Posamezna Številka
fiev. 142.
m T »Da p« p«fiUi wm ■a mM tata aapre|.. K 21*-aa ta bun - .. „ 2-20 aa Rtmčlio oaleUta«. « 2t — aa oatalo iaosuutva. » M'—
T Ljubljani m dom i Sa eole lata aapre].. X !«•— aa aa aaaao „ .. K 8*— I Htm »riliaia iurtii1-80
■ Sobotna Izdajat ■
la aaia lata.....* r—
aa Reaitlo oalolatoa. „ aa ostalo laoaamatvo. »
10 vlnarfe?.
Y LRffilM! KM), E RSih ISH.
Leto XLV.
n^uumi Inseratli i t.*
Enoatolpna petitvrsta (72 aa Uroka la 3 mm visoka ali a]o
prostor) n enkrat .... po 80 T aa dva- ta večkrat . „ 25 „ prt vačjih naročilih primaren popust po dogovora.
E—u— Poslano: B BB Enostolpna petitvrsta po 80 v
Izhaja vaak dan liriemll nedelja ln praznike, ob 5. ari pop.
Bedna letna priloga voanl rod.
MT Oretalltre f« v Eopltarjevl allol itov 8/IU. Bokoplsl aa aa vračal«; nefranklrana pisma se ne mm apra|Mtt{4- *- UredolSkoga teleiona štev. 74. aaa
Opravnlštvo je v Kopltarjovl nliol št. 8. — Račun poštne hranllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Opravalškega telefona št. 188.
Konferenco v siocMmn.
Beseda mir je bila dolgo časa odstavljena z dnevnega reda in na njeno mesto je atopila vojska, bojevitost in želja po slavni zmagi. Vojska je prevzela vse čuvstvova-nje narodov za dolge mesece in upanje po Zmagovitem diktatu je polnilo srca. Toda jdiktat ni hotel priti in vojska je trajala na-
Saj. Počasi so ae začele pojavljati posle-ce: ogromne človeške žrtve, neznosna {draginja, nevarnoat za narodni naraščaj ivaled bolezni in kar je sličnih pojavov, kater« občuti cela Evropa dan za dnem huj-ke, najsi bo 2e zapletena v vojsko ali pa feivi nemirno življenje nevtralcev.
Iz tega duSevnega razpoloženja sc je rodila želja po miru. Odkar je vidni pogla-Var največje mednarodne organizacije, rim-feki papež, izgovoril reiilno besedo, ni utihnila več, ampak njen odmev je segal globoko v srca. Želja po miru je prevzela polagoma celo Evropo in vodilni državniki in idiplomati ao morali pokazati barvo. I Iz njihovih govorov je postalo razvidno, da ao cilji vojskujočih se držav še tako oddaljeni drug od druzega, da na mir ni bilo lahko misliti. To je bilo naravno. Možje, ki ao zanetili evropski in svetovni ogenj, niao mogli zlahka nazaj, ker bi bil obračun prehud. Na diplomate se torej svet ni mogel preveč zanesti.
V tem Stadiju je stopila na dan socialna demokracija, da izkoristi mirovno razpoloženje na eni in nemoč ali nezmožnost na drugi strani.
Socialno demokracijo je bil izbruh vojne razcepil. Kakor hitro so bile razglašene vojne napovedi, so stopili socialisti po vaeh deželah na stran vojnih strank; iz-
Ieme ao bile prav redke. Mednarodna so-idarnost se je umaknila nacionalističnemu principu in francoski socialistični ministri n. pr. so stali med vojnimi hujskači v prvih Vrstah, Tudi po drugih deželah ni bilo do-atl boljše in stališče nemške in avstrijsko-nemške socialne demokracije nam je še živo v spominu; ljudi, ki bi bili ostali zvesti svojemu nekdanjemu principielnemu stališču, ni bilo veliko med njimi (separatisti), Ce je torej hotela socialna demokratka prevzeti delo za mir in je organizirati, je morala postati njena prva zadača ta, da obnovi svoje mednarodne stili e. To si je morala prizadevati že zato, ker socialistična stranka ni samo politična
stranka, ampak ona z^stona v še večji mori 'gospodarske težnje delavstva
(ali vsaj domneva si, da jih edino ona zastopa), ki so že po svoji naravi mednarodnega značaja. Poskus, pridobiti vse socialistične frakcije v nevtralnih in v vojskujočih se deželah za skupne dogovore, se pa ni popolnoma obnese!, ampak le deloma, in sicer deloma vsled odpora prizadetih vlad, deloma pa vsled odpora iz vrst socialistov samih.
Odgovorne vlade so se postavile napram socialističnim prizadevanjem na različna stališča. Vlade centralnih sil so bile takoj od kraja pripravljene dovoliti socialistom poset skupne konference, odklonile so pa z vso odločnostjo domnevo, kakor da tiče za neodgovornimi posetniki konference one same. Toda to zatrjevanje ni mnogo pomagalo; državniki ententnih dežel so videli ravno v veliki naklonjenosti — čc smemo rabiti ta izraz — napram socialistom čisto navaden »trik«, češ, da imajo nemški in avstro-ogrski socialisti v resnici le nalogo zasejati med socialisti entente neslogo in razdor. Na drugi strani so se pa oglasili vplivni socialisti sami proti konferenci, n. pr. Vandervelde, in zatrjevali že spočetka, da so vsaki dogovori na podlagi zahtev nemške socialne demokracije nemogoči in v tem zmislu so tudi delali doma proti konferenci.
Iz nameravane svetovne konference se je razvila torej le d e 1 n a. A tudi ta ni prišla do nikakega skupnega dela. Z vodstvom konference so pač prišli v stik socialisti centralnih držav in predložili temu svoje znane mirovne pogoje. Sreče pa niso imeli posebne, ne pri socialistih in ne pri vladah. Ogrska vlada se je takoj po razglasu mirovnega programa ogrske socialne demokracije ogorčeno obrnila proti narodnostnim zahtevam svojih demokratov, za program avstrijskih socialistov se menda ni nihče drugi mnogo menil,"kakor uredništva naših delavskih listov, če nočemo videti v izjavi, priobčeni v malem poljskem lističu »Gazeta \Vieczorna«, direktnega za-nikajočega odgovora avstrijske vlade na 1 socialističen program. Nič boljše usode ni doživel nemški Scheidemannov predlog, katerega zavračata itak obe stranki, nemški aneksionisti doma in socialisti na tujem. Do kakih razprav o teh programih sploh ni prišlo, še manj pa moremo govorili o kakem soglasju nad enim ali drugim programom med socialisti. Zato že danes lahko rečemo, da je postala konferenca v Stockholmu za mirovni problem popolnoma brezpomembna; če bo pa mogla poživiti internacionalo ali nc, io je
- JT7:

.'."A .
Uredil dr. A. Ušeničnik.
(1897 — 1907 — 1917.)
»Čas« je ob koncu lanskega leta slavil svojo desetletnico. Gotovo spomina vredna desetletnica, če pomislimo, da naše razmere za resno znanstveno revijo niso ugodne. Zadnje dve leti »Čas« kljub izredno težavnim razmeram ni nazadoval, marveč še napredoval ter obnovil stik s kulturo slovanskih narodov.
V letošnjem (11.) letniku so se mu pridružili trije novi sotrudniki, Dr. J. Srebr-nič je s svojo »Legendo o svobodi« dobro pogodil najaktualnejšo struno v srcih kulturnih narodov. Še zanimivejša je njegova obširna razprava »Respublica christiana« v najnovejši dvojni številki »Časa«. Z dolgo vrsto zgodovinskih dejstev prav živo dokazuje, da je samo Cerkev zmožna varovati mednarodno pravičnost in pravo svobodo, Ta članek je tako važen, da naj bi ga g. pisatelj šc nekoliko izpopolnil ter čim prej izdal v posebni knjigi. Dr. H, Bren je odal dva zanimiva zgodovinska prispev-a k življenjepisu Valentina Vodnika. Andrej Kopitar obeta, da bo s svojim spretnim ostrim peresom pomagal razširjati naše obzorje,
pa stvar socialistov samih in za svet precej brez pomena.
Zato se danes obračajo tudi oči nekdanjih optimistov prccej skeptično v švedsko prestolico. Kakšno mnenje so izrazile vlade in časopisje v ententnih državah o konferenci, še predno se jc sešla, smo omenili že zgoraj — kaj čuda, da povračujejo tudi mnoga glasila javnosti v centralnih državah milo za drago in dolže gospode sklicatelje konference naravnost vohunstva na škodo centralnih držav? To so pojavi skrajnega medsebojnega nezaupanja, ki ne morejo dovesti do sporazuma, še manj pa do kakega vpliva na sklepanje splošnega miru.
Do istega rezultata dojdemo lahko tudi po drugi poti. Zapadnoevropske države, ki so za sklep miru tudi še nekaj merodaj-ne, so demokratične države. Njihovi za-stopi so ljudski zastopi; ne bomo sicer trdili, da zastopajo le interese širokih delavskih mas, ampak ljudski zastopi so vendar, ker moramo tudi meščanstvo prištevati k skupnosti ljudstva. V teh zastopih socialisti nimajo nikjer večine, ampak so v znatnih manjšinah, torej nimajo potrebne moči, da bi mogli prisiliti svoje vlade, da se udajo njihovim nazorom in načelom. Cno malce udeležencev iz zapadne Evrope na konferenci dalje tudi nima nobenega mandata, da smejo govoriti v imenu vsega ljudstva; to delajo lam že vlade same. Kdor pa nima za hrbtom niti moralne pomoči, katero daje ljudski mandat, niti materialne sile in moči, da svoje zahteve uresniči, ta je vsdno v nevarnosti, da se razvije počasi v brezplačnega rabulista, ki ne more nikjer ničesar doseči. Ustvarja pač lahko ra-njave teorije, a briga se za iste nihče. In to je žalostna usoda stockholmske konference, mimo katere poide vojska mirno dalje svojo dolgo pot, dokler jc ne končajo močnejši in realnejši faktorji.
Iz um pri Lplci.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Žc da'.j časa ni »Slovenec« nič poročal o naših beguncih, kako se jim kaj godi. No, kaj posebno novega ni. Kakor je bilo prvi dan, tako je še vedno. Dan ]e podoben dnevu, dolgočasno, ker ni primernega dela. Tudi glede živoža se čuti vojska, kakor povsod po svetu. Mnogo ljudi je zapustilo taborišče in šli so iskat dela in jela na kmete, najbolj v Slovenske gorice in v mariborsko okolico. Ostali so še starčki in žene, ki zavoljo svojih otrok ali zaradi bo-
lehnosti in slabosti niso mogli zapustiti barak. Od 3000 Slovencev, ki so bili pozimi v taborišču, jih je ostalo samo kakih 900, ki pa vedno težko čakajo dneva svoje vrnitve v domače kraje. Čeprav pa je le malo slovenskih bcguncev, je vseeno zanje ravno tako preskrbljeno, kakor za Lahe, katerih je tukaj okrog 15.000. Poleg ljudske šole z 200 učenci sta posebno dva zavoda velike važnosti. Oba sta bila otvorjena 25. januarja t. 1. O tej otvoritvi se je tudi poročalo v »Slovcncu«.
Prvi zavod je otroški vrtec, ki prav dobro uspeva. Obiskuje ga približno 100 otrok, ki napravijo na vsakega obiskovalca prijeten vtis. Predvsem so vsi lepo snažno in enakomerno oblečeni in čisto umiti. Vsi izgledajo dobro. Precej sc razločujejo od onih otrok po barakah, pri katerih bi glede snage bilo marsikaj želeti. V petih mesecih so se že marsikaj naučili. Lepo molijo, veselo popevajo, nekateri znajo tudi deklamovati. Zaporedoma se vršijo različne igre, tako cla jim ni dolgčas. Tudi za že-lodčke je preskrbljeno z dvakratno južino. Lahko rečem, da li malčki orav nič ne čutijo, da so kol begunci daleč od rodne vasi, da, trditi bi s; upal, da marsikateri doma nc bi imel teh ugodnosti, kakor jih uživa v taborišču. Da je otroški vrtec v kratkem tako vrlo napredoval, gre zasluga požrtvovalnim vrtnaricam, voditeljici gdčni Tratnik in gdčnama Z. Maraž ter V. Cicero.
Drugi zavod, ki zasluži vse zanimanje, je slovensko sirotišče, ki je bilo ustanovljeno isti dan, kakor otroški vrtec. V začetku je bilo sprejetih 25 sirot. Začetek je bil precej težaven in vodileljica sirotišča, častita s. Aloksija, je imela mnogo trudapolnega dela. itevilo gojencev je naglo naraščalo. S Kranjskega, Spod. Štajerja in od drugod so prihajali osiroteli otroci, katerih mati je umrla in je oče pri vojakih. Kmalu je bila prvotna baraka 116 premajhna. Ravnatelj taborišča, okrajni komisar dr. Wolte, je dal izprazniti še dve drugi večji baraki, ki so se uredile popolnoma po vzorcu italijanskega sirotišča. Dne 18. majnika se je za-i vod preselil v svoje novo bivališče, v barako 66. V tej baraki je prostora za 100 gojencev. Zraven te barake je druga, v kateri so otroci pod štirimi leti in čez katere ima nadzorstvo č. s. Kolumba. Slovensko sirotišče ima zdaj 70 gojencev. Nekaj jih hodi v olroški vrtec, nekaj v šolo, nekaj je pa takih, ki so že dopolnili svojo šolsko dolžnost in opravljajo v zavodu domača dela.
Gojenci niso same sirote, ampak so tudi taki otroci, katerih očetje so vojaki, matere pa so šle delat na kmete. Tako je
E
nik, ki ob desetletnici »Časa« slavi dvajsetletnico svojtgi uredniškega delovanja. Deset let. je urejeval »Katoliški Obzornik« in sedaj že enajsto leto ureja »Čas«. Leta 1901. je kot urednik »Katoliškega Obzornika« podpisan dr. J. Krek, ki je že takrat visoko cenil dr. A. Ušcničnika. A tudi takrat, ko je vsled svoje bolehnosti pri urejevanju potreboval pomoči dr. J, Kreka, je A, Ušeničnik vendar še ostal glavni sotrudnik in urednik »Katoliškega Obzornika«. Tisto leto jc spisal svoje prekrasne članke o zmislu življenja, ki jih je lansko leto izpopolnjene izdal v »Knjigi življenja«. Krasni članki in krasna aktualna knjiga, na katero bi bili večji kulturni narodi ponosni, če bi jo imeli.
Kdor dr. A. Ušeničnika bliže pozna, ta mora občudovati njegovo izredno delo-zinožnost. Vedno je bil ne samo vesten urednik, ampak tudi glavni sotrudnik. V »Katoliškem Obzorniku« in »Času« je spisal cclo knjižnico dragocenih apologetičnih in modroslovnih člankov, na katere sinemo biti Slovenci ponosni. In vendar je bil vedno slabotnega zdravja. Odkod torej tolika duševna energija? Tako nenavadna energija ima svojo podlago v izredni bi-strosti in globokosti njegovega duha ter nesebični, požrtvovalni ljubezni do resnice. Malo je mož, katerih delo bi nosilo tako sijajen pečat požrtvovalne ljubezni do res-nice, malo je mož, ki bi jim bilo dano s tako bistrim pogledom gledati v brezdanje globine resnice,
ReGnica pa ni vselej prijetna. Zato je moral dr, A. Ušeničnik mestati mnogo hu-
dih napadov in ostrih polemik. V takih bojih se je še očitneje pokazalo, da ne išče sebe, ampak samo resnice in da je pripravljen za resnico vse žrtvovati. Njegova polemika ni bila nikoli osebna ali žaljiva, ampak vedno stvarna in dostojna. To se je pokazalo tudi v njegovi najnovejši polemiki, ki mu jc bila tako neosnovano vsiljena. Nikomur ni prišlo na misel, da bi obnavljal kake zaostale estelične teorije, ko nam je visoko razvita krščanska filozofija dala iako dobro podlago za umevanje este-tičnih vprašanj. Vemo pa, da estetika ni dogmatika ali matematika, in da jc v estetiki vse polno vprašanj, ki se ne dajo rešiti z absolutno gotovostjo. Estetiki je le v korist, če sme tudi filozof svobodno povedati svoje mnenje, zlasti še v vprašanjih, ki posegajo v filozofijo in teologijo. Dr. A. Ušeničnik je vrhu tega dokazal veliko este-tično izobrazbo in zmisel za umetnost. Zato sc od njega ni bati »negacije umetnosti«. Posebno čudno je podtikanje, da dr. Ušeničnik obnavlja Jeranove literarne nazore. Vsaj dobrih trideset let so pri nas Jerano-vo dobrodelnost in pobožnost dobro ločili od njegovih literarnih nazorov, ki spadajo v dobo, ko ni bilo še zadosti filozofične in estetične izobrazbe. Jeran nam nikoli ni bil problem, pač pa nam je nerazumljivo, kako jc mogel ta problem nastati. Prof. Grafennuer pretirava Jeranovo nepopolno umevanje slovstva; brez razloga mu očita janzenizem. Tukaj je zašel na polje, na katerem ni strokovnjak. Sploh pa njegova poleni^ 'oni na napačni po lagi. Ušenič-nikovirn .sedam »Več Jerar <<• dal ra-
vno nasprotni zmisel kakor ga v resnici imajo, ter je oelo skazil besedilo in izraz »cpiieti« zamenil z »nazori«, Ušeničnik je v polemiki postopal tako obzirno in milo, da je treba dobro primerjati vse dotične članke, ako hočemo dobiti pravo sliko o celcm vprašanju.
Z bistroumnostjo in z ljubeznijo do resnice združuje dr. Ušeničnik veliko jezikovno in estetično izobrazbo. Zato je njegov slog ne samo jezikovno pravilen in bogat, ampak tudi klasično izklesan in estetično dovršen. V tem slogu se razodeva velika individualnost. Dr. A. Ušeničnik je naš znanstveni jezik obogatil s krepkimi domačimi izrazi ter svoj znanstveni slog povzdignil na tako višino, da se more težko kdo meriti ž njim. Naš bistroumni filozof in teolog je znatno pripomogel k napredku našega jezika in slovstva. Zato mu bo objektiven slovstveni zgodovinar odločil častno mesto v zgodovini našega slovstva.
Katoliška cerkev in posebe še cerkvena avtoriteta je vedno visoko cenila mo-droslovno in bogoslovno znanost. Celo najvišja cerkvena avtoriteta se pred vsako važnejšo odločbo posvetuje z učenimi bo-goznanci. Zato vemo, da je dr. A. Ušeničnik kot eden najučenejših modroslovcev in bogoslovccv nc sicer nezmotljiv, pač pa poklican sodnik v verskih in moralnih vprašanjih. Bog ga ohrani še mnogo let v napredek našemu slovstvu in resnici, kateri je vedno nesebično služil.
omagano na dve strani. Mater« »o rcBene arak in si lahko nekaj zaslužijo, otroci pa so dobro preskrbljeni s vsem potrebnim ter lahko nadaljujejo svojo šolsko izobrazbo. Dnevni red je tako urejen, da s« učenje menjava * delom in Igranjem. Duhovno .vodstvo ima. p. Joahim, za vse drugo pa skrbita čč. sestri Aleksija ln Agata iz kon-gregacije najsv. Src. Dal Bog, da bi ta zavod tudi v bodoče lepo uspeval in vzgajal mladino za Boga in domovino.
Na praznik presv. Srca Jezusovega se (I* vršila lep« slovesnost prvega *v. obhajila. 85 otrok je pristopilo prvi« v svojem življenju h Gospodovi mizi. Ob 7. uri se je pričela sveta maša, katero je daroval preč. to. Mavrici), ki je imel med sv. mašo slovesnosti primeren nagovor. Ganljivo je bilo aliiati, kako so otroci glasno ponovili svojo Vrstno obljubo. Med sveto mašo so šolski Otroci peli slovenske pesmi. Popoldne so jfcile pete lltanije presv. Srca Jezusovega z i>lagoelovom. Po blagoslova so bili prvoob-iiajanci slikani in nato so se podali v slovensko sirotiiče, kjer je vsak dobil ikode-iico čokolade, kes kruha ln pokalico. Bila $e nekaka majhna veselica za slovenske otroke. Ne le, da je sesti« Aleksija praznično opremila: notranje prostore teborilča, godi ravnatelj dr. Wolte in njegov namestnik dr. Ipavec s slovenskim učiteljstvom so počastili ljubko slavnost. Med prepevanjem ; narodnih pesmi so otrod pozabili na svojo l>«£iinako usodo. Bili so rti prav srečni in fcadovoljni, kar s« Jim j« bralo že iz obra-Krt. Gotovo ne bodo nikdar pozabili tega
tb*T»
Da slovesnost tako lepo uspela, se |i predvsem zahvaliti g. okrajnemu komisarju dr. WolteJu, ki )e vee storil za prvo-obhafance, kolikor je mogel. Na novo jih fe oblekel od pete do glave. Marsikateri totrok bi v svoji domačiji ne bil tako lepo toblefeo, kakor je bfl tukaf. G. katehet je zato otroke pri popoldanski slovesnosti toposortL da morajo biti posebno hvaležni t dr. Wolteju, ki ob vsaki priliki dejansko pokaže svojo naklonjenost slovenskim beguncem,
MOt Domovi
Kakor smo ie poročali, je ustanovila Hežela Kranjska štiri vojaške domove za ttaie domače vojake, med temi enega za naš« fante pri 7. lovskem bataljonu. C. in kr. 3. komo poveljstvo je poslalo sledečo zahvalo: »Sprejmite najtoplejšo zahvalo za velikodušen dar. 1000 K za vojaški dom 7, lovskega bataljona. Ta dom bo v razvedrilo hrabrim sinovom Vaše dežele, katere prištevam najboljšim izmed mojih izbranih cel Obenem si dovoljujem priložiti 6 slik tega vojaškega doma. Spominska plošča v domu kaže vsakemu gostu, kako lepo skrbi ožja domovina za svoje pridne sinove.« Sliko vojaškega doma za 7. lovski bataljon prinese »Ilustrovani Glasnik«.
Za vojaške domove so darovali:
Kino Central v Ljubljani 3441 K 92 v.; Ivan Soklič, Ljubljana, 4 K; županstvo Trnovo na Notranjskem 20 K; Peter Šterk, tr-
tovec, Ljubljana, 10 K; Franjo Žagar, Ma-ovec, 50 K; hranilnica in posojilnica v Planini pri Rakeku 20 K; županstvo Št. Vid nad Ljubljano 50 K; hranilnica in posojilnica v Tomišlju 20 Kf Karel Počivalnik v Ljubljani 10 K; županstvo Sv. Katarina pri Tržiču 10 K; Anton Kline, župan, Gorenje Polje, 20 K; županstvo Ihan 10 K; hranilnica in posojilnica v Žireh 30 Kj župni urad v Javorjah 40 K; Aleksander Hudovernik, c. kr. notar, Ljubljana, 5 K; : županstvo Prečna 10 K; posojilnica v Črnomlju 25 K; Franc Košak, Grosuplje, 10 K; R. Miklavc, Ljubljana, 100 K; Marijina družba v Bev-kah 15 K; posojilnica za Ilirsko-bistriški okraj v Trnovem na Notranjskem 100 K; župni urad Sv. Jurij pri Kranju 60 K; hranilnica v Višnji gori 10 K; hranilnica in posojilnica pri Dev. M. v Polju 10 K; dr. Julij Dereani v Kamniku 10 K; županstvo Ježica 10 K; splošno kreditno društvo v Ljubljani 10 K; Ljudska posojilnica v Ljubljani 200 K; posojilnica v Ribnici 50 K; županstvo Zagorje ob Savi 50 Kj županstvo Vrhnika 50 Kj čast. gosp. Luk?. Smolnikar, kurat v Št. Petru na Krasu (prispevek aprov. odbora), 500 K; Franc Pavlin, orož. stražmojster v Trstu, 2 K; Ljudska hranilnica in po^ sojilnica v Zagorju ob Savi 10 K; Hranilnica in posojilnica Št. Jošt nad Vrhniko 10 K; župni urad Vel. Poljane pri Orteneku 52 K; županstvo Vič 30 K; županstvo Brusnice 25 K; Tomaž Bizilj, gostilničar v Ljubljani, 10 K; Anton Tonejc, kavarnar v Ljubljani, 20 K; župni urad Vič pri Ljubljani 35 K; županstvo Lož 20 K; hranilnica in posojilnica v Horjulu 10 K; okrajna posojilnica v Radečah 50 K; Kranjska deželna banka 100 K; Sever & Urbančič v Ljubljani 50 K; Peter Bohinjec, župnik v Dupljah, 24 K; županstvo občine Sodražica 50 K; županstvo Mošnje pri Radovljici 14 K. — Vsem blagim darovalcem se »Slovenski odbor« najtopleje zahvaljuje ter prosi še nadaljnih darov, da bo mogoče vsem našim fantom na fronti in v zaledju postreči s primernimi knjigarni. Dosedaj j« poslal odbor že okrog 7000 knjig za naše vojake. Darove spreje-
ma »Slovenski odbor aa vojaške domove«, deželni dvorec, L)ubl)ana.
Slrooa zanpnosl.
V	proračunskem odseku je rekel finančni minister med drugim, »da namerava ne glede na splošen političen položaj predložiti proračunskemu odseku celo vrsto izkazov, ki naj omogočijo članom odseka vpogled v stanje naših državnih financ, kolikor je to med vojsko sploh izvedljivo; prosi pa, da blagovolijo gospodje smatrati te izkaze kot zaupne, s čimur pa še ni rečeno, da naj ostanejo izkazi zaupni za vedno, ampak odsek naj odloča, koliko in kaj naj jih uporabi poročevalec v svojem roferatu na zbornico«.
Tako nam javljajo dunajski cenzurirani listi. Zaupnost, molčečnost in diskre-cija so lepe reči. Med izobraženci sploh ne more veljati kot gentleman človek, ki teh lastnosti ne pozna. Vse kaj druzega kakor v privatnem življenju je pa zaupnost in molčečnost v javnosti, v politiki in posebno šc pri stvareh, ki se tičejo denarja. Tam velja pravilo, da samo čisti in jasni računi ohranjujejo dobro prijateljstvo in pridobivajo raupanje, ki je v takih slučajih boljše kakor zaupnost. In zaupanja nam je treba, krvavo potreba doma in drugod.
Dobro merilo finančnih razmer je borza. Ne bomo trdili, da so borzni manevri edino zanesljivo sredstvo, da spoznamo stanje financ, ampak nekoliko že velja stališče borze. Kaj vidimo tam?
V	»Berliner Tageblattu« od 17. junija pile finančni satrudnik lista A. Norden: »Dunajski (in budimpeštanski) borzni svet je bil prisiljen, da znova svari ondotne špekulante z vrednostnimi papirji pred nevarnostmi, ki groze pri efektni kupčiji. Kakor poročajo avstrijski listi, živi cela kopa velikih in malih kapitalistov obojega spola v divji opojnosti vsled dosedanjih uspehov za brezdelnim dobičkom. Število špekulantov je v monarhiji mnogo večje kakor v Nemčiji. Veliko je število trgovcev, ki so svoje blago poprodali in sedaj žive od borznih kupčij. Tudi število beguncev, ki špekuliralo, ni majhno. Kupujejo v prvi vrsti bančne akcije, še bolj pa industrijske papirje. Pri teh kupčijah igra važno vlogo moment posebne vrste: Kupci industrijskih akcij in njihovi inspiratorji delajo največ s šlager-jem o »padanju denarja«, in pravijo, da v zemlji ležeče bogastvo in industrijska podjetja ohranijo svojo vrednost, če cena avstrijske krone v inozemstvu še tako pada.
Da bo stvar popolnejša, naj omenimo še dejstvo, da prinašajo večji nemški listi iz rajha in nevtralni listi, n. pr. »Neue Ziir. Ztg.«, redno sezname deviznih kurzov, ki povedo vsakemu, kdor se je teh stvari le dve uri učil, čisto jasno, kako stvari stoje in kako ne. Bančni zavodi in različne centrale, ki posredujejo danes izmenjavo blaga med centralnimi državami in med nevtralnimi, vedo seveda že zdavnaj, če je položaj vreden zaupanja ali ne.
Zato vprašamo: Čemu diskrecija, čemu molčečnost in zaupnost v stvareh, katere cel svet ve in pozna, samo mi ne! Komu na korist se to godi? Ali imajo velike banke še vedno premalo denarja, da naj še naprej služijo nemoteno in neovirano mastne brezdelne dobičke na račun tistih ljudi, ki »ne smejo« ničesar vedeti? — Mi ne sedimo med zaupniki v proračunskem odseku, ampak radi bi sedeli tam. In sicer zato, da bi nam bilo mogoče opazovati obraze onih, ki vse stvari in vse tajnosti, katere jim bo zaupal finančni minister, — že zdavnaj vedo I Spitzmiillerjeve »zaupnosti« so na borzi že petkrat in desetkrat eskomptirane in zato nam ne gre v glavo, zakaj je operiral s takimi sredstvi. Nam se zdi, da jasnost in poštenost v javnem življenju več koristita, kakor zaupnost in skrivanje za uradne tajnosti, ki imajo to nerodno lastnost, da jih že pred rojstvom pozna cel svet in smo mnenja, da bo zaupnost rodila povsod le nezaupanje.
Položaj na Španskem.
Genf, 20. junija. (Kor. ur.) O dogodkih na Španskem se poroča s poučene strani: V armadi so povzročile nevoljo stvarno popolnoma utemeljene napake, vsled katerih so zahtevali: Armada naj dobi potreben vojni materijah Izvoz vojnega blaga v inozemstvo naj se zato ustavi. Odpravi naj se v armadi protekcija pri povišanjih častnikov, primerno naj se izboljša hrana vojakom. Ministrski predsednik Dato je v svojih pogajanjih s častniško ligo obljubil, da jim bo ugodil. Vedno bolj se kaže, da grof Romanones kralju o važnosti lige častnikov ni poročal, marveč da je poizkušal še pomnožiti težave in spraviti armado v protislovje z vlado. Skrbe pa jih nekoliko delavske stavke, ki jih je tuintam izzval sporazum; tudi preskrba s premogom je težavna, pa zavisi od Anglije. A kljub temu bo ostala Španska nevtralna.
Snominiaile se aoriškin Wm\
Bq| z minami oi vipavski Dojni Ml
AHce Schalek pile ▼ »N. Fr. Pr.«i
Vipavska postojanka tvori zapah med kraškimi višinami in Sv. Markom To fe edina velika dolinska postojanka ob Soči. Prej, ko je bilo goriško predmestje še v naših rokah, je bila ravninska odprtina med Vrhom sv. Mihaela in Podgoro bistveno ožja. Vipavsko dolino nadvladujejo gorske postojanke in po naravi je zavarovana le z nekaterimi povprečnimi talnimi valovi, četa je nastanjena v kavernah, ki so zvrtane v ta zemeljski zapah in podprte z goriškimi železniškimi tračnicami, kajti tla so tu iz drobečega se sljudovca. Čeravno sovražnik to postojanko neprestano ob-obstreljuje z minami, je povsod videti mirne obraze, nikjer ni razburjenja ali hrupa.
Ogenj z minami treba doživeti, da se
Eojmi, kaj se to pravi. Samo zato, ker tisti, i se ga poslužujejo v politične namene, tega ognja nikoli doživeli niso, je ta ogenj sploh na svetu. Kajti ne kar vidiš, slišiš ali misliš pri tem ,je strašno, marveč kako to sprejmejo živci. Moralno te ne more nobeno drugo orožje bolj potreti. Lani so trpele pod tem ognjem večinoma samo postojanke na planoti, in v najslabših časih je priletela po ena na minuto. Pa že tega vtisa se človek cele dneve ni iznebil. Sedaj delajo Italijani zaporni ogenj iz min, in to celo na višinske postojanke, kakor na Sv. Goro. Biti morajo čisto novi morilni stroji, ki so jih preskrbeli najbrže Angleži, kakor vse druge najgroznejše iznajdbe v tej ofenzivi.
Najbolj razburljiva je mina zato, ker je prej nič ne slišiš, ko prihaja. Težke granate same sebe že dolgo prej naznanjajo. Letečo mino mora straža naznaniti s klicem ali žvižgom in potem se ti telo čudno strese. Samo podzavest sprejme 3varilo. Ne da se dognati, koliko časa je treba, preden pronikne spoznanje v jasno zavest. Kajti v teh neskončnih trenotkih nehaš biti človek; to, kar človeka loči od živali: opazovanje, kritika, sodba izkušnje se v tem času izgubi. Popolnoma brez uma si in nimaš več nobenega razmerja s preje ali kasneje. Najprej torej pride ta strah, ki uničuje razum, šele potem se zbereš in se ozreš po mini. Čudna reč je namreč, da jo vidiš leteti. Kakor črna pernata žoga je videti, njene peruti se jasno odražajo na nebu. Leti v nizkem loku, okorno se zibajoč, brez pravilne poti. Kdor jo vidi, je rešen, kajti vedno ti ostane še časa za beg. Ako je pa treščila na tla, potem ni tam več nobene žive stvari. Tam raste iz tal velik gost dim v obliki ohrovta, ki se počasi razblinja, da imaš čas pomiriti se in moreš še fotografirati. Za fotografični aparat pač ni hvaležnejšega predmeta.
Čakanje na mine je strašno. Včasih ne prileti nobena cele ure. Sicer se pa ne boje tako zelo pred njimi, kakor se vsled njih grmenja razburijo živci. In strašno je; prva misel vsakega je: »Hvala Bogu, da me ni zadela!« Če ne bi bilo tukaj razburjenja vsled min, bi se tukaj počutili primeroma mirno, kakor v nebesih. Res je, da morejo obstreljevati postojanke v dolini Vipave, ali vzeti jih ne morejo. Od zgoraj, od Sv, Marka ,nisem nobenega tako pomi-lovala kakor te uboge ljudi tu doli. Mislila sem, da so med žrtvami pač prvi. Ni se mi treba sramovati napačne sodbe, saj je isto mislil tudi Cadorna. Prvi dan bitke so morale njegove čete z vso silo naskako-vati postojanke v dolini Vipave; toda bili so z dvojno besnostjo odbiti. Od zgoraj je bila naskakujoča pehota kar posuta od izstrelkov, tako da ni prišlo do pobližnjih bojev. Strašne so bile izgube. Od takrat pa pusti Cadorna ta,pdsek pri miru. Omenim naj še, da so vse te krvave žrtve bile popolnoma zastonj. Tako je prišlo do tega, da vlada tukaj v sredi peklenskega plesa, tik pred žreli sovražnih baterij, razmeroma mir, to se razume, da mine vedno delujejo. Preteklo zimo se je delalo z vso močjo, da se otresejo sovražnika. Majhna krajevna podjetja so napravila prostora 100, na več mestih do 300 korakov. Lastno črto pa so potem, ko so se mogli malo bolj prosto gibati, preložili na strategično bolj ugodno točko, ker se je imelo ob Soči za take stvari kaj malo priložnosti. Vsled pridobljenega medozemlja je bilo možno, zbolj-šati postojanke tudi od spredaj; na nevtralno ozemlje, ki je zavarovano s poljskimi stražami, se je zastrelilo brez napako naše topništvo. Če hočejo Italijani napasti, izjalovi prijava poljskih straž trenotek presenečenja, razen tega morajo Italijani tudi skozi zapiralni ogenj. Napad je torej skoro nemogoč. Ker pa Italijani ne morejo preskrbeti si dnevne morije potom ročnih granat in krogel in pušk, potem poskušajo to z minami in plinskimi granatami. Zato vidimo pri vsaki poljski straži priprave za alarm s plinom.
Potok Vrtojbica velikokrat poplavi, pa vsled tega naše čete mnogo trpe. Naši imajo posebno zadoščenje, kadar se jim posreči spraviti Italijane tja, kjer plava njihova postojanka naravnost v vodi. V za-j varovalnem azemlju so spremenile krogle rai Vipave v. puščavo.
Samo vrtna utica — najbrže je nekoč tam stal park — je kljubovala obtsreljeva-nju. čedna in brhka še danes stoji med li-jaki. »Tako krepko naj bi se držala naša opazovališča,« je rekel poveljnik.
Pred postojanko leži Gorica. Doli z griča nam prikimava grad. Med njim in nami so ležali preje špargelnovi nasadi, Id so lanskega maja Krasili menažo naših ljudi. V najhujšem minskem ognju premišljuj« sedaj naš opazovalni praporščak, da-li tudi letos uspevajo in da-li so Italijani dosti drzni, da bi se upali do njih, in nobena rad ga bolj ne draži nego misel, da bi moral gledati, kako se Lah gosti z našimi špar-geljni. Ganljivo Ve tudi videti vinograde, ki sredi uničujočega ognja in brez vsake sag* začenjajo odganjati. Neobrezane trte silijo na vse strani; tudi kar ni razstreljenega s« bo pogubilo. V teh divjerastočih vinogradih je toliko gosenic kakor jagod. Do treh ki* lometrov za fronto neguje moštvo vinograde, tu spredaj pa mine tega ne dopuščajo« Samo tisto malo črešenj, ki so še oetalet kljub neprestan mu vznemirjanju ni izgubilo svoje privlačne sile na čete.
Najbolj Čud^a reč v celi ti bitki je mil* tik za strašno fronto, ki jo sovražnik neprestano obstreljuje in naskakuje. Kdor si predstavlja bitko kot vrvež, kot metež, tega bi resnica neizrečeno presenetila. Sama tam, kjer udarjajo mine, tečeš, kar se da. Ker je pa triletna vojna izkušnja nezmotljivo dognala vsak prostorček, ki je varen pred minami, najdeš tam ljudi, ki z največjim mirom in brezskrbnostjo jedo in kvar-tajo; na prostem je urejena brivnica in pol-kovna godba svira. Slabih sto korakov od prostora, kamor udarja zadnja mina, si more vojak kupiti čokolade, v mrtvem prostoru pod letalnimi tiri najtežjih granat vsak mirno prebira svojo vsakdanjo pošto, Jaz sama pišem to-le pod točo granat, ki gredo preko barake na nasprotni breg — pred oknom je potegnjena žična mreža, ki ščiti pred letečimi kosci granat in kamenja —; pričakujemo napada.
Književnost.
Spisi Krištofa Šmida. Izšel je 16. zvezek spisov Krištofa Šmida v založništvu J. Krajec nasl. v Novem mestu, poslovenil frančiškan P. Blanko Kavčič. Ta novi zvezek vsebuje šest lepih pripovedk: »Roparski grad«, »Ptičje gnezdo«, »Poškodovana slika«, »Tiskovna pomota«, »Spominčica« in »Diamantni prstan«. Cena broširanemu snopiču je 1 krona; trdo vezanemu zvezku pa 1 K 40 vin.; po pošti 20 vin. več. Opozarjamo na ta novi 16. zvezek župnijske, šolske in izobraževalne ter vse druge ljudske knjižnice. Gotovo ni slovenske knjižnice, ki bi ne imela med drugimi lepimi knjigami tudi vseh spisov Krištofa Šmida, po katerih posebno naša mladina tako rada sega. Z tem zvezkom izide v dobrem mescu zadnji, 17. zvezek: »Brata« in »Različni sestri«. Ni pa tudi kmalu tako priporočljivih mladinskih spisov, kakor so ravno spisi ljubitelja in vzgojitelja mladine Krištofa Šmida. Njegovi spisi so zaradi vele-zanjmive in poučne vsebine preloženi malodane na vse evropske jezike, — Vsi dosedanji zvezki se dobe pri J. Krajec nasl. v Novem mestu ter v vseh knjigarnah po Slovenskem po zelo nizki ceni.
Neznani vojni ujetniki.
Posredovalni urad za vojne ujetnike na na Dunaju
nam je sporočil imena sledečih vojnih ujetnikov na Ruskem, Laškem in v Srbiji, doma s Kranjskega, katerih svojci se vsled pomanjkljivega naslova tuuradno niso mogli izslediti. Tozadevna pojasnila daje poiz-vedovalnica Rdečega križa v Ljubljani, II. državna gimnazija, soba 53.
Črnovoj, Andrejazi Franc, d, p. št. 36, star 22 let, pristojen ? Anderlič Ivan, p. p. 17, star 21 let, pristojen ? Adamič Emil, p. p. 17, star 32 let, pristojen ? Andrejna Al., p. p. 97, star 30 let, pristojen ? Albrecht Franc, p. p. 97, star 30 let, pristojen?, Brus Franc, d. p. št. 36, star 25 let, pristojen ? Buhl Pavel, p. p. 17, star 28 let, pristojen ? Peš. Bisili Karel, p. p. 17, star 30 let, pristojen ? Bremec Ciril, d .p. št. 27, star 31 let, Rakovec. Breznik Ivan, p, p. 27, star 31 let, Gorjuše. Peš, Brudar Ivan, d. p. št. 150, star 31 let, Podgrad? Drg. Brinovec Valentin, drg. p. 3, star 29 let, pristojen ? Črnovoj. korp. Bele Franc, p, p, 17, star 22 let, Rudolfovo? Korp. Černe Jožef, d. p. št, 4, star 43 let, prist.? Peš, Češka Franc, d, p, št, 4, star 32 let, prist,? Cubrilov Nikola, p, p. 79, star 35 let, prist.? Duša Ivan, p. p. 7, star 30 let, prist. ? Do-linšek Martin, d. p. 27, star 32 let, Poča-kovo ? Korp. Dolinšek Franc, p, p, 17, star 36 let, Kamnik. Praporščak Fojkar Rudolf, p. p, 17, star 27 let, Zminec. Črnovoj. Franko Jožef, p. p, 15, star 28 let, prist, ? Grill Franc, d. p. 27, star ?, Vinj Vrh. Praporščak Gregorič Alojzij, p, p. 17, star 24 let, prist, ? Peš. Ivančič Jožef, d. p, 27, star 31 let, prist. ? Črnovj. Jančar Jožef, p. J>. 17, star 23 let. prist. ? Črnovoj. Jugoveč Franc, d. p. 27, star 25 let, prist. ? Praporščak Jagodnik Rudolf, d. p. 5, star 30 let. prist, ?.
Jcršin Ivan, p. p. 11, star 21 let, Litija. Kelbania Bernard, p, p. 27, star 32 let, pristojen ? Klančnik Vincenc, p. p. 17, star 26 let, Gorje. Peš. Kranjec Vekoslav, p, p. 2, star 25 let, pristojen ? Črnovoj. Kordiš, Anton, d. p. 27, star 44 let, pristojen ? Praporščak Kastelic Alojzij, p. p. 17, star 24 let, pristojen ? Črnovoj. Kovač Franc, d. p. 27, star 25 let, pristojen ? Kuhar Matija, d. p. 27, star 34 let, Kranj. Klebec Anton, sap. bat. 3, star 27 let, pristojen ? Krall Simeon, d. p. 27, star ?, pristojen ? Laska Bohumil, p. p. 98, star ?, pristojen ? Lobcic Anton, d. p. 27, star ?, pristojen ? Lachner Anton, p. p. 59, star 27 let, pristojen ? Črnovoj. peš. Lajovic Franc, d. p. 27, star 23 let, pristojen ? Lovrič Alojzij, F. J. bat. 7, star 37 let, Dolga vas. Lohbar Ivan, črnovoj. art, 6, 3, star 41 let, pristojen 7 črnovoj. Markelj Ivan, p. p. 17, star
23	let, pristojen ? Morendin F., p. p. 17, star ?, Jarše. Malavasič Anton, d. p. 27, star 41 let, pristojen ? Črnovoj. peš. Mazi Ignacij, p. p. 17, 23 let, pristojen ? Peš. Matosel Ivan, d. p. 27, star 40 let, Slivnica. Črnovoj. peš. Maček Franc, p. p. 17, star 22 let, Litija. Peš. Mohar Ivan, p. p. 17, star 23 let, pristojen ? Peš. Nagode Matija, d. p. 27, star 27 let, pristojen ? Osolnik Jožef, star 27 let, pristojen ? Čr-novojnik Okorn Matija, p. p. 17, star 22 let, pristojen ? Peš. Polainer Andrej, d. p. 27, atar ?, pristojen ? Peš. Pegan Tomaž, p. p. 27, star 21 let, Gabrije. Črnovoj. Pe-trič Anton, p. p. 17, star 23 let, pristojen ? Pecman Anton, d. p. 5, star ?, pristojen ? Črnovoj. Pirnat Jožef, p. p. 17, star 24 let, pristojen ? Peš. Rus Anton, d. p. 27, star
24	let, Loški potok. Peš. Rotter Franc, p. p. 17, star ? let, pristojen ? Črnovoj. peš. Remsec Franc, p. p. 17, star 22 let, Kamnik. Praporščak Rebol Alojzij, p. p. 17, 25 let, Moste. Revilia Anton, d. p, 3, star ?, pristojen ? Praporščak Rosenetz Matija, p. p. 35, star 27 let, pristojen? Škrbec Andrej, p. p. 27, star 21 let, pristojen ? Kp. Samatoresan Matija, p. p. 27, star 21 let, pristojen ? Škofitz Franc, p. p. 17, star 43 let, pristojen ? Rez. pion. Škulj Anton, p. p. 27, star 28 let, pristojen ? Črnovoj. peš. Šturm Rudolf, p. p. 17, star 29 let, pristojen ? Peš. Smuk Matija, p. p. 17, star
25	let, pristojen ? Peš. Skok Ivan, p. p. 17, star 35 let, pristojen ? Šusteršič Anton, p. p. 17, star ?, pristojen 7 Črnovoj. Sed-mak Avgust, d. p. 27, star 25 let, Sv. Križ. Trogrlič Nikolo, d. p. 37, star 21 let, Studenec. Terbtžon Franc, J. bat. 20, star 26 let, pristojen 7 Praporščak Trtnik Franc,
?, p. 27, star 25 let, pristojen 7 Strelec omšič Rafael, g. strel. p. 2, star 25 let, Hrenovke. Vogl Franc, d. p. 16, star 25 let, pristojen ? Četov. Valenčič Matija, p. p. 17, star 27 let, pristojen 7 Veflič Anton, d. p. 5, star ?, pristojen 7 Vukelja Ni-kola, d. p. 27, star 38 let, Zdeno ? Četv. Wolf Karel, p. p. 17, star 28 let, pristojen 7 Vouko Jožef, d. p. 27, star 42 let, Rudolfovo. Črnovoj. peš. Veseli Franc, p. p. 55, star 39 let, pristojen ? Peš. Zohrer Karel, p, p. 47, star ?, pristojen ? Zor Andrej, p. p. 17, star 30 let, Vodice. Peš. Zbačnik Leopold, d. p. 27, star 25 let, pri-tsojen 7 Črnovoj. peš. Zaletelj Anton, p. p. 17, star 24 let, pristojen ? Zaje Ivan, d. p. 27, star 41 let, pristojen ? Peš. Zoreč Iv., d. p. 4, star 25 let, pristojen ?
Po (alfa Clia Mariioics.
Odločitve na Dunaju še ni.
Uradna »Wiener Zeitung« je prinesla včeraj lastnoročno cesarjevo pismo na bivšega ministrskega predsednika grofa Clam Martinica. Cesar je demisijo sprejel, po-verja pa vodstvo ministrskih poslov do sestave novega kabineta dosedanjemu Clam-ovemu ministrstvu. Včeraj je prišel grof Clam Martinic s svojimi ministri zadnjič v parlament. V posebnem pismu na predsednika zbornice je predlagal, naj se parlament v svrho razjasnitve in razvozlanja položaja do torka, 26. t. m. odgodi. Zbornica je vzela to na znanje. Prihodnja seja bo v torek. In takrat bo stopil pred parlament novi mož z novimi ministri.
Kdo bo naslednik grofa Clam Martinica, danes še ni znano. Imenujejo se najrazličnejši možje. Vendar se sodi, da bo bodoče ministrstvo le prehodno ministrstvo z uradniškim značajem, ki bo imelo nalogo, da spravi pravočasno proračunski provizorij pod streho, izvede podaljšanje poslaniških mandatov in volitve v delegacije ter pripravi za ;e:en pot močnemu parlamentarnemu konic, -acijskemu ministrstvu.
Nemce je ta nenaden padec grofa Clam Maritinica naravnost presenetil. — Nemško časopisje toži. Nemška nacionalna zveza snuje zopet vsenemški blok iz vseh Jiemških strank. Nemški krščanski socialci so se izjavili proti političnim koncesijam vsaki parlamentarni stranki (Slovanom). Vendar je nemška nacionalna zveza prišla do prepričanja, da ne gre več bagatelizi-rati zahtev Jugoslovanov, Čehov in Poljakov in je naročila svojemu predsedstvu, naj izdela gotov načrt, da bodo imeli Nemci v vseh teh vprašanjih jasno iu določeno
stališče.
Ali bodo Nemci danes pametnejši? Up na podporo pri Poljakih jim je šel po vodi. Posebno jih boli dejstvo, da je cesar sprejel v avdijenci dr. Korošca in da je načelnik jugoslovanskega kluba govoril pri cesarju v imenu Jugoslovanov, Čehov in Ukrajincev, kakor konstatira z žalostjo »N. Freie Presse«. Posebno pa straši Nemce strašilo onega strašnega slovanskega bloka. Kaj je treba danes slovanom posebnega formalnega bloka! Vojna je prinesla avstrijskim Slovanom resnično zdravo živ-ljensko zavest skupnosti, bratstva v trp-jenju in bridkostih smo si pogledali kot vojni tovariši na bojnih poljanah iz oči v oči, si segli v roko kot brat bratu in razumeli v bolesti, kako zelo, zelo smo si blizu in kako smo si bili vsled prizadevanja tujcev daleč. Kri ni voda! In odsev tega vojnega bratstva ustvarjenega na bojnih poljanah sc kaže danes čisto kot nujna, naravna posledica v parlamentu. To je, če- j sar Nemci ne morejo še razumeti.
In sedaj se išče novi mož! Cesar je sprejel včeraj v posebni avdijenci med drugimi dr. pl. Koerberja, barona Trnka, barona Schwarzenau, predsednika upravnega sodišča barona Haerdla, znanega bivšega vseučiliškega profesorja gosposko-zborničnega člana dr. Lamascha. Imenujejo se imena dr. Vladimir Beck, baron Bley-leben, princ Schonburg, grof Coudenhove, grof Sylva Tarouca, grof Attems. Vendar gotovega danes še ni ničesar.
Včeraj je imel Jugoslovanski klub tik pred zasedanjem zbornice važno plenarno sejo, da se posvetuje in sklepa o položaju Zanimivo je, da niso bili po avdijenci dr. Korošca pri cesarju navzoči pri posvetovanju Jugoslovanskega kluba samo zastopniki Čehov in Poljakov, ampak tudi zastopniki Ukrajincev.
Težišče položaja in neposredni vzrok padca grofa Clam Martinica je bilo v četrtek pri Jugoslovanskem klubu. Sinočna »Neu Freie Presse« piše tozadevno:
»V zbornici poslancev je napravil odstop grofa Clam Martinica velik vtis. Čisto naravno je, da so zadnji dogodki predmet razgovorov parlamentarcev, ki so se zbrali v zbornici polnoštevilno. Izvedele so se tudi razne podrobnosti,, iz katerih je razvidno, da je v bistvu vzrok padca grofa Clam Martiniča zadržanje Jugoslovanov. Iz poučenih krogov nam poročajo, da je došlo na četrtkovem večernem posvetovanju grofa Clam Martinica z zastopniki Poljskega kola že do gotovega zbližanja med ministrskim predsednikom in Poljaki. Med tem je dobil Clam poročilo o poteku av-dijence dr. Korošca pri cesarju in je prekinil razgovore. Voditelji Poljakov so dobili vtis, da je smatral načelnik kabineta vsled tega poročila svojo misijo za ponesrečeno.«
Sestavlja se nova vlada! Čehi so vrgli v zbornico geslo: »Nočemo ministrantov (sc. ministrov krajanov) ampak hočemo ministre. Zdi se, da se ne bo mogla selekcija nove vlade postaviti na temelj oblike celega štaba ministrov krajanov, čeravno je v zbornici prostora za 17 ministrskih sedežev.
Slovani se ne dajo varati!
Clam Martinic odide na bojišče.
Dunaj, 22. junija. Glasi se, da odide grof Clam Martinic po oddaji svojih poslov zopet na bojišče.
Državni zbor.
Dunaj, 22. junija. V današnji seji zbornice je predložil notranji minister zakonski načrt v svrho spremembe določb o zavarovanju delavcev za nezgode.
Nato prečita predsednik dr. Gross pismo grofa Clam Martinica, ki poroča, da je hotel sestavjti koncentracijsko ministrstvo na široki podlagi, a se mu je to ponesrečilo in je zato predložil cesarju demisijo. Clam Martinic predlaga, naj zbornica odgodi sejo do torka.
Nato stavi predsednik dr. Gross zbornici predlog, naj se določi prihodnja seja v torek, dne 26. t. m. ob 11. uri predpoldne z današnjim dnevnim redom. — Zbornica odobri predlog.
Eksplozija v Bolevcu pri Plznu.
Kakor posnemamo iz interpelacije poslanca Hubermanna in tovarišev, je izgubilo življenje pri eksploziji v Bolevcu 136 ljudi. Vendar se sodi, da je število žrtev še večje, ker je 170 ljudi pogrešanih. Število ranjencev znaša 625, med temi 520 lahko ranjenih.
Mmk ..Slovenca."
Važen nosvei m&M dežel m Dunaju.
V	sredo se je vršila na Dunaju v deželnem dvorcu konferenca vseh deželnih odborov Avstrije v zadevi državnih predkazil od direktnih ii) indirektnih davkov od leta 1918. dalje. Vsa ta predkazila prenehajo namreč po dotičnih zakonih koncem tekočega leta.
Namen konference je bil, doseči v tej za deželne finance tako važni zadevi je-dinstveno postopanje vseh dežel. Ta namen se je tudi dosegel v polni meri.
Soglasno so bili sprejeti tozadevni predlogi deželnega glavarja dr. Š u s t e r-š i č a in izvolil poseben odbor petih članov, ki bo v smislu storjenih sklepov v imenu vseh dežel vodil pogajanja z osrednjo vlado. Član tega odbora je tudi deželni glavar dr. Šusteršič.
Enotni nastop vseh dežel bo gotovo zelo ugodno vplival na srečno rešitev zadeve.
Zoper centralistične nakane.
V	dunajski konferenci vseh dežel, ki se je vršila pod predsedstvom deželnega maršala, tajnega svetnika princa L i c c h-t e n s t e i n a , je bil soglasno sprejet predlog solnograškega deželnega glavarja, tajnega svetnika Winklerja. da zastopniki vseh deželnih odborov protestirajo najodločnej-še zoper vsako kršenje deželne a v t o n o m i j e.
Ta sklep bo brez dvema blagodejno vplival na nakane izvoetnih krogov, zoper samostojnost deželne uprave in zako-. nodaje.
iz mm.
Rešitev hrvatske krize.
Eudimpešta, 22. junija. Dogovori ministra Vaszonyija s hrvatskimi delegati se bližajo ugodni rešitvi. Delovni program bodoče hrvatske vlade bi bil: rešitev splošne in enake volilne pravice, proračunskega provizorija in fin. nagodbe. Ker je hrvatska delegacija izjavila, da se prav nič ne briga za osebna vprašanja, je sedaj gotovo, da bo predložil grof Esterhazy civilnega adlatusa Bosne in Hercegovine dr. Dragotina Unkelhauserja za hrvaškega bana. Hrvatski minister postane Marko grof Pejačevič, a sekČne načelnike imenujejo iz uradniških krogov.
Nadvojvode Franca Ferdinanda spominske znamke v Bosni Hercegovini
bo izdala bos, poštna uprava dne 28, jun. 1917. Čisti dobiček je namenjen za spominsko cerkev, ki jo bodo sezidali v Sarajevu.
Sarkotič — »od Lovčena«.
Budimpešta, 21. junija. Uradni list obelodanjuje podelitev naslednjega plemstva deželnemu poglavarju za Bosno in Hercegovino, generalu pehote Štefanu pl. Sarkotiču s predikatom »od Lovčena«.
Zagreški stavci hočejo draginjske doklade.
Zagrebški črkostavci so zahtevali od svojih poslodavcev draginjsko doklado. Dogovori so se vršili osem dni. Poslodavci so ponudili nadaljne mesečne doklade 30 kron vsakemu črkostavcu, dočim ti zahtevajo 70 kron. Poslodavci so odbili ponudbo črkostavcev. V zagrebških tiskarnah je vsled tega prišlo do pasivne rezistence.
VMmU aprovizacijo.
Iz seje mestnega aprovizačnega odseka, dne 22. junija 1917.
Pomanjkanje zelenjave je v Ljubljani vedno občutnejše. Razni izvenljubljanski kupci že kar po domeh posestnikov pokupijo vso zelenjavo, .tako da jo pride na trg zelo malo, Vsled velikega pomanjkanja zelenjave se že tudi nihče več ne ozira na uradno določene cene in se prepla-čuje blago vsevprek. Cene raznih zelenjav so se navile že tako visoko, da jih revež niti kupiti ne more. Mestna aprovizacija se bo kar najbolj potrudila, da napravi konec tem neznosnim razmeram in prepreči brezvestno navijanje in preplačeva-nje zelenjave.
Ker bo mesto jeseni skoraj gotovo navezano izključno le na kurivo z drvmi in bo dobiti zelo malo premoga, je mestna aprovizacija sklenila že več kupnih pogodb za dobavo drva.
Nakupi se večjo množino masti.
Prihodnji teden se bo honoriralo celo krušno karto, in sicer odpade na osebo po pol kg bele moke in pol kg koruznega zdroba. Ker je na razpolago še nekaj ajdove moke, bo dobil eden izmed okrajev namesto koruznega zdroba po kg ajdove moke.
Pšenični zdrob se bo zopet pričel oddajati za otroke kot navadno in se razdelilni načrt še objavi.
Zadnji čas se stranke zelo pritožujejo glede kakovosti vojnega kruha. Res je, da so včasih posamezni peki krivi, da je kruh slah, vendar bo pa sedaj glavni vzrok, da ni ravno posebno dober vojni kruh, zelo slaba moka. Tako slab« moke
se še nikdar ni porabljalo za peko kruha. Pričakovati je, da bo prihodnje dni kruh boljši, ko se bo pričelo mešati k moki za peko tudi 35 odstotkov koruzne moke.
S posebnim deželnovladnim odlokom j<3 bila odločena mestna aprovizacija kot prevzemalnica vse v Ljubljani pridomjene masti in sploh maščobe. Ljubljanskim mesarjem se je pretekli teden po »Deželnem mestu za dobavo klavne živine« nakazalo večje število prašičev. Ker je mestna aprovizacija določena kot prevzemalnica za maščobo, bi morali mesarji ves špeh oddati aprovizaciji. To pa niso storili in so mesto 500 kg špeha oddali mestni aprovizaciji le 18 kg. Zasledovalo se je zadevo naprej in dognalo, da mesarji večino špeha in prašičjega mesa niso prinesli na trg, temveč odprodali blago kar pod roko. Da se pri prodaji pod roko ne zahteva za blago maksimalnih cen, je vsakemu jasno. Če bi se pustilo, da gre cela stvar tako naprej svojo pot, potem bo Ljubljana v jeseni, ko bo sezija za prašiče, zopet brez vsakega mesa, in kar je najhujše, brez masti. Dobro poučeni krogi trdijo, da se je lansko jesen prav gotovo v Ljubljani prodalo 15 vagonov masti pod roko in se jo je večina izvozilo iz mesta. Vse izkušnje kažejo, da dokler bo kupčija s prašičjimi izdelki v rokah posameznih mesarjev, je naravnost izključeno, da se prepreči špekulacije in ohrani blago mestu. Mestna aprovizacija si bo vsled tega izposlovala pravico, da bo le ona prevzemala vse za Ijubfjanski trg določene prašiče in razpolagala tudi edinole aprovizacija s tem blagom. Proti mesarjem pa, ki niso dosedaj oddali vse maščobe mestni aprovizaciji, kot zakon' 'očeni prevzemalnici za to blago, se bo pa vsled njihovega upornega ravnanja najstrožje postopalo.
Občinstvo je zelo zadovoljno z uvedbo maksimalnih cen za češnje. Kakor je vse kazalo, bi radi špekulanti navili cene češnjam tako visoko, da si jih niti srednje situirano prebivalstvo ne bi moglo kupiti. Z novimi cenami je določena vsaj približno primerna cena, četudi še vedno previsoka. Da pa pride kolikor mogoče veliko češenj na ljubljanski trg, je pa mestna aprovizacija ljubljanska organizirala v lastni režiji tudi nakup po deželi in potem češnje oddaja ljubljanskim prodajalcem sadja.
Mestna aprovizacija se namerava jeseni založiti z večjimi množinami sadja, ki bi ga vskladiščila v dveh skladiščih.
V mestnem okraju spodnješišenskem so se večkrat čule pritožbe posebno s strani železničarjev, da je premalo mesnic m so zato primorani hoditi po meso na oddaljeni ljubljanski trg. Mestna aprovizacija se je za to trudila, da odpre v Šiški še eno mesnico, a je bilo to nemogoče, ker ni nobenega mesarja, ki bi danes lahko pričel z obratovanjem v novi mesnici. Da se pa vsaj za silo in dokler ne bo mogoče olvoiiti nove mesnice,, vsaj nekoliko pomaga upravičenim želiam tega okraja,, bo mestna aprovizac ja naročila že obstoječin 2 mesarjem v Spodnji Šiški, da prodajata meso v svojih mesnicah v sredini Spodnje Šiške.
Vsi slabše situirani sloji v Ljubljani imajo že posebne razne izkaznice za nakup živil in pridejo pri vseh oddajah mestne aprovizacije prvi na vrsto. Za to se je že večkrat zgodilo, da so bili ti sloji bolje oskrbovani, kakor pa imovitejši, ki bi plačali vsako ceno, samo da dobe blago. Mestna aprovizacija bo za to za vse one, ki do danes še niso udeleženi pri nobeni aprovizačni akciji, izstavila posebne nakaznice, da se jim vsaj včasih lahko zagotovi nakup aprovizačnih živil.
Mestna aprovizacija je naznanila c. k. deželni vladi, da potrebuje za preskrbo prebi valstva najmanj 50 vagonov zgodnjega krompirja in prosila ob enem za transportna dovoljenja, da nakupi krompir po Ogrskem. Prosilo se je, če se bo pa tudi dobil zgodnji krompir, je pa drugo vprašanje.
Svoj čas je bilo strašno pomanjkanje mleka v Ljubljani in niso bile niti krite najnujnejše potrebe doječih mater in najtežjih bolnikov. Mestna aprovizacija se ni ustrašila stroškov in je Mlekarski zvezi naročila, naj preskrbi za Ljubljano za vsako ceno vsaj nekaj mleka, in res se je zadnji čas dovoz mleka znatno zboljŠal. Dobavni in režijski stroški za mleko so pa bili doslej tako dragi, da je pri Mlekarski zvezi nastal deficit 3000 kron. Z ozirom na splošne aprovizačne interese pokrije mestna aprovizacija ta deficit iz svojega.
Prihodnji teden se bo razdelilo na rodbinske karte fižol in odpade na vsako osebo po četrt kile,
BOji 09 ZflMO.
NEMŠKO URADNO POROČTLO.
Berlin, 22. junija. Veleki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča Ru-preta Bavarskega.
Od Tperna do Armentieres zvečer in ponoči v nekaterih odsekih zelo živahno | streljanje. Angleške sunke severozahodno I od Varnetona in vzhodno od Huglinet smo 1 odbili,
Med prekopom La Bassee in potokom Senssee je bilo od časa do časa streljanje živahno. Napad Angležev, ki se je včeraj zjutraj pričel jugozapadno od Lensa, se je izjalovil v ognju z velikimi izgubami za sovražnika.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
Z veliko pravodalnostjo so poizkušali Francozi zopet pridobiti postojanke, ki so jih izgubili pri Vauxaillonu. Včeraj dopoldne so napadli po močnem ognju štirikrat z novimi silami. Po žilavem boju moža z možem so iztisnili naše čete iz enega dela jarkov severozahodno Vaiucailloaa. Uspeli niso njih napadi južno od tam. Sovražniku je zadala tam naša obramba visoke izgube.
Živahno so se bojevali v zahodni Champagni. Zjutraj so naskočili Francozi v prelazu vzhodno Carnilleta, kjer so vdrli ▼ naše črte. S protisunkom smo preprečili, da niso mogli izkoristiti priborjeni uspeh.
Zvečer so vdrle naše naskakovalne čete severovzhodno Prunaya in jugozahodno Nauroya v francoske jarke; vrnile so se a 30 ujetniki in s plenom.
Na gori Pochl jugozahodno Morovil-liersa se je v polnem obsegu posrečil skrbno pripravljeni napadi. T urinski in al-tenburški polki so vjeli po kratkem presenetljivem ognju sovražno postojanko v širini 400 metrov. Privedli smo nad 100 ujetnikov. Ponoči je podvzel sovražnik besno protinapade, pri katerih je le malo pridobil.
Bojna skupina Alberta Vir-temberžana.
Nobenih pocebnih dogodkov.
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Berlin, 22. junija. Veliki glavni s£an:
Na zahodu je deževalo, streljali so le malo. Uspel je sunek jugovzhodno Fillama severno Aisne. Sicer nič novega.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.
21. junija ob 3. uri popoldne. Včerajšnji nemški napad vzhodno od Vauxaillo-na je bil izredno silovit. Pripravljen je bil z mogočnim obstreljevanjem in je bil izveden s posebnimi napadalnimi četami, ki pripadajo svežim, pravkar z ruske fronte došlim divizijam. Napad je naletel na najsrditejši odpor naših čet. Vsi napori nemških čet, da bi razširile v prvem navalu pridobljene uspehe, so se izjalovili v ognju in s protisunki. Nemci so mogli končno udreti v naše jarke prve črte le na dveh mestih južno od gore Affen na približno 1100 metrov dolgi fronti in severno od Cooisilles na 200 metrov dolgi črti. Z močno protiofenzivo naših čet se nam je posrečilo zjutraj zopet osvojiti južno od gore Affen od sovražnika zasedeni del, kjer amo našli mnogo trupel, kar dokazuje, da so imeli Nemci znatne izgube. Ujeli smo 50 mož,
Angleži in Francozi.
Amsterdam, 22. junija. (Kor. ur.) Angleške čete so prevzele od Francozov in Belgijcev zasedeni odsek zahodne bojne črte severno Yperna.
Angleži izgubili od 19. aprila do konca majnika 250.000 mož.
Karlsruhe, 22. junija. Curiška »Post« javlja: Izgube Angležev se cenijo povprečno na dan s 4500 možmi, v času od 19. aprila do konca majnika so torej izgubili 1 četrt milijona mož. V takih okolnostih ne more presenetiti, zakaj da so zaključili ofenzivo. Izgube Francozov gotovo niso zaostale z onimi Angležev.
Novo bojno orožje. Angleži so iznašli novo orežje, »palico s petrolejem« ali »topič z gorečim oljem«, ki pošilja na velike distance eksplozivne projektile. Pro-jektil napravi baje strahovit hrup in razprši vse okrog sebe gorečo tekočino.
Balfour predsednik irskega konventa.
Haag, 22. junija. Pall Mali Gazette« poroča, da žele irske stranke, naj postane Balfour predsednik irskega konventa.
Novi uspeli! DoemorsKiii Čolnov.
Berlin, 21. junija. Wolffov urad poroča: V Atlantskem oceanu so naši podmorski čolni vnovič potopili celo vrsto sovražnih trgovskih ladij z dragocenim tovorom. Med potopljenimi parniki so: oboroženi angleški pamik »Doumblelife« (4072 ton) z vojnim materijalom za Rusijo, »Artemia« (5160 ton) z ovsem in »Eggsney« (3247 ton).
Bern, 21. junija. (Kor. ur.) Pariški listi poročajo, da je nek nemški podmorski čoln v tuniških vodah potopil več obrežnih ladij. Dne 18. junija so ga zapazila v bližini pristanišča Mahdia pomorska letala in ga obstreljevala. Po kratkem streljanju je čoln ušel.
Mncedonsko bojišče.
Berlin, 22. Veliki glavni stan: Na nižini Serume praske prednjih straž.
Vele izplie Milanov na Tirolskem.
Dunaj, 22. junija. Iz vojnega tiskovnega stana:
Zanesljivo se poroča, da so znašale izgube Italijanov v bojih na visoki planoti Sedmih občin, ki še niso popolnoma zaključeni, približno 40.000 do 50.000 mož. Edino aktivno postavko nasproti malemu dobičku na prostoru približno enega kilometra komaj 100 korakov globoko morejo beležiti sovražniki na mejnem grebenu.
Po izjavah ujetnikov so različni bataljoni še pred napadom vsled obstreljevanja naše artiljerije izgubili 80 do 100 mož pri stotniji, torej tretjino moštva. Brigadi Ar-no in Piacenza, kakor tudi nanovo izpopolnjena brigada Sassari so izgubile do 60 odstotkov svojega moštva. Razni bataljoni so popolnoma uničeni; tako šteje bataljon Val d'Aroscia lc še nekaj mož, bataljona Vestone sploh nič več ni, od bataljona Bassano je ostalo le še 50 mož.
Italijansko uradno poročilo.
21. junija. Sinoči smo v odseku doline Coseana (Pezzano) in na grebenu malega Lagzuoi razstrelili mogočno mino. Raz-strelba je uničila sovražno postojanko in pobila posadko. Nato so naše alpinske čete, podpirane po ognju artiljerije, z drznim navalom osvojile vrh točke 2668 na malem Lagzuoi in ga takoj izpremenile v defenzivno postojanko. Na fronti Julijskih planin smo odbili dva napadalna poskusa proti našim postojankam na Vršiču in jugovzhodno od Jamelj. Silovito ognjeno akcijo sovražnika proti našim višinam južno od Vršiča smo hitro zatrli. Na istem kraju smo s presenetljivim napadom pomaknili našo končno črto precej naprej.
Novn junaštva avstrijskih vojakov na juž-nem Tirolskem.
Dunaj, 22. junijr.. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča:
Boji zadnjih dni so zopet celi vrsti polkov dali priložnost, da so doprinesli posebne dokaze junaštva. Nekaj teh dejanj naj bo tu navedenih.
Pešpolk št, 27: Monte Forno, glavno opirališče cele postojanke, katero od lani drži pešpolk št. 27, je bil 10. junija naravno tudi zelo zaželjen napadalni cilj Italijanov. Po 11 urni artiljerijski pripravi, ki je prešla v bobneči ogenj redke besnosti tudi iz najtežjih kalibrov in min in popolnoma izravnala naše v skale vsekane jarke, so prešli Italijani proti 4. uri pop, z močnimi silami v več vrstah k napadu. Na neki točki postojanke, kjer sta si obojestranski rojni črti približali na 70 korakov, se je sovražniku posrečilo z manjšimi deli in pod zaščito megle prekoračiti naše izravnane jarke, s pravočasno zastavljenim protinapadom je bil pa deloma pobit, deloma ujet.
Sledeča dva napadalna valova Italijanov kakor tudi pozneje še enkrat poizku-šeni napadi so se z močnimi izgubami izjalovili že pred lastnimi ovirami. Junaški tretji bataljon pešpolka 27 je ujel 1 častnika in 62 mož ter zaplenil 1 strojno puško. Pred ovirami je ležalo nad 70 trupel, med njimi en stotnik in en nadporočnik. S tem uspehom je Italijanom skoro gotovo za nekaj časa vzeto veselje do osvojitve Monte Forno. Lastne črte so bile zopet v polni posesti 27tih in s tem pridobljen nov list slave v zgodovini polka.
Gorski topniški polk št. 10, baterija 2: Dne 10. junija je več sovražnih gorskih topov, ki so bili vzidani v najsprednejše vrste, zelo neugodno delovalo za naše stroj-nopuškine oddelke. Nihče se ni smel tam pokazati, ne da bi ga ti topovi takoj vzeli na piko. Gorskotopniška baterija 2/10 je dobila povelje, naj te topove v noči od 12. na 13. junija iz najsprednejše lastne pehotne postojanke direktno obstreljuje. Dva topova baterije pod poveljstvom poročnika Martina in praporščaka Zahradnika sta se postavila v lastnem najsprednješem jarku in otvorila, ko se je dovolj videlo, dne 13. t. m. ob 4. uri 30 minut ogenj na cilje, ki so bili komaj 80 metrov oddaljeni; oddala sta 60 strelov, od katerih je večina zadela v polno. Obe sovražni topovski postojanki sta bili popolnoma sestreljeni. Akcija je trajala 15 minut in je sovražnika popolnoma iznenadila. Po končani nalogi so topova zopet spravili iz postojanke.
Tajne seje v italijanski zbornici.
Predsednik Marcora je naznanil zbornici, da jc prejel štiri predloge, naj se vrše tajne seje. O tem se je razvila dolga razprava, ki je bila zelo burna. Ministrski predsednik Boselli je izjavil, da nima ničesar proti tajnim sejam, rri glasovanju je bilo 297 poslancev za tajne seje, 45 proti, 25 poslancev ni glasovalo. Tudi v italijanskem senatu so sklenili, da bodo imeli tajne seje.
Na Sv. Gori ujeli, a kmalu zopei rešeni.
(Poročilo slovenskega vojaka od Sv. gore.)
S tovarišem sva bila ravno v začetku
najhujšega meteža na Sv. Gori, kamor je i bil italijanski pritisk naivečii. Bilo je na
večer dne 14. maja. Topništvo je nekoliko
ponehalo. Pričeli so se ljuti pehotni naskoki. Proti nam so jurišale vedno nove močne italijanske čete. Kar naenkrat pride sel s poročilom; Lah je predrl na nekaterih krajih našo črto! Prednje straže na vrhu Sv. Gore so že v njegovih rokah. Nam se od začetka to poročilo ni zdelo kaj verjetno. Kar naenkrat pa slišimo zunaj pred duplino sovražne glasove: »Avanti, dentro de Caverna!« (Naprej v kavernol) Sklenili smo, braniti se do zadnjega in smo se tudi krepko postavili v bran. Topniški stotnik je sprevidel, da je naša bramba brez pomena, zaradi tega smo se vdali v našo usodo. Postali smo laški ujetniki. Lahko si mislite, dragi čita-teljl, kaj občuti človek v takem položaju. Solze so nam silile v oči, ko sva se zmi-slila na proteklost ,posebno na tri leta trpljenja in zdaj ... Ko sva se zmislila na starše ,brate in sestre in na prijatelje in zdaj ujetnika, in Bog ve ,koliko časa ostaneva. Posebno hudo nam je* prizadjalo nečloveško ravnanje sovražnika, ker je po roparsko z nastavljenim bodalom na prsa zahtevni denar in druge vrednosti, tudi hrabrostnim kolajnam ni prizanesel izdajalski okrutnež. Lahi so se začeli posvetovati, proti kateri strani bi nas odpeljali. Naravnost s Svete Gore proti Soči jim ni ugajalo, ker jim je naše topništvo močno zaprlo vbod in odhod s Svet? Gore. Sklenili so, da ras peljejo po grebenu proti dolini, ki leži na levo od Sv. Gore. So menda mislili, da jc že gotovo tudi zasedena od Lahov. Ali varali so se ,kajti obdajal jo je železni zid in za zidom »zeleni hudiči«, spodnještajerski slovenski fant e in možje. Pomikali smo se počasi navzdol z našimi neprijetnimi spremljevalci. Nismo pa še do dobra prišli v dolino, kar naenkrat začujemo: »Poglej jih, polentarje, naše ženejo!« Ozremo se naokoli in vidimo v naše največje veselje, da je naša rešitev blizu. TuJLahi sos po znailieKan?r j ,nia blizu. Tudi Lahi so spoznali naenkrat, da so prišli v zanko. Pokorno so oddali svoje orožje, a seveda tudi naše oropane stvari. Postali so naši ujetniki in mi zopet prosti soški bojevniki.
Slovenci v Dojili za Sv. Goro.
Prve in najsilovitejše italijanske navale na Sv. Goro je odbijal naš slavni mariborski črnovojniški bataljon, ki je z eno strojno puško pregnal brezštevilni naval Italijanov. Na levo se je brezprimerno takrat boril naš junaški celjski 87. pešpolk.
Rusi sklenili ofenzivo.
Začasna ruska vlada in delavsko-vojaSki svet sklenila ofenziva
Amsterdam, 22. junija. (Kor. urad.) Stockholmski dopisnik »Allgemeen Han-delsblad« poroča iz dobro poučenega ruskega vira: Začasna vlada in delavnko-vo-jaški svet sta sklenila 22. t. m., naj se pod-vzame 22. junija ofenziva na celi ruski bojni črti.
Kongres ruskih kozakov se je izjavil za nadaljevanje vojske, dokler ne bo Rusija skupno z zavezniki narekovala mir. Govorili so tudi zastopniki zveznih velesil Francije, Rumunije, Srbije in Belgije.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 22. junija. Uradno:
V Galiciji se nadaljuje povišano streljanje. Sicer je položaj povsod neizpre-menjen.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 22. Veliki glavni stan:
Živahno so se zopet bojevali pri Smor-gonu vzhodno Lučka, pri železnici Zlo-czow-Tarnopolj in pri Narajevki.
Ženska pomožna služba.
Petrograd, 22. Vlada proučuje predlog, ki ga je vložila zveza demokratičnih ženskih organizacij. Zveza predlaga, naj se vpelje civilna služba žensk od 18. do 45. leta za službo v notranji upravi in v armadnem odseku. Bolne žene, žene na porodniški postelji, žene z mladoletnimi otroci, žene, ki so zaposlene s poljedelskimi ali industrijalnimi deli, so od mobilizacije izključene.
Nov poveljnik na kavkaški fronti.
Petrograd, 22. Havas; General Pre-valskij nadomesti generala Judeniča v poveljstvu ruskih čet na kavkaški fronti.
Tereščenko o položaju.
Petrograd, 20. junija. (K. u.) Agentu:a: Zunanji minister Tereščenko je izjavil zastopnikom časopisja o stališču zaveznikov z ozirom na nedelavnost na ruski bojni črti. Rekel je med drugim: Naši zavezniki cenijo delo začasne vlade, ki dela na to, da postane ruska armada zopet sposobna za boj; posebno pa napore vojnega ministra Kerenskega za reorganizacijo svobodne
armade. Minister je zelo hvalil Združene držav«, ker so se udeležile vojske. Posvetovali so se s senatorjem Rootom in z ameriško delegacijo popolnoma prostodušno. Ameriško vojaško oaposlaništvo se je že podalo na bojno črto; drugi njen člani bodo pa obiskali razna ruska središča. Naši zavezniki v nobenem oziru ne pritiskajo na nas. Glede na sklicanje posveta zaveznikov je izjavil minister, da ae nahaja to vprašanje v prvem razvoju priprave. Začasna vlada je odgovorila na prostodušno izjavo Anglije glede na njeno pritrdilo, da se pregledajo pogodbe in na tozadevne izjave Francije.
Brusilov ca mir.
Kodanj, 22. junija. »Denj« objavlja besedilo govora vrhovnega poveljnika ruske jugozahodne bojne črte, generala Brusilo-va ruskim in inozemskim časnikarjem. — Brusilov je izjavil, da si rusko višje armad-no poveljstvo ne prikriva, da more sploh še govoriti o kakoršnokoli odločilni zmagi. Nemogoča je zmaga, s katero bi »e uničil pruski militarizem v imenu in na čast angleškemu militarizmu. Narodi so zdaj tako izčrpani, tako utrujeni vojske, da so komaj še v stanu nadaljevati sedanji velikanski boj. Materielna sredstva, napadalna moč in živila bodo popolnoma izčrpana. Naši zavezniki računajo še vedno, da bodo zmagali, a mi Rusi ne sanjamo več o zmagah, marveč mi želimo zopet mirne« ga življenja.	|
Anarhija v južni Rusiji. ^
Haag, 22. junija. Dopisnik »Timesa« V Odesi pravi o razmerah v južni Rusiji, da se je pričela tam anarhija, katere ne bo mogoče več zadržati. — »Corriere della sera« javlja iz Petrograda: Notranjemu ministrstvu poročajo iz vseh delov Rusije 0 agitaciji Ljeninovih pristašev in prosijo, naj se odločno nastopi proti njim. Zahtevajo, naj Ljenina in njegove tovariše takoj zapro. — Iz Mohileva, kjer se nahaja veliki glavni stan, se poroča, da prihajajo v, kraj odposlanci iz Kronstadta, ki pozivajo kmete, naj napadajo posestnike in naj se njih zemljišč polaste ter naj ne čakajo, kaj da bo sklenila ustavodajalna zbornica.
Vojno stanje v Tomsku.
V Tomsku so razglasili vojno stanje, ker so pomiloščeni jetniki in anarhisti morili in kradli. Zaprli so 2000 ljudi; nastopiti so morali z orožjem. 20 oseb je bilo ubk tih, več jih je ranjenih.
Car na mm klopi.
Amsterdam, 22. junija. (Kor. ur.) Angleški delavski delegat 0'Gray, ki se jal vrnil iz Petrograda v London, je r oznanil, da se bo razpravljalo o obtožbah proti bivšemu carju in proti aretiranim Hsokhn uradnikom v javni sodnijski seji. Kerenskij je izjavil, da bodo pri razpravi predložili spis, ki bo dokazal, da so nameravali skle* niti poseben mir.
Tajna pogodba med Rusijo in Francijo.1
Kolnische Ztg« javlja: Kolonialni minister Briandove vlade Doumergue je skle-nil februarja letos z vednostjo angleške vlade z rusko vlado tajno pogodbo, ki zagotovi Franciji 1. Alzacijo in Loreno z mejami 1. 1790. 2. Francija dobi ozemlje Sadr,
3.	Glede na Porensko dobi Francija pred-pravico, da sme razpolagati o tistih delih province, ki jih potrebuje. Ostali del province naj postane posebna vmesna država^
4.	Francija dobi Sirijo.
Poročila o mira.
Rumunsko-nemški posebni mir?
Rusko časopisje piše, da se Rumuni v Jašu in v Budimpešti pogajajo o posebnem miru z Nemčijo.
Mirovno vprašanje.
Iz Pariza: Član delavskega odbora socijalistične stranke za preizkušnjo mirovnega vprašanja je izjavil »Petit Journalu«, da si socijalistična stranka prilašča formulo ruskih socijalistov: nobenih aneksij, nobene odškodnine in samoodločevalna pravica narodov. Glede Alzacije-Lorene je stranka za to, da se vpraša prebivalstvo. Za to je glasovalo 5 poslancev, proti pa tudi pet. V severnem Schlesvvigu, v italijanskih ozemljih Avstrije, na Lttvinskem in Finskem naj se vpraša prebivalstvo o ustavi.
Italijanski socijalisti in mir.
Stockholm, 22. (K. u.) Iz Petrograda došla italijanska socijalista Labrido in Rai-mondo sta izjavila sotrudniku lista »Af-tenposten«, da italijanska socialna demokracija sicer želi miru, ne more pa iti na formulo: brez aneksij in odškodnine. Nemogoče je na tej podlagi napraviti trajen mir, ker ostanejo vzroki vojne kakor Al-zacija-Lorena in Trident neizpremenjeni. Sicer pa sodijo, da bo Nemčija v 6 do 7 mesecih popolnoma uničena, Rusija ne bo šla na poseben mir, marveč bo razvila pomnoženo delovanje pri vojaških podjetjih.
Thomas ▼ Londonu.
Francoski municijski minister Thomas je prišel iz Petrograda sem.
Ameriški delegati v Stockholmu.
Stockholm, 20. junija. (Kor. ur.) »Da-V glus Nvheter« je objavil izjavo zastopnikov ameriške socialistične stranke Borisa Reinsteina, ki je prišel se z dvema tovarišema v Stockholm, dasi jim niso hoteli izdati poRotnih listov. Izjavil je, da tam ni nobenega navdušenja za vojsko. Reinstein se bo podal v Rusijo, o kateri pravi, da sc je izpremenila v Ameriko, a Amerika da je poBtala Rusija,
Stockholm, 20. junija. (Kor, ur.) Češka delegata Nemec in Haberman sta že prišla v Stockholm. Dalje so prišli Labriola, Ser-da in Raimondo za italijansko socialistično večino in Cappa za neodvisno stranko. Švicarski poslanec Moor bo zastopal ofici-elno švicarsko socialistično stranko.
Zastopniki nemške socijalistične manjšine v Stockholmu,
V Stockholm so se pripeljali zastopniki nemške socijalno demokratične manjšine Haase, Bernstein, Kautsky in Staat-hagen.
Angleški mornarji groze s štrajkem.
London, 22, Mornarji in kurjači strokovnih društev so zagrozili, vladi s takojšnjo stavko, če bi Ramsay Macdonaldu in Jowettu dala na razpolago bojno ladjo ali če bi sprejela ponudbo angleškega strokovnega društva pomorščakov, da da na razpolago potrebno moštvo za prevoz imenovanih v Stockholm,
Evropske ZdruZene države.
Kodanj, 22. junija. Petrograjski »Denj« javlja: Švedske žene so brzojavile vojnemu ministru Kerenskemu, naj se zavzema za splošen mir. Po njih mnenju se morajo ustanoviti evropske Združene države, ker je le tako mogoče zagotoviti samostojnost vsaki deželi, vsakemu narodu.
Izorefli v Švici.
Lugano, 22. junija. Luganski listi objavljajo podrobnosti o napadih na grškega kralja Konstantina. Neki italijanski šofer, moža so zaprli, je kričal nad kraljem: »Vrzite ga v vodo!« Letel je za kraljem in ga je udaril. Nek drugi neznanec je udaril s palico kralja po glavi; kralj je dobil na glavi krvavo rano.
Geni, 22. junija. Glavnega krivca izgredov proti nemškemu konzulatu, Genf-čana Lozerona, ki je bil odstranil grb, so takoj na to zaprli, a posrečilo se mu je, da )• ušel čez francosko mejo.
Švicarska kriza.
Bern, 22. (K. u.) Zvezni svet je sklenil, da pozove petrograjskega poslanika Adierja iz Petrograda, da poroča ustmeno o znanih petrograjskih dogodkih.
Preveso zasedli Francozi
»Temps« poroča iz Soluna: Preveso {e zasedel nek francoski oddelek. Grške čete in orožniki so se umaknili.
Upori na Španskem.
Listi poročajo o revolucijskih vstajah oa španskem.
Dnevne novice.
'-f' Položnice za obnovitev naročnine smo priložili v današnji številki vsem p. n. naročnikom. Imeli smo topot vso vojno pošto in pa one p. n. naročnike, ki imajo naročnino plačano do 31. decembra 1917 ali pa še dalje, Drugih izjem žal pri obilici poslov nismo mogli izvršiti. Kdor torej ve, da ne rabi takoj doposlane položnice', naj jo ohrani za bližnjo plačilno dobo. Ko pridemo iz sedanjih razmer, bomo zopet lažje ozirali se na različne vrste plačevalcev. Sedaj je pa — vojska!
Umrl je po štiridnevni bolezni v petek pred polnočjo č. g, župnik Gašpar Vil-man v Ljubnem pri rodnartu. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 11. uri dopoldne.
'-j- Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil major 17. pp. Josip Tedesco. — Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo in z meči je dobil stotnik 3. bos. herc. pp. Josip Noč, — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje je dobil ritmojster 7. dež. orož. pov. Maks Košak, poveljnik nekega primorskega odseka. — Najvišje pohvalno priznanje z meči so dobili poročniki 17. pp. Ciril Ri-har, Josip Vokoun in Franc Tavčar, nadporočnik 17, pp. Karel Gebauer in poročnik Rihard Debelak, pri okr, pov. v Nik-šiču. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil poročnik 3. tren. div. dr. Ferdinand Pirnat. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste sta dobila pešec 7. pp. Iskra Franc in poddesetnik 7. pp'. Čermelj Anton, — Vdrugič sta dobila bro-
nasto hrabrostno svetinjo poročnik Heyss Emil in desetnik Druškovič Maks, oba pri 17. pp. — Bronasto hrabrostno svetinjo sta dobila četovodja Planina Anton in predmojster Slavec Josip, oba pri 28. polj. top. p. — Lansko leto je bil odlikovan pri As-siagu četovodja Ivan Kerševan, doma iz Dornberga, z, železnim križem s krono, letos pa s hrabrostno bronasto svetinjo. — Drugič je odlikovan z hrabrostno svetinjo pešec pp. Cesarjeviča 17 Franc Anderle.
—	Naš zaslužni skladatelj g. Viktor Parma je bil na zborovanju »Zveze skladateljev na Dunaju« izvoljen za zveznega tajnika.
—	Hrvat junak. Sin veleposestnika g. Josipa Lončariča, dragonski poročnik g. Drago Lončarič je za svoja junaštva pred sovražnikom prejel te dni že peto odlikovanje. Njegova prsa krase velika, mala srebrna in bronasta hrabrostna svetinja, signum laudis in Karlov četni križ.
Janko Leban, upok. nadučitelj, znani pesnik, skladatelj in pisatelj, je bolan ter se zdravi pri Usmiljenih bratih v Kandiji. Želimo mu skorajšnjega trdnega zdravja.
Padel je pri Goi^ci dne 17. maja Alojzij Marinčič, cerkovnikov sin iz Ta-bra pri Zagorju na Krasu. Bil je dober, blag mladenič, edina podpora svojih staršev. Slava junaku! —- Padel je 11. t. m. na južnem bojišču Anton Rupnik, posestnika sin iz Dobrove pri Ljubljani. Zadet je bil od šrapnela v glavo. Bil je blag in vzoren mladenič, ljubljen od svojih predstojnikov in tovarišev. Pokopan je bil na Gradišču. Naj mu bo lahka tuja žemljica!
V tolažbo drugim. Po preteku treh let se je oglasil iz ruskega ujetništva posestnik Matevž Knafelc, po domače Kraljič iz Zagorja na Krasu. Karta je hodila štiri mesece.
Smrtna kosa. Dne 16. t. m. je umrla v Novem mestu č. sestra Georgija Križan, usmiljenka iz kongregacije sv. Vin-cencija Pavlanskega, stara 23 let. Pokojna se je rodila v Rogaški Slatini na Štajerskem,
—	Trije slovenski vojaki smrtno ponesrečili pri nekem požaru na Koroškem. Mestni župni urad sv. Andreja v Labudski
" dolini poroča semkaj dekanijskemu uradu ljubljanske okolice št. 354 z dne 13. t. m., da so smrtnoranjeni ponesrečili tam pri nekem požaru vojaki: Alojzij Kveder, Sp. Koseze, roj, 1899, Janez Kozjek, Zgornja Besnica, 1898, Janez Plevel, Moste, 1898.
—	Slovenec žrtev požara na Koroškem. V Volšperku na Koroškem se je pri nekem požaru smrtno ponesrečil Janez Drenik, rojen v Češnjici pri Novem mestu.
Nazaj v domovino. Dne 12, junija smo se pripeljali s šestim transportom invalidov iz Como na švicarsko mejo, kjer nas je čakalo zelo veliko ljudi, švicarska godba nam je pa zaigrala avstrijsko cesarsko pesem. Na vseh postajah so nas ljubeznivi Švicarji pozdravljali in nas obdarovali. Po Švici nas je spremljal baron Codelli, odposlanec avstrijskega poslanika v Bernu. V Feldkirchu, na avstrijski meji, nas je pa pozdravila vojaška godba. Tam smo bili prijazno pogoščeni, pozdravil nas je pa ekscelenea general. Od tu smo se peljali čez Bludenc, Inomost, Solnograd v Line v bolnišnico (Notreservespital št. 2, Ro-merschule). Prišlo je 26 častnikov in 238 mož vseh narodnosti. Slovenci so sledeči: Rudolf Zaje iz Dola pri Ljubljani, 17, pp., ujet 11. novembra 1915; Anton Tomšič iz Tomišičev pri Žminjah, 87. pp., ujet 18. avgusta 1915; Anton Baskos iz Grgarja pri Gorici, 87, pp., 18. avgusta 1915; Peter Jagodic iz Cerkelj pri Kranju, 23. pp,, ujel 8. avgusta 1916; Josip Ludvik iz Gabrja v Istri, pri delavski stotniji 50./27, ujet 6. avgusta 1916; Alojzij Srebotnak iz Škal pri Velenju na Spod. Štajerskem, 4. strelski polk, ujet 22. junija 1915; Anton Načino-vič iz Zagorja v Istri, 20. pp., ujet 14. avgusta 1916; Josip Zagoričnik iz Zgornje Ponikve na Štajerskem, 87. pp., ujet 26. julija 1915.
—	Smrtna kosa. Umrla je v Št. Vidu pri Ptuju soproga trgovčeva gospa Berta Tombach, stara 34 let. — V Celovcu je umrla gospa M. Vraničar, soproga trgovca M. Vraničarja.
—	Iz Tržiča. V nfcdeljo 1. julija zopet j poleti tržiško delavstvo kakor vsako leto na božjo pot k sv. Valentinu na Ovšiše. Spored: Odhod iz Tržiča zadnji čas ob 6. uri zjutraj. Pri ovšiškem mostu se zberemo skupaj' ob en četrt na 9 ter odkorakamo
v procesiji v cerkev. Sveto mašo bo daroval Tržičanom dobro znani č. g. profesor Jožef Kržišnik. Delavci, delavke, prihitite v obilnem številu!
—• 49 let star je promoviral te dni v Gradcu odvet. kandidat Gustav Lotsch iz Wildona.
—	Izmenjava vojnih ujetnikov. A; -
strijska vojna uprava je ruski, francoski in italijanski vladi predlagala, naj bi se splošno izmenjali vsi tisti vojni ujetniki, ki so do gotovega termina prišli v ujetništvo in so torej že več let —• mesecev — v ujetništvu. Odgovora še ni. Zato so posamezne prošnje na c, kr. vojno ministrstvo ] popolnoma brez pomena.
LjulUjanske novice.
lj Nova maša. Jutri, dne 24. junija, bo daroval v cerkvi na Rakovniku svojo novo mašo salezijanski novomašnik č. g. Anton Loga r. Slavnostni govor bo imel č. g. Al. Val. Kovačič. Na mnoga leta!
Na Rožniku bo jutri sv, maša ob 7., ne ob 8., kakor je naznanjeno v »Zlati dobi«.
lj Prepoved potovanj v novomeško okolico je zopet razveljavljena.
lj Italijanski poročnik Lorenzi, bivši lesotržec v Ljubljani, je bil v boju z našimi četami težko ranjen ter se nahaja v neki italijanski bolnici.
„ lj Umrla je v deželni bolnici gospa Ana Mrak, roj. Bergant, soproga bivšega užitninskega paznika.
Premog. Zaloge premoga, ki jih je imela mestna občina, so popolnoma izčrpane; stranke naj se torej zaradi premoga ne zglašajo več na mestnem magistratu.
Cene v kopališču Koleziji je magistralni gremij nekoliko zvišal in sicer za perilo in kopanje.
Uradnikom denarnih zavodov se naznanja, da se vrši v nedeljo, dne 24. t. m. ob 10. uri dopoldne v salonu restavracije »Mrak« na Rimski cesti občni zbor Društva jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov, krajevna skupina Ljubljana.
lj Prošnja. Neka rezervna bolnica v Ljubljani vljudno prosi preč. župne urade, ako bi kdo za čas vojne posodil eno mon-štranco ali. ciborij, in sicer proti pismeni obvezi, da se isto po vojni vrne nepoškodovano. Blagohotne ponudbe prosimo na upravo »Slovenca«.
Šolski izpiti gojencev »Glasbene Matice« koncem leta 1916/17 se vrše v dvorani Glasbene Matice v ponedeljek, torek in sredo, 25., 26. in 27. junija vsakokrat v času od pol 5. ure do 8. ure po sledečem redu: v ponedeljek izpiti gojencev učiteljev Vedrala in Pavčiča, v torek učiteljic Hajeko-ve in Chlumecke, v sredo Praprot-nikove in Dolejševe. K tem izpitom društveni odbor stariše gojencev in njih namestnike ter člane i« prijatelje društva uljudno vabi,
lj Umrli so v Ljubljani: Albin Možir.a, posestnikov sin, 21 let. — Ivan Grilc, bivši tkalec, hiralec, 46 let. — Frančiška Goli, hči delavčeva v tobačni tovarni, 2 leti in pol. — Terezija Strmšek, hiralka, 72 let. — Alojzija Samide, posestnikova hči, 33 let. — Josip Dolenc, občinski ubožec, 27 let.
lj Opozarjamo na inserat tvrdke Terezije Kranjc, naslednica J. Gorjanc na Sv. Petra cesti.
Blnji vpoklici ia ei 45 lel siari čmoiai.
Dunaj, 22. Danes sta prišla češka poslanca Pik in Tomažek k domobranskemu ministru in ga prosila, naj se prihodnji vpoklici, ki so določeni na 28. t. m., odgo-de in nad 45 let stari črnovojniki ne vpo-rabljajo v etapnem pre^toru in na fronti.
Minister Gcorgi je odgovoril, da gre pri prihodnjem vpoklicu za ljudi, ki so določeni za izmenjavo moštva, ki je na žetvenem dopustu. Radi vporabe nad 45 let starih domobranski minister ostaja pri svojih prejšnjih naredbah. Naznani naj sc mu vsak slučaj, v katerem se starejši čr-novoiniki vporabljajo na fronti ali v etapnem prosioru, da takoj odpomore.
PO SVSlll
— Slovaško je stopilo vsled državno-pravnega protesta čeških poslancev čez noč v ospredje političnih razmišljevanj. Češko, nemško, madžarsko in inozemsko časopisje prinaša članke o slovaški deželi, katere kraje obsega, koliko prebivalcev šteje, koliko njih je Slovakov, Madžarov, Nemcev, kakšne so gospodarske, politične in šolske razmere itd. itd. Kdor se hoče o slovaški deželi dobro informirati, mu svetujemo izborno knjigo, ki je izšla malo pred svetovno vojsko v Brnu (v založništvu Pi-šovem, cena 8 K 50 vin). Imenuje se: »Narodnostni pomery v Uhrach«, spisal jo je Anglež Scotus Viator ter preložil na češki jezik J. Ulehla. Skoraj po celi vsebini je posvečena Slovakom ter nudi bralcu zemljepisne in statistične podatke, zgodovino od najstarejših časov po reformaciji, o reformaciji, o protireformaciji, o početku slovaške književnosti, o madžarizaciji, revoluciji leta 1848., o upravnih in volilnih razmerah, o sodnijskih krivicah, o zatiranju tiska, o zloglasnih madžarskih volitvah, o šolski statistiki, kako šole in cerkev po-madžarjajo itd. itd. Ni je druge knjige, ki bi nam tako verno in podrobno opisala Slovaško, kakor ta publikacija svetovnozna-nega angleškega učenjaka Škota Viatorja. Prevod je poljuden in Slovencem lahko umljiv.
Od veselja — umrla. Dne 16, m. m, je
prišel v Novo Pako — kakor poročajo češki listi — urar Tulačck domov na dopust popolnoma nepričakovan. Njegov nenadni prihod jc njegovo osemletno hčerko razve-
selil in vzradostil tako da ko je pritekla očetu naproti, se mu je zgrudila onemogla k nogam, Zdravnik je konštatiral srčno kap.
OsssioiarsKe beležke.
-r Rekviriranje živine. Na predlog poslanca Roškarja je izvolil Jugoslovanski klub poseben odbor, čigar naloga je, z vso odločnostjo zavzeti se za kmetske interese pri rekviziciji živine. V odbor so se soglasno izvolili poslanci Brenčič, Laginja, Roškar, Sesardič in šusteršič. Ta odbor je izvolil svojim predsednikom poslanca do Šusteršiča in bo svoje delovanje takoj začel, ko bo ustanovljena nova vlada.*
Prepoved krmljenja z zelenim žitom. Z ministrsko odredbo z dne 19. maja 1915 ie bila izdana prepoved krmljenja z zelenim žitom in c. kr. urad za ljudsko prehrano jo sedaj vnovič kliče vsem prizadetim v spomin. V navadnih razmerah je krmljenje z zelenim žitom samo ponekod in samo v nekaterih deželah v navadi, vendar pa se je ponovno opozorilo na obstoječo prepoved takega krmljenja že iz previdnosti potrebno in koristno. Prepoved pa na velja za takozvano mešanico, obstoječo ia žita, graha, grašice in drugega, ki se seje nalašč za živinsko poklajo. Dovoljenje za krmljenje z zelenim žitom se sme izdajati samo s posebnega oziroma vrednih, izrednih in sicer samo posameznih slučajih, pri čemer se je treba ozirati na posebne ondo« tr.e gospodarske razmere, zlasti na okoliščino, če bo dotično žito moglo dozoreti, ali ne. Razen v naredbi imenoma navedenih slučajev bi utegnilo priti tu v poštev, da je žito pregosto in vsled tega dozoritev zrnia nemogoča.
Uporaba povodnega oreha kot živilo, V bajerjih in drugih sioječih vedah raste plavajoča rastlina s trivoglatim nazobčanim listjem, povodni oreh. Užitni sad, ki se napravi pod vodnim površjem, je tri-oglat z rjavo lupino, ki vsebuje belo jedro/ Povodgj oreh ima veliko škroba, vsled česar ga v krajih, kjer ga je veliko, zmeljejo v moko, iz katere se da opeči okusen kruh. Tej koristni rastlini bi bilo posvečat? večjo pozornost kot nadomestilo za moko, zlasti bi bilo opuščati trganje cvetja, ki ga potem kupuje občinstvo na trgu.
Bolgarski gospodarski dnevnik.
V Sofiji izhajajoči bolgarski list »Bub garisehe Handelszeitung« je postal dnevnik in izhaja v povečani obliki v nemškem in bolgarskem-jeziku. Dnevnik propagira gospodarske interese Bolgarije, Madžarske in Avstrije.
FriorsKe novice.
Po eksploziji ročne granate so bile pretekli teden ranjene tri mlada dekleta iz Za-brda, obč. Bate na Goriškem, ki so ostale doma tik za fronto, da bi obdelovale polje, to so: sestri Leopoldina in Marija Jevšček, stan po 23 in 20 let, ter 24 let stara Ju^ stina Humar. Ko so spale skupaj v hiši v Zabrdu št. 35, je ob 2. uri ponoči strašna eksplozija raztreščila vrata, da so sipali drobci po spečih. Sodi se, da je neki neznan hudobnež neopazen naveza! granato z žico na vrata ter jo pozno v noč sprožil. Preiskavo je uvedla takoj vojaška oblast.
Patrone je zažigal na nclju neki fantič iz Verhovca, obč. Kal na Goriškem. Ko je prišel mimo Jožef Humar, 9 let stari posestnikov sin, ter se ustavil, da bi videl, kako bodo eksplodirale, mu je odletel drobec v desno oko ter mu ga težko poškodoval,
Umrla je dne 21. L m. v deželni bol-niči 7 let stara hči brivskega mojstra Edvarda iz Pulja, stanujoča v Spodnji Šiški, kjer ic bivala kot begunka z materjo.
Policijska ura v trstu. Od 1. julija do 31. avgusta t. 1. bodo smeli biti javni lokali v Trstu odprti do 11. ure (sedaj do 10< ure), v okolici pa do 9. ure (sedaj do 8,)
Ivan Grafenauer: Kratka zgodovina slovenskega slovstva. 1917. I. del te zgodovine obsega na 160 straneh dobo od začetka do marčne revolucije. Pisatelj, znan stro. kovnjak, je razdelil vsebino prav zanimivo pisane knjige tako-le: Predkrščanska doba, krščanski srednji vek, doba luteranstva, doba katoliškega preporoda, prosvctljcna doba, doba romantike. Knjigo prav toplo priporočamo slovenski inteligenci. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani in stane nevezana 3 K 40 vin.
Msor. wo:t.
(Konec.)
Za malo semenišče si je m.\Volt stekel neverljivih zaslug; saj jc deloval, zbiral, kopičil za semenišče že leta in leta, preden je bilo kupljeno zemljišče, na katerem danes svoji najveličastnejše poslopje goriškega mesta. Zvesto in neutrudljivo je ves čas, ko se je z velikimi žrtvami zidalo poslopje, namenjeno vzgoji goriške mla-Gine, monsignor Wolf stal na strani prevzv, knezu-nadškofu dr. Scdeju; zato mu je arhitekt P. Anselm .Werner na stopnišču
l
krasne palače po pravici in zasluženju postavil doprsni Kip, le nekoliko podob-nejši naj bi mu bil.
Poleg deškega semenišča je msgr. Woli skrono opravljal premoženje siro-tišča »Onanotroiio Contavalle«, ki si je pod njegovim vodstvom zelo opomoglo, razširilo in olepšalo. Posebnih zaslug pa si je stekel za goriško skotijo kot kurator zastavljalnice »Monte di Pieta«. Na čelu »Monta« stoji namreč kuraiorij: nadškof, stolni župnik in župnik sv. Ignacija; 22 let je bil mosgr. Wolf ud kuratoiija in po njegovem prizadevanju se je leta 1887, zastavljalnica razširila v hranilnico; tako da je »Mont« v kratkem času postal središče in opora drugih denarnih zavodov in zlasti posojilnic ter zadrug na Goriškem. V tem je tista velika zasluga pokojnikova; njemu gre vsaj posredno zahvala, da se je socialno gibanje na Goriškem omogočilo, prišlo do življenja in razcvita. Iz istega vzroka pa ga moramo prištevati tudi k največjim dobrotnikom goriške škofije; ves čisti dobiček (50—80 tisoč kron) je kuratorij razdelil vsako leto med revne sloje po mestih in posameznih župnijah in dal v karitativ-ne namene. Podjeten je bil vedno; pa tudi železno dosleden; če se je oprijel kake stvari, je ni dal iz rok, dokler ni bila namera dosežena; tako n. pr. pri društvu sv. Jožefa (St. Jcsefsverein). Pod njegovim predsedstvom se je pri tem društvu in njega sanatorijih marsikaj korenito izpreme-nilo in izboljšalo; zlasti se je zadnja leta resno bavil z načrtom, da bi na zaderski morski obali sezidal (poleg Gorice, Me-rana in Ike) nov dom za bolne in rekon-valescentne duhovnike-člane. Preteklo zimo je v najhujšem mrazu po takih opravkih šel v Iko, vrnil se je v Ljubljano pre-mražen in od tistega časa dalje je vidno hiral. — Pokojnik ni bil govornik po poklicu, tudi ni rad mnogo govoril; če se je pa v njegovem stanovanju na »Montu« se-ila primerna družbica, se mu je razvezal jezik in je tako živahno in zanimivo pripovedoval, da ga je bilo veselje poslušati. Vedel je povedati mnogo iz svojega življenja, pa tudi potrebe sedanje dobe je zasledoval svežega duha in jih vedno vsestransko podpiral; dober namen in dobra stvar, bodisi narodna, bodisi cerkvena, ni pri njem nikoli našla gluhih ušes in zaprtih rok. Dasi ponižen, dobrohoten in pravičen do vseh, je bil zaveden in odločen Slovenec, ki ga je bolela vsaka krivica, storjena njegovemu narodu.
Pokojni msgr. Wolf spominja vsaj dozdevno na Valentina Staniča, ne lc v tem, da sta bila oba kanonika - školastika, oba velika ljubitelja mladine, pospeševatelja kmetijstva, ampak tudi v tem, da sta bila oba velika prijatelja narave in prava turista. Gospodu z Roba sta bila Črna prst in Porezen od daljne mladosti najbližja znanca, Triglav mnogokrat obiskan (po-hojen) prijatelj (— 75 let je imel pokojnik, ko je bil zadnjikrat v Aljaževem stolpu); znane pa so mu bile tudi mnoge koroške in tirolske gore in še pred dvemi leti se je kot SOletni starček v Rogaški Slatini povzpel na Donačko goro. Na Goriškem ni bilo ne gore, ne holma, ki bi ga pokojnik ne bil posetil, ker je nad vse ljubil to lepo deželo. Na potovanju po tujih krajih so se mu misli vedno vračale v domačo deželo, ki človeku nudi, dasi majhna, vso različno prirodno lepoto; razumljivo je tedaj, da, kakor mnogi trde, je njega begunstvo in zavest, da je dobršen del Goriške za dolgo časa opustošen, po eni strani, po drugi strani pa bojazen glede nje in njenih prebivalcev bodočnosti tako hudo potrla, da je zadnje čase govoril le še o vrnitvi: v Gorici bi rad umrl, tam naj se ga stanu primerno pokoplje v grobnico »Pio forreguo«; če umrje pa begunske smrti, naj se mu postavi na grob mal lesen križ brez napisa, kakor se spodobi izgnanim in pozabljenim. — Goriški kanoniki imajo pravico do mitre. Ob dnevih, ko prisostvujejo pontifikalni nadškofovi maši (menda trikrat v letu), ta izvenrednost nudi lep prizor. Lepo je gledati častitljive gospode z mitro na glavi pri Gloria in Čredo, ampak še bolj zanimivo je bilo opazovati našega dobrega monsignora, ki se ni nič kaj dobro počutil pod škofovsko kapo in ni vedel, kako bi skril svojo iz resnične ponižnosti in skromnosti izhajajočo zadrego. Kar oddahnil se je vselej po takih rloves-nostih prišedši v zakristijo, in vselej je bil vesel, da je maša končana, češ, to pa ni zame.
Goriška škofija bo po vojski bolj kakor druge, ki niso sedaj tako hudo prizadete, potrebovala delavcev, podobnih pokojnemu msgr. Wolfu; ohranimo mu za enkrat časten spomin v svojih srcih, ko napoči dan miru, postavimo mu viden spomenik s tem, da ga bomo posnemali v njegovem delovanju.
Za stve lase se priporoča poraba „Framy-dola", ki da trajno temno barvo tudi plavim ali sploh svitlim lasem. 1'reizkušeno ve-kodljivo sredstvo. Steklenica se dobi za K 2 70 v droži:-riti Jana Grolich v Brnu št. 043 Moravsko. Oniii se dobi tudi Hyrlyo'" — rožnata vnda proti bledici na obrazu. Steklenica 2 K 55, po povzetju 55 vin. več.
Pri mladih materah in oddiha potrebnih povzroči naravna nFranz-Josef'-grenčica, brez vsakih neprijetnih občutkov, že v kratkem času zanesljivo izčiščenjo črev, kar ima za posledico izbortio prebavo, večjo slast čio jedi in pomnoženo odporno silo.
Pri želodčnih bolečinah in bolečinah v trebuhu izborno učinkuje nekaj kapljic Fellerjevega bol lajšaiočega rastlinskega flulda. zn. „Elza-fiuid", ki se jih kane na sladkor. To odlično domače zdravilo, ki v mnogih slučajih dobro služi, naj bi bilo vedno pri roki, kar je jako lahko, ker stane 12 steklenic poštnine prosto samo 7 K 32 vin. Pri zaprtju, lenivosti čreves in prebavnih tožkočah zavživajte Fellerjeve lagodno odvajajoče, želodec krepčujoče rabarbar-ske krogljice zn. „Elzarkrogljice'\ Že skozi 20 let so znane kot neškodljivo in nedražeče odvajilo, katero tudi ženske in otroci radi zavživajo. 6 škatljic stane poštnine prosto 5 K 57 vin, 12 žkatljic poštnine prosto 10 K 07 vin. Oboje domačih zdravil. „Elza-fluid" in „Elza-krogljice se naroča pristno le pri lekarnarju E. V. Feller, fctubiea, Elzatrg 134 (Hrvatska). Zahvalnih pisem je že čez 100.000. Jako priljubljeni so tudi drugi Fellerjevi izdelki, na katere naj bodo opozorjeni cenj. bralci: Fellerjev mentolov črtnik zn. „Elza" zoper migreno karton 1 krona, Fellerja zanesljivo učinkujoča sredstva zoper kurja očesa: „turistovski obliž Elza" v kartonih po 1 in 2 K in „turistovska tinktura" stekl. 1 K. Za zavoj in poštnino 2 K 30 vin. več.	(fa)
Mnm
Toplic« (Hrvatsko)
zdravi trganje revmo iscfiias
Pojasnila in prospekti zastonj.
Želim se seznaniti z gosp. — posestnlco na deželi, iz izobražene hiše in domače vzgoje, za miren, zasiguran zakon. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo pod št. 1539.
Vila rta Bledu
s 6 popolnoma opremljenimi sobami, kuhinjo in stranskimi prostori, obdelanim zelenjadnim vrtom in porabo gozda se odda v najem, event, proda. Nasl. pove uprava „Sl6vencau pod št. 1S16.
Naprodaj je 8 do 10 let stara
kobila
za ceno 1000 kron. Naslov pove uprava „Slovencatt pod štev. 1541 (ako znamka za odgovor).
fPramvdnS 'e sredstvo za pomlaje-ridlll^UUi jen|C |BSi |sj rdeče, svetle ■ iti sive lose in brade /a trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 2-70.
n^r^Stim) ie rožnata -oda. ki 2lvo polt ,y li.Y fdeCi blcda ucai (jcitiek ie ču-
dovit 1 steklenica s poštnino vred K 2-45. Povzetje 85 vinarjev vcC. n^i,,, za „aroCila.
JAN GROLICH, drožertja prt angela, Brno 6H3, Morava.	25*6
Kupim mm sprava
obstoječo iz kredence, pisalne mize, divan s foteli itd tudi posamezno, vse dobro ohranjeno. Ponudbe pismene: Mikec, Prečna ulica 8.
Naprodaj je 2 leti star
rujave barve v Vižmarjih štev. 22.
Krepar, šole prosti deček s čedno pisavo
se sprejme za
vajenca
pri krojaškem mojstra in trgovca Alo|. Rfcko v Donawitzu pri Ljubnem, Gor. Štajer. Prednost imajo taki, ki so radi vpoklica mojstra morati prekiniti učno dobo.
Hiša
z vrtom v Ljubljani, na prometni cesti,
urejena za več trgovin, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Pojasnila pri upravi lista pod 1529. — (Znamka za odgovtr.)
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje In smrt, otroških dot, rantna In ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanji
Javen zavod.	Absolutna varnost	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta iyl4............................K 173,490.838--
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022*76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na div.dendah iz Čistega dobička . . K 432 232-66
Kdor namerava skleniti življenj'.;o zavarovanje, veljavno za OD]lIO Za0ar00an|e, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poStnine orosto.	1439
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezie cesta št. 12.
(iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiHi>>titiic>iiiiiii-ii<i><^*si*t)ti*i!**i^ii'^ iiifiisiKiiiitmiii iiiiiiiiKiiiiiiiiifitiiiiiiim Aiiiiiiiiiiiifiiiiiiiuiiiiiniiiiin|i.
liiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiitiiiiii? | Vnanja naročila
Častitim damam in cenjenim odjemalcem se f najtopleje priporoča v izdelovanje najfinejših jj
^ steznikov	|
vseh vrst ter vseh v to stroko spadajočih del. | Sprejemajo se stezniki tudi v pranje in vsa po- §
pravila.	|
Geretfja Kranjc
I točno izvrševala. f Gorjanc naslednica - Ljubljana, Sv. Petra cesta 28.
I 1536 4	. .................................................................................................................................................................
Prodaja posode
od 25. junija do 7. julija
Prodaja sc Karlovarski porcelan Na številni obisk vabi ter posoda za mieko iz pločevine.
Ivan Kus.
Mestna hranilnica v Radovljici Kmetska hranilnica in posojilnica v Radovljici Posojilnica v Radovljici
dovoljujejo si tem potom naznaniti, da bodo pričenšl z
dnem 1. julija 1917 zjutraj za stranke uradovale
od 8. ure zjutraj do 2. are popoldne razun v nedeljah ln praznikih
ter prosijo, da blagovoli p. t. občinstvo vzeti to na znanje
Ravnateljstvo
Mastne hranilnice v Radovljici
Ravnateljstvo
Kmetske hranilnice In posojilnice v Radovljici
Ravnateljstvo
Posojilnice v Radovljici


>i.uuiijir
avarovanje
za
zavarovalnica 99 ANKER
if
do 15. julija 1917
To priliko naj vsak uporabi in se odzove svoji dolžnosti ter podpiše.
Glavno zastopstvo za Kranjsko.
Ljubljana, Prisojna ulica 1.
BEHJTL . ..'liSESK

BBaaHBEHsaaaaEiEaiaHHaEiBH
Kaj delajo traplstl,
o tam lahko izveš vmični novi knjižici« »Brat Gabrlel Glraud In n]e-gova ustanova v Rajhenburgu«
Dobiva se pri oo. traptstih v Rajhenburgu, v KatoliSki bukvami v Ljubljani, pri J. Krajec nael. in Urban Horvat v Novem mestu in po vseh drugih knjigarnah. Broširana knjiga velja K 2-50 in v platno vezana K 3-50, po poŠti pa pri obeh po 20 vin. več. Te ne samo vseskozi zanimive in s primernimi podobami okrafiene, ampak ravnotako podučne in zabavne knjižice bi ne smelo manjkati v nobeni šolarskl in društveni knjižnici. Sezite tedaj po tej nenavadni knjižici vsi Slovenci, vse Šolska, farne in izobraževalne knjižnice ter knjižnice Marijinih družb itd.

Blav. občinstvu in gosp. trgovcem priporočam
slamnate čevlje (šoine)
in slamnate podplate za v čevlje
katere sem začel izdelovati, tako da ustrežena lahko vsaki zahtevi. Ker je druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opravilo ▼ sobah, prav dobro došla. Naj vsak poskusi! F RAN G CERAR, tovarna slajnnikov v Stobu,-pošta Domžale pri Ljnbljanl. 107
Prodala posestva.
Dva kmečki hlSlcl s gospodarskim! poslopji, V celo lepi legi, blizu mesta na Gorenjskem in f bližini železniške postaje, pripravni tudi za Izvrševanje obrti ali trgovine, se prostovoljno prodasU s pripadajočimi gozdnimi m travniškimi parcelami ali brez njih. Naslov prodajalca pove uprava Slovenca pod it. 1526, ako je priložena znamka za odgovor.
Učenka
Srldna, z dobro šolsko Izobrazbo, se sprejme rez oskrbe s ugodnimi pogoji v modno trgovino v Ljubljani. Ponudbe naj se pošljejo najkasneje do 1. Julija pod šifro »Ljnbljana 1486« na upravništvo tega lista.
2 konja, 0 0 0 1 koleselj, 0 0 1 mesarski voz 0
hrastove, bukove in borove prage (šve-lerje) 0 0 0 0
Fran« Drobnič, Laški trg, Sp. štaj.
Prodam: Kupujem
pleskarski ln likarskl mojster
Jožef Jut
Ljubljana, Rimska cesta 16
se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko ■padajoča dela. Solidna in točna postrežba. 804
Kupim dobro ohranjen amateur »•v •
Naslov se izve pri upravi tega lista pod St. 1450.
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bra-davlo in trde kože,
tekom 3 dni s korenino in brez bolečin ne odpravi
njn DolcAm Cena ločka s jam-ma"DCll3(lll!* Stvenim pismom E 1-75, 3 lončki K 4-50, 6 lončkov K 7-50. Stotine zahvalnic in priznalnic. Kemeny, Kaschan (Kassa) L, poštni predal 12/306 Ogrsko. 1042
Lepo stanovanje
s kuhinjo, 3 sobami in 2 verandama, popolnoma meblovano, v Zg. Gameljnih pod Šmarno goro, tik ob vodi, za kopelj primerni, v zdravi legi, blizu gozdov se odda takoj čez poletje ali stalno. Interesentje naj se obrnejo na posestnico Aloj. Blaznik v Zg. Gameljnih 18 pri Ljubljani. 1510 (3)


iDlilsftiec glasovirjei lo irgom glasbil
Ljubljana, Wolfova ulica 1112.
Zaloga ter Izposojevalnica gla-
sovirjev, planin ln harmonijev. Ugodna zamena In desetletno jamstvo, špec.elnt zavod za vglaievanje ter popravila vseh glasbil. Vglaševaleo v »Glasbeni malici« ter v vseh slovenskih zavodih.
Sprejme sa takoj boljša mol kod
DELOVODJA
čevljarske delavnice. Lahko je tudi begunec ali invalid, Motam se sprejme tudi vajeneo. Naslov se poizve v upravi lista pod št. 1522 (ako znamka za"odgovor.) (2)
Srbečico, lišaje
odstrani prav naglo dr. Fle«ch-a izvir. „rujavo mazilo". Mali lonček K 1-00, veliki K 3-— porcijaza rodbino K £)•—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Likarm pri r'rtem r'«ni, Ljubljana, HarfjJn tri.1520
iz vin lastnega pridelki rJrstilirrn, pri slabostih vsled starosti in težkočah v želodcu 2e veC stoletij sloveč kot krepčilo za ohranitev življenja. Razcošilja 12 let starega 4 polhtcrslic steklenice fran -o po pošti zk tO kron, mladega triletnega, čudovito učinkujo^ga kot b"l lajšajoče vribalno sredstvo pri trganju v udih, 4 pol-llterike steklenice za 32 kr^n; vino od 56 litrov višje, riziing in rtideči burgundcc liter po 3 K 60 v.
Benedikt Hesrtl,
graščak, grad Golič, Konjic?, Štajer.

SC 1ŠČO
zn
pri c. kr. poštnem in brzojavrem uradu Loški potok na Dolenjskem. Nastopi se s 1. sept. 1917. Zahteva so starost čez 16 let ter pridnost in vestnost v službi. Služba traja ob delavnikih od pol enajstih do pol sedmih, ob Dedeljah pa od pol enajstih do pol ene Plača mesečno 50 K, nekoliko je tudi postranskih dohodkov. Ko se izvrši služabniška skušnja čez dve leti, se plača zviša in služba postane definitivna. — Prosilci naj se ustmeno ali pismeno z dokazi zanesljivosti takoj zglasijo. Domačini in invalidi imajo prednost. Sprejme se tudi ženska, če ni moškega prosilca.	1507
od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti naprej,
v deblih in polenih
kupi po najvišji ceni tvrdka
J. Pogačnik, 2407
Ljnbljana, Marije Terezije cesta št. 13.
Vsakovrstne
108
laiiinike
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu v obilo naročitev. Cene primerno nizke, postrežba, kakor je v takem času najbolje mogoča. FR. CERAR, tov. slamnikov v Stobn, pošta in žel. post. Domžale pri Lj.
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
DAVORIN ROVŠEK
prvi fotografski in povečevalni zavod
v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.
755
Prodaja
Oborijo, milo za Sliumiko in Tropinouec.
Naročila za cikorijo in milo izvršuje tudi od 5 kg dalje po poštnem povzetju tvrdka
ir a. KuSlan
Ljubljana, Karlovska cesta 15.
Ustan. 1910.
Henrik Weisz
dobavlja po povzetju naslednje Čevlje v vsaki velikosti. Rizlko izključen. Zamena dovoljena. S cenikom med vojno ni mogoče postreči. Par dam-. , . skih čevljev K 35.—, zakon, protokol K qo.-, K 45.-, in K 50.
K 89. Par Čevljev za strapac (bakanci) K 50.-, K 60.-, in K 70.-. Par Čevljev za gospode K 43.-, K 50.-, K 55.-, in K 60. Beli moderni platneni Čevlji za da me v vsaki velikosti. Čevlji 2a otroke v vsaki velikosti, najnižje cene. 1 škatlja kreme za Čevlje KI.-
Nlkakega zobobola
ie«, nobenih uofl brej spanja. „Fide," lajSa bol pri Totllh lobeh kakor Lud! pri najudovrat. revmat. zobnih bolečinah, kjer so odrekla vsa sredstva. Pri neuspehu denar nazall Cena K 2 — 3 tube K 5-—, ti tub K 8'- - Nikake zobne prhliue več. Sneioo bele zobe do»"icte b XIKIS zobno vodo. Takoj6u)i učinek. Cena K!, 3stc.kl.li5. KEMENT, Kanchnu I. poAt. pr. 12-Z.4I Odrsko.
Bila
Ponudbe pod «Vila M1RA»
bolj majhna, v neposredni bližini Ljubljane
se
kupi.
je nasloviti na upravništvo tega lista.
1528
ietifai
blodlžnl bolni na prsih
ikrofulozni slabokrvni bolni na pl.učlb naduSIJIvl
Itonečno »e je mulo sredstvo, ki prinufta ravno navedenim bolnikom dolgozaieljeno polajšanje in ozdravljanje:
Lekarja vdrtesa Apnenožeteznl sirup.
To sredstvo se ju izkazalo sijajno pri stotisoA bolnikih in ga tedaj priporočajo in porabljajo naj-odlidneiši profesorji in zdravniki kot najvažnejšo srodBtvo pri gorenjih boleznih, kakor tudi pri'. oslovakom K&šlju, angleSkl bo-Je2.nl (rbakitis), bljuvanju krvi, anhoBtl, ženskih boleznih ter pri slabosti in utrujenosti vsako	A	M
vrste. Ilaili evoie^a prijotne^a okusu in duba ga radi zavživajo največji razvajonci, celo otrooi.
Vojaki, ki ne utrujoni in oslabljeni vračajo bojišča, ga radi jemlje 10 z veliko koristjo za utrditev in okrepitev organlzm»gki jeoslaholpo vojnih naporih. *1JD(I
t steklenica K 0 — lranko; 1 steklenice, navadno zadostujeio za eno zdravljonje, če ae pošljo denar naproj, K.17—lranko; pri L.Vir-toa, Adier-Apothoko, Lvj^os 462.
®	r-
gnoiBKi« a sesani
BL'«T I TT)ryWHmBBB»!B*a«l
nojočite takoj 40»0 kalijevo sol! Cena Ii 2280 za 100 Lg iz po itaje 2alqc. Z naročilom treba vposlati vreče! Razpošilja so po povzetju nuj-mani 100 kg.
Vinko Vabič, vefotržec, Žalec,
Južno SJniersko.
aramente
Za odstotke garancija!
1'ostrožba solidna!
vseh vret za urade, društva, trgovce itd.
Anton Cerne
gravor ia izdeiovatelj kavčuk - šiauibiiijev
Llub?iasia; Dvomi trg št. 1.
i—it—i mL__i c
V Žirovnici nn Gorenjskem, takoj pri
kolodvoru, je naprodaj 3527
cerhveno orodie, celotne cerkvene —----oprave itd.	■
dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, Češko.
m^nmz, msSklb, 2QQ jsaraa prauiS lasnlatlti Ce-nljfiii m ^^sp^ds: m dame, ssaroo psauih usnjailh Ce-w3Iea m dame, poSetn^li, 2C0	iffl
frpila se na debelo!
ffigasSse! PaJasriSa daje:
HS^MIŠ Lin^omesto 73
novozidana, ter 2 njivi in travniki okrog njiv. Poleg hiše je lep sadni vrt. Pravico prodaje ima g. Anton Kržišnik, gostilničar, Istotam, kjer se dobe natančnejša pojasnila.
CZ3E
J L
11_I i_1C

(JEER DER,
SALBE
Srbečico, potenje, solnčarlco, hraste, |izpuščaje, kožne [bolezni, stare rane
odpravi hitro In sigurni
lasitarsko
Re omaZe In nc diil. Mali lonček 3 X, veliki lonCck b K, (JruZinskl lantok 9 K z navoallom. K temu spadajoča |an-
tirsko milo 4 K. — Izdeluje Gcro Sdndor, lekarnar, Nagy Kfir&s it. 31.
mazilo.
Zaloge v Ljubljani: R. Šafabon in tJulius Elbeft.
(za 1 dopisnico) Vas stane moj glavni cenik, ki se Vam dopoSlje — na zahtevo brezplačno. —
Prva tovarna ur JAN KONRAD,
c. in kr. dvor. založnik Brux št. 1552 (Češko.)
Nikol ali loklen« ure na »ldro K j'—, 7 —, S —. Vojno - spominske nikeln ali lekieno uro K 11'—, K 2'— ; nrmadne radij, ure iz niklja ali jekla K 12-—. Alfiivne Broorno lioskopl romont, ure s sidrom K 1»,— K20 —. lludilke, stenske in uro na stojalo v veliki izberi po nizkib cenah, sletno pismeno jamstvo Pošilja po povzetju. Zamena dovoljena ali donar nazaj.
<L ..iti i 11.1.1	i.	iiiiiiilil.llii lillii i in ir;
kupi vsako množino franko vagon
* Stropi tovarna SAMSA i So i yi|i.
Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen.
136
H0"
Jaz Ana €

s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelejskiml lasmi, ki sem jih dobila po li mesečni rabi pomade, ki sem jo Iznašla sama. To jc edino sredstvo proti Upadanja lat, za njih rast in negovanje, za ojačitev laslsča, pri moških krepko pospešuje last brade, in že po kratki dobi daje lassm in brndi naravni bleak in polnost in jih varuje pred prezgodnjim oiivenjem do najvišje starosti.
Lonček po 6, 10 in 15 kron.
Po pošti se poSilja vsak dan po vsem svetu s postnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice, kamor je naslavljati vsa narorila
Ana CsiUag, Dunaf, !, Kohimarkt li.
posojilnica
Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma va>no naložene, ker posoiiinica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št 6, za frančiškansko cerkvijo, sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
41
4/0
Rezervni zakladi znašajo okroglo en milijon kron. Stanje hranilnih vlog Je bilo koncem leta 1916 okroglo 26 milijonov kron.
_ brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
..Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje rvcjim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu r.,;. zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.
Zahtevajte slovenski cenik!
riar'ov: Jos. Petani, Ljubljana,
Priporoča se tvrdka
tovarniška zaloga	strafev.
Stroji v raznih opremah in sistemih, priproste kakrr tudi luxus-opreme vedno v zalogi. Pouk v umetnem vezenju br^-plačen!
Ljubljana,	1394
bSizu franZiSkanskega mo£"u, levo, ob vodi tretja hiSa. 10letna garancija!
Slovenska trgovska šola v Ljubljani.
Kongresni trg štev. 2.
S pravico javnosti vsled odloka c. kr. ministrstva za bogoCastje in nauk z dne 20. avg. 1911, St. 28. 837.

A & 6. Skaberni
fflestm trg št. to.
NAZNANILO.
Vpisovanje za šolsko leto 1917/18 se vrši
28. in 29. junija od 10. do 12. ure dopoldne
Na deški trgovski šoli sc sprejemajo:
v pripravljalni razred učenci, ki so dopolnili 13. leto starosti ali pa ga bodo še tekom solarnega leta dopolnili,
v I. letnik učenci, ki so a) dopolnili 14. leto starosti ali ga bodo še tekom solarnega leta dopolnili in so b) z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje šole ali pa popolno meščansko šolo ali c) uspešno prestali posebno sprejemno izkušnjo.
Na dekliški trgovski šoli se sprejemajo:
1. prvi letnik učenke, ki so a) dopolnile 14. leto starosti ali ga bodo dopolnile še tekom solarnega leta in so b) dovršile meščansko šolo ali pa 8. razred ljudske šole.
Vstopnina je K 5'—, prispevek k učilom K 10'—.
K vpisovanju je prinesti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
Vpisuje se tudi lahko pismenim potom.
V Ljubljani, dne 16. junija 1917.	Ravnateljstvo.
1KM
C. in kr. dvorni založniki
. ZRNKL SINOVI
Ljubljana
Resljeva cesta 1.	Marijin trg 1.
priporoča vse vrste oljnatih, suhih in fasadnih barv, mavca, prašnega olja za tla, strojnega olja, mast za usnje, kolo-maza, čopičev, steklarskega kleja in
vseh v to stroko spadajočih predmetov.
Seznami na razpolago.
JmmmsmmmL
□E=3CT^E=IC=IC=3C3CZ1C3C3CnC=3C3g U
ocini salon.
0
g [j	Cenjenim damam priporočam svojo zalogo
jj JJ	s najnovejši^ slamnikov.
Q	03prto lu3i v opolSanskih urah«
[]	Cene priznano nisi?«.
ID zalogi
nopi žalni ljlobulji.
on
D D
D D
□
a d
D jj
Rozi ^abčič [j g
D D D D
Kimska cesta št. 6
n □aaanaaaaaanaanannaaacnnnciunnaaD g aaaaaaaancpanaannaanaaaaaaaanaaan
.IRSKA BANKA V LJUBLJANI
SELENBURGOVA ULICA ST. 1
IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTNEJE
FINANCIRA VOJAŠKE DOBAVE IN APROVIZACIJSKE KUPČIJE. DAJE PREDUJME NA BLAGO. :: ESKOMPTIRA MENICE, FAKTURE IN TERJATVE. POSPEŠUJE TRGOVINO, INDUSTRIJO TER UVOZ IN IZVOZ VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE PO 4%. :: VLOGE NA TEKOČI RAČUN PO DOGOVORU.