 Ea četrt leta ..................$1.80 Za New York ta celo leto ...... $7.00 Za pol leta........................$3.50 Za Inozemstvo aa celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Sobecrlptlon Yearly 96.00 Dopisi bre* pod|ilaa In osebocctl ee ne prlobCuJeJo. Denar naj ae blagovoli •K^HJstl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da te nam tudi prejAnje blvali&če nazuanl, da bltreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "G'as Naroda" Itfiaja vsaki dan lzvsem&t nedelj ln praznikov "CSI.A8 NARODA". 516 18»h Street. New Yortt N. V. Telephone: CHelsea 3—1242 PRED DVAJSETIMI LETI V tednu. \i m« je končal 14. marca lt>17, je hil<» v Združenih državah malo Ijmii, ki niso bili prepričani, da b«> aun-riška vlada prekinila diplomatske odnosa je s kajzerjevo vle-«lo in napoved".it Nemčiji vojno. Wilson je postajal nestrpen. Senatorje, ki s<» njegovem:* rožene, ual«»!i l v -cnatp na precejšen odpor. Wilson j postaja! nestrpen. Senatorji, ki so njegovemu pr< l! t»ii 11 #u-p' »tovali, je imenoval trmaste sainoglavce, ki ne mai:i;o ali n»- .norejo vi opevati zalite*-* in potreb rosnih ča-sov, katere doživlja Amerika. Slednjič ;<• ]»a \Vi; on vendarle prodrl s svojim predlogam. Ameriške bojne ladie so se oborožile s topovi. Mornarjem je bilo zapovedano streljati na vsak nemški submarin, ki jim pride na pot. V Berlina >o smatrali to za vojno napoved. Nemški poslauik i?r<»f Bernstorff j<* bil že odpotoval iz Wa-hingtona. Interese X; meije je zastopalo v zveznem glavnem jii"-tn švičarsk« poslaništvo. Švicarski poslanik je vprašal ameriški državni department, kako je s prusko - ameriško pogodbo. k; je poudarjala znš*Ito privatnikov in trgovskih ladij za slučaj vojne. V a-neri k'!i pristaniščih je bilo takrat dosti nemških trgivskih ladij. < V bi Amerika rekla, da vpošteva določbe .pogodbe. bi izrabila bogat plen, ki ga je že imela v rokah. Zato o rekli v Washington!!, da ne. Pogodba, sklenjena med (» eorgeom Washingtonom in nemških Friderikom je bila vržena med staro šaro. A" nevvorško pristanišče je dospel tiste dni francoski trirovski parni!: •• Ki>ehnmhoauM s to|>ovi in francoskimi mornariškimi vojaki na krovu. Ameriške oblasti >o mu dovolil.' pristati. S tem je bila nevtralnost odpravljena. Amerišl:' železničarji • submp.rini brezobzirno nadaljevala. Takrat ni nhče več dvomil o neizogibnosti ameriške volne napovedi. Še borih par tednov, in zgodilo se je. kar se je v taki1! okolščinah mor.do /godit«. 10. marca ok«»li pol osme ure zjutraj so jo pripetil v Cleve-landn drzni roparski umor. Bi! je plačilni < hi n v tovarnah, ki >e nahajajo okoli .'!.'!. eeste it: Lakeside Ave. Na ?>2'22 lakeside Avenue j«» imel {»oznani Frank Mahnič gostilno in re-stavrant in delavei iz bližnje Otis Steel Co. so imeli navado, da s«j menjavali svoje čeke v prostorih Malmiča. Tako je bilo tudi in. marea zjutraj kakili 2."» delaveov n«.-vzočih v prostorih, ko je vstopil v prostor mlad človek, star kakih 2~) let. Za povedal je vsem,da dvignejo roko kvišku. Neki Viček ni dvignil dovolj hitro rok in ira je lopov udaril z revolverjem po glavi. Mahnič. ki je imel - seboj $2,000, da bi zamenjal čeke de- Imamo v zalogi BLAZNIKOVE Pratike za leto 1937 Cena 8 poštnino vred. "Glas Naroda" Iz Jugoslavije. 216 West 18th Street New York, N. Delavske volitve v Zavidovičih. "Hrvatski dnevnik" in.roča, da so bile te dni volit\e dci«v-skili zaupnikov med delavstvom Našičke, lesne in« last rije v Zidovičili v Bosni. Kn/.vila se je z«*lo živahna voliiua »>or-ba, med mačkove' «n socialisti. Rezultat je bil. da ?o mačkovci dobili (>, socialisti u i '2 mandata. Občina na dražbi. DENARNE POSILJATVE ! Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po-Hnevnem kurzu % JKiOSI.AVIJO trn $ 5.53 _______________ Din. 1M $ 5.06 _____________ Din. 106 t 7.26 _____________ Din. 366 »11.78 ___________Din. 506 113.06 ___________ Din. 1066 $45.66 _________Din. 2006 V ITALIJO Za $ 6.56_________Ur 106 $ 12.25_______Lir 206 $ 36.00 ___________Ur 666 $ 57.00 ______Ur 10* SI 12.50 ____________ Lir 2000 $167.50 ______Lir 3006 laveem, jo skočil iz gostiln« stranski* sobo. ko sprožil in zadel Malmiča v roko. Kljub temu je pa Mahnič hitel po stopnjieah navzgor v spalnieo, kjer je imel nabasano puško. Kavno je prijel za puško, k«» mu j«' rcjiar sledil in začel streljati. Zadet v sree so je Mahnič zgrudil na tla. Ropar je nato pograbil -e $(>00, ki .»o >e nahajali v spalnici. • ločim ji- že prej vzel $1,400,nato ji* pa grozeč z revolverjem napram gostom pobegnil pri vratih na eesto. — Kompanijski stražnik pri Otis Steel Co. ji' slšal strele in je pri hitel za njim, toda v tem trenutku ji* privozil tovariš ro pa rja z avtomobilom. Oba >ta -i* odpeljala. Kompanijs k i stražnik je urotov, da j<- roparja zadel. Policija j«' v«»č ur pozneje v A kropu prijela nekega mladega osumljenca, katerega op1" se strinja z opisom roparja, k je ubil Malmiča. Detektivi poizvedujejo. Pokojni Mahnič je bil star .'Ml let in je šele lansko leto ke-pil irostiluo. Doma je bil iz Sežano pri Trstu. Y Ameriki j" bival lo let. Frank Peterlin, elektrarsk; kontraktor v Jolietu. s. t. m. obtičal s svojim avtom v globokem blatu May ulice in -klenil, «la ho tamkaj sedel v obtičanem avto tudi liies« >«• dni, če bo treba, oziroma tol:-ko časa, da ne pride cestni komisar in spozna, kako skrbi za uiieo. Peterlin pravi, da ji* v zadnjih sedmih letih zapravil že zato, da so ga izvlekli z avtom vred iz blata kotanja-stih jolietskih ulii' in z«laj ima dovolj tega. SjKjročil je ženi, naj mu donaša jed. Ker je uli ca ozka, je Peterlin s svojo "stavko" ustavil promet in policija je v zadregi. Dm* ~2H. februarja je umrl v North Chicago Anton Sušter- sič. Star j«* bil ~t'2 h t in diuna _ iz Verda pri Vrhniki. Poko]»au i ji- bil '.k marca civilno In zap!s -til je ženo in dva sinova. Pre« leti j<' bil aktiven drnšt veni k, je r«)]»ar, ])( (vll:1|nuvin šu jo pred -m rt jo naii»čil, «la nori' imeti ven«H'\, 1 mm i i-i od «lrn- št va. Rekel je, čina je prerl d«*bri-:ni 10 leti najela pri n«'k«'n. za liiebškem denamem zavodu posojilo 200 tisoč dinarjev, ni p-> plačevala niti obivsti, niti a , j mort izaci jskih ol;n»kov. Tako 'je ih>lg narassel na več k« »t 2 milijona »linarjev. Kako j«* to , mogoče iz zagrebških listov ni razvidno, pač pa pravijo, da je Vtihotapi jen sladkor v cvetličnjakih. Tihotapci ki tilc^pij-i iz Zadra sladkor, imajo originalni' idej«*. Ono jutr » s»» iztovo-iili iz parnika 44Tomas«,at* ki je p riplul iz Tijesna. «lva v«*-lika lesi'iia ev«»tličnjaka. Finančni stražniki s«> se /ar. mali za ti»vor in ko so mig nili nekaj va nilje. so v vsakem evctličnja-ku našli okrog 30 kg sladkorja. Sladkor si> za])h*nili, tit.« *ayc« v p;i niso zajeli, ker ~o |)»avc«"-as-11«> opazili nevitrno-i •»• -«• zgu-h\V nirii ijndlga ilmgače ne nii»r«' pla-i čati. .v zadnjem času dolir pre\"zela oroilnikov al. kogarkol.. | nr2avna hipat«>kama banka, ki Svojevrsten štrajk. Dežela dvojčkov. Raziskovalec Afrike, lndgij-: ski pn>fesor Forbieres. ji' i/ i belgijskega Konga poslal «lo-j mov iialjše poročilo, kjer poroča, «la j«- kakih _!oo kilometrov j od Stanlezvilla nah-tel na zamorsko pleme. «> katerem sod;, ; j da j«' ostanek ne«lanjih prvot :iih prebivalcev, k**r j«' t«» lju po svi»j«»m veilenju sila preprosto. t čenjak š«» «Ialje por«M"*a. «la je vsak «lrngi tel-zamorskih lju«li «l, katerom je toliko «lv«»jčkov. Sarajevski i list" ]>oroča. 4 * J u goslovensk i tla je banska u-prava dovolila krilit 328,00J dinarjev za zgraditev vodovoda v Busovači, lejK-m naselju ob °esti Sarajevo—»Tarjce. Občani. ki so se poprej mnogo i« t borili za vodovod, }ja so s-* s<'-daj naenkrat uprli in nočejo o njem nič slišati. Zagrozili so baje, «la bodo dela s sil«> preprv-čili. Vse intervencije niso nič zaiegle, pa je banska uprova kontno postavila te dni enote-diii^ki rok. x katerem naj so občani odločijo. Ako bodo vztrajali pri svoji odklonitvi, bo za lmsovaški vc.lovo«! i a-menjeni kmlit poral)ljea za :rra«lnje v drugih f bčinaJi. Ki>t vznik te pač zelo svojevrstne stavke navaja " JugosiC-ver.ski list", da so občani pr:-siaši zd in žen o opozicije, m se zato upirajo vodovodu, ker mislijo, da bi bila njeg>vn gradnja 1 propaganda za sed u:ji režim. t k ^o minili metlenl tedni. — 1 j»* bila vč«*raj. lahki» mirno mVš, d;i je prisnu»jei»a, -— j<* mirno odgovoril. * Y starem kraju -e vrši velika besi-ilna pravila, če naj se piši' "*solii«'«»"* ali **son«*e". --Književniki, kritiki, pesniki \ i pisatelji »o razdeljeni v dva, tabora. Prvi so za *4-once*', drugi pa za "solne«'". Navzlic navideznemu napredku je v naši i v laseh, kakor s" vir svetlobo in življenja pravilno zapiše. Tudi misliti j«* prepovedano, ker pač marsikdo ne sme izraziti svojih misli, t**la dovoliti svobodo mišljenja, se pra vi, odpravti suženjstvo, česar >o nekateri najbolj boji*, kajti prepričani -o, da bi brez su ženjstva ne mogel obstojati svet. * Nevesta j«* hotela preizkusiti zvestobo svojega zaročenca. Pa je rekla svoji lepi prijatelji- ei: — Veš kaj, domov naj t" spremi. Med potom mu pa re ci, naj te poljubi. Radovedna -••m. č«' t«' bo ali lic. Jli res jo je spremil iiomov. — Xo, kako je bilo? — j«> j • vprašala naslednjega dne. — Ali mu rekla, naj te poljubi.' — Mu ni bilo treba nič reči. Poljubil lili* je prej, prodno -4-111 Usta odprla. V l^oichvnn so ustanovili zopet nenavaden klub. in sicer so se združili s«'daj možje, ki jim — v želoilcu kruli. Seveda se ne ImmIo na svojih si*st:-.nkil; vežbali v visoki umetnosti kvu-ljenja z želoilci. temvi-č morajo člani le obvezati. «!a bodo iskali pripomočkov, ki naj t«* pogostoma zelo neprijetne ropot«' odpravijo. Videti je. da j«' bil že skrajni čas. da «c ta klub osnuje, kajti takoj po njegovi ustanovitvi so jo /pisalo vanj nič manj nego 1000 članov. Piruhi... SVOJCE IN PRIJATELJE V DOMOVINI NAJBOLJ RAZVESELITE ZA VELIKO-NOC, CE JIM POŠLJETE DENARNO DARILO DENARNE POSILJATVE v DOMOVINO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI — Potniški Oddelek "Glasa Naroda" 216 W. 18th Street New York City Pošiljite takoj, da bodo dobili za praznike! Važno za potovanje. Kdor »e namenjen potovati w stari kraj ali dobiti koča od tam, je potrebo«, da je pouteo v vseh stvareh. Vsled naSe dolco-letne skušnje Vam zamorrmo dati najbotj&a pojasnila iu tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. *«to se ta-upno obrnite na aas sa vsa pojasnita. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, v i žeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem iK In ol» docela jasnem :;chu. Zajtrk je )K>t(»k«'l jjowsem lepo. (tospod Latistien in nje gova soproga Julija sl;i pila v svojem salonu kavo v dražbi gospr Bedeuille, ene najlepših najljubkejCih ju najbolj plavo I.isio l'»eenk. Doslej se je raz vijal p* govor o!> onih splošnih in oberli predmetih, ki seje tre ba nanje omejiti, ee je pr'sotnti tako občutljiva in tako razbur 1 ji va žena kot Julija Latistien. Pogovarjali so se o jmeitnicah. o k epu i v. vijoličaste svile, v zlatimi nitkami pretkane, k< ga je dala v modo velika kro jaenicn, o novem avtomobilskem tipu in o biserni ogrlici ki jo je nedavno rzirubila neka igralka. Go:-pod Latistien in Suzani' Bedeuille sta se pogovarjala zelo živahno. Juiijin molk je zvzame besed' gospa Lii t i >; i en: 4'Iločem," izjavi odločno, "biserno ogrlico, tak nizek av to in vijoličast k«'p." 14Kralj j«' dejal: Hočemo!1' se pošali gospo«! Latistien. ''Skopuh!" sikne orni. | Ona obrnjena k povaljenki nadaljuje: "Skop j«« kakor nš. Xc smej s««, Suzana, ni se čemu. Zadrževala sem se ves čas zajtrka. Bolna -cm od tega. Zdaj j«* bruhnilo na «lan. Ali v«*š. kako se zovo moj mož? Ni mu inic Avgust. Imenuje se — ktXo. Nisem še izrekli! kak«* želje, vedno mi odgovori. "Ne!'' Čudim se, v resnici se čudim, da je mogoče živeti v nepn stanem zanikovan ju. Navadil w jc ]>ač zarana: iz rodbiiie izhaja, kjer je zavračanje vxyn prišlo /.«• povscni suolzele solze. "Tako t ».••j." konča Julija, j "Kaj se je zgodilo?'' vzklik-" Hotela sem ga pograbiti od j ne prepaden. "Kaka slaba note strani in poizkusit: šm to, da | v i ca * Ah, že vem: najina mala bi ga morda bilo kaj sram pred i psička Pistaehe . . teboj. N.ik! Ne poznaš ga "Pistaehe je zdrava. Soba i«* mogla! A ničesar ne opustim. dokler se ne zgodi. Xocoj bova plesala. Vse razbijem. kar mi pride v roke. Pa bo vzdihoval, ko da so mu t remit- Ali, kako rada bi >e ločila, če bijrica jo je odvedla na izprehod. "Torej! Si nesrečna?" 44Vdajam se . . . v usodo." 44A ti jokaš!" "Kaj za to . . ." 4 4 Tega ne prenesem. Ne moki šteti. Sil j je tako preveč nn-! rem videti jokanja. Razburja vlake tu okoli, je bo vsaj nekaj me. Mala mačica moja, imela boš svoj kep, svoj avto in ogrlico. Vse dobiš, kar hočeš. A nasmej se! Ali, smehljaš se . . . Tako lep je ta tvoj nasmeh v solzah. Grd človek sem. Prosim te. odpusti mi. Počaka^!'' Ciospod Latistien poklekne, prime z obema rokama poslušno glavico svoje ženke in pobožno srkne debelo solzo, ki je, pritekla po njenem licu. Potem j pa zašepeta: Prečudno je to. t Ta solza ... ta I Osamos vojitev Balkana. Ne vem. Pravo čudo! manj. I ti« 11 to j<» prav." "No, torej," pripomni los pa iiedcuilic. "pridobiti ga ho češ pač s silovitostjo. Tudi jaz sem hoteia t;.k«» in v« rjemi m«, ta način ni dober. Opazo Vuia sem te preje. Mislihi sem: *4 Spust i I • se 1; » v jok, p;1 ira omehča." "Nikdar nisem jokala: z njim tudi ne začnem." 44Treba je znati jokati." j<» ustavi gospa Bedeuillc. "Kažeš se oblastno, kričiš. On misli, da ima moškega pred se-1 tvoja solza boj in ti odgovori, kakor bi od-fka jp ],j]a govoril moškemu. Prav g ►te-1 _ vo s 11 io me močnejše od moki h in tudi vztrajnejše, a pokazati jim tega ne smemo, nc-umnica ti!" 4 4 Ne znam jokati na povelje.' mrmra Julija. 4*Tn odkar mi j« poginil psiček Domisol, nisem| *>e potočila solze." Bospa Reta se morala na tako nenavaden način razkazovati, pa je kmalu začelo zel>sti. Zaradi mraza sta si začela dajati duška z rjovenjem. Rjovela sta tako strašno, da j«4 poslušalce pretresalo do kosti in mozga. V nekem takšnem trenutku je pri vozil mimo tovorni voz s konjsko vprego. Konja sta se tako preplašila« rjovenja levov, da ju ni mogel voznik Karel Mil'cr ndržnti na Precej razburljiva zgodba se je primerila na sodišču v Buc-v Nemčiji. Tja je prišla žena nekega Bueto\včana tei prosila, naj ji dajo na vpogled neki akt. ki se je tikal njene posesti. Uradnik ji je ustregel, I žena pa je iz akta nenadno u-I grabila neko listino in z nj>,-zbežala. 1'radnik je stekel /.a njo. — Preden jo je dohitel, pa je t j ;*:vila li-;tino v klobčič in ga vtaknila v usta, da jo požre. Uradniku je uspelo, da ji je iz strgal samo polovico listine. Drugo polovico je bila ženska že požrla. I >a !>i dobili še to polovico, so ji v zdravstvenem u-radu izčrpali želodec. Toda pir ni prišel več na dan Dvajset let je bil nem. odvraten pisatelj je pa T dejal, vajetih. Zdi rja la >ta in poteg-vsega jo veiino — n;!a voznika več metrov za se- Pri tem se 1] r.- ),rj. r]a je T>ad(d pod kolesa. Kome k:: vanje u^ekavati ni treba. In zagota\-IJ*im te. da to dobi o de oč»-m." "Ali si poskusili«?" "Večkrat '" "Komaj čakam, da bi poskusila tudi jaz." Posknšnja je pokazala resnico. Tu še ta večer lii naš_I gos-pod Latistien. ko -e je vrnil V« z se je zaletel najprej v ne-I ko drogo in se je prevrnil. Pri 1 tem je podrl nekega starca ter i ga liudo oplazil. Konja sta se nato utrgala in zbežala skozi i najprometnejše ulice. Sele po dolgi dirki so jih ljudje na cesti ustavili in odpeljali v hlev. Dogodek je zbudil v Lincu razumljivo senzacijo. PO VIHARJU V M1SSO URI V ilialovicah živi f>H letni i ujjokojeni Šolski ravnatelj Ar I pad PaJsthy, ki je v svetovni 1 vojni nenadoma onemel. Sinovi ; -o pozvali večkrat Zdravnike,; da bi mu vrnili govor, toda vsi | poskusi so ostali brez uspehu, i Dvajset let je bil mož mutast. i Te ec je že zelo star izum. Dolga časa pa ga niso jKJznali v kvadratni obliki, temveč v pravokotni. Izumi-teljica kvadratnega žepnega robca je bila kraljica Marija Antoineta. Ki je kralju Taidovi ku XTV. nekega dne v Triano-nu dejala, da ji pravokotna oblika ne ugaja. Tn 2. februarja >785 je izšel kraljevi dekret, ki je velel: • "Dolžina žepnih robcev, ki jih izdelujejo v kraljevini, mo-; ra biti v "bodoče enaka širini." Prvo zobno šeetko je bilo videti 28. sept. v izložbi londonske tvrdke Addis in Co. Izumitelj je bil Addis sam, ki se je bavil s tem problemoifi že Knjigarna 216 West 18th Street "Glas Naroda" New York, N. Y. IGRE ANTIGONE, Sofoklej, 60 strani .............. AZAZEL, trdo vea. ...........................1.— .,r«jširana .M BENEŠKI TIMiOVEC. Igrcknz t 5. .lejauj.....60 Klusif-ue ijrre ii:ijlj si i»esuik Oton Župančič. CYRAN V)E BERGEKAC. llin.i.'na koiutdtja v l*etih dejanjih. Trdo vezano ..............1.70 ČRNE MASKE Spisal Ijeoiiid Andrejev, '.Vi str. Cena .... .35 (Jloboka riLsia drama j«? >KMlana v ^.ko le-I»eui slovenskem prevodu. EDA. drama v 4. dejanjih .....................60 GOSPA Z MORJA. 5. d. janj ................ .75 KREUTZERJEVA SONATA Spisal Lt. N. TtiLstoj, l:;C strani. Cena.....60 S čudovitim mojstrstvom priklene Te!ntoj v teui rom&nu bralca nase. Mukoma daživlja-mo pri/.or za prizorom, prozovitost za irro-zovitosljo do strašnega konca. LOKALNA ŽELEZNICA, 11. dejani ........... UIDSKi ODER- 5. zv. l-o 12 ietib. 4. dejanj..............«Q MAGDA. Spisal Alozij Uemee. 8« strani. Ona...45 Žaloipra ulcipepa dekleta v dvanajstih prizorih. "Tn je hritka, ploboka zpodba ženske, ki trpi. pada in odpušča iti umira ihj krivdi moža." . MARTA, SEMENJ V RlCHMONDfJ. 4. dej. .. 30 MOGOČNI PRSTAN. Milčinski. 52 strani .. NAM IS! JEM liOIAIK. Moliere. SO str....... OB VOJSKI. Iprokaz v štirih slikah ...........30 OPOROKA LCKOVŠKEGA GRAJŠCAKA 47 strani. C.Mia ........................ ..y Ta veseloigra znanega češkega pisatelja Vrh-liekega je namenjena predvsem manjšim o-dr(»m. PETRCKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel CJolja. 84 strani. Cena.......4« Iložlčna igra v šriril, slikah, primerna za večje oclre. FOTOI'IJENI ZVON Spisal (Jerhart Hauptmnnn. 1111 st, 3^tia...50 Draiuatska bnjku v iietih dejanjih. PEPELIH, narodna pravljica. (I. dejanj str. .35 KEVIZOK, 5. dejanj, trdo vezana .............75 K. L*. K. I »rama v dejanjih predigro. (<*apeki. Vezano ....................... .45 ROKA V ROSiO .............................30 MACBETII, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano.....70 Vez......90 OTIIELO. .-makespeare. Mehko vezano ................."0 SEN KRESNE NOCl. Shakespeare. Mebko vezano. Cena ..............................................70 SKOPUH. Moliere, 5. dejanj. 112 str..........50 SPODOBNI LJLDJE ("ŽIVETI") Spisal F. Lipovec. 4U strani. Cena .......SO TS) je ena izmed j»etih emnlejank, čijili «le-jauje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čelu knjige z besedami: — Ni stra.r. '"lu.eč zdravilo, kar* ti rtaiejn TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.....35 ljudska drama v štirili dejanjih. V prizori-tev je omogočena povso. hr«.5. .................... M NARODNA PESMARICA. Cena .............. .50 POLETNO KLASJE. Cena .................... J6Q PRIMORSKE PESMI, (Gruden*, vez. ........ .35 SLUTNE < Aibrecht >. broš. .................. ^0 POHORSKE POTI (Glasen, brošrano........ ^30 STO UG.VNK (Oton Zui»ančič) ............... .50 VIJOLICA. Pesmi za mladost ................ .60 ZVONČKI. Zbirka jiesnij za slovensko mladino. Trdo vezam............................. JK) ZLATOROG. pravljice, trda v— .............60 ŽIVLJENJE Spisal Janko Samec. 109 itrant. Cena.......45 PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. diolmari ..... Orlovske liimne. tVodopivcci ......... Pomladanski odmeii, 11. zv............. SIjOVENSKI akordi mešaitib in molkih zlnirov. ugla* Adamič .......................... 1.— 1.30 .15 .ti Kari . Cena 1,5© ri^NINKE lVsnii za sopran, alt. tenor n. * "is, j^iasbll ,1. I^iliarnar .....................»..('ena 1.SI moški zbor (iorski odmevi. (Laharnan U. zvezek Trije moški /bori. 11*avčič» Izdala GlasU-na Matica .............. DVOGI.AS NO Naši h i nuji -45 40 ^0 MLADINI | Osem mladiuvkili ol» 100 letnici rojstva Fr. I.cvsiika s klavirjem ali harmonijem. 1'gtasii Krnil Adamič ................Cena L— MEŠANI /BOKI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matic* .45 RAZNE PESMI S SI'REMIJE VAN JEM: Domovini. ( Koestei-1 Izdala Glasbena Suauca .. .40 Gorske evelliee. (I^aharnar) četvero in jietero raznih glasov...........45 V pepehiieni noči. (Sattnerl Kantanta zsi soli. zbor in orkester. Izdala GlaslM*na Matica ........................75 Dve pesmi. «l*relo\eci. Za m«>Aki zbor in bariton solo ................................ .20 MALE PESMARICE St. 1. Srbske narodne himne .................15 la. Slo tuliš. Srbine lužni .................15 St. 11. Zvečer .............................. .15 St. 1;:. Podoknira ...........................15 Slaveek. zbirka šolskih pesmi. »Medved!.......25 Lira. Srednješolska, 1. in 1. zvezek ........... J>0 Troglasni mladinski zbor primeren za troglaser ženski ali mož k i zbor. 15 pesmic. (Pregclj..L_ MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Alj-=- — :!. zvezek. 1'salni 11>; Ti veselo |n>j ; Na ilun; I>ivna u<č .............................. H zvezek. <»poinin k veselju; Sveta Sir.ižoik. ; Hvalite <>o>|MMla: Minut ki slo ............ Jioc , Ge .40 .40 CERKVENE PESMI Dauiaei glasovi. Cerkvene iieami za mešan /i»or L— Tantum Ergo (Premrl» ...................... j® Mašne potni /a mešan zbor iSattneri ........ Pange Lingua Tanlum Ergo Genitori (l'(*rster) J»0 K svetemu Rešnjeniu telesu ce zadnjič popravil streho. m 6 centov NAROČILA /a MOHORJEVE KXJI0E in KN JIGE VODXIK0VE DRUŽBE za leto 1938 sprejemamo. Oni, ki nam pošlje za Mohorjeve knjige $1.25 ali $1.25 za Vodnikove, bo dobil knjige iz domovine naravnost na svoj nn slov. New York, Monday, March 15, 1937 THE LZKGEBT VWTKWg VA1LJ IN TAKO CAMA ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "8LAS NARODA"1 PRIREDIL: I. H. 30 100,000 MOHAMEDA NCEV MOLI Grof jo posluša z velikim sočutjem; kako živo in prepri-l čevalno zna govoriti! Jn kako prav je imela! V svoji udobnosti o vsem tem niso hoteli ničesar vedeti — zakaj si [m) ne-potrcbnem nalagati skrbi.' Saj ni bilo mogoče nič prenare-' diti. J» voridar, mogli hi, ako bi le resno hoteli, grof Hell-feld, in ko bi v>i k temu pripomogli in bi sam tudi pomagal in n» bi \>akdo prepuščal drugim, pa bi bilo llelgi pomagano. Treba ji- bilo vseh rok in vsega napora. •4 Včeraj — vas je zelo zadelo, gospica baroiiesa?" 44Da! Ali m«« ni moralo! Ako me tako naenkrat nekdanji prijazni ljudje — kitko bi rekla — zataje in me gledajo1 &*z ramo, ako ni^-in več 4'stanu primerna." Kot bi postala ; Človek drugeira razreda, ako si poskušam pošteno služiti i kruh. Ko bi se prodala stavbeniku Bonitzn in bi se v ele-; gantui -porini obleki v krasnem avtomobilu pripeljala k Frie-senoviui — tedaj bi me sprejeli z razprostrtimi rokami in bi! pri tem prezrli v*o globoko nemoralnost tega zakona. V eni •t vari je imel mož prav, ko me je svaril, da se ne smem preveč zanašati na prijatelje. Prijatelji v stiski — spoznala sem jih. Povabili so me za tetine, za mesece, da bi me odvrnili oo- voljo sleparskega najemanja membno ulogo. IVipadal j«\ posojil zaprli. Sedaj ga zasle- štabu generala Leeja, in se je j dujojo spet pod sumom, da je u SHiPMNG NiF.WS V Na parnikih. ki ao debei« (iskani, a* vrše t domovino izleti pod -*rlsti tm izkušenega spremljevalca. i'. mu r«-a : N<>rtii:iiiod-! ' čet. Kot vojaški duhovnik je■ stresju nekega je (brezposelno. kjei- j« zatoeiš-ča bival. Ker Oannesa trenutno 110- učil je že vse moje šoLske knjige, ki sem mu jih podarila. Vi-[napravil mnogo <1 ob roga 111 dite, gospod grof, to je tudi velika krivica usode, da je temu, pripomogel k temu. da so upo-i -------- J i nima denarja, pot do izobrazbe zaprta. Mnogo zelo na- števali na obeh straneh, kolikor ŽELEZNICA SEVERNO OD dar jenih ljudi mora zainreti, ker se ne morejo svobodno raz vi- se je dalo, zakone humanosti.; TEČAJNEGA KROGA. ii — povsod so meje, neprestopne in kot stolp visoke stene, Po vojni se je umaknil v Virgi- A ko ne pride kak poseben slučaj sreče--" ' ni jo. kjer so ga vsi spoštovali.! Švedska železniška uprava je *«--ki vam ga iz vsega srea privoščim, gospica Helga."---{ dala zgraditi novo železniško , ''Potem bo kdo tudi še v meni odkril kako posebno na- MILIJONAR, TAT IN j progo severno od tečajnega hrali končno menda model po darjeiiost. Sedaj sem se pričela šele v popolni nadi razvijati.1 SLEPAR. Najprej prvovrstna igralka tenisa, kot so se mi prilizovali,' Budimpeštanska policija lato pa poinerjevalka oblek — v resnici sem radovedna, kako' sledu je s tiralico bo šlo dalje za' ko' i če zapustiti, soji vodilne pariš-i ko modno tvrdke poslale tja kakšnih štirideset modelnih oblek. Bilo je precej premišljevanja o tem, katera izmed ob-lek bi l»ila najprimernejša. Ker je bela barva izključena, so iz- IS. uia rt*a: K11 ropa v Itreuic-u llvrt'ii^aria v Chctmurg lil. mana: U' \ v Ci'tji.a -'4. mara: ^laiiltattnii v Quet-n ilarj Havre v Cbei I »our g . niar<-:i : Sat uru i a v Tr*f Parin v Havre 11. mar«*a : A«|iiitii ni; v Clit'rh«iiir}S j progo i kroira. Prometu jo 1xk3o izro-za- čili v nekoliko ilneh. < >dsck bivšega iz- v dolžini 17'» km, ki so ga prav. Mogoče nazadnje še film, gledališče in drugi rodno bogatega trgovca M«xa| kar dovr-ili, vodi w. Arvid>jau-taki poklici, o katerih sanjamo." *4Xe, gospica barones;!. Xe morem slišati, ako govorite tako ohupano!*' j jonsko imetje in j»» bil lastnik "Kako pa naj napravim dmgaee .* Prvo, kar se je t reba več petnadstropnih hiš v naj-naučiti, je: biti trd proti >aniemu sebi!" pravi in vstane. j odličnejšem budinipeštan-k< ni "Ali liočete v re-nici že iti.'-' pravi žalostno. "Saj se,predelu. Vdal pa -»• je lahko bova zopet kaj kmalu videla." J miselnemu življenju. Gootzla. Goetzl si je nekoč s ] rena na l^ipon, v Jokkmokk. A trgovino z žitom pridobil mili- bližini Jokkmokka so veliki slapovi, ki jih turi-ti zelo radi ParoiK'se llelge ni smel zadnjikrat videti. Večer 11111 jc prinesel neko majhno razočaranje, ki moja i> ri prihodnjem -e^tanku biti popravljeno. \">e kaj drugega je pričakoval, ne da bi prej videl, je prišel pogovor v tir, katerega ni nameraval. Ilelga je imela na sebi nekaj tako resnega in vse njeno obnašanje je kazalo, kot bi hotela reči "ne dotakni se me,*-' pri vsaki svoji kretnji, pri vsakem pogledu — popolnoma drugačna kot Krieseiiova dekleta — moral je tedaj malo potrpeti. • o • < e je grof IIellfcld še tako čakal — llelge ni več srečal. Saj ni mogel vedeti, da je zbolela za liripo in ji je gospa Had. rjeva skrbno stregla. Počasi, zelo počasi se ji je vračajo zdravje; kajti primanjkovalo je vseli okrepčil, posebno pa >e llel^inc volje, da bi ozdravila. Bila je preslaba in trudna. Izmučena >edi v starem naslonjaču, ki ji ga je Jurij potisnil k oknu, tako da jo je zadel vsak solčni žarek in je odeta v mnoge odejo, s praznimi očmi gledala na majhno dvorišče in na o-zadje velike hiše, katere balkon je bil okrašen z zaboji za premog, posiKlami za odpadke in čebri in cunjami. To je bil tedaj njen razgled, da»\ i»a dan — puste stene, ki so ji celo zavidljivo zagrinjale p ur'e.i proti nebu. Navadno je mi/uda, ničesar ni hotela več videti, ni če-ar >lišati. Ko bi le že bila mrtva! Življenja pri vsem svojem prizadevanju in pri vsi svoji volji ni mogla obvladati. Kdor Jo bil enkrat nizko, je težko zopci prišel kvišku. In tako trpi |M*1 svojo notranjo osamljenostjo. Nikogar nima, ki bi jo ljubil, ki bi se kaj pobrigal za njo . . . Toda, ali ni bila nehvaležna, ako je ti k o mislila? Ali niso bili tukaj Baderjevi! Seveda, toda vsa njihova vzgoja, vsa njihova izobrazba je dolgx> ni mogla zadovoljiti. Ka ko se bo njeno življenje dalje oblikovalo? Samo pomcije-merjevalna dama. in ved na preteča nevarnost, da se bo srečala s svojimi prejšnjimi poznanei, ki so jo tako ošabno zatajili,1 kar je zelo užalilo njen ponos. O, tega se ji ni bilo treba bati! Ko se je zopet naznanila zdravo, njena ravnateljica z obžalovanjem skomigne z rameni. Njena bolezen je trajala ; predolgo; ker je bila sezija na svojem vrhuncu, so morali vzeti1 drugo. Sicer pa ji je tudi ravnateljica rekla, da je še vedno! slaba in da je zelo shujšala in shujšanje ni vitkost. Pravi ji, naj se dobro pozdravi in okrepi, naj dobro je, da bo zopet do bila svorje prejšnje poteze, ki so pri sedanji modi neobhodno potrebne. I11 zaupno ji še pove: zaradi nje je trgovina izgubila zelo dobre kupce, gospo baronico Frir^enovo in njene hčere. Dame niso več prišle; kot so izvedeli, so si obleke kupile drugje. Seveda, Helga na sebi nima neposredno krivde; storila je >vojo dolžnost. Ker pa prihaja iz onih krogov, kot jim jo znano, je za nekatere dame mučno jo srečati, tako se zaradi prejšnjega poznanja ž njo, z ozirom na njo, trgovine izogiblje-jo, kar pa trgovini zopet škodi. Zato je obojestransko boljše, da ne ostane več v službi. {Dalje prihodnjič.) znpravo in zaigral je vel i kan-ke v« »te. tako da je njegovo imetj«"1 «kred uji Švedski do Arvidsjaurena. (*e1otna proga l»o merila 1^00 km. Delo v skoraj ncobljude-lti f.-;1ponski je bilo zvezano z izrednimi težavami. poM&nskega oblačila. Ostanek mo«lelov, ki iili je