Pervi občni zbor ljudskih učiteljev na Kranjskein. Kakor je bilo v ^Tovaršu" 15. avgusta t. 1. oznanjeno, obhajal se je v torek 15. septembra t. I. v Ljubljani pervi občni zbor vseh učiteljev ljudskib šol na Kranjskeni. Ob 8. uri zjutraj je bila v stolni cerkvi sv. maša, ktero so služili prečastiti prošt in c. k. šolski svetovalec dr. Anton Jarec. Pri njej so peli učitelji v prav čverstem in lepeni zboru mašno pesera: ,,Večni Oče v visokosti*. (Besede A. Praprotnikove, napev L. Belarjev.) Po sv. maši se jamejo v mestni dvorani zbirati učitelji in drugi šolski predniki in prijatelji. Precej po 9. uri je bila dvorana že polna. Zbralo se je čez 150 učiteljev, starih in mladih iz vseh krajev kranjske dežele. Počastili so ta zbor tudi p. n. g. g.: dr. A. Jarec, prošt in c. k. šolskisvetovalec in v tem zboru vladini komisar, Juri Zavašnik, višji šolski oglednik v Ijubljanski škofiji in korar, dr. Janez ZI. Pogačar, stolni dekan in korar, Juri Volc, korar, Fr. Kraraar, vodja v duh. senienišču in korar, Jož. Hillmayer, korar, Peter Urh, korar, potem dr. Etb. H. Costa, mestai župan in deželni odbornik, dr. Jan. Bleivveis, deželai odboraik, Lovro Pintar, fajmošter in deržavni poslanec, dr. Lovro Toman, pravdosrednik, deželni odbornik in deržavni poslanec, Luka Jeran, vrednik ^Zgod. Danice", Val. Konšek, prof. na c. k. viši gimnaziji, Ant. Lesar, profesor na c. k. viši realki, Jan. Rozman, vodja mestne glavne šole, in se mnogo drugih gospodov. Kmalu po 9. uri stopi na oder načelnik osnovalnega odbora, A. Praprolnik, pervi učitelj v mestni glavni šoli, in nagovon zbor blizo taku le: ,,Slavni zbor! častiti gospodje tovarši! Kar smu si vošili in želeli, snio danes dosegli. Pervikrat smo se zbrali ljudski učitelji na Kranjskeru, da bi se posvetovali o šolstvu in o svojih zadevali. Postava od 15. nov. preteč. 1. o pravici napravljati shode ali tabore je tudi nam učiteljem širokeji odperla vrata v zbornice. Sicer smo imeli tudi popred shode in zbore, toda le v posamnih okrajih in po odkazani poti. Tek in duh časa pa vse spreminja. Dandanes je čas shodov in družeb, in ne more se reči, da bi bilo lilepenje po združbi napačno. ,,Gospod Bog je tudi rekel: Človeku ni dobro saniemu biti!" (I. Mojz. b. 2, 18.) Prav naravno in človeškemu sercu vraščeno je, da človek naj raji živi in dela v družbi. Posebno pa se je treba združevati temu, ki nima stalne podpore, in se uiora sam truditi in boriti z viharji vsakdanjega življenja. Kdo bi ne mislil tii Ijudskega učitelja! Ali ne potrebuje ravno ljudski učitelj naj več m o r a 1 i č n e moči in možate zavesti? Ali ni učiteljski poklic med naj imenitnejšimi in težavnišimi poklici na svetu? Ali ni ravno ljudski učitelj v družbenem življenji naj bolj zapuščen in naj slabše plačevan ? Ako tedaj kdo v življenji potrebuje združbe, je potrebujemo gotovo mi, ljudski učitelji, da z združeno močjo delamo v dosego svojega imenitnega naraena in da se zedinjeno borimo s težavami svojega stanu in da se z združeno močjo poganjamo za svoje pravice. Učitelj sedanjega časa se ne more in ne sme odločili od svojih tovaršev; ravnati se mora po dvojnem vodilu: 1) posvetovati se mora s svojimi tovarši, 2) rasti niora kot učitelj in množiti svoje skušnje. Oboje to pa dobiva v dobrih združbah svojib tovaršev. Dobre združbe so učitelju vir, iz kterega zajeiua okrepčavo svojim trudnim udom. ,,Združba je nioč, združba je napredek!" Tisti učitelj, ki se lahkomiselno ognuje učiteljskih zborov, kaže, da je starokopitar, ki vedno meri po starem kopitu, bodi si prav, ali ne. Takega učitelja ne mika nobena lepa reč, tedaj omerzuje tudi v svojem stanu, in na- mesto, da bi vedno veselo in čversto delal, pa ravna in tudi terpi po svoji stari navadi, ne misleč, da bi moglo drugače bolje biti. Itnelši pred očmi, kako važni so pravi učiteljski zbori, smo večina kranjskih učiteljev že davno želeli, da bi se enako svojim tovaršem po sosednih deželah tudi mi enkrat snideli in zborovali. l)a bi se vstrezalo tej splošnji želji in da bi se pozabil ravno sedanji vgodnji čas za to, vstanovil se je v Ljubljani odbor, ki je prevzel nekako težavno nalogo, da je osnoval pervi učiteljski zbor in sklical k zborovanji svoje brate in prijatelje. Vidi se danes, da ta želja in klic nista bila zastonj. Priromali ste k nam, dragi bratje učitelji, iz vseh strani naše Ijube dotnovine, da bi se posvetovali, kaj bi bilo na korist in blagor našim sedanjim Ijudskim šolam, in da bi zraven tega tudi potožili eden drugemu svoje reve in nadloge, pod kterimi že davno brez zdatne pomoči zdihujemo, in da bi se v tej združbi vterjevali za daljno delo. V tem duhu tedaj v imenu osnovalnega odbora priserčno pozdravljam vse brate ucitelje, ki dubro razumete svojo nalogo in ste v današnjem pervem učiteljskem zboru! Ravno tako tudi vsem našini prečastitim prednikom in blagim prijatlom, ki so prišli tii sem, kličem iz globočine svojega serca: Uobro došli! Pri vsaki reči pa je red pervi pogoj; to mi učitelji prav dubro vemo iz lastne skušnje, ia da bi to tudi pri zborovanji pokazali, je osnovalni odbor sestavil opravilni red za današnje zborovanje. Priporočam ga slavnemu zboru, da bi ga sprejel, in da bi se poteru vsakdo na tanko po njem ravnal. Imate ga že vsi v roki; taki le je: opravi Ini red. 1. Kdor hoče v zboru govoriti, se mora popred pri pervosedniku oglasiti in mu svoje imč naznaniti. 2. Govoriti se mora, ne pa brati. Obravnava se po slovenski; razgovarjati pa se sme poljubno, v slovenskem, ali v nemškem jeziku. 3. Vsak govornik sme o eni reči ledvakrat in nikoli čez četert ure govoriti. Le takrat, ko bi bilo treba kaj razjasnovati ali kaj osebnega omenjati, da pervosednik komu večkrat besedo. 4. Kedar kdo govori, ga ne srae nihče motiti; le pervosednik ima pravico govornika opominjati, ali mu še celo besedo odtegniti. 19* 5. Nasvetovalec ali poročevalec v kakej reči ima po splošni obravnavi še besedo. 6. Po vsaki dokončani obravnavi pervosednik zboru naznanja nasvete v glasovanje in sklepovanje. Da se bode pa ta red mogel izpraševati, inora biti eden, ki bo zbor vredoval in še dva, ki bota zapisovala vse to , kar se bo v zboru govorilo in sklepalo, t. j. imeti moramo svojega pervosednika in dva zapisovalca. Prosim , volite in izvolite med seboj moža, ki mu zaupate, in njegova dva poraagavca! Tako, slavni zbor, izgotovljam svojo dolžnost kot načelnik osnovalnega odbora". Izvoljen je bil s klicovanjem A. Praprotnik za pervosednika. Na to g. Fel. Stegnar, učitelj v glavni šoli v Idriji, nasvetuje za zapisovalca g. Fr. Gerkmana, učitelja v c. k. normalki in Mat. Močnika, učitelja v mestni glavni šoli, kar mu ves zbor priterdi. Izvoljeni prevzamejo to opravilo in pervosednik govori živo ginjen blizo tako le: ,,Slavni zbor, častiti gospodje tovarši! Priserčno se vam zahvaljujem za čast in za vaše veliko zaupanje, ki me je postavilo na takraj. \e bije mi malo serce, ko vidim pervikrat toliko zbranih svojih bralov. — Dobro vem, da sem prevzel težavno nalogo; upam pa, da mi bote to breme zlajševali s tim, da me bote podpirali in z menoj vred skerbeli, da bo naš zbor vredno in dostojno izverševal svoje ranogoverstne zadeve. Važna ura nam sedaj bije. Pervikrat smo kranjski učitelji zbrani, da bi odkristoserčno govorili o dobrem in hudem naših Ijudskih šol in o svojih zadevah. Tehtno bo, kako bodemo reševali zastavljena vprašanja. Pomenki ti ne bodo pošumeli in ne bodo zaperti ostali v tem ozidji, lemuč doneli bodo dalječ po domovini naši in tudi k našim bratom v daljne kraje. Pričakujemo in s upljivira sercem želimo, da se bodo ti naši pervi glasi razlegali tudi na pripravni kraj, kjer se bode na nje oziralo. — Ne pozabimo tedaj, kaj tirja in pričakuje danes od nas vera, domovina in deržava! Obnašajmo se možato, pa vendar uiirno! Vsak, kdorhoče govoriti, naj svoje ime da na listku enemu g. g. zapisovalcev, ali pa naj ga pove meni, preden govori, in po tej versti, po kteri se bodo govorniki oglaševali, bodo tudi govorili. In tako, dragi bratje! lolimo se dela z božjo pomočjo ! Izrekam tedaj, da se sedaj začenja pervi učiteljski zbor. Pervo vprašanje je: ,,Kaj je pomanjkljivega pri naših ljudskih šolah, in česaživo potrebujejo?" Pervi za odgovor se je oglasil, g. Fr. Govekar, učitelj z Iga ; on naj tedaj govori!" G. Govekar pravi v vvodu, da je ni reči pod solncem, ki bi ne imela pomanjkljivosti; tako je tudi pri ljudski šoli. Pomanjkljivosti so pa, kar zadeva izrejo in kar se tiče poduka. On govori le o pervih, kakor se je kazalo letos pri konecletnih šolskih preskušnjah. On misli tukaj postave, vsled ktere se otrokom po Ijudskih šolah šolska darila ne dajejo. Nikakor se ne upira ukazom slavne vlade, a spodbija neko mnenje dunajskega učiteljskega društva ,,Volksscliule". Po prav čverstem govoru predlaga, da naj bi slavne šolske vrade prošnjo učiteljskega zbora, da bi se po naših ljudskih šolah zopet dajala darila, blagovolile izročiti slavnemu ministerstvu. *) Ves zbor s pohvalo priterdi (emu predlogu. Za drugega govornika se oglasi g. M. Japel, učitelj vKošani. Njeinu je poglavitna pomanjkljivost v ljudski šoli ta, da otroci neredno v šolo bodijo; pravi, da je v nekterih krajih poglavitni vzrok temu revščina. Kedar otroci opravijo pervo sv. spoved in obhajilo, se pa šolske klopi naj več izpraznijo. Potem predlaga to le: I) Vsi za šolo vgodni otroci naj začnd v šolo hoditi precej o začetku šolskega leta; 2) naj se zanikerneži precej o začetku naznanjajo šolskim prednikom, da jih ti po postavi silijo v šolo; 3) duhovni učitelj naj otroke celo leto redno podučuje v določenih urah in ne posebpj, in preden otroci ne izveršijo vsakdanje šole, naj jili ne pušča k sv. obhajilu; 4) kjer je čez 100 učcncev naj se nepravita dva razreda ; 5) otroci naj hodijo od 7. do 14. leta v šolo ; nedeljska šola pa naj se vsa predrugači; 6) vsaka šola naj ima prostoren vert za djansko podučevanje v sadjereji, v gospodarstvu, za telovadbe i. t. d.; 7) zastonjske šolske knjige (Gratisbiicher) za uboge učence naj se prepuščajo učitelju, da jih on razdeluje med uboge; tudi letni proračuni za šolske potrebe, med ktere naj se tudi zahteva pisalno orodje za uboge učenee, naj oskerbuje učitelj. 8) Potrebujemo še enega ko- •) Ta prav overst in lep govor bode nTov." drugo pot prinesel. Vredn. ristnega berila, ker dosedanji dve ne zadostujete; potem nam je treba slovenske praktične slovnice, pomočnih knjig i. t. d. 99 Okrajno šolsko svetovalstvo naj ostane, kakor je bilo; krajnega pa ni treba, ker taki višjibi gledali le zasvoje otroke i. t. d. 103 Cerkvenikova služba naj se odpravi od učiteljeve službe. G. M. M 0 6 n i k misli, da je mnogo tega, kar g. J apel nasvetova, že v postavi določeno, ali pa spada v to delokrožje, tedaj nasvetuje, da bi se o teh rečeh prestopilo na dnevni red. V tem ga podpirata g. J. Saje, uditelj iz Predoselj, in g. Jos. Levičnik, učitelj iz Zeleznikov. Putem se zopet vname 0 tem razgovor med g. J a p e 1 n 0 m in g. M. M o č n ik 0 m; tudi se razgovarjajo 0 tem g. J. J u v a n , učitelj iz glavne šole v Cernomlji, g. Levičnik, Bl. Ambrožič, učitelj v glavni šoli v Ipavi in g. J. S a j e, — in toliko da ne z vsemi glasovi se sprejme g. Močnikov nasvet, da se nadaljuje po dnevnem redu. G. J. Erker, učitelj iz Stare loke na Kočevskem, govori (po nemški) 0 učiteljih, 0 šolskih pomočkih in učencih , kajti ti so poglavitni faktor pri podučevanji. Kar zadeva učitelje, morajo biti zmožni, da razumevajo tvarino, ter jo metodično razdeljujejo in obravnavajo, kakor to otroci morejo razumevati. Pravi, da se mora učitelj dalje izobraževati. Za pomočke k šoli svetuje tudi njivo in vert. Kar zadeva obiskovanje šol, meni, da se sedanje šole niso mogle polniti; učitelj je mogel toževati, in s tim si je nakopoval sovraštvo, posebno pa tam, kjer je bil šolski denar v navadi. Sedaj naj šolski svet to reč prevzanie; učitelj naj sanio zapisuje zamude, in zato naj ima krajni šolski svet pravico, da zapisnike pregleduje. Za vsako zamudo naj bo 20 do 50 kr. kazni, in ako kak učenec ne pride mesec in dan v šolo, naj se iz šole izključi. Poslednjič razodeva svoje zaupanje do novo šolsk e postave. G. J. J u v a n pravi, da bi bilo za daljno učiteljevo izobraževanje potrebno, da bi se na kraji ali sedežu okrajnega solskega sveta osnovala učiteljska društva. Preparandija naj bi se raztegnila za 3 leta, eno Ieto potem bi pa veljalo zadjanski poduk, t. j. učiteljski pripravniki naj bi hodili poslušat, kako se podučuje v c. k. nornialki pa tudi v mestni glavni šoli i. t. d. G. M. Kuster, učitelj glavne šole v Kranji, svetuje, da bi se v pripravniško šolo jemali mladenči, ki so izveršili spodnjo realko, ali nižjo ginmazijo. G. dr. A. Jarec, vladini komisar, pravijo, da je vse to že postavno in se tudi brez izjeme na tanko izpolnuje. G. J. Juvan pravi, da bi se v pripravniško šolo jemali le duševno zniožni učenci, in da bi se nauki v tej šoli predrugačili in pomnožili. G. dr. A. J a r e c, vladini komisar, odgovarjajo na to, da je težavno izbirati pravih Ijudi; učiteljske pripravnice pa se bodo prestrojile in tudi nauki se bodo raz.širili. G. Fel. Stegnar obžaluje, da se v pripravniški šoli ni naučil gosti, ter želi', da bi bil poduk na gosli za pripravnike zapovedani nauk in tim bolj, ker učitelj poteni, ko se je že ves božji dan ukvarjal z učenjem in govoril v šoli, mora učence na zadnje še v petji podučevati in jim peti. Ker ,,učiteljeva pljuča niso kovaški meh", naj se gleda na to, da se nastopni učitelj saj toliko nauči gosti, da bode niogel vsako šolsko in cerkveno pesern na pervi glas gosti, kar se v dveli letih vsakdo lahko nauči, ako iuia le ulio za to. 1'ravi tudi, da naj se učenci glavnih šol zadnje dve leti uče po glaskah peti. G. J a n. E p p i c li, učitelj v c. k. normalki, govori (nemški) zoper poldnevne šole, ker zavoljo kratkega časa ne morejo storiti toliko, kolikor se tirja od njih. Xašteva dalje vse, kaj morejo ljudske šole vse izveršiti. Ako pa se otroci podučujejo le pol dneva, je pa neniogoče, da bi se kaj prida naučili. Polduevne šole so Ie za silo, in naj se odpravijo ; vendar o tem ne stavi nikakovega predloga, ker to mu je le lepo vošcilo. G. Juri Uranič, učitelj iz Preserja, pravi , da naj bi se šolski prazniki prenaredili in ravnaii po okoliščinah vsakega kraja, ker kmečki starši pri velikem delu potrebujejo svoje otroke ali pri delu, ali pa za varha pri malih otrocih. G. J o s. L e v i č n i k govori z živo besedo in terdi, da naše Ijudske šole vendar niso tako slabe, kakor se meni in govori. Djanjsko se kaže, da naše šole kolikor toliko ne zaostajajo. Knjige, posebno te iz društva sv. Mohorja so že zeld razširjene med Ijudstvom in po cerkvali se vidi, da naj več vsa niladina moli iz bukvič. Mi učitelji le natančno spolnujemo svojo dolžnost, in kjer je potreba, prosimo, da se nam popravijo ali dajo boljše šolske knjige. Ako bodo starši videli, da nii učitelji vcstno spolnujemo svoje dolžnosti, radi bodo otroke v šolo pošiljali in tudi otroci bodo sami silili v šolo; ven in ven brez izločka pa tudi ne uiore otrok vselej v šolo priti. G. M. M o c n i k misli, da to, kar g. J. U r a n i č zahteva o prenaredbi šolskih praznikov, bode po novi postavi določeval okrajni šolski svet po §. 23., točki 13. G. J. Skerbinec, učitelj iz Kamne gorice, sveluje, da naj bi imela vsaka šola kaj dobrih časopisov, p.: ,,Novice", ,,Danico" i. t. d, G. Fel. Stegnar pravi, da bi zvedenci preglcdovali in popravljali šolske knjige, in misli, da bi se to naj bolje izverševalo z združenimi močmi, torej nasvetuje, da naj se tudi na Kranjskem, kakor po drugih deželah, osnuje učiteljsko društvo. Pervosednik pravi, da je to važno reč že osnovalni odbor imel pred očmi, ter se je o teni posvetoval in tudi že osnoval pravila za družbo vseh učiteljev na Kranjskem. Ako slavni zbor ta pravila odobri, jih bode odbor potem predložil slavni vladi, in ako jih tudi ta poterdi, se bodo natisnila, in razpisala se bodo povabila k temu društvu. G. Fr. Gerkman bere načertana pravila. Zbor jih enoglasno sprejme. Po predlogu osnovalnega odbora se sklene: Odbor naj predloži ta pravila slavni vladi, in ako bodo poterjena, sprejema odbor ude, in društvo je vterjeno (konstituirano). Vse to zbor enoglasno odobri. Na versto pride drugo vprašanjo: ,,K a k o b i s e v ljudskišoli z drugiminauki združeno pospeševalo u m n o, n a r o d ii o g o s p o d a r s t v o i n obertn i j s t v o ?" Pervi o tem govori g. F e I. S t e g n a r. Pravi, da naj se učitelj sam veliko uči in bere iz zadevnih knjig in časopisov, ter naj ta nauk o prilikah vpleta v druge nauke, v branje, šleviljenje, spisje i, t. d. Vse to pa naj se godi' na narodni podlagi, ter je zoper to, da bi se vsi otroci v Ijudski šoli silili s tujim jezikom, ker vsi ne šolajo dalje. Čemu bi se zavoljo nekterih učencev v šoli mogli vsi drugi učiti tujega jezika, da po tej poti šoli manjka časa za druge boij djanjske poduke! Ljudske šole niso samo za to, da bi učence pripravljale za srednje šole, temuč so šole za Ijudstvo. — Za gospo- darski in obertnijski poduk pa nam je treba tudi pripravne domače knjige. *) Nasvet, da naj se sestavi doniaea pomočna knjiga o gospodarstvu in obertnijstvu, se enoglasno sprejnie. G. J. Jerše, učitelj iz Logateca, misli, da se gospodarstvo brez kazavnega poduka ne more učiti, in da se učitelji tega ne bodo navadili, ako tega sanii ne vidijo in ne skušajo; za tega voljo naj bi se že učiteljski pripravniki v tem nauku djanjsko podučevali. \asvetuje, da naj bi se slavna kmetijska družba v Ljubljani prosila, da bi tudi učiteljskim pripravnikom dovolila hoditi v njen vert, kedar se djansko podučuje o kinetijstvu. Ta nasvet se sprejme. Na versti je zadnji razgovor: VK ako bi se stalno z b o I j š a I e slabe okoliščine o učiteljski p 1 a c i" ? Ta razgovor je bil tisti, okoli kterega se je vertila naj več vsa učiteljska skupščina; vnamejo se torej prav živi pomenki. Pervi o tem govori g. M. Močnik. Pojasnuje, da se je pri šolstvu, kar se je zacelo, vse spremenilo. Od učiteljev se dan za dnevom tirja več učenosti in tudi več p o d u č evanja. Ucitelj na deželi ima svojo plačo kakor orglavec in cerkvenik, kakor učitelj pa celd malo, ali čisto nic. Tudi po mestih si mora učitelj iskati poslranskili zaslužkov, da more živeti. Nova šolska postava nam prenareja nadzorništvo, a o plači nič ne govon'. Prosimo, sej prositi snie vsakdo! prosirno, morebiti, da dobiuio kaj sedaj, ko inia deželni zbor postavo zastran šolskega nadzorništva v rokah ! Preden pa kaj prosimo , morauio se pa sediniti o podstavnem vodilu ali načelu (principu), kajti to, kar sedaj učitelj dobiva in pa še zboljšane plače ne bomo niogli imeti. Po takem vvodu popraša govornik svoje tovarše: ,,Ali hočemo še biti cerkveniki (mežnarji)?" Da bi se o tem važnem vprašanji učitelji pogovorili, pervosednik prejenja sejo za pet minut. Potem pa se o tem v seji dalje pogovarja. Pervi se oglasi g. Fr. Adamič, ucitelj iz Smartna pri Litiji, in pravi: *) Ta g. Stegnar-jev spretni govor bode ,,Tovars" tudi vsega prinesel. Vredn. ,,Plača za orglavca in cerkvenika naj se odšteva od učiteljeve plače". To zbor z večino sprejme. G. Bl. Kuhar, učitelj iz Polja priD. M., pravi: wOrglavec naj bo ljudski učitelj, a cerkvenik ne, in kar je iinel učitelj sedaj plače, naj se odslej dobiva po drugi poti". Zbor to sprpjme. G. M. Japel vpraša: ,,Kje pa bi sejemal denar, s kterim bi se učitelju doplačevalo ?" G. Adamič pravi: ,,UčiteIj naj bo plačan, kakor učitelj; orglarija in mežnarija pa naj niu bode nameček". Ta nasvet ves zbor ogromno pohvali in sprejme. G. Močnik svetuje, naj se to po ločenji v principu vsakerau na voljo pušča, da to sara vravnava s cerkvenim predstojništvom. G. Fel. Stegnar temu svetu priterjuje. G. Močnik govori dalje: »Da bi se mežnarjeva služba ločila od učiteljeve službe, bi bilo koristno na obe strani; da pa orglarjeva služba ostane pri učiteljevi službi, se bo tudi vstrezalo na obe strani". Po daljnem tem govoru se o učiteljski plači to-le sklene: Šolski denar od posamnih otrok in vsi drugi dodatki ali nakladi za šolo po posamnih soseskah naj nehajo; potem naj s e razpiše občni šolski davek, in šo!a naj bo deželna naprava. Potem se je govorilo posebej o placi učiteljev pri malih šolah in o plači učiteljev pri glavnih šolah. Določi se: Po malih in glavnih šolah naj se ime podučitelj odpravi. Učitelji naj se štejejo od verha na vzdol, in naj se imenujejo pervi, drugi, tretji, četerti i. t. d. učitelj. Zadnji učiteljvmali šoli naj ima 300 gold. Začasni pervi, drugi in tretji „ 350 „ Poterjeni pervi, drugi in tretji ima 400 gold. in vsakih 10 let 50 gold. poboljška. Poterjeni in začasni učitelj naj iraata zraven te place tudi naj raanj 50|~J0 verta. Vsi pa naj imajo zraven vspga tega prosto stanovanjeinkurjavo. Učitelji na glavnih šolali naj imajo brez razločka po 400 gold.; — poterjeni pa vsakih 5 let 50 gold. poboljška. Vsi naj imajo enake pravice in naj vodijo svoje učence od 1. razreda naprej. Poleg svoje plače naj imajo tudi kraju primerno odskodnino za stanovanje. Učitelji malili in glavnih šol naj imajo enako učiteljem srednjih šol polno pokojnino ali penzijo, ako stopijo v pokoj; ravno tako naj vživajo tudi njih vdove in sirote enako javnim vradnikom primerno pokojnino in poboljšek. Vse to poterdi zbor, in tudi sklene, da naj pervosednik in zapisovalca izdelajo v tej zadevi prošnjo in jo v imenu zbranih učiteljev dajo slavnemu deželnemu odboru. Dnevni red je doveršen. Pervosednik naznanja, da so učitelji, ki se sedaj uče v kmetijški šoli na Uunaji in posebej še 8 ondašnjih kranjskih učiteljev poslali pervemu učiteljskemu zboru na Kranjskem po telpgramu pozdrav. Pervi se glasi: nSluaatelji kmetijske šole na Dunaji vas vse, serčno pozdravljajo in vam prijazno roko podajajo". Drugi telegram je taki le: ,,Pervemu učiteljskemu zboru na Kranjskem serčen pozdrav in naj boljši vspeh!" Ves zbor kliče: ,,Slava jim!" in g. Fel. Stegnar nasvetuje, da naj se verlim učiteljem na Dunaji precej po lelegramu odzravlja, kar se občno zadovoljno sprejme. Pervosednik bere povabilo Ijubljanskega dramatičnega društva, ktero vabi učitelje zvečer ob '/28 uri v narodno čitalnico na veselico. Na zadnje pervosednik naznanja žalostno novico, ktera je ravno med učiteljskim zborovanjem dospela v Ljubljano, da so prečastiti gospod prošt Jernej Arko v Novem mestu umerli. Zbor je ginjen pri tem sporočilu. K sklepu pervosednik govori: nSIavni zbor! Mnogo smo govorili, toda čas nam poteka. Kar še morda danes nismo izgotovili, prihranimo in pripuščujmo prihodnjim — boje da za nas boljšim časoni! Vsak sebi gremo s terdnim zaupanjem, da naši glasi o šolstvu in učiteljstvu ne bodo glas vpijočega v puščavi. Obljubimo, da bomo z zedinjeno močjo — eden za vse in vsi za enega stali, kjer bode treba delati za blagor naših Ijudskih šol in za našo pravično reč. In naj se naše vnanje okoliščine — šolska postava i. t. d. razmotajo, kakor si bodi, mi ostanemo zvesti svoji nalogi, da bomo v nasih šolah skerbeli za tisto omiko in odgojo, ki ima svojo korenino v verno - nravnem in pravem narodnem z n a č a j i. Preden pa se razidemo, izpolnimo še drugo svojo dolžnost! Zahvaljujmo se slavnemu mestnemu zastopništvu, ki nam je gostoljubno odperlo svojo dvorano za naše pervo zborovanje in recimo: Slavno mestno zastopništvo in naš župan dr. Costa naj živi!" Ves zbor kliče trikrat : ,,Živio!" Pervospdnik nadaljuje: MZahvaljujmo se našpmu precastitemu proštu in c. k. šolskemu svetovalcu, ki so danes na mestu c. k. komisarja poterppžljivo posluiali naše zborovanje in od kterih tudi pričakujpmo ponioči in veljavne besede za našo red. Bog jih živi !•' Ves zbor kiiče trikrat: ,,Živio !" Gospod c. k. komisar prijazno obljubijo, da bodo po svoji moči radi pripomogli, da se urcsniči, kar je bilo v tem zboru dobrih vošil in sklepov. Pervosednik: ^Zahvaljujmo se tud našemu škofijkemu šolskemu višjemu ogledniku, prečastitimu g. korarju Jurju Zavašniku in vsem drugira slavnim gospodom in našim prijateljem, ki so nani skazali to čast, da so prišli v naš zbor. Bog jih živi!" Ves zbor kliče trikrat: wŽivio!" Pervosednik: ,,Konečno izrečem z dolžnim spoštovanjem še ime tistega, pod čigar kriloni cvete omika in odgoja, in kteremu kažemo tudi mi kranjski, slovenski učitelji zvesto serce ter tudi po njegovi mogočni besedi pričakujemo za šolstvo in učiteljstvo boljših časov. Našeniu presvetlemu česarju Francu Jožefu I. navdušeno zakličimo trikrat: Slava! slava! slava!" Ves zbor trikrat navdihnjeno ponavlja ta klic. Pervosednik : ,,S tim klicem tudi izrekain, da je sklenjen pervi zbor ljudskih učiteljev na Kranjskem". Po dokočaneni zboru pervosedoik vabi vse deležnike učitelje, da naj grejo kosit v gostilnico ,,K zvezdi", ker jim je nek niili dobrotnikkosilo plačal. ,,Bog mu daj srečo in zdravje!" se čpz in čez glasi' med učitelji, ki odbajajo iz dvorane in grejo k skupnemu obedu. 144 učiteljev je sedelo pri mizali in kosilo vkup, gotovo naj vec vsem naj veseljša južina v življenji. — Pervo napitnico vzdigne pervosednik na slavo presvetlega cesarja, pri kteri vsi učitelji gromeče zapojd cesarsko pesem. Drugo napitnico posveti pervosednik v.sem učiteljskim prednikom, prijatlom in milioi podpurnikoni, posebno pa mileniu dobrotniku tega dneva, in ^Koljkor kapljic, toljko let!" zadoni' po vsi obednici. Tretja napitnica pa je veljala učitelski zlogi, ktero naj niili Bog vedno hrani in živi ined nami! Verstilo se je potem še več drugih napitnic, in gotovo naj več z naj boljšim serceni. Zvpcer ob ya8 uri je bila v narodni oitalnici veselica, ki jo je dramatično društvo napravilo na čast učkeljskemu zboru. Igrali ste se igri: ,,Igra pike"in ,,Ravna pot naj boljša pot". Poslednjo je poslovenil in po domačih šegah vravnal nekdanji učitelj na Vinici, verli B. Tomšič. Vsi gospodje igralci in gospodičine igralke so se pri obeh igrah, posebno pa pri zadnji učiteljski prav posebno odlikovali. Učitelji, kterih je bilo ninogo v tem gledališču, so se prav serčno radovali. Hvala verlpmu dramatičnerau društvu za ta prijetni večer! Med to veselico je prišel učiteljskemu zboru tudi ta-le serčni telegram pražkih učiteljev: Zbranira bratom učiteljem govoriti: ,,Xa zdravje!" Drugi dan, ko so učitelji odhajali iu se poslavljali, je bil povsod le ta glas: ,,Zalnaj bode vsakemu učitelju, ki ni bil pri pervem učiteljskem zboru!"