3ixhaja tnkroiiiaiecUu: ' v torek, četrtek, soboto. three tirnem a week. Tu ciajj f Th rvrs d e poglobijo. Drugi naravni obraz politike je poznan samo aktivnim soigravcein na ojlru. tistim, ki stojijo za kulisami. Ti vejo koliko je šminke in koliko je umetne luči. \ najnovejšem času, v svetovni vojski in med mirovno konferenco. smo neštetokrat imeli priliko se prepričati o resnici Ri-chelieuovega izreka: Široke ljudske plasti niti danes ne vedo, kako in zakaj je prišlo do svetovne vojske in na kateri podlagi je bilo sestavljeno besedilo mirovne pogodbe. * Mi sni o gledali na oder! Tam smo videli plesati ožarjene od burnih čarobnih luči razne doneče rečenice o svobodi, pravičnosti, samoodločbi narodov, civilizaciji, varstvu verskih manjšin itd. in mi smo ^e zanje navdušili. Vmes je godila svetovna žur-nalistika svoj očara joči koncert in mi smo bili zadovoljni s predstavo. Poslušaimo sedaj pa rajši rek kardinala Richelieua. Kakšen pa mora biti potem naravni obraz mednarodnih zapletijajev, ki smo jih videli samo v bengalični#luči ? Mi nočemo nikakor imeti pretenziie, odgovoriti na to vprašanje, ker nam manjkajo za to najelementarnejši podatki. To je naloga zgodovinarjev, ki bodo v dobi prihodnjih desetletij šele trudoma skušali podati pravo sliko dogodkov, ki smo jih mi gledali pod ognjem gledaliških priprav. Naša ponižna naloga je, samo, zbirati iskrice resnice, ki padajo tu in tam med javno mnenje ter tako nuditi zgodovinarjem svetovne vojske nekaj malih podatkov, ki bodo njih študij olajšnli. Pri tem se hočemo omejiti in sicer na vprašanje, ki nas Slovane bolj direktno zanima in o katerem smo o tem časopisju že govorili. Ostanimo pri vprašanju Carigrada. Po vojski je državnike napadla nalezljiva bolezen ; vsi namreč zaporedoma objavljajo-svoje spomine ali memoire. Pred se-1)oj imamo spomine admirala Tirpitza, spomine Winston Chur-chill-a, spomine poslanika Paleoloqua. nekaj spominov poslanika J. Cambona, spise admiralov Roue de Lapevrere in Bienaimie. Nadalje zvezek boljševiških spominov, ki niso nič druzega, kot tajni dokumenti ruskega vnanjega ministrstva, objavljeni od sovjetske vlade. Skušajmo se orijentirati v tem labirintu nasprotujočih si memoarov in izluščimo iz njih en sam dogodek, ki bo nam pa radikalno posvetil za kulise mednarodne politike. Zastavimo se pri senzacijonelnem uspelem begu nemških križark "Goeben'" in "Breslau". katere je izbruh vojne "izne-nadil" v sredozemskih vodah in ki se jima je posrečilo uteči slednjič v turške pomorske ožine. ^ Spomnimo se, da smo takrat 1914. silno občudovali mojster-sko manevriranje teh dveh bojnih ladij in naše avstro-nemško časopisje ni zamudilo te prilike, da nam je natrobilo v ušesa o supremaciji nemškega vpjnega brodovja nad britansko vojno mornarice). Žurnalistika aliiranih velesil je o tem dogodku raje molčala. • Že med vojsko so si nekater^ radovedneži v Franciji in v Angliji stavili vprašanje, zakaj neki da" angleška mornarica, ki vendar gospoduje v Sredozemskem morju, teh dveh nemških osamljenih križark ni mogla postreljati, ali pa poloviti. Po vojski so te vrste indiskretna vprašanja postala bolj pogosta in ravno zato se pisatelji "spominov" tako trudijo, zavrniti vse, če tuui prikriti očitke in vso radovedno kritiko. Nič nam ne more biti ljubše, kot slediti temu zanimivemu boju. ker se bomo iz njega samo učili. Storimo to in opazujmo! Nanizali bomo nekaj dejstev, ki se nam zdijo popolnoma neovrg-ljivega značaja. Evo jih ! Dne 3. avgusta T914 sta "Goeben" in "Breslau" obstreljevali nekaj mest ob alžerijski obali. Že 2. avgusta so se angleško sredozemsko brodovje pod admiralom Sir Milne in francoske pomorske sile pod admiralom Bone de Lapevrere in Bienaime združile, "da skupno ščitijo interese zveznih velesil v sredozemskih vodah." Nastop "Goebena" in "Breslau.. je očividno nasprotoval anglo- francoskim interesom in pričakovati je bilo resnega spopada. 4. avgusta proti jutru se je združeno franko- britansko brodovje tako približalo nemškim križarkam, da bi lahko bilo otvo-rilo uspešen ogenj. Sir Milne se takoj brezžičnim potom obrne na veliki štab britanske admiralitete v Londonu in prosi za in-štrukeije, če naj strelja ali ne. Odgovor je bil lapidarno kratek in določil "da angleške ladje ne smejo streljali, ker rok angleškega ultimat um a Nemčiji še ni potekel. Zasledujte križarke!" Angleški ultimatum je potekel 4. avgusta ob 11. uri zvečer. Sir Milne je torej imel mednarodno pravno veljaven izgovor, ga ni streljal na nemški ladji, a za francosko brodovje ta razlog ni obstojal, ker je Francija bila 4. avgusta že v bojnem staiiju z Nemčijo. Zaka} admiral Bone de Lepeyrere ni streljal, ko je vendar imel dve sovražni križarki pod cevi svojih topov? Ali se je vklonil željam britanske vlade ki sprejel stališče svojega angleškega kolega? Tukaj postaja zadeva misterijozna. Zadovoljimo se s konstatacijo, da anglo- francosko brodovje hote ni izrabilo ^ prve prilike, uničiti dve sovražni vojni ladji. (Dalj-e prihodnjič.) IZ ZASEDENEGA RURA Nemški rudarji silijo vlado za mirovno pogajanje. — Nemci uvidevajo, da so ustrelili kozla, ker niso sprejeli re-paracijskih zahtev. — Nemci importirajo angleški premog. Hamm, 21, marca. — Rudarska unija v Nemčiji j^prejela rezolucijo, v kateri zsBbva od vlade, da stori čimprej?^nagoče potrebne korake, da se prične s pogajanjem s Francijo. Nemško delavstvo je do kraja sito neznosnih razmer, ki vladajo v Nemčiji vsled nepremišljenega koraka, ki ga je nemška vlada storila s tem, da ni podpisala repara-cijskih zahtev, kar je rodilo posledice, da so Francozi zasedli Rur. > Nemci uvidevajo, da so izgubili igro. Berolin, 21. marca. — Nemška vlada sama priznava, da je storila napako, ker ni ugodila re-paracijskim zahtevam Francije. Nemčija kakoršna je danes, ni nikakor v stanu misliti na Jiak resni oboroženi konflikt s Francijo. L'panje. da bodo Nemčiji prišle na pomoč z posojilom ali moralnim vplivom tuje države je tudi brez podlage. Zed m je nt/ države se za .emkraft ne f>odo vmešavale v nikak evropski spor. Anglija ima pa sama dela čez glavo, in se za enkrat tudi ne bo oficijelno vrgla v evropejske kontinentalne zmešnjave. Tako ie ostala Nemčija popolnoma sama in ji ne kaže drugega, kakor, da se uda in plača stroške za novo komedijo, ki se je zavr-šila v Ruru po njeni lastni zaslugi. Angleški premog prihaja v Nemčijo. • Hamburg, 21. marca. — Včeraj so dospeli v pristanišče angleški transporti naloženi s premogom za Nemčijo. V prvi polovici tega meseca so Angleži izvozili v Nemčijo 375 tisoč tonov premoga. Separatist Smeets ustreljen. Cologne, 21. marca. — Separatistični voditelj Smeets, ki je baje vneto deloval za neodvisno Porensko, je bil zadnjo soboto ustreljen in neko zadnje poročilo naznanja, da je že tudi umrl. Zedinjene države odklonile posredovanje. Washington, D. C. 21. marca. Protestno noto, ki jo je nemška vlada hotela poslati Franciji via' Zedinjene Države, je bila odklonjena od državnega tajnika Hu-ghes-a. ko jo je prejel od nemškega poslanika Diechoffa. S tem ie uradno pokazano. da Z. D. ne žele vršiti za enkrat nikakega posredovanja mej Nemčijo irt Francijo. KRATKE AMERI- ! ŠKE VESTI. — Zedinjene države so podpisale pogodbo z raznimi graribe-, niki za grajenje mornarišk? ba-j ze v San Francisco, Cal ki bo tvorila centralo ameriškega vojnega brodovja v vodovju zapad-ne obale Zedinjenih Držav. Pogodbo je podpisal pomožni* mornariški tajnik Roosevelt. — Vladni odbor za parobrod-stvo je baje povabil privatne lastnike parobrodov na konferenco. na kateri se bo razmotri-valo. bi li bilo koristno za vlado in državo, da bi se vse trgovsko parobrodstvo oddalo privatnikom. Vedne spremembe v raznih vladnih odborih dela vladi velike preglavice pri urejevanju parobrodstva. vsled tega se je raznih državnikov prijela misel, da bi bilo bolje. oddati to obrt privatnikom. — Strašni sneženi viharji so divjali te dni po srednjem in za-paclrfem delu Zedinjenih držav. Po državi Colorado zlasti po o-kolici mesta Denverja so sneženi viharji razdejali po več kra jih prometne zveze. Materijalna škoda se ceni na stotisoČe. — Nepoznani banditi so predvčerajšnjim napadli v St. Louis, Mo. tamkajšno državno banko. Osem uradnikov, ki so bili za- IZ JUGOSLAVIJE. posljeni v bančnih uradih jemo- balkanski način. Tako je umelojvavih spopadov mej Opastmi in glo izstopiti iz svojih prostorov tudi inozemstvo ta velevažni čin revolucionarji- Taponski časni- -o- SPALNA BOLEZEN SE SIRI V KANADI. Winnipeg. Man. — Zdravniški department naznanja, da je zadnji teden umrlo v Winnipeg-u pet oseb na spalni bolezni, ki se širi po okolici. Bolezen se pojavi na človeku, kot lahka flu, zatem ga tlači hud spanec in bolniki spe po več dni. ne da bi se iz-budili iz spanja. Ker pa bolezen vedno deluje na spečih bolnikih, jih veliko pomrje mej spanjem. ... .v:/Ja. -'■..-„SV, ". ■ z dvignenimi rokami, nakar so roparji pobrali vse vrednostne stvari, ter $15.000.00 v gotovini, ter utekli neznano kam. — Tornado, ki je divjal v državi Tennessee najbolj v okolici mesta Memphfs, je povzročil mnogo več materi j al ne škode. kot se je to prvotno domnevalo. Sedanja poročila govore, da je nad 1 tisoč oseb brez strehe in da samo povzročena škoda na poslopjih se ceni nad t milijon dolarjev. — V Waukon, Ia. je pogorel tamkajšni najmodernejši mestni restavrant. Požar je izbruhnil, ko je kuhar pozabil zapreti pli-novo cev ; ko ga je čez nekaj trenutkov hotel nažgati se je pri stropu nabralo toliko plina, da se je užgal in povzročil na mah velik požar. — Po takozvani illinoiški dolini. skozi katero se vije reka Illinois, ki vsa^o spomlad rada prestopi svoje bregove in povzroči farmarjem precejšno škodo, se zopet kažejo znaki, da bodo letošnjo spomlad velike po-vodnje. Reka narašča in v več krajih sili čez bregove že sedaj. Vremenoslovci opominjajo farmarje. naj letos počakajo s setvijo po teh krajih, ker vremenska narava kaže. da bo letošnjo spomlad padlo veliko dežja. — V Danville. 111. je povozil vlak nekega Tohn Hanley-a, ki je doma. kot kaže njegova žepna knjižica iz Muskegon. Mich. Strašno razmesarjenega so pripeljali v tamkajšno mestno mrtvašnico. — V Rich wood. Nebr. so te dni prohibicijski detektivi zaplenili veliko tajno kuhinjo, kjer so proizvajali vsakovrstno "'železno vodo." Pet oseb, ki so se ba-vile s to obrtjo je pod ključem. Imeli so kotel, ki je držal nad 100 galonov. — V New Yorku je umrl te dni prominentni katoliški mož Stephen Farrelly, kateri je bil član več katoliških organizacij v Ameriki. Zadnja leta je bil poslovodja in podpredsednik Ameriške porOčevalne časnikarske družbe v New Yorku. Katoličani so z njim veliko izgubili. CENTRALISTIČNA USTAVA. Najhujše zlo, ki razdira državo in ji brani pot h konsolidaciji je ustava, najvažnejše delo radikalne stranke in njej uslužbenih demokratov ter samostojnežev. Vidovdansko ustavo smemo smatrati za koreniko nereda v državi, za sredstvo, ki zastruplja javno življenje, za oviro, ki ne pripušča, da se izboljša naša valuta, da se povzdigne nase gospodarstvo in pade draginja, ki tare danes pretežno večino 'ljudstva. Nezadovoljnost naro-da ima v veliki meri izvor v Pašičevi centralistični ustavi, kar sledi iz sledečih dejstev. Ozrimo se nazaj na čase usta-votvornih- bojev. Vsi vemo, da si še na dan glasovanja Pašič ni bil na jasnem, ali se mu bo posrečilo dobiti absolutno večino za ustavo ali ne, dasi je ponujal težke milijone v izplačilo haka turškim begom. Nad četrtino poslancev takrat sploh ni pose-čala sej ustavotvorne skupščine. Kdo more tedaj trditi, da je listava izraz volje Srbov, Hrvatov in Slovencev, ako glasuje zanjo komaj večja tretjina izvoljenih poslancev? Iz tega sledi, da je ustava diktat manjšine nad večino, izvojevan na pravcati — POSVETU. — Prva poročila iz Jugoslavije naznanjajo o volitvah, ki so se vršile v Jugoslaviji 18. marca zadnjo nedeljo, da sta stari lisjak Pašič. in njegova stranka dobil izmej vseh strank največje število glasov. Pašičeva stranka ima na podlagi teh poročil, 120 poslancev v zbornici. Za njim pride Radič in* njegova stranka hrvaških agrarcev s 72 poslanci. Ostalo število poslanskih mest, ki znaša nekako okoli 312 sedežev je razdeljeno mej ostale strančice, katerih je baje nad 10 v Jugoslaviji. Ker je v Tugo^laviji v strankarstvu pravi politični babilon, zato tudi nobena stranka ni dobila večine in Srbi bodo vladali še naprej kot sedaj. Če kje velja — tu velja pregovor: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima! -— V Bulgariji imajo novo ministrstvo, ki je sestavljeno iz samih mladih fantov. Stamboulis-ki, ki je ministrski predsednik je 42 let star, vsi drugi ministri iz-vzemši enega, ki ima 33 let so mlajši kot 30 let. Ljudstvo imenuje novi kabinet "fantovsko ministrstvo." — Na Japonskem so se pričeli kazati mej masami znaki revolucionarnega duha. V mestu Nara je že prišlo te dni do kr- olucijonarji. Japonski ______ ter odgovorilo nanj s — padcem |ki poročajo, da je to prvi pojav dinarja:. V mesecih po sprejetju ustave je padel dinar v Curihu od 12 na 6, torej na polovico predustavne vrednosti. Vse u-metne Kumanudijeve in Plavši-čeve injekcije z amerikanskimi dolarji in avst. zlatimi kronami niso izdale nid in tudi Stojadino-viču se poskus ne more posrečiti. dokler se ne odpravi in popravi. glavna krivda, ki jemlje inozemstvu zaupanje v nas — ustava. Dokler si bodo stali Hrvati in Srbi kot sovražniki nasproti, ni niti misliti na izboljšanje valute, ker prepreči že v kali ta. kar zamisli drugi in narobe. Centralizem bi se morda mogel držati — vsaj nekaj časa — ako bi bil upravni aparat v Bel-gradu na višku in bi predstavljala prestolica središče, kakor recimo Pariz, vrhunec kulture in izobrazbe v državi. Tega si pa menda tudi največji optimist v državi ne upa trditi. Bel- revolucijonarnega duha v zgodovini Japonske. Oblasti so prepričane, da se je ta duh razne-sel deloma iz Kitajske, deloma iz boljševiške Rusije. — Voditelji Irske proste države poročajo v svet, da se je za Irsko pričelo novo življenje. U-porno gibanje republikancev je ugonobijeno in mir in red se vrača v deželo. Irsko se bo sedaj razdelilo v posebne okraje in province. Tudi se bo preuredilo lokalne vlade, po modernejšem in bolj praktičnem načinu. — Iz Berolina poročajo, da so francoske vojaške oblasti depor tirale do sedaj skupno 1084 oseb iz zasedenega okrožja. Vsi so bili baje proglašeni kot nevarni elementi napram francoskem oblastem. — Glasom zadnjih poročil iz Rige, se Litvinska izraža proti odredbi vrhovnega sveta lige narodov. Litvinci pravijo, da se rajše bojujejo do zadnjega mono DENARNE POŠILJATVE. qrad ni Pariz in ne more postati srce jugoslovanskih narodno -j žaV kakoV pa da* bf p us ril? Vi l sti, dokler se razmere tamkaj | Poljakom korenito ne izpremene. Naši u-J radniki se« branijo Belgrada in beže iz njega, služijo raje po najbolj zakotnih krajih, kakor po ministrstvih, zapuščajo službe in se vračajo v domovino. Zato manjka dobrih poznavalcev razmer. zato se upravni aparat ne more izboljšati. Belgradi si ni znal pritegniti najboljših moči iz cele države, ker je odločevalo strankarstvo. ne pa sposobnost. A* obče pa je razlika med severom in jugom naše države iz kulturnega in gospodarskega vidika tako velika, da bi se tudi v zgornjem najugodnejšem slučaju centralistična uprava ne mogla dolgo vzdržati. To vidimo, recimo, najbolj na šolskem polju v Sloveniji, kjer so šole v uspehih katastrofalno padle stremlje- vsled centralističnega nja Ljubljanskega višjegU šolskega sveta. Počasi prihaja iz-treznjenje in spoznavanje, da je treba mladino navajati na resno delo, ne pa puščati, da pride do izenačenja z jugom. Isto razo-fDalje na 3. strani.) si Ki JbSml&Ui - j Vaš denar, ki ga boste poslali za Velikonočne praznike svojim domačim v staro domovino bo najhitreje na-svojem mestu, če ga pošljete sko-; j zi naše podjetje. Včerajšne cene so bile jugoslovanskim dinarjem: 100 — Din. ......S 1.35 500 — Din.......$ 5.90 t 1000 — Din. .. v.. $11.60 2500— Din.......$29.00 5000 — Din.......$57.00 Za italijanske lire: 50 — Lir ........ $ 2.95 100 — Lir ........ $ 5.60 ' 300 — Lir......... $1590 1 500 — Lir ........ $26.00 * 1000 — Lir ........ $51.00 Pri večjih svotah, ki presegajo 20 5 tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo še posebni popust. Predno pošljete denar črez druge tvrdke se spomnite na naše podjetje, ki bo Vam posla* Vaš denar v stari kraj ceneje m fikrej«, kakor kje drugje. Naše cene so vedno najnižje! ; Vse pošiljatve naslavljajte aa: BANČNI ODDELEK EDINOST 1849 W. rand. St. Chicago, X EDINOST (UNITY.) Ixhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company *849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. ________Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo Advertising: rates on application. NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto......................$3.00 Za Združene Države za pol leta................................$1.50 " Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto________$3 50 ___" Za Chicago, Kanado in Evtropo za pol leta________$1.75 3UBSCRIBTION: For United States per year .........I". $300 " For United States for half year..............$1.50 Fof Chicago, Canada and Europe per year.. $3.50 Chicago, Canada and Europe for half year.. $1.75 ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE PLAČAN LIST. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12 ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne ▼ torek m za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne. Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879. Nepraktični nauki. • ____ Današnje sekularno "moderno" časopisje, ima napolnene sv. .je kolone z raznimi pretresljivi novicami, ki se dogajajo po svetu v družbi. Kdor bere te'easopise ta vita. da razni umori, razni državni politični preobrati niso za nje tako važni, kakor raz-poroke S posebno pozornostjo ti* priobčijo kot najbolj senzacionalno vest na prvih mestih vesti o raznih družinskih sporih, ki -e navadno končajo z razporoko. Slika razporočencev mora v liste, to je novica, ki jo mora zaznati cel svet. Tako pravimo dela sekularno — posvetno — časopisje. Kakšen vtis pušča to časopisje za seboj v družbi je veliko vprašanje, katerega bi moral vsak pameten človek temeljito premisliti. Mi katoličani vemo. da je zakon sveta vez. ki združi moža in ženo do smrti. Edino smrt pretrga zakonske vezi med možem in ženo. Zakrament sv. zakona je božja postava, ki vemo da je prava, za družbo vzorna in koristna. O tem sploh ne bomo raz-motrivali, to ve vsak katoličan vzgojen v katoliškem duhu. Oglejmo si pa sliko posledic, ki jih pušča za sabo družinska razporoka. katere se današnij "moderni" svet poslužuje v toliki meri. Statistika razporok kaže. da se največ ljudi zakonskih parov razporoči v starosti od 18. do 35. leta. To je doba, kot jo statistikarji imenujejo višek seksualne poželjivosti v človeku. Ljudje vzgojeni v brezverskem svobodomiselnem duhu, trdijo, da ko neha v srcu ljubezen, mej možem in ženo, je to zadosten vzrok, da se razporoče. To so priporočali že tudi brezverski slov. časopisi. To je teorija brezvercev, materiali sto v, ki ne verujejo v posmrtno življenje, in uče, da človeku je dovoljeno uživati dokler živi. karkoli in česar si poželi brez obzira na svoie-ga bližnjega, ki je poleg njega. Torej po nauku svobodomisel-cev ni zakonski mož dolžan ostati vzest svoji ženi. ako njegovo srce zahrepeni po drugi. Tako svobodomiselci brezverci, ki so na podlagi tega največji materialisti v tem oziru. Da pa tak nauk ni praktičen za družbo kažejo posledice dan za dnem. ne da bi bilo treba naglašati še zraven, da je zakon božja postava, katero je družbi dal Stvarnik Vsemogočni Bog. Vzemimo, da mož in žena živita kkkih deset let skupaj. Dobita družino. Žena oslabi, možu bi se jenjala do nje v srcu ljubezen, kar se materialistu. ki gleda s svojimi očmi samo na materializem prav rado zgodi, tedaj bi jo zapustil siroto prepuščeno usodi itd. Obratno zopet žena do moža. Kaj pa postane z zapuščenimi otroci v takih slučajih, to si lahko predstavlja vsak pameten človek. Stvarnik, ki je ustvaril družbo, on je velel na kakih temeljih bo mogla družba eksistirati, zato je postavil zakrament sv. zakona in zapovedal, da istega ima pravico razveljaviti pred njim in njegovo Cerkvijo edino smrt. Toda "moderni svet," kaj se on meni za Boga. ta gre preko njegovih naukov, toda kam ga vodijo ti nauki, je pa drugo vprašanje. Poglejte v časopisje, sleherni dan številne razporoke. nesrečni ljudje se razhajajo, ker ni v njih srcu vere, da bi jih krepila in navajala k Ijube'zni. Razhajajo se prevarani v ljubezni. Mož in žena preklinjata trenutke, ko sta se prvikrat spoznala. Za njimi jokajoča deca. brez pravih družinskih starišev. Je-lr to srečno življenje? Kdo si ga želi? Nihče s pravim razumom ! Poglejmo Še, kam vodijo družbo ti vzori "'moderne" materialistične družbe. Otroci vzgojeni v svobodomiselnem materialističnem duhu. vzrastejo brez prave moralne šole in Vzgoje/ Njih srca ne poznajo obveznosti, tiste obveznosti do bližnjega, kakor jo pozna kristjan, vzgojen v krščanskem duhu. Kar so videli delati svoje stariše. to delajo sami, ko pridejo v tista leta. Miadi fantje in dekleta, še skoro brez razuma bi lahko rekli, hite v zakonsko življenje. Komaj zagledata eden drugega, že sta na sodniji, kjer se civilno poročita in gresta kot oblaki po vetru v življenje, ne da bi poznala najmanjše lastnosti eden drugega. Ko pa življenje stopi pred nju z vso svojo resnostjo, pri prvem, poglavju omagata, postaneta ozlovoljena eden na drugega, hajd zopet na ^odnijo — razporoka sledi — oba razočarana kreneta vsak svojo pot. Za. seboj znabiti pustita, zopet nepreskrbljene o-tročiče, ti zopet vzrastejo po tistem receptu, kot njuni stariši. Tako se nadaljuje in ta zli duh se družbe prijemlje vedno bolj. Zlasti mladih amerikanskih deklet se ta duh prijemlje s tako naglico, da se zadnje čase, kar kosajo, ko se omože, katera se bo preje razporoČila. Tudi fantje so enaki dekletam. Okužene ste obe strani. Dandanes je prvo kar pogledajo v časnikih dekleta na stran, kjer se objavlja slike. Najbolj priljubljene so jim slike divorsank, zlasti še, če je moža dobro v kozji rog ugnala, i ga dobili in izmozgaJi, kajti bili so nekateri toliko izobraženi, da so takoj iz pre videl i. da je velik humbug. Polagoma se jih je precej na-elilo, bili so nekaj časa gori. ali ko so izprevideli, da si ne bo mo-aroče delati življenja so pustili in kupili drugje, kjer je bila boljša zemlja, bližje dobrih cest in trgov. Tako sem naredil tudi jaz. Da nisem skušal omenjene zemlje. bil sem še nekako pravočasno posvarjen .Nekateri so se po-f vrnili nazaj delati na svoja >na-ra mesta. In to je vzrok, da smo sedaj tako razstreseni. Eni so prišli pozneje z namenom, da se lasebjo, ali ko so izprevideli, kako da fe. so se razočarani vrnili nazaj", in tako vzeli slovo o<; svojih težko zasluženih dolarjev, ki so jih dali za ničvredno zem-1 Ijo. Oni pa, ki so bili toliko sreč- j ni s tem. da so zadeli na boljšo kvaliteto zemlje, so ostali in do->ro napredujejo kljub pretirati« ceni, katero so plačali za neiz-č išče no zemljo. Predno zaključim svoje opiso- ■ vanje naj navedem še neki slučaj. Rilo je leta 1915. začetkom > aprila, ko so prišli trije slovaki iz Indiana Harbor, Ind. z name-? nom. da se naselijo. Imeli so kupljeno zemljo od one omenjene družbe. Slučajno sem se nahajal na oni zemlji in sem se sestal z njimi, ko so ravno iskali njih kose zemlje. V rokah so nosili nekako "mapo" — zemljevid, ki je predstavljal oni kraj, ko smo se srečali- me eden vpraša v slabi angleščini, če bi jim mogel dati. kake zanesljive podatke, ' kje da se nahaja ta in ta "section," da že en dan in pol iščejo, pa ne morejo najti. Jaz jim v tem slučaju nisem mogel dati nika-kakih zanesljivih podatkov, rekel sem, da mi kraj ni znan in vprašal sem jih po narodnosti, nakar so mi povedali, da so rodom Slovaki. Zatem sm:> se pri- tudi jaz. kar me ie stalo $17^. — - da smo kupili ničvredno zemljo. IVPra ___1:1 1 sal sem jih ce se mislijo naseliti Pred kratkim je govori, nek! profesor o razporokah in je ^ me veže dolžnost da naročnino zopet obnovim. Ne bi rad videl da mi ustavite liste, kateri so se mi tako priljubili. V teh listih človek res najde veliko dobrega za dušo in telo. Priloženo najdete par dolarjev za Pavletov avtomobil. Pavle je pa res fajn fant, zato pa ga imajo povsod tako radi in ga vabijo na razne kraje po Ameriki. Mislim, da mora biti res kratek čas, kjer se on prikaže. Zato bi ga tudi jaz rad dobil na mojo "ohcet". Potem lahko že naprej vem, da ako bo on prisoten, i^e bo manjkalo zabave in smeha. Tukajšni premogarji obratujejo po tri dni na teden. To še nekako gre za nas, ki smo še sami. Možje z družinami se pa še vedno pritožujejo, da s tremi dnevi gre bolj trdo. Zimo smo imeli dosedaj prav milo, tafco da $mo sedeli večkrat pred hišo in se greli na toplem solncu. Sedaj proti spomladi je pa začelo mesti in burja piše kot v času o Božiču. No, pa naj ima tudi zima nekoliko veselja, saj jo bo kmalu zapodila spet gor-ka spomlad. Pozdrav Vam in Pavletu, či-tateljem in čitateljicam Edinosti. Jakob Tomsich. Eni so plačali velike svote, nt kateri so celo vso svoto takoj plačali, eni zopet na mesečne obroke. Lahko si mislite kako ve lika goljufija je bila. in da je nekatere, ki so kupili po 40 a-krov in več to plačali od 15 do i/ in pol dolarjev za aker, biki za nje velika prevara. A izkušnja ;e prišla prepozno kot vedno, nodučeni so postali še le potem, ko je bilo prepozno. Kot volk ne da ovce nazaj, ko jo enkrat u-grabi in odnese v svoj brlog, tako bi bilo tudi nesmiselno od takih sleparjev zahtevati denar nazaj. Dogodilo se je'celo. *da so en in isti kos zemlje po dvakrat prodali in to. ko zemlja niti njih last ni Uila. In so jo kupili ali skoro zastonj dobili od pravega lastnika se le potem, ko so že svojo žrtev imeli na svojem trnjku. in odgovorili so mi: "da." Izjavili so, da imajo kupljeno zemljo, vsak po 60 akrov, in da so jo že plačali, za katero so plačali po 17 dolarjev za aker/ Ubo^i ljudje sem si mislil, ob toliko denarja so že in sedaj če ga še kaj imajo, bodo še to proč vrgli. Taz sem jih takoj pričel svariti in razgovarjati. da naj se nikar ne lotijo tu pričeti s farmanjem in staviti poslopja, povedal sem vse. kar sem vedel in znal. samo, da bi jih od tega odvrnil. Ali misrite da so meni vrjeli? Ne. Tz vzemši eden se je povrnil nazaj, kar mislim, da se ni nikoli kesal, druga dva sta trdila, da je zernTja dobra in da sta prepričana od izjav nekaterih ljudi, ki so zemljo skusili. Ko sta končno našla njuno zemljo, sta takoj pričela staviti poslopje, hiše in male hleve, kupila sta vsak ene* Da so bili ti sleparji mojstn 'ga konja in kravo in potrebno o- h v svojem umazanem poslu ni go rodje za farmarstvo. Za njima so vora. Ko so bili obveščeni oC rojakov, da si pridejo ogledati kraj in zemljo v namenu, da kupijo, je bil zato nalašč pripravljen eden ali dva člana omenjenega sleparskega "ganga" da jih je spremljal v večjem ali manjšem številu od bližnje postaje do onega prostora, ki so si ga zbrali v svoje špekulacijske namene, katere razdalja je znašala nekako ti milj. Ko so tako rojaki prihajali posamezno ali v večjem številu do one postaje. ;h je že tam čakal oni član, kot izstradan pes, ki čaka, kdaj mu bo kdo vrgel kako kost, da si o-teši svojo lakoto. Ko so izstopili je bil takoj pripravljen odditi na določen prestor z njimi. Vodil jih je zelo oprezno in previdno po stranskih potih, kjer ni veliko farmarjev in to zato, da ne bi obrnil na sebe prevelike pozornosti in pa, da ne bi kateri izmed kupcev prišel v dotiko s kakim farmarjem, ki bi mogoče izdal njih grdi posel. Ko je pa enkrat prišel v njih kremplje prišle kmalu žene in njih otroci in tako počeli tarmati. Kopali so in sekali hraste na vso moč. tako ženski kot*moška, delali trdo od, ranega jutra do pozne noči. Ko so nekoliko izčistiTi. so posadili nekoliko koruze, krompirja in fižola in razno-zelenjavo. Ko je navadno spomlad dosti dežja, jim je še nekako bro rastlo, kar jim je bilo g vo v veliko veselje in zadoi stvo. Ko tako neko nedeljo deta k meni na obisk in si 0} data druge farme in kako ui vajo razni pridelki, posebno je zanimalo kako pri meni va zelje, ali kakor oni nazi^ "kapusta," da naj jim grem kazat. Jaz sem seveda to in šel pokazat, kjer je bilo mokro radi objlnega dežja, zgledalo slabo. Ko opazita spogledata in nekako zaničl* nasmejeta, nakar eden izm< pravi: "Naš kapus je lei vaš, pa ste nam trdili, da j< ba zemlja, le pridite pogl< (Dalje na 4. strani.' Dobr jutr, dobr jutr mister e-ditor! Ke kaj vi ledje delate v telce in vejm, de prov fajn se bomo ime! kamorkoli bo prišu Pavle Zgaga. vah. K me kedaj kdo drugi kakšno pave, mu hitro zamašim u-sta, tem zludjem pa ne morem in ne morem. Ce jim ena dam pa piskru, jeh dabim kar pov ducata nazaj. Taku se pa ne splača. Iz sujga možganskega zaklja sem že vse smeti ven stresu, pa jeh v suje cajtenge djav, pa neč ne pamaga. Takih pa še ne. Pa še več, njegovi naročnik se m nože, zmeraj jeh je več, mene pa puščaja. V zadinječ m je ena naročnica pisala, de ta-keh grdih cajteng, kokr so te k jeh jest urejujem neče več brat, je djala jest berem Edinost k je dobr list ne pa te tuje ne\v-yorske atrobe, k je vse nastri-žen iz starakrajskih listu. Pavej*-du m je tud, de je še tud prstav-la. de zdej dnar pašilja skuz vas, le je buljše kokr pa čez njegov ofis. Pa takih pisem daBim več tud od drugih. Tu ga je pa še'stranko in osebno korist. V kal- bircen, da se vzdrži na krmilu. Kad bi se uveljavil tudi prUias.-Njegovo glasilo so "Jutranje Novosti." Toda kakor se dogaja večkrat v življenju, je tudi tukaj govorjenje srebro, molčanje zla-ito. "Jutranje Novosti" ijam za- IZ JUGOSLAVIJE. (Nadaljevanje s i. strani.) čaranje doživlja uradništvo in u-j molče prav^miSjenTe radikalov citeljstvo v centralističnem u- :— druženju. Danes morajo tudi največji optimisti priznati, da so nasedli, ker — centrala ne deluje. Tako doživlja centralizem, ki ima podlago v ustavi, polom na celi črti. Praksa je dokazala, da je centralizem nemogoč in, da je treba ustavo revidirati. Nav- Da lzvemo resnica, moramo či-tati njihova v cirilici pisana glasila. Tam pa izvemo čisto druge reci. Tako n. pr. obžalujejo radikali, da niso zasedli Zagreba kot zmagovalci in narekovali Hrvatom svojih pogojev. Onj nas torej ne smatrajo za brate, enakovredne sebi. temveč za premaga-1 ne Avstrijce, dobre, da plaču- . . - . ---J ' Ud. JJIdLU- zbc temu pa citamo se dan na iem0 davke, služimo v vojski m dan izjave raznih pohtičarjev. hlapčujemo srbski radikalni go- ki se izjavljajo proti reviziji u-stave. dokler se "praktično ne spodi nekako tako, kakor je morala nekdaj borna srbska para nej be I ujezlu. Kar škrtu je s zab-mi k je tu zgavoru. djav: preizkusi." Takim možem ni za slušati ukaze vsemogočnih be-državo. temveč le za lastno ROV in se trese -e dandanes do_ brodušni, a malo izobraženi srbski seljak pred povelji prefriga- , nih radikalnih valptov. To pa ni ' nem ribariti je uspešneje, kakor v čisti vodi. Komur pa je za nad vse, zato odklanjamo vasi VSE CENJENE ZASTOPNI- m i-aco i______* in vaše kandidate, ker ne moremo pričakovati od vas, da nam pripoznate pravico urediti si razmere v lastni hiši po svoje." Veliko fantov se salamensko zmoti, ko misli, da bo postal svoboden, ko se enkrat poroči. -o- t Ljubezen se prične pri samem sebi. KE prav uljudno prosimo, d* naj nam blagovolijo takoj vrniti vse preostale Koledarje "Ave Maria.*' Naroči-la še ved^o silno prihajata, a nam so zadnji že davno pošlji. Prosimo vse cenjene zastopnike, da upoštevajo to našo prošnjo. - j * , — . - , r~ J lauiKduiiii \aipiov. lopa ni1 Kranc so nas zmerem čislal,! kulturo in. napredek, enakoprav- svoboda in enakopravnost, o ka-J zdej i»a nas zannšrain 7pL-t;nr. nnst r1r7n vlinnov in noštenost. ----• ir i , - zdej pa nas zapuščajo. Zeksar-jev ata kar fantazirajo in s su-ja palčka tovčeja pa tleh. Pa tud , , . ; ... . j«-«- l l >- v ' * | cl IJcl licu. 1 Cekagi. de imate tako zimo. I tu J • »* Vi. i i-i mene ta oalezen prjemlje. se vid- de ste vsi skep poredni, k vam Buli tako zimo pošilja. Sej takt m Iedem k ste vi sploh Buli kei dobrga paslat ne more. Vi ste en tak pareden zgrahar. de ga večjega na s vej t ne j za dobit. Obljubil ste mi: de boste tist suj ciov^i jezik držal za žabmi, pa ste že vše razbobnali o mu j mu priatle Zgunkat Xavaku, k je V uredništvu Glas Smrdobe "af-ne" guncav. Keku jeh je lepu Ifuncav, na zdej je pa že spet ob ta žab. En njegov perjatu m je prav, de sta se nekaj z Min-ka pakregala in da ga je Minka nažehtala z metlo in spodila Tek u vidte delate vi trubl po svejt. Pa nej jest vas potem laj-kam. Vsem sujem prjatlem sm se že zameru zarad vas. Kaku smo ga včas cukal* skupej, zdej je pa vse tu lepu življenje proč, pa samu%arad vas. Nikdar ne b pršu več v Cekagp, če ne b imu tie nekaj k me taku strašansk vleče de pridem. Ampak če mislijo-, de jem bom to skrivnost paved u se pa že prov debel mot-jo. Pavle ima preveč skušenj ž njim. Pa velik noč sem se pa namenu, de s bom kupu en automo-bilčk, al kokr že pa kranjsk prav . , ---""i niaiijoiv IJ i ti v stran. On jo ,e zo božjo voljo tejmu šimelnu Pepe v joli dalin pn.su, je djav : Milostiva riej sel «samodrč." Dnarca rejs nemam. mal potrpe! Sej vidjo de glih razkladam našim backem sv. -pismo; pa nej nič pamagalu. prav-j'». de Mi'nka je'silnu znarita pa damače pavedanu. in de se rada metle pasluž, keder debatira, s komu. kaku se mora afne gun-cat. Zgunka je pa djav, de več ve kokr ona. de zna afne bel fejst g-nncat. kokr kedu drugi, jeh je pa dabiv pa hrbtu pa brco. Zdej pa* silnu žaluje, teku sovzice toč, de kej, kar bajim se. de b morda še v mišigansk jezer ušu, de b sfa p robov če je kej mokr in pa če se v njem lehku pozab dihat. In tega trubla ste samo vi kriv, k ste "to vejst pa svejt razbobnal. Le zakej neb ledi na gmah pustil. Pa še eno jem imam za pave-dat. Muj brate Peter v Najjork ie djav, če jeh kedaj keča kje zunaj, de jeh bo strašansk na-lornu. Je djav, takih preklema-nih ledi, kokr so tist cajtengarji tam na v Cekagi, jeh nej pod božjim suncem, zmerai me zba-aajo pa sujih cajtengah in buk g a bom kupu pa na obroke. Če me pa ktera al pa kter kej lajka, mi nej pa malu pamaga. de s bom lažje kupu tejga salamen-skega šimlčka, ki jeh Henry Forci u suj šapi dela. Potem se bom pa vsej Vamerik vozu. Ob- j iskavav bom suje prjatle in prja- j nost državljanov in poštenost, za izboljšanje valute in ublaže-nje draginje, ta mora delovati za revizijo ustave, za bratski sporazum med Srbi in Hrvati in za zakonodajno avtonomijo Slove-nije. Najnevarnejši nasprotnik reviziji ustave je g. Pašič. čegar delo je ustava. Pašič je načelnik radikalne stranke ter Velesrb z dušo in telom. V sredstvih ni iz- DRUŽBA SV. MOHORA izda za I. 1923 sledeče knjige: 1. Koledar za leto 1924. 1. Življenje svetnikov. 4. snopič. 3. Slov. Večernic zvezek. 4. Kemija. Udnina stane 1 dolar. Kdor želi še vezani molitvenik doplača 30 centov. Oglasite se približno do 5 marca 1923. * *Zastopnik Družbe sv. Mohora v Ameriki: REV. J. M. TRUNK, P. O. Berwick, Dak. S53 ZA PIRUHE je prav gotovo, da se boste spomnili zopet svojih dragih domačih, in jim poslali kajti dar za praznike. Da bo Vaša pošiljatev dospela pravočasno za praznike na svoje mesto, bo prav, da jo pošljete takoj in sicer pošljite jo skozi * BANČNI ODDELEK "EDINOSTI" ki dostavlja denar v staro domovino najhitreje in najceneje po dnevnem kurzu istega dne, ko prejme denar. Poizkusite enkrat naše podjetje v tem oziru, in redno se ga boste posluževali radi njegove najboljše postrežbe. ROJAKI PODPIRAJTE SVOJE LASTNO PODJETJE! *"---™ - m. m - -m—4. + + + + + + + + + + + + + + * + * + + + * + + + + + + + Veselo Aleliijo VSEM CENJENIM DELNIČARJEM (KAM) IN VSEMU SLAVNEMU OBČINSTVU! POZOR! POZOR! KJE MNOGI HRANIJO DENAR? Ali ne v stavbinskem in posojilnein, društvu "Slovenski Dom"? Pa za-Kai? Zato. ker Vedo, da je to prvo in najstarejše in tudi najmočnejše slovensko društvo te vrste v Chicago. Uradniki in direktorji so hišni posestniki. Oni jamčijo varnost in sigur-?]<>st hranilnih vlog z vsem svojim premoženjem. Društvo posojuje denar po (Y< na prve hipoteke (mortgages). Delnice izdaja v treh oddelkih: oddelek A. so po 25 centov. Oddelek B. po 12 in pol centov in oddelek C. po $75.00. Zadnje se plačajo samo enkrat in iztečejo približno v 5. letih. 59. nova serija bo izdana prihodnji torek večer dne 3. aprila t. 1. Vsi oni, ki hočejo vzeti nove delnice, naj se oglasijo v Cerkveni dvorani. Društveno premoženje $270.000..00. , URADNIKI: Frank Grill, predsednik. Joseph Zupančič/ tajnik 1824 West. 22nd Place. Louis Duller, podpredsednik. John Terselich, blagajnik. POMOŽNA TAJNIKA: John Petrovčič, ml. NADZORNIKI: Frank Kozjek, Andrew Glavach, Max Omerzel. Anton Kremesec. Anton Gregorich, Louis Bobich, Peter Prah, * + + + * * * + teri smo sanjali nekdaj, ko smo iečali škrlatje z zobmi pod kru to tujčevo peto. Zato pa povejmo jasno in brez pridržkov dne 18. marca s kro^ljico v roki ko-ruptni beifjarjski porodici in njih eksponentom v Sloveniji: "Ker nam je napredek države POZOR IGRALCI HARMONIK Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako ka-korsi kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantirano, cene so zmerne. Pišite po naš cenik.v Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Avenue, CLEVELAND, O. V zalogi imam tudi vsakovrstne LUBASOVE HARMONIKE. i3£ SKUPNO POTOVANJE. Več oseb se je priglasilo, da bi radi videli, ko bi se posebej zbralo kaj več Slovencev in bi šli skupaj domov letos poleti. Mi smo za to in smo pripravljeni posredovati in stvar urediti. Zato vsi, ki so namenjeni letos domov in ki bi - radi imeli na poti družbo in varstvo naj se takoj zglasijo pri uredništvu našega lista. Čas za priglašenje je do veli-kenoči. ZAJTERK! KOSILO] VEČERJA! Te tr ipotrebujemo sleherni dan. Da se pa oskrbi dobro in okusno zajterk, kosilo in večerjo, je potreba dobiti kakih dobrih stvari, zlasti dobrega mesa itd*. Tega pa dobite najboljšega, če ga greste kupiti k: MATH. KREMESEC SLOVENSKI MESAR Chicago, I1L 1912 West 22nd Street, Phone: Canal 6319. Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu pre-kajeno meso in prave domače Kranjske klobase," doma narejene po slov receptu. Gospodinje zapomnite si to! Zakaj naš narod zaupa svoje bančne posle nam Zato ker smo včlanjeni pri Federal Reserve Bank, kateri mesečno p*, ročamo vse naše poslovanje, ker je naša banka pod vladnim in državnim nadzorstvom kakor tudi Chicago Clearing House Association in poseba* pa še, ker imamo sposobno in izvrstno uradništvo in upravni odbor, km smo si v teku tridesetletnega obstanka, radi naše poštenosti in točnosti pridobili zaupanje za vse oddelke našega poslovanja. VSAKI MORE PRI NAS vložiti varno svoj denar, kupiti prvovrstne hipoteke (mortgage), postfati denar na vse strani sveta, kupiti parobrodne listke za vse prekomorske črte, kupiti državne, mestne, okrajne in obrtne bonde. Če ima kdo za krajši čas vložiti na obresti 1,000.00 ali več, urediti kakin« zapuščine, pooblastiti zastopnika svoje oporoke, ali pa urediti kako gospodarsko transakcijo, ali če ima, naj bo že posameznik, društvo aH za-druga, denar za investirati, naj se vedno obrne na našo NAJVEČJO, NAJSTAREJŠO IN NAJBOLJ POZNANO JUGOSLOVANSKO BANKO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. KATERA IMA NAD TRINAJST MILIJONOV DOLARJEV IMOVINE, in to je KASPAR STATE BANK 1900 Blue Island Ave. in vogal 19ste ulice CHICAGO, ILL. KAPITAL IN PREBITEK $1,250,000.00 BANČNA TRDNJAVA JUGOSLOVANOV V AMERIKI 'EDINOST* ČR NA SMRT Spisal FR. Ks. Meško. Prvotna groza ljudstva, z upanjem, oslajena, se je pri mnogih izpremenila v nemo, brezbrižno topost. Leno, neobčutno so čakali, kaj prinese prihodnja ura, drugi dan: smrt'ali čudežno rešitev? Vseeno! Pri drugih se je strašna duševna in telesna napetost, s katero so pričakovali nesreče, a obenem vedno uptili rešitve, nenadne in čudežne* pojavila čestokrat v očitni blaznosti. Bruhnila je na dan nenadoma, z neukročeno silo, v strašnih izbruhih strasti, v neusmiljenih, nezaslišanih grozodejstvih. Zakoni, božji in človeški, pisani in nepisani, so postali kakor dih \ vetru, prJfeen zvok, ki se nihče ne zmeni zanj. Padale so vse meje med dobrim in zlim, med dovoljenim in prepovedanim, brž ko je poselren dogodek in povod zbudil v ljudeh živalske nagone in sile. V Ptuju je bilo uradno zatvorjenih in zapečatenih že 17 hiš. Kjer je videla na hišnih vratih začrtan velik križ, je neusmiljena morilka lahko šla brezskrbno mimo. Kaj naj se tu ustavlja? Nikogar bi več ne mogla pokositi, ker bi nikogar ne našla. Ulice so bile prazne in samotne. Le smrt je stopala po njih ob vsaki uri; pred njo bleda žena z osteklenelimi očmi; groza, za njo sklonjena potrta, starka: žalost. Na Veliko Gospojnico je bila popoldne minoritska cerkev Spet natlačeno polna. Krščanski nauk ie imel sani oče gvardijan. Proti volji so mu solze zalile oči, ko je videl pred seboj plašno, drhtečo množico: stotere oči je videl vprte v sebe: in iz vseh mu je kričala naproti groza, in je prosilo zbegano, omahujoče upanje. Kakor bi vse govorile: "Pomagaj nam, pomagaj nam, pomagaj! Če ti ne moreš, kdo nam more?" Kaj f-udo. če je bila slednja njegova beseda tolažba trpečim in upajočim", balzam obu-pajočim srcem. Leka pa ni mogel dati. Sam ga ni imel. "... Zdi se mi, in od drugod prihajajo ista poročila, da strašna morija ponehava. In verujem, da je konec kazni božje blizu. Srce mi pravi, pravi mi vera, upanje in govori tako. Ker B03. naš Stvarnik in C)če, neskončno usmiljeni, nas ne bo vseh uničil . . . Pri krvi Kristusovi, za nas grešnike preliti, ga danes spet prosim in rotim, da se nas usmili! Pri sedmih pekočih ranah Matere ed i noro j enega njegovega Sina ga prosim in rotim, „naj prizanese! Verno, da smo nevredni: spoznavamo, da smo zaslužili njegov srd. A po neskončnem svojem usmiljenju naj prizanese. Naj prizanese materam, nosečim in doječim. Naj prizanese deci, čisti in nedolžni . . . Prizanese naj nam vsem, ki smo ga v svojem napuhu in v svoji zaslepljenosti žalili in k jezi izzivali, ki pa skrušeno spoznavamo svoj greh in kličemo iz glo-bočine srca: Usmili se, Vseusmiljeni! Prizanesi. Dobrotni, pri-zanesi ..." t Od velikega oltarja in doli do velikih vrat in še pred vrat-mi, ker tudi na trgu je .stalo ljudstvo, je^aječalo in zaihtelo. Tisoče rok je trkalo na prsi, tisoče ust in src je molilo in prosilo. "Usmili se . . . Prizanesi . . . prizanesi ..." ^e davno je končal oče gvardijan, že davno je podelil pater IZ FARMARSKIH KROGOV. Bernardin zadnji blagoslov z Najsvetejšim, a.cerkev je bila še^ (Nadaljevanje s 2. strani.) natlačeno polna molilcev. "Usmili se, o Gospod . . . Prizanesi . . . prizafiesi" j Se P^Prjčate." Jaz sem njima ^ , . , . „ ... I potrdil da vrjamem, m obenem Pred stranskim oltarjem. Materi Božji posvečenim, je naj pripomnil, da je še prezgodaj kaj najvišjf stopnici klečala mlada mati, še povsem dekle; vsa ble-j takega trditi in da kakovost zem-da je 1?ila od nemira, da bi smrt morda ugrabila najdražji bi-' lje se bo njima pokazala v krat-ser, ki ga ima na svetu. Visoko gor proti oltarju je dvignila neprecenljivi svoj zaklad, malega dojenčka, da ga daruje Bogu in presveti Božji Porodnici. Ih ta sta sprejela dar. A drugače nego je revna žena v slabotnih svojih mislih, prosila. Ker čuj, gorje! Nenadoma dete kri-kne, da je ostro zazvenelo po vsi širni cerkvi. Vse se je zgenilo, zadrhtelo kakor pod nenadnim udarcem biča. Vseh oči so se obrnile proti oltarju Device in Matere. In iz vseh je sevala plaštaost in strah. "Glejte, že se zvija v smrtnih bridkostih !" "O Jezus usmiljeni, o Mati Božja, res ga je prijelo." Z blazno grozo je mati naglas zavpila. Ni več vedela, da je v hiši božji, ne v tihi sobici doma. Kakor bi hotela obraniti radost -svojega življenja, svoje vse iztrgati rokam smrti, je pritiskala dete na prsi. , Po cerkvi je zašumelo. Zavalovilo je, kakor ko se zarije besneč orkan v gladino in v globočino morja in v divjem srdu trga vodovje v kose in biča ječeče valove 11a vse strani. Kakor sla-l čaranja. Ko sta hotela v mesto kem času. Ko sta čez en mesec zopet prišla k meni. nekako v juniju, sta že tarnala, da je niša in če ne bo v kratkem dežia se bo vse posušilo, a pri meni se je toliko osušilo in zemlja o-grela, da je bilo vse v lepi rasti 111 takrat sta pa že nekoliko' NOVA POSTAVA ZA P sumila .da se njima nisem lagal.! HIBICIJSKE DETEK Prišla je jesen in z njo za nju veliko razočaranje: ono bore malo, k-i bi imela pridelati, je hočejo udobno živeti na poštenega delavca. S tako nizacijo bi preprečili.v«___ kih slučajev in ne bilo bi p. čenih toliko grenkih solza, varovali bi našim rojakom ne^ mo težko prislužene stotake katfcre so morali leta in leta rati po zakajenih tovarnah rudnikih, ampak tudi tisočal Ali se strinjate z mojimi ti? Slovenski farmarji odgovc te!! R. Snidar. Washington, IX C. itj. marca « V državi Kentucky je zadnja prišla zgodnja slana in njima je soboto izdal zvezni sodnik. R. t O r^rw^KIr* 1:0c Z'wnZ \ ans se to pozeblo, ves živež za zimo sta morala kupiti pri drugih farmarjih. Jaz njima sem odpomo-gel z zeljem, ki sem ga imel v izobilici.^Za povračilo stajni pomagala sekat koruzo. Zatem je prišla zima in z njo nova razo- botna. plašna piščeta. ko se spusti nad nje naglo kakor blisk grabeči jastreb, so planili okoli nesrečne matere klečeči pokoncu; na vse strani so se odmikali od matere in od smrji, ki sta se borili za otroka. Y kote so se stiskali plašni in zbegani; nekateri suvani od silnega valovja, so plezali na oltarje. Vsi so čutili s strašno grozo: "Celo tukaj, pred obličjem božjim, pred milimi očmi nebes in zemlje mogočne Kraljice nismo varni. Angel smrti stoji meri nami tudi na tem posvečenem kraju. Koga pač še pograbi z nevidno, morilno svojo roko?" posebno odredbo, ki do ča. da morajo prohibicijski tektivi, ,ako hočejo izvesti no preiskavo radi opojnih pij imeti na rokah "warrant," sodnijsko pooblastilo za zasl vanje: I sto t a ko ne smejo izv ti preiskav na avtojih brez > nijskega pooblastila. »rje! :: Starokranjske kose in drugo orodje. EDINA AGENTURA ZA ČELO AMERIKO CENE SO: Kose močnejše Mol-douke z rinko in klučem, po $2.75, po 6 kos skupaj, ali več po $2.50; dolge so po 26- 28- 30 in 32 palcev. # Kose malo ožje Po-leranke po $2.00, 6 kos skupaj ali več po $1.75. Klepanje po $1.50» ta težje po. $2.00. Brusilni kamni po 50c,, ta veliki po 75c. Kosišča po $i-75 i" po $2.00. Oselniki plehnati po 50c.. leseni po 75c. Srpi lepi, veliki za klepat $1.00. Motike ročno kovane (Struške) $1.50. Motike fabriške, močne po $1.25. Ročno kovane plankače na Kranjskem, 3 funte teške za na desno roko $3-0°- Ta velike plankače z obema rokama tesati 6—7 funtov težke $6.50. Pošljite denar ali poštno nakaznico z naročnino na: STEPHEN STONICH, 105 Lake St., CHISHOLM, MINN. V zalogi imam tudi najboljše vrste Lubasove Harmonike iz Jugoslavije, tri in štiri vrstne, po štirikrat ogla-šene, kakor tudi fine literne steklenice, močne šlifane, pol litra cena $1.00 — en liter $1.50 po dva litra $2.00. Poštnino plačam na vse kraje. Vse blago popolnoma garantirano. Prodajamo tudi na debelo trgovinam. Pišite po naš cenik! DOMAČE PIVO! Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS: "HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO! Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno. MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielalc, lastnik * 194a W. 21st Street, CHICAGO, ILL.' Double Wear POVABLJENI STF da pridete v našo trgovino in si ogledate naše bogate zaloge vsakovrstnih oblek, narejene v vseli modah in velikostih ! Za može in mladeniče OBLEKE Z ENIM IN DVOJNIM HLAČAMI najnovejše mode, ki jih imamo na izbiro sedaj v naši trgovini, na različne načine narejene in v različnih barvah. Pridite v našo trgovino in našli boste fino izbiro, kjer si boste lahko izbrali obleko, ki bo vam krojila in ugajala. Mi krojimo obleke, da prija natančno vsaki postavi. Pri nas dobite obleke za vsako postavo, malo ali veliko, po sledečih zmernih cenah $22.50, $25.00, $30.00, $35.00, $40.00 in $45.00. V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne. 1800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street. S®®®®®®®®@®®®®®®®®®®®®®<£>®®®®® * * + * + * + * * * + * * + + + + * Dolžnost Slovencev v Chicago je, da dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete, zavese in sploh vse. kar se da#čistiti. Kadar imate kžfj za puati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokjičite nas po telefonu. SOUTH—WEST LAUNDRL CO. JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 W. 31st Street, CHICAGO, ILL. ■Telephone: Yards 5893. * * * * * * * * * * * — V Racine. YYi; je prist on si kupit razne potrebščine, sta morala več milj daleč si sama pot j delati. Pa enkrat se že gre, ali če je treba večkrat je pa težko. V slučaju kake nezgode in nujne pomoči si pa vsak lahko sam predstavlja posledice, če zapade več čevljev debel sneg. Naslednjo spomlad sta se od^čila. da gresta nazaj, prodala sta kar sta mogla, t. j. živino in orodje in to za ceno, kakoršno ie hotel kdo plačati. Pustila sta zemljo in poslopje brez oskrbstva. pojavila se nista od onega časa več in gotovo je, da se tudi ne bota. Njuno poslopje pa ako požar ne \ y ameriških dolarjih še vedna vpepeli bo razpadlo in tako iz-j izvršujemo v zasedenem oženi- lo predzanjo nedelio nad 400 vili članov v društvo Naj sv« šega Imena, o priliki tamkajj stlri-deset-dnevne pobožnosti "j cerkvi Najsvetejšega Imena. Ta ko pridobiva Kristusova arn dan za dnevom. a^3 ŠIRITE LIST EDINi IZPLAČILA brisalo vsako sled njunih težko prisluženih dolarjev. Ker se še in se bodo dogajali taki slučaji, ali bi ne bilo umest- i no od nas farmarjev, na bi več j dopisovali ali imeli svoj korner j ali kotiček, kakoršen je bil predlagan v tem listu? S tem bi bili nekako organizirani proti raz- j nim zemljiškim špekulantom, ki j niso drugega, kakor delomrzne- j ži, ki jim pošteno delo smrdi in } J. KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago. 111. Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLIUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunai in znotrai. pokladam stenski Dapir. Naiboliše delo, najnižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svoieea roiaka! liu v Italiji. Nemški in drugod. V lugoslavin *ie začasno nemogoče lokalnim bankam izplačevati ameriške dolarje, let-to sedaj izvrši edino Marodna Banka v Beogradu. Vendar d* potnikom, ki rabijo dolarje za na pot preskrbimo dolarje. Dolarske čeke pa še vedno lahko izdaiamo in iste vnovči-io v stari domovini po dnevnem kurzu v jugoslovanske krone. Za dolarske pošiliatve rač\ namo sledeče pristojbine: dc Si^.oo po ^o centov. — od $1^.00 do $-?o.oo po 7«; centov, — od S^o.oo do $^0.00 po Sijoo. za izplačila, ki presegajo $qox>o računamo 1 cent in pol od do* laria, ali po $i.=;o od sto dolar ie_Y- H tem pristojbinam ie še nridiati za vsako posamezne nino. nošiliatev centov za o^št- BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1840 West 22nd Street. CHICAGO. ILL. + + * * + + * + * + * * * * + t + * + * * * e. ♦ + 4» + «* 3 List Edinost je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne sl©v. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva. ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNL Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu ''Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA^ ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj I NAŠA TISKARNA * * I 1 * 11 * je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin. Ničesa^ drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte. nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi! Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali vefiko. Poizkusite pri nasi TISKOVNA DR. 'EDINOST' * 1849 W. 22nd Street Chicajro. 111. ff Phone: Canal 0098. K «)»Jf*