• *
Subscription lor U-mted States (except Chicago) per year $3-oo, for Europe $3.-50. For City of Chi.
US I ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO
STEV. (No.) 130.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 4. NO VEMBRA—SATURDAY, NOVEMBER, 4. 1922.
LETO (VoL) VIZI
TURKI SE PRIPRAVLJAJO ZA MIROVNO KONFERENCO.
ČUDEN SLUČAJ.
Na Dunaju je ozdravel v norišnici človek, ki je znorel že pred več Istned Paša kot 10 leti. Ko je znorel in prišel
RAZNE NOVICE.
FAŠISTI NASTOPAJO PROTI KOMUNISTOM.
Rim, 3. nov. — Fašisti v Italiji so pri-, čeli proizvajati resne patrijotične korake; proti komunistom. Vsakemu, ki se jim
C ar igran. 3. nov. -
se je danes poslovil od Angorske	v norišnico je imel 5 tisoč kron v
vlade in se podal v Smirno, odkoder	zlatu. To je ravnateljstvo norišnice! količkaj sumljiv, da je komunist, ga
bo v kratkem odplul v Italijo in od-	spravilo v pisarni. Ko ie človek oz-
tam v Luasanne v Švico, kjer se bo	dravil in ozdravljen odhajal iz no-
vršila mirovna konferenca med Gr-	rišnice. dali so mu teh 5 tisoč kron
ki, Turki in zavezniki glede bližnje-	nazaj. Toda človek je zahteval, da bi
ga vshoda.	,	mu dali mesto zlata, papir. Dotični
SPOMINI O REV.
JOS. TOMŠIČU.
(Napisal Rev. M. J. Golob.)
'ui ivuii\.ivaj suiiiijiv, tia je rvuiii uiiisi,
vjamejo, obrijcjo po obrazu če je pora-; ščen in mu naslikajo na obraz italijan-' sko zastavo.
BOLJŠEVIŠKEGA ZASTOPNIKA PRETEPLI.
Rim. 3. nov. — Glasom vesti iz Rima,
Turška zbornica v Angori je baje ravnatelj mu je pa seveda odštel več; so se mlajši fašisti zbrali pred stanova-
podelila Ismet Paši turškemu zuna- stotisoč kron.
njemu ministru polno moč. da zasto-j -Kaj je to?" vpraša začuden bol-pa uradno Turčijo s svojo delegaci- nik, ki ni prav nič vedel o svetovni jo v Luasanne.	vojski in sedanji vrednosti denarja.
Pri slovesu od zbornice je Ismet "To je vaš denar?" odgovori u-Paša govoril: "Mi imamo danes naj- radnik. močnejšo armado! v Evropi. Naša <«Moj <ienar? Vi ste
armada bo prisilila vse nasprotnike, ki ciljajo proti našim ciljem, da sprejmejo naše pogoje, ki jih zahteva naša popolna neodvisnost. Naši vojaki, če potreba se bodo borili. Vsi do zadnjega so pripravljeni umreti za svojo domovino in njene koristi.
"Nadejamo se seveda, da v to ne
se gotovo zmotili. Jaz sem vam dal samo pet tisoč kron.
Uradnik ni mislil na to. da ta revež prav nič ne ve, kaj se godi na svetu.
"Ne nisem se zmotil! Toliko so vredne sedaj zlate krone!"
njem ruske boljševiške trgovske misije v Rimu. Ker se jim je tajnik misije M. Vorowski nekaj obotavljal, so ga fašisti povaljali in pretepli.
GRKI IZPRAZNILI TRACIJO.
Carigrad. 3. nov. — Britanski poveljnik angleških čet v Carigradu je danes pregledal več delo^ Tracije in izjavil, da ie Tracija že po večini izpraznjena do reke Marice.
KATOLIŠKI YOLILCI KANSASA, NE POZABITE.
"	Kansaški governer Harry Allen je
Rev. Josip Tomšič, poslednji dve govoril v Great Bank Kas. in rekel leti duhovnik v bolnici sv. Rafaela! med drugim: "Vas, katoličani, v New Haven. Conn., je v pondeljekj ki pravite:" Ne bom volil tega ali dne 30. oktobra ob 5:30 P. M. umrl.j tega moža, ker & katoličan, jaz P3-Podpisani sem rajnega poznal samo stavljam vero pred politiko, naj bo poslednji dve leti. Zato bo gotovo sram! In vas, ki pristopate h Ku kdo drugi izmed starejših njegovih Klux Klanom češ: ker da je ta or-poznanih bolj poklican opisati nje- ganizacija za nadvlado belokožcev govo življenje in delovanje za časa in v obrambo proti katoliški cer~ njegovega bivanja v Ameriki tekom kvi, naj bo tudi sram, še enkrat pra~ dvajset let.	vim: sram Vas bodi!"
Človek pogleda denar, pogleda bomo prisiljeni, da bi zopet prijeli liradnika, postoji nekoliko, potem se za orožje. Mi se nadejamo, da bojpa ZRru(Ii na stol
"Toraj sem še vedno nor? §e ni-
VELIK PORAZ SOCIALISTOV V ANGLIJI.
London. 3. nov. — Angleški socialist: so doživeli velikanski fiorazpri občinskih volitvah. V samih londouskih pred-1 mestjih in trgih so izgubili socialisti okoli 220 sedežev. Angleži pač niso kranjski Janezi, da bi se dali vleči za nos! Kaj bo porekla nato neki tetka Prosveta?
Kolikor jaz vem je obkratkem tole: Rodil, se je pokojni gospod Jos. Tomšič 26. jan. 1867. v Tacnu nad Ljubljano. Tam je pohajal v ljudsko šolo. Gimnazijo je dovršil z odličnim uspehom v Ljubljani. Iz njegovih gimnazijskih let je bilo zanimivo poslušati pokojnika pripovedovati koliko je potoval po svoji domači
. Da pa more kak governer biti tolik nevednež v tako važni stvari, kakor je ravno katoliška cerkev in Ku Klux Klanizem — naj ga bo pa tudi sram. Kdaj je še kak katolik rekel v Ameriki, da ne bo volil, tega ali tega kandidata zato ker ni katoličan ? — Nasprotno pa, zakaj si nobena stranka ne upa katolika posta-
mirovna konferenca nam dovolila.
kar je našega in da se bodo naši možje in fantje, ki so sedaj v arma-
sem ozdravljen !" Prijel se je za glavo in nazaj znorel. Še isti večer je di zopet vrnili na svoje domove v j^j ^rj
mir, do katerega so upravičeni."	_ _
Pri teh besedah je opaziti, da je VELIK ZAJTERK
islamski t:n 1» zopet navdal turška srca z ošabnostjo in vojnim duhom
NEMCI SE NE DRŽE RAZOROŽE-VALNE POGODBE.
Rerolin, 3. nov. — Angleški list Times v Londonu napada zaveznike, zakaj ne nastopijo proti Nemčiji, ker slednja baje ustanavlja nekake Turnvereine, kjer se zbirajo vojni veterani. Ti veterani ima-POMAGA svoje \fr>jaško ekserciranje, imajo pus
MOŽGANOM.
Kaj je bolje za možgani velik zaj-
do kristjanstva. Besede Ismet Pa- tre^ majhen?
še značijo, da Turki ne bodo odjen- -- odstotkov amerikanskih zdrav-jal, od svojih zahtev.	nikov se je izjavi,() za to fJa je boJj
I urski nacionalisti so dosegli dru- dravo za možgatle) ako je človek go važno zmago pri zaveznikih. Ca- velik zajtrek> majhen obed in večjo r,grajska izmišljena vlaoa. ki teme- večerjo. Kakor znano vsi amerik; I Iji na temeljih reakcije je skušalaf ski "businessmani"
imajo
in zjutraj
priti na mirovno konferenco, toda ve,ik zajtrek> za opoldne le kratek _
nacionalisti so zagrozil, zaveznikom, "lunch" (malca). in dobra večerja, pa
pravijo, da jim to zelo služi celi dan pri njih napornem duševnem delu.
da jih ne bo na konferenco, ako do volijo izmišljeni vladi na konferenco. Velika večina turškega prebival stva soglaša z nacionalisti vsledtega so njih voditelji prepričanja, da so
-o-
SIBA ZA POREDNE DEČKE.
V Londonu je policijski komisar
ke in so. kot redni vojaki.
KONFERENCA ZA PREKLIC VOJNEGA DOLGA.
Pariz. 3. nov. — Kvropejski finančni strokovnjaki se bavijo z vprašanjem, kako naj hi se prišlo do kompromisa za preklic vojnega dolga. Evropa ne bo nikdar finančno ozdravela, ker njeni dolgovi so preveliki. Y kratkem namera' iijo sklicati mednarodno konferenco glede tega vprašanja.
-o--
ITALIJANSKI POSLANIK V PARIZU RESIGNIRAL.
Pariz. 3. nov. — Italijanski poslanik Sforsa v Parizu je poslal sedanji vladi v Rim svojo resignacijo. Sforsa se boji. da bi ne mogel ustrezati fašistom, ki so sedaj na vladnem krmilu v Italiji.
o
edino nacionalisti upravičeni zasto- oickson priporočil šibo za mlado- TRGOVEC S ŽENSKAMI OBSOJEN
i.___• 1 _ _ • ^_____ ___ 1_ ____C___1	i	XT A . ^ T I?T
deželi in sosednji Štajerski. Njegov viti za kandidata za predsedniško-oče, istega imena, je hodil na del > mesto Združenih Držav? Samo za-v takozvane "glažute" (Glasshuette) radi Metodistovskega, fanatizma, kakor so tedaj obstajale ob severni kar je tudi governer Allen. Kakor steni Pohorja v bližini slikovitega Pred leti v New Yorku, ko je bil trga Ruše in pa v okolici Zelenega Glinn kandidat za govemerja in so travnika in Kotlje (danes Wies und ravno metodisti zagnali strašen krik Koeflach) nedaleč Nemškega Pod- Proti njemu, ker je bil kandidat čtrtka (Deutsch Landsberg).	praktičen katoličan, tako bi se zgo-
Ker ni nikdo prerok v svoji do- diI° z vsakim katoliškim kandida-movini. kakor je pokojni gospod več- t0m" Zat° naj* Soverner Allen kliče krat rekel, se je odločil vstopiti v sramotno na sebe na s™je ver-centralno semenišče v Gorici kot ho- Ske tovarise- "Jaz	katolik." je
go sloveč za Tržaško škofijo, kjer je dejaK "sem Metodist prostozi-bil 1891. posvečen v duhovnika. dar 33' stopnje in Vitez T^P1^ Koliko let je bil v dušnem pa- ~ Seveda to pa razloži n'^ov za~
pati turške interese na konfenrenci. letne hudodeice. »jaz seni proti te_
mu. da bi se mladoletne zločince za
VLAKA TRČILA; 13 UBITIH.
Chatelelaudern. Francija, 3. nov. — Na progi Pariz-Brest sta danes trčila eks-presni in tovorni vlak. Pri nesreči je bilo 13 oseb ubitih in mnogo poškodovanih.
NAZNANILO.
Chicago, 111. — Prihodnjo nedeljo dne 5. novembra točno ob pol 2. uri popoldne se vrši redna mesečna seja Slovenske Podporne družbe sv. Mohorja, v cerkveni dvorani sv. Štefana. Vsi člani so prošeni, da se te seje polnoštevilno udeležež ker
piralo po ječah. Priporočam pa, da se jih kaznuje s šibo tako. da bodo pomnili celo svoje življenje."
VABILO ZA NA JAVNI SHOD!
Chicago, 111. — Slovenski demokratični klub vabi tem potom vse Slovenske volilce in volilke na javni shod. ki se bo vršil prihodnpi pondeljek dne 6. novembra točno ob 8. uri zvečer v dvorani sv. Štefana na 22nd Place in Lincoln Street.
NA 40 LET.
Muskegon, Mieh_. 3. nov. — Raymond Rv^en Wilson, obdolženi trgovec s žen-j skami. je bil danes obsojen od porote na io let ječe. Wilson je star 41 let in ima veliko sličnih zločinov na svoji vesti.
^^ «■ j«.	* uusncm \m- ...
stirstvu doma in fcedaj je prišel viSlepljCn fanatizem- ~ Radovedni Ameriko, mi ni natanko znano. — Smo' kaj bodo rekh na to tisoči ka~
Znano mi je. da je prišel v Ameriko na poziv pokojnega škofa Rt. Rev. Stariha. V njegovi škofiji Lead, S. D. je bil približno eno leto kot hrvatski župnik. Ostro podnebje se-verozapada ni prijalo njegovi neravno močni in trdni konstituciji. Zato se je odzval pozivu slovenskih rojakov v Forest City, Pa., ki so ravno takrat začeli snovati svojo slovensko
tolikov, ki so glasovali za tega moža, in kaj Kolumbovi Vitezi, da jih je ta mož vrgel s Klani v eno vrečo. — Mr. Alle-nej. Vas naj bo sram, vas, da morete tako neumno govoriti, kajti od kakega governerja bi pričakovali nekoliko več razuma.
-?	-o-
VELIK PRIDELEK KROMPIRJA.
Grafton. N. D. — V tukajšnem Walsb , County-u je letošnji pridelek krompirja
župnijo sv. Jožefa. Z vnemo se je dosegel rekord vseh let. Letošnji pride-
CDalie na 4. strani)	ilek ra"unajona 35 odstotkov višje, kot
-	'J	I lansko leto.
POMANJKANJE ŽELEZNIŠKIH VOZ OGROŽA PROMET.
Washington, D. C.. 3. nov. — Trgovski tajnik Hoover izjavlja, da ie prometi Zdr. Drž. zelo ogrožan radi velikega pomanjkanja železniških vozov. Zlasti to občutijo farmarji in trgovc" z lesom.
************ 4.4.*
KOLEDAR 'AVE MARIA" za leto 1923.
je krasna knjiga. Vsebuje 256
Vsak. volivc in volilka naj pride na dnevnem redu je več važnih stva- na ta shod, da prouči na predvečer
j volitev kandidate, za katere bo na- Strani. Koledar dobite pri Io-Tudi so prošeni vsi člani in člani- jslednji dan volil(a). Tu se ne gre, kalnemu Zastopniku, ali pa pi" ce, da malo poagitirajo za nove čla- da boš moral potem ravno demokra- Šite na naše Upravništvo. Ro-*e in članice med svojimi prijatelji ta voliti, ampak pridi pravimo, sain znanci. Družba sv. Mohorja nudi mo k razmotrivanju, da boš videl vsakemu najlepše pogoje v vseh j- in proučil s svojim lastnim razu-zirih. Zato bi moral vsak Slovenec mom', kateri kandidat v resnici za: in Slovenka pristopiti k tej koristni služi tvojega glasu na volivni dan.
in potrebni podporni družbi. S bratskim pozdravom
Odbor.
Apeliramo tudi no žene, da pridejo v velikem številu!
Demokratični klub.
jaki sezite po tej krasni knjigi, dokler ne poide!
Naročnino pošiljajte na:
"AVE MARIA" 1849 West 22nd Street,
CHICAGO, ILLINOIS. ****************
DENARNE POSIUATYE.
Vsem pošiljateljem denaf* .laznanjamo, da pošiljamo denar t Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbliznjo domačo pošto prejemnika in sicer tb izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v krorrah ali ameriških dolarjih.
Včerajiae cen« so bile:
Italijanskim liram:
5o 100
lir lir
$
530
500 lir ................... 25.00
1000 lir ................... 50.00
Jugoslovanskim kronam:
500 — kron	..........$ 2.45
1,000 — kron	..........$ 4.75
5,000 — kron	..........$23.00
10,000 — kron	..........$45 50
Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75 00 računamo $1.00. Od $75.00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja.
Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava.
Za vsa nadaljna navodila pišite na:
BANČNI ODDELEK "EDINOST" i®4§ West 32nd Street

Chicago, HL
B
Vin
EDINOST"
EDINOST
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
Izhaja trikrat na teden.
Edinost Publishing Comoany.
X&49 W. aand Street,
Telephone: Canal 0098.
Chicago, I1L
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Three Times a Week by EDINOST PUBLISHING CO., 1849 West 22nd Street, Chicago, Illinois.
Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111.
under the Act of March 3, 1879.
Dvajsetletnica slovenskega satanizma
Ali je Bog, ali ga pa ni. Tretje je nemogoče.
V	dva tabora smo razdeljeni ljudje vsega sveta in vseh časov:
*
En del je. ki ne veruje v Boga. — Iz različnih vzrokov je prepričan da Ga ni, da je besedica Bog samo prazna beseda, ki ne pomenja nič.
Drugi del je prepričan, da je Bog, da je najvišje Bitje, od katerega je človek odvisen popolnoma in kateremu je odgovoren za vse svoje
delovanje in življenje, ki je Gospodar nebes in zemlje.
* * *
Prvi del. ki ne veruje v Boga, je naravno, da se zanj ne zmeni. Temu delu je vseeno, ali kdo veruje vanj ali ne. ali ga kdo časti ali ne, ali ga kdo prizna ali ne. Boga pač zanj ni, in s tem je to vprašanje zanj odpravljeno. On Boga ne ljubi in tudi ne sovraži. Kako naj ljubi ali sovraži, česar zanj ni?
Drugi del veruje v Boga. Zanj ie Bog. Temu delu pa to vprašanje ni vseeno, ali je rešeno tako ali tako. Zanje je Bog, 111 tej resnici se ne c.a ogniti. Zanj pač ta Bog živi in se ga mora vpoštevati kot Boga, to ie kot najvišjega Gospodarja vsega stvarstva, toraj tudi človeka, ali recimo skratka: kot Boga.
V	tem delu pa najdemo čudno stvar, ki se da jako težko naravno razložiti.
Kdor veruje v Boga, kaj ne, ga s tem priznava kot Boga, kot najvišjega gospodarja. Naravno bi bilo toraj. da bi ga kot takega moral tudi častiti, se ga bati, oziroma ga ljubiti. Da bi pa kdo mogel verovati v Boga, priznati ga kot Boga, pa ga sovraži, je skoraj nerazumljivo in se zdi človeku nemogoče. In vendar je tu ravno ta čudni skoraj nerazločljiv pojav v človeštvu, da Ga en del ljubi, mu služi, drugi del ga pa sovraži in se bojuje proti temu Bogu, o katerem ve in veruje, da je vsemogočen in najvišji Gospod in da je človek proti njemu samo popolnoma nezmožna stvarica brez pomena. Ta pojav pravimo je skoraj nerazumljiv. Razumeti ga moremo samo. ako posežemo globoko v verske skrivnosti in najdemo tam globoko doli v večni temi bitja, ki tudi poznajo Boga. so bili že enkrat z Njim v večni sreči, pa jih je napuh vrgel iz teli nebes, ker so se uprli temu Bogu. katerega so poznali, katerega so lju-bili, potem pa mu zaklicali svoj grdi: "N011 serviam !" — "Ne bomo ti služili."
Drugače pa nikakor ne moremo razločiti tega sovraštva do Boga.
* * *
Tisti ljudje, ki Boga sovražijo, pravijo in trdijo sicer, da vanj ne verujejo. Toda, kateri pameten človek jim more to vrjeti? Da bi človek kaj sovražil, česar ni . . .? Je to mogoče? Da bi se boril proti nekemu, kogar ni? More biti to paten "človek?
Zato je pri sovražnikih božjih, ki sovražijo Boga in se proti Njemu bojujejo, samo dvoje mogoče, ali so to norci, ali pa satani v človeškem telesu, ki priznavajo Boga, kakor ga mora priznati satan v peklu, toda ga sovražijo, ker jim je na poti kakor je porednemu in hudobnemu otroku očetova zapoved napoti, da ne more slediti svojim slabim nagonom, proti katerim ga hoče oče s temi svojimi zapovedmi zavarovatti.
Sovraštvo do Boga je toraj — edini, pravi satanizem na svetu. k * * *
Ta žalostni pojav se je v zgodovini človeškega rodu pojavljal naprej in naprej. Človeško srce. ko enkrat popolnoma propade v strasti, postane satansko, iz človeka postane satan. In taka srca so potem vedno iskala duška, da so pokazala svoj srd. svojo strašno trmo do tega Boga. In to so eefini pravi in največji reveži na svetu, to so najbolj nesrečna
in najbolj pomilovanja vredna bitja pod solncem.	»
* * *
Tak žalosten satanizem se je pojavil tudi med nami ameriškimi Slovenci. Našel se je mož, ki je propadel sam, čegar srce je osatanelo, k» je bil od svoje dobre nesrečne mamice doma v starem kraju dobro pod--učen o tem svojem dobrem Bogu, ki* ga je toraj dobro poznal, ki je
toraj veroval vanj, pa--ga je sovražil. Zakaj in kako je prišlo pri
tem nesrečnem človeku do tega, mi ne vemo. Poznamo in s žalostjo gledamo samo posledice tega njegovega sovraštva.
Kakor nekdaj Lucifer v nebu, tatko je tudi on med ameriškimi Slovenci pred dvajsetimi leti dvignil visoko zastavo hudičevo in zaklical, kakor nekdaj satan svojemu Bogu: "Non serviam !" — "Ne bom ti služil!" In začel je izdajati list, dal mu napis, kakor Lucifer svoji zastavi — napis svobode od Boga, to je upora do tega Boga, do katerega se je čutil vezanega, kakor dete na svojega očeta. Ga brcnil od sebe in mu napovedal boj. Kakor verni Volter, je tudi on napovedal temu sovražnemu vendar priznanemu Bogu: "Jaz bom skrbel, da te uničim! Da te pahnem iz prestola vseh slovenskih src! In jaz bom napolnil vsa slovenska srca po Ameriki s smrtnim sovraštvom do Tebe, da te bodo vsi sovražili, da se bodo vse slovenske pesti stisnile in dvignile proti nebu in Ti vse klicale v enakem sovraštvu: "Non serviam!" — "Ne bom ti služil." —
Pred dvajsetimi leti je bilo to. Dolga doba!
Koliko slovenskih blagih in plemenitih src je res okužil!
Koliko jih je zbral pod svojo satanovo zastavo!
Koliko nesrečnih žrtev svojega satanizma je pahnil v časno, moralno propast, da so padli z njim vred v temo, strašno temo nemoralnega življenja, v temo verske blodnje in verskih dvomov!
Koliko src je razdvojil, jim vzel mir, jim vzel duševno srečo, ki jim je tako lepo klila, da so se v svoji veri čutili srečne, tako srečne, — jim vzel vse . . .
Koliko jih je pahnil v gmotno mizerijo, ,ko so mu sledili, vrjeli in
---propadli. Po ječah za težkimi mrežami kot divje zveri je bil njih
konec. V bolnišnicah, v norišnicah, v grenkih solzah, v strašnih kletvi-tiah so obstala tista nebesa, katera jim je v imenu svobode satanove
obetal.
So, slovenske matere, katerih sinovi so bili žrtve tega satanizma med Slovenci, o. slovenske žene, katerih može je zastrupil ta slovenski Lucifer, o slovenski otročiči, katerim je ta slovenski vodja upora božjega oropal očetovska ali materinska srca, da, nesrečna velika vojska žrtev tega dvajsetletnega satanizma med ameriškimi Slovenci ni res tako? Vi goyorite! Vi imate danes besedo!
Kajne! Proslavljajo ta strašni dogodek, vir tolikega gorja za vas... vam pa kapajo solze iz oči in od srca! — — Tam iz strašne teme se pa cilje . . . jok in škripanje s zobmi!
Da. dvajsetletnica solza . . . gorja . . . kletve . . . strašne bede . . . pekla!
* * *
Cesar Julian odpadnik je tudi spoznal pravega Boga. Bil je kristjan. Toda izgubil je milost. Ta Bog je bil na potu njegovim strasten in za-sovrazil ga je! Tudi 011, kakor še vsak Lucifer — napovedal mu je boj. .^el je celo z vojsko nadenj. V bitki je bil pa ranjen. Sulica je prebodla njegovo, s sovraštvom do tega Boga napolnjeno srce in kri je lila iz tega srca. Toda satanizem je neupogljiv v svoji strašni trmi do zadnjega. kakor oče njegov v peklu.
I mi raj oč je še hotel dati dokaz svojega sovraštva. Prestregel si je pest vroče -voje srčne krvi, kakor poroča zgodovina, porabil zadnje svoje moči, vrgel to kri proti nebu in zaklical: "Zmagal si Galilejec!" —
—	in umrl.
Slovenski časnikarski Julijan tudi ni dočakal dvajsetletnice svojega boja. Kje je? "Elementom je bil izročeno" njegovo telo, ko 11111 je ta so-vraženi Bog vzel njegovo ubogo grešuo dušo iz telesa. Ni ga več. "Ga-Mejec je tudi pri njem zmagal." kajti po dvajsetih letih je sicer povzročil toliko gorja in bede med nesrečnim svojim narodom, toda — zmage. katero je napovedal---- pa ni bilo. Pač! Bila je! Njegov grob!
* * *
Dvajsetletnica njegovega strašnega satanizma je zato samo strašen klic za vsakega, ki ga hoče čuti. klic iz peči. v kateri je bil sežgan . . . — --Zmagal si. Galileiec tudi tukaj!--
Da, Galilejec je še vedno zmagal, zmaguje in bo vedno zmagal. —
—	Dvajsetletnica tega tedna je najlepši in najjasnejši dokaz za to! Prav imate! Le slavite jo! Strašna je!
o-
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Iz pota. — • Cenjeno uredništvo: — Sprejmite nekoliko podatkov iz mojega potovanja iz Peoria v Springfield. Vožnja se vleče kakih 80. milj. Vreme je jako prijazno in lepšega "Indian Summer" bi se težko dobilo, kakor so bili ti dnevi. Železnica se vije skozi krasna polja, po kateri ponosno stoji že zrela koruz.i s svojim obilnim sadom. Farmarji prav bite sedaj s krhanjem koruze, ker je vrtine ugodno, kakor nalašč. Nekateri pa 1 ravno sedaj sejejo zimna žita. V Spring-jfieldu sem ostal dva dni, da sem tako {obiskal tamošnje rojake za naše liste. Tudi tukaj, dasi je narod v veliki meri skvarjen od slabega časopisja, pridobivajo dnevno naši listi prijatelje. V Springfieldu mj je pomagal agitirati naš navdušeni odnotni zastopnik; Mr. Zupane. kateremu se za njegov trud, ki ga je imel z menoj najlepše zah- aljnjem. kakor tudi za njegovo izborno postrežbo in gostoljubnost. Bosj plačai!
Iz Sp ringfielda sem se poslovil, ko sem {svoje agitacijsko delo dokončal. Od tam sem jo mahnil 11a St. Louis, Mo. Tu sem dospel k Mr. Mibeliču. kjer me je prijazno sprejel. Tudi on mi je pomagal a-gitirati po hišah za naše liste. Naši listi so se v tem mestu precej dobro razširili. I Mr. Miheliču se pa najlepše zahvaljujem i za pomoč in gostoljubno postrežbo, ki sem jo užival pri njemu t«*kom mojega bivanja v St. Louisu.
Delavske razmere v St. Louisu so bolj slabe. Tu so velikanske pivovarne, ki pa sedaj jako neredno obratujejo radi pro-hibicije. Po zimi napovedujejo, da bodo ustavili v pivovarnih vsako obratovanje. Ker v teh dela veliko naših ljudi, bo med njimi veliko prizadetih s brezposelnostjo. Drugače pa naši rojaki vsestransko dobro napredujejo tudi tukaj.
Najlepše se zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali pri mojem agitacijskem delu za katoliške liste. Možje in žene v vas, ki sem videl te dni tako veliko zanimanje za naše liste pa kličem agiti-rajte še krepko naprej za te lepe liste, zlasti pa za Edinost, da skoro postane dnevnik, kateri je tako nujno potreben ameriškem Slovencem. Naše geslo naj bo: Korajžno in neustrašeno naprej do svojega ci.lja. Naprej od boja do zmage!
Leo Mladich, pot, zastopnik.
Pittsburg, Pa. — Tukaj Vam pošiljam zopet nekoliko vrstic za list Edinost, lei je edini, ki se poteguje za dobro stvar. Sprejel sem iz bližnje naselbine nekoliko iztisov nesramne Glas Svobode, — Najprej bom vzel štev. 78, potem pa druge po vrsti. — V tej številki vidim, kako raztresa svo^jo modrost nam Pittsburža-nom dobro poznani Zvonko No^ak. Da, tukaj ga dobro poznamo. Poslovil se je od nas po francosko. In tak človek si u-pa še v javnost. Vendar, opravičim ga samo v toliko, da je prišel v javnost v najbolj umazanem in nagnjusnem listu, prav kamor v resnici spada. V štev. 78 razklada svojo modrost o javnih in katoliških šolah. Prav po lucifersko se zaganja v katoliške šole. Vprašamo ga pa. ali se ni on naučil, kolikor pač še ima v gla*i, v katoliških šolah 00. frančiškanov v Novem mestu? In sedaj kriči, da ni Boga. Kaj je pa pisal pred dobrim letom v Pittsburghu in kaj tam govoril? in pred par leti v Jolieu? Seveda mislil ie. da bodo katoliški Slovenci tako neumni, da ga bodo podpirali in mu polnili
mavho. Kakor kak trot med č "beticami je hodil po Pittsburghu in je mislil, da bodo čebelice nosile med skupaj. 011 ga bo pa grabil in se jim smejal v pest. Toda čebelice so kmalu spoznale, da je velika nevarnost med njimi in zato ;c dobil brco iz njih srede in popihati io je moral. Sedaj ko je videl, da s » čel elice prepametne za take trote je šel k d^čim osam. In kako se sedaj tam šopiri ta sraka! Vprašanje je samo. kako dolgo. Rdeči zaslepljenci so strašno omejeni in j zanikani, to ie res. Morda ga bodo tam dolgo trpeli. Če ga pa spodi zopet rdeča osa. kateri sedaj služi, iz svojega meha bo pa zopet joj in pajčevina se bo delala po trebuhu, kakor se mu je takrat. i;o jc nrišel v Pittsburgh ves pretrt. Ta junaški s\letovno znani Zvonko se šopiri ir kriči, kako bo preganjal cerkve in katoliške naše šole. Siromak, kdo se pa še |zmeni za tako cunjo, kakor je ta list? Kak pošten in dostojen človek gotovo ne! Kdo pa so čitatelji in naročniki tega lista? So to kaki pošteni, možati možje? Kaki možje poštenjaki? Možje, ki sami kaj mislijo? — Kdor more prebaviti toliko brozgo, ta mora biti samo popolnoma propal človek. — Ta junak trdi, da so publične šole veliko boljše, kakor so pa katoliške. Zakaj ta junak ne pogieda samo na ulico, ko gredo otroci iz šol. Slep bi mora! biti. ki bi ne videl <ateri otroci Kredo dostojnejše in olikanejše iz šole. ali katoliški ali publični.
Sicer mu pa svetujem, naj si ta junak, če res kaj zna, sezida svoje šole. kjer bo lahko sam podučeval svoje koze in ko-
z-.ce.
John Golobic.
-o-
Barberton, O. — Vendar enkrat se je položil temeljni kamen bodoče cerkve "Srca Jezusovega" * Barberton-u kljub obupnim oviram od vseh strani. Krasno vreme je privabilo par tisoč glavo množico ljudstva vseh narodnosti skupaj. Ker je mil. škof Jos. Schrembs iz Cle-velanda blagovolil priti, da posveti te-temljni kamen sam. so ga sprejela slov j in sosedna društva z zastavami ter v lepem številu, od katerih so posebno Kolumbovi vitezi (K. of C.) nastopili plemenito in ^ redu kot en mož, kar nam naj bo lep vzgled. Od 8. ceste se je sprevod razvil do cerkvenega prostora na Hopocan Ave. in Center Streeto, kjer se je vršil obred. Na to je škof-nagovoril navzoče in iz njegovih besed in glasu je odseval žar vere in ljubezni do ljudstva nekako sledeče skrajšano:
"My dear people — It is my great pleasure today to come to the city of Barberton and dedicate the cornerstone of the future 'Sacred Heart of Jesus" church and that You my dear people participate in such a great number. Now what is the meaning of the church? Christ founded his holly church in this world and likened to the fold of sheep and shepard, which means the catholics and their bader the holy father pope and his subordinate bishops and priests. Only the christian obedience and loyalty must prevail in order to hold this church together so that she is able to teach Christs holy word to all nations for this purpose and the cornerstone is the symbol of the tie between the pastor and his people.
Now my dear people this church shall be built by the Slovenians of Barberton footed deep in their hearts, only to strive
who brought their religion from Europe, and seek to live according to it, and therefore they did not fear the sacrifices, which this work demands. And I as your bishop and Father of your souls sincerely hope to come soon again to bless this church which shall serve you all your life.
Here you shall bring your children for baptism, here you shall receive many graces in holy sacraments, in here you shall be carried for the last blessing to eternity. And as you are bound to give this Faith implanted in your hearts by your Slovenian parents at home - -unchanged, sweet and pure to your children, therefore try to erect a school to the church as soon as possible, so that they shall receive the necessary instructions in your language and English. Your children shall grow and become a part of this community or maybe go to other cities where there is 110 Slovenians, so they shall be obliged to know the language of this country. But as you yourselves are intitled to your own language, therefore a priest has been selected, who shall be able to serve you in this matter.
And I earnestly emphasize due reverence forward your pastor and christian love and fidelity among you. which shall help you to work in harmony with each other.
And this tie of unity between you shall belaid in the wall of sanctuary of the church. And now my dear people I ask allmighty God to bless you and your work in the name of the Father and the son and the holy Ghost."
Slovensko približno:
"Moje drago ljudstvo: V veliko veselje ifii je danes, da morem priti v mesto Barberton, da blagoslovim temeljni kamen bodoče cerkve "Srca Jezusovega" in da se vi dragi ljudje udeležite v tako velikem številu. Toraj, kaj je pomen cerkve. Kristus je ustano/il svojo cerkev na zemlji ter jo prispodobil čredi ovac s 'pastirjem, kar pomeni katolike, ter njih pastirja sv. očeta papeža in podrejene mu škofe in maŠnike in le krščanska pokorščina in udanost mora prevladovati, da združuje to cerkev, da zamore ona učiti božji nauk vse narode in vse čase. Zato se zidajo cerkve in temeljni kamen ;e simbol vezi med duhovnikom in Ijud-st vom.
Moji dragi — to cerkev si bodo postavili Barbertonski Slovenci, kateri so prinesli svojo vero globoko v srcih iz Eu-I rope da tu stremijo in se trudijo, da si lurede versko ži-Jjenje. ter se niso ustrašili žrtev katere zahteva to delo. In iaz kot vaš škof in vaš dušni oče srčno želim, da pridem kmalu spet blagosloviti to cerkev, ki vam bo služila vse življenje. Tu sem boste prinašali svoje otroke k I sv. krstu, tu boste prejemali številno milosti pri sv. zakrametih, tu sem boste prineseni za zadnji blagoslov v večnost. Ker ste pa dolžni da to vero vsajeno > vaša srca od svojih slovenskih starišev J doma podelite nespremenjeno, blago in čisto svojim otrokom, zato skuhajte postaviti tudi šolo k cerkvi kakor hitro mogoče. da se bodo vaši otroci učili potrebnih naukov v vašem jeziku in angle-■ ščini. Vaši otroci bodo zrastli ter p -stali del meščanstva, ali šli mogoče v druga mesta kjer ni Slovencev, toraj bodo morali znati jezik te dežele.
Ker ste pa tudi vi upravičeni do s- *>-jega jezika, zato se je odbral duhovnik, ki vam bo mogel ustreči v tej stvari. A jaz resno povdarjam dolžno spoštovanje napram vašemu župniku, ter krščansko ljubezen in zvestobo med vami in njim, katera vam bo pripomogla delati I v soglasju med seboj. In to vez združenja med vami naj zastopa ta temeljni kamen. ki se bo vzidal v steno v svetišču cerkde. In zdaj moje drago ljudstvo prosim vsemogočnega Boga^ naj blagoslovi vas in vaše delo v imenu Očeta in Sina in sv. Duha."
Slovenski nagovor je imel Rev. Po-nikvar iz Clevelanda, ter enako spodbujal ljudi k delu, dasi so težave in najhujše boli zaničevanje od nasprotnikov, a £rre se za pravično stvar, toraj treba vztrajnosti.
Pri odhodu so škofu izročile tri deklice šopek cvetlic s pozdravom, nakar je nje in ^se navzoče še enkrat blagoslovil. U-pamo, da se bo cerkev res v kratkem povzdignila, na lepem hribu z krasnim razgledom po mestu, ter da bo Srce Jezusovo vladalo čez svoje ljudstvo.
Družina Fr. Beg. -o-
Slika iz fera v So. Chicago. — Prete-čeno soboto 28. oktobra se je že v tretjič vršil cerkveni fer v Ewing-hall. Prišli 1 so na zadnji dan fera farani v zares lepem številu. Mnogi so, četudi ie bila sobota zvečer,v svojo škodo popustiti business in zaprli štore in so pohiteli na ter. Čast zavednim faranom!
Čudi se in strmi! Ura je bila ravno 9 in 10 minut, ko vstopi zadnjo soboto večer deček kot zastavonoša in nese naprej po dvorani novo metlo in za njim koraka naš dobri faran Mr. Alojzij Prijatelj in nese v okrašeni baksi zaprtega velikega petelina, ki je bil ves okinčan. Težak petelin bele barHe in na visokih nogah je bil videti prav fantovski. Nosil ie na sebi pušelc. pa še kako lep. Pozno v jeseni je že in vendar je dobil pušelc iz lepodišečih nagelno*. Po svatov-sko opravljeni petelin si je moral tudi preskrbeti vstopnico. Na vratu je nosil vstopnico za 50c. na židanenj. višnjevem traku. Sta pač stala pri vtiodu v dvorano dva moža, Mr. Jožef Gradišar in Jakob Smrekar, ki sta do vseh enako strogo i^'| ševala svojo vestno službo in pobirala vstopnino. Tako tudi našemu pete-
(Dalje na 3. strani.)

t-Hra--* T ;
EDINOST
AMERIŠKA SLOVENKA. *
Detroit, Mich. — Naš ženski kotiček prinaša le malo dopisov. Nevem ali je ■slovensko ženstvo v Ameriki res tako zaspano, da ga ni mogoče dvigniti k idealnemu kulturnemu delu, ali pa ni med našimi ženami še tiste energije, kakor jo ima drugorodno ženstvo. Vidim, da naša nova sotrudnica lista Edinosti se veliko trudi, da bi med našim ženstvom vzbudi-!a to samozavest, vendar kaj si misli o na>, ko v tem oziru samo držimo križem roke? Dolžnost nas vseh žensk je, da bi ji pomagale in pridno dopisovale. Jaz se ne bom v tem oziru hvalila samo sebe. 1'o-lala sem ji odkar sodeluje pri listu s sedanjim dopisom vred dva dopisa. Vendar upam. da če bi to storilo vsaj _<■ drugih žensk ali deklet, bi bili lahko čitali že marsikak dopis v Edinosti od časa. odkar je pričela skrbeti nova sotrudnica za naš ženski kotiček. Ta ko-k. ki nosi rubriko "Ameriška Sloven-k.i" je namenjen nam. da v njega dopisu-: : > da v svojih dopisih debatiramo želi c med seboj. Vsaka izmed nas ve ne-k ;ik >. in lahko bi pisale enkrat o enem predmetu drugič o drugem. Vsaka bi lah-k nekoliko povedala kaj ona misli o stvari in tako bi gotovo marsikatera dobra misel prišla med naše žene, ki bi marsikateri mnogo koristila. Kako le-p > je nam naslikala v zadnjih dveh članic' "D." volilne dolžnosti naših žena. In tako je še mnogo in mnogo stvari, ki bi bile prekoristne za naše ženstvo, ako bi o njih debatirali javno v našem ženskem kotičku. Zato žene na noge in pridno dopisujte '
Za danes bom tudi jaz kar ja-tio vprašala našo urednico, skom, da se ščisti roke. ki postanejo črne od drešanja grozdja. Jaz in moj mož imava od dreša-nja že par dni tako silno črne roke, pa jih vedno izmivava pa nič ne pomaga. Zt'o me bo veselilo, če je vam mogoče mi povedati za kako sredstvo, da bi se žnjim izmilo to črno barvo iz rok.
Pozdravljam vse čitateljice in jim še <enkrat kličem na noge in pridno dopisujte v list Edinost.
Mrs. A. K.
Črno barvo, ki ste jo dobili od drešanja grozdja spravite iz vaših rok, če jih
ZA NAŠE KUHARICE.

ro drgnete rrekoliko časa z limono. Poskusite in videli boste, da boste dosegli v spe h. Hvala *am za vaše bodrilne besede!	Dorta.
Navadno pečene divje race. Oskubi in osnaži nekoliko uležene divje in bolj mlade race; podrgni jih od znotraj s soljo, poprom in limonovim sokom ter jih pretakni s slanino, potem pa peci počasi tri četrt do ene ure. Potem jih polivaj s presnim maslom in juho. Pečene razreži in zloži na krožnik. V sok pa kani malo limonovega soka in ga potem polij po racah. Zelo mlade race posoii. ovij s slani in jih peci s presnim maslom komaj pol ure, ker so zelo mehke in bi se pri dolgem pečenju preveč posušile.
Parjena divja raca. Oskubi in osnaži divjo raco. Potem jo podrgni s soljo, zmešano s strtimi brinjevimi jagodami lin poprom, pretakni s slanino, položi jo I v kožico in ji prideni na koleščke zre-zane čebule, malo korenja, lorberjev lis-jtie. limonove lupine, dišave, žlico presnega masla, malo kisa in kozarec vina. Zdaj dobro pokrij in pari počasi poldrugo do dve ure. Nato položi raco vi drugo ko žico, jo pokrij in postavi na gorko. Na jzelenjavo pa potrosi žlico moke, in ko malo prevre. prilij nekoliko vina in juhe t«r prideni košček sladkorja. Zdaj zreži raco in precedi nanjo polivko.
Divje gosi se lahko pripravijo kot divje race. Za pečenje vzemi bolj mlade. ^ Mlado gos oskubi in osnaži, noge. vrat in polovico perutnic ji odreži proč; potem jo oblij z vročo vodo; podrgni s soljo in poprom, pretakni s slanino ali pa jo zavii v slani in jo potem počasi peci približno dve uri. Medtem jo pridno polivaj s presnim maslom in z juho. Nazadnje prideni še Vršiček timeza. lorberjev listič, nekaj poprovi in brinjevih jagod in limonov sok. Ko je gos dovolj mehka, jo zrež iin oblij s sokom. Če misliš peči staro gos. tedaj jo moraš več dni kvasiti. Najprej jo pripravljaj kakor raco. le dalje časa jo moraš pariti, približno tri do štiri ure. ker je zelo trda. V jeseni so gosi najboljše, ker so debele.
Ali si že naročil "KOLEDAR AVE MARIA" svojcem v domovini? — AKO NE, STORI TAKOJ!
i ^V/V/VV^VV/V^VaV^V/VVVV/V^V
—	Kako se poizkusi voda, če je dobra ali ne? Vodo, katero hočeš preizkusiti, deni v steklenico, dodaj ji košček sladkorja ter nato zamaši steklenico. Pusti jo tako nekaj dni na svetlem. Ako dobi prej čista voda mlečnato barvo, potem
i gotovo ni dobra.
—	Kako odpomoreš, da voda ne zmerz-ne? Prilij vodi deset odstotkov glicerina in voda ne zmrzne. Ta nasvet je zelo koristen za lastnike avtomobilov.
—	Podplati postanejo trpežni, če jih včasih dobro posušiš in potem napojiš z lanenim oljem.
—	Hišne miši se najlažje prežene z oleandrovim suhim listjem, ki ga stolci v prah. pomešaj s suhim peskom ter ga nasuj ^ mišje luknje. Mišim je duh oleandra tako zopern, da nagloma zbežijo pred njim ter se ne vrnejo izlepa.
PO TRUPLO FATHRA
TOMŠIČA.
IZ SLOVENSKIH NAŠEL BIN.
Nadaljevanje s 2. strani.)
linu nista prizanesla moža "strogega reda" in sta tudi od petelina zahtevala 50c. tiket.
Se večje razočaranje je pa čakalo našega petejina v dvorani. V nepričakovano lepem številu zbrani gostje obstopijo ponosnega petelina in se mu od srca smejijo. Ubogi petelin, sedaj te pa čaka še o-cena, koliko si vreden in kdo bo za naprej tvoj gospodar, oziroma gospodinja. Po živahni in s pristno slovensko šalo osoljeni licitaciji so mu prisodili ceno $34.45 in ga še živega izročili Miss. Roži Vahtar. ki pa je v svoji velikodušnosti odstopila petelina nazaj v korist cerkve. Naposled so ga izročili V. Ž., naj pa odsedaj naprej njemu poje in ga budi 11a delo vsako jutro, dokler ga ne bo j razveselil še po smrti na lepo pogrnjeni mizi M družbi veselih prijateljev.
Dober tek zbranim o^oli pečenega petelina !
Poročevalec.
K Fathru Golobu v Bridgeport, Conn, sta prišla iz Forest City preteklo sredo Mr. J. Dečman in svak Zidar in zahtevala mrtvo truplo Fa-thra Tomšiča, da ga prepeljeta v Forest City. Ker p$i je Father Tomšič dal v svojo oporoko, da hoče biti pokopan v New Haven in ne v nehvaležnem Forest City-u,- poslal ju je Father Golob k škofu v Hartford, da naj ukrene, kar hoče. — Zanimivo je, da je prišel po mrtvo truplo Fathra« Tomšiča mož, ki ga je v življenju najbolj pehal iz Forest City in mu najbolj zagrenil zadnje leto življenja. Kakor nam je sam Father Tomšič v več svojih pismih britko tožil. — Vest je pač neprizanesljiv sodnik človeškega življenja. — Zanimivo je tudi, da je blagi pokojnik celo v oporoki zahteval, da ne mara ležati v Forest City. — U-pamo, da se Forest Cityčanom že odpirajo oči in spregledujejo kam jih je politika Muhič—Dečmanova zapeljala. — Danes so brez slovenskega duhovnika.
Skof jim je začasno nastavil ne-
kega Slovaka, da opravlja župnijo. — Tako se godi povso(li, kjer hočejo kaki debeloglavci biti tudi župniki in kj er je ljudstvo tako kratkovidno, da se da zapeljati, da bolj posluša kake salonarje, kakor pa postavnega župnika.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Naročnikom v vseh naselbinah v državah Illinois, Kansas, Coloredo, W yoming in Montana naznanjamo da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik
Mr. LEO MLADICH
kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Ave Maria," "Edinost" in "Glasnik Presvetega Srca Jezusovega", kakor tudi za oglase, tiskovine in sploh vse kar je v zvezi z našimi listi in našo tiskarno. Vse naše dobrotnike in naše naročnike in marljive zastopnike prosimo, da mu gredo pri razširjevanju katoliškega tiska na roko in mu pomagajo, da se bo zanesel v vsako slovensko hišo katoliški list.
V,sem, ki mu bodo pomagali pri razširjevanju katoliškega tiska, smo že v naprej prisrčno hvaležni.
Upravništvo in Uredništvo "Edinosti," "Ave Maria" in "Glasnika
VAŠ DENAR BO V STAREM KRAJU NAJPREJE, AKO GA POŠLJETE SKOZI BANČNI ODDELEK EDINOSTI!
IIIIIIIIIIIIIIIM
MlEM
NAJVEČJA SLOVENSKA BANKA
v Ameriki ie v Clevelandu, O. kajti v dobrih dveh letih svojega obstanka izkazuje nad
DV/\ MILIJONA DOLARJEV PREMOŽENJA.
Malo ie bank v Ameriki, katerih rast bi bila povprečno po milijon dolarjev na leto.	^T^SST
POPOLNA VARNOST VLOŽENEGA DENARJA
ie poglavitni vzrok, da ie postala naša Slovenska banka v tako kratkem času naivečii denarni zavod nove domovine. In kar ie glavno: ustanovili so jo naši liudie z našim denarjem. Vodstvo in vsa uprava ie zopet v rokah naših liudi.
^ffI? A	DENARJA _
nad našo banko ima država, potem posebni izvedenci in pa bančni direktorij, ki sestoii iz enaindvajsetih članov direktorija in šestih svetovalcev. Med njimi naidete sama naša imena, poznane in zaupanja vredne može. Zato nalagajo v tem domačem denarnem zavodu naše
JEDNOTE, ZVEZE IN POSAMEZNIKI
iz vseh kraiev naše nove domovine. Med vložniki ie država sama. County, šole, knjižnice, mesta itd. Pomnite, da naša banka obrestuje vse vloge po
4% OD DNEVA VLOGE DO DNEVA DVIGA.
Denar prinesite lahko osebno, če stanujete v bližini, ali pa ga pošljite po pošti in sicer z money ordrom, draftom ali čekom. Z obratno pošto prejmete hranilno knjižico, na katero zopet lahko dvignete svoj denar, kadar ga rabite.	'
POŠILJA DENAR NA VSE STRANI SVETA
in sicer po dnevnem kurzu, kakor je denar na svetovnem trgu, tako ga dobite vi. V zvezi ie z najboljšimi denarnimi zavodi starega kraja in garantira vsako pošiliatev z vsem svojim premoženjem.
NAJBOLJŠE IN NAJVARNEJŠE
ie vselej tam, kjer ie naše. Ako zaupate denar naši Slovenski Banki, potem ste lahko brez vse skrbi zanj. Obrnite se osebno ali pa pišite na
THE NORTH AMERICAN BANKING & SAVING CO.
St. Clair & 62nd St.	Cleveland, O.
_ _,_^
^jiiiiiiiiiiiiii^iiiii.^y^mi
KPMIIIIIIIIII^
KONGRESNIH
Adolph J. Sabath
SE PRIPOROČA VSEM JUGOSLOVANSKIM VOLIL-CEM IN VOLIVKAM V 21. DISTRIKTU V CHICAGO ZA ZOPETNO IZVOLITEV V KONGRES ZJEDINJE-NIH DRŽAV.

SLOVENSKIM-VOLILCEM IN VOLILKAM!
Y prijazno dolžnost si štejemo, da imamo zopet priliko priporočiti slovenskim volilcem in volilkatn našega velezasluženega kongresnika Adolph J. Sabatha. Kon-gresnik Sabath je rojen na Češkem, torej Slovan. On je kandidat na demokratskem tiketu za kongresnika v 21. distriktu. Kot Slovan je storil v kongresu že marsikaj koristnega za tu v Ameriki živeče Slovane, pa tudi za one, ki žive onkraj širnega morja ni pozabil. On je največ pripomogel, da je Jugoslavija, dobila od Amerike prvo posojilo, pa tudi drugače, kot Slovan je šel Slovanom vedno na roke. Tega slovenski volilci in volilke nesmemo pozabiti! Sleherni Slovenec in Slovenka, ki ima pravico voliti naj gre na volišče in odda svoj glas za demokratskega kongresnika Slovana. ADOLPHA J. SABATH. Volilni dan 7. novembra 1922. naj zopet pokaže, da Slovani v Chicago, hočemo še nadalje imeti v državni zbornici zastopnika naše krvi!
UREDNIŠTVO EDINOSTI.
_____ ____________________ ______________^___________
_
"EDINOST"

i
ZADNJA PRAVDA.
ROMAN
Spisal češki J. S. Baar. Poslovenil Vojteh Hybasek.
Drugi dan je starček sicer prišel, ki mu je bilo dolgčas samemu, toda brati se mu ni ljubilo. Stiskal se je k peči in tožil, da ga mrazi. Tiste dni je bil umrl njegov najljubši tovariš, kmet Mates. Mrtvaški zvonček je zapel v stolpu in starčku so se orosile oči kot otroku. Stal je pri za-mrzlem oknu z rokami, sklenjenimi k molitvi, in ker je bil v sobi sam, se ni branil joka, ni zatajeval žalosti, temveč se ji je vdajal z nekako naslado. "Opravil si, moj stari prijatelj, odšel si k oni veliki armadi tam in zdai veš, kaj in kako je na oni strani groba. To se razume, pojdem za pogrebom, tudi če preklje dežujejo, samo nestl te ne bom mogel, ker sem ves slab. Spodrsne mi in še drugega nosača potegnem za seboj. £e iz rakve bi te iztresel. Med nosače se ne bom silil, rajši bom molil rož.ii venec za krsto," je govoril Porazil naglas in si z golo dlanjo brisal solze.
"Oče, Matesovi so bili tu. Prišli so prosit, da bi nesli strica: z Adamom bova šla oba. Pa kaj pravite, če bi Vi ostali doma. zunaj je strašno slaba pot," mu je svetoval drugi dan Martin. Oče ni odgovoril, samo pilo si je poiskal v zaboju, ki je poln kladiv, klešč, žebljev in druge šare. teri si vnovič priostril ost pri svoji stari palici.
"Sem na ostro podkovan," se je prisiljeno nasmehnil zjutraj, ko je srečal Martina med vrati.
"Prezgodaj greste, pogreb bo šele ob -devetih, počakajte, gremo z Vami." mu je svetoval sin še v delavni obleki, toda že lepo obrit.
"Preden prilezem tja, bo že nekaj minilo, in rad bi videl Matesa, preden bodo zabili rakev, da mu naredim križec."
Martin ni več branil. Vedel je. da bi bilo zastonj. Ostal pa je med vrati in gledal za očetom, dokler mu ni izginil med hišami.
"Oče nam nekam hirajo," je pravil potem v sobi Manci. ki mu je popravljala čisto perilo in praznično obleko.
"No, pomladil se seveda ne bo, za grob zori — kakopak," ie trdo odgovorila žena, tako da je Martin rajši umolknil.
K Matesovim je šla pot v klanec; preden se je privlekel Porazil tja na dvorišče, se je utrudil, kakor bi bil šel na Cerhov, in moral se je opirati na palico, ki bi se bila skoro zlomila pod njegovo težo. Prvi pa ni bil. Našel je tam starega Krutina. Pode^lala. Karbanka, Midlaka, Makasko in Holubka. Same užitkarje! Porazilu so pretili v šali: "Oas je. da si prišel, kakor rak ležeš."
"Presneta pot." je potožil Porazil, "drči, kakor bi hodil po milu. in noge mi nekam odpovedujejo."
"Beži, beži! Ti boš še plesal," so mu nagajali tovariši.
"Ne bom, fantje! — Pač, s tisto s koso!--Pa stopimo noter,
tu piha neusmiljeno."
Y sobi jih je čakal rajni Nates v rakvi in v mrtvaški srajci. Prekrižali so ga, pomolili pri njem in potem sedli na zidno klop. V sivih glavah so jim vstajali spomini na mlada leta in preteklo življenje. Ljudje so se zbirali, iz stolpa se je oglasil zvon, rakev so zabili, sorodniki so se glasno poslovilj od pokojnega. Slednjič so ga odnesli iz sobe: nad vsakim pragom so naredili z rakvijo tri križe, da ne bi znal mrlič nazaj in ne bi hodil strašit. Šele tedaj so se dvignili tudi užitkarji in šli na dvorišče in z dvorišča za krsto ven proti cerkvi. Tudi stari Porazil gre; glavo je sklonil in stisnil v ovratnik suknenega plašča, da gleda ovratnik samo veliki gumb tople čepice-kučtne. Pod kučmo pa misli kmet: "I)o-zdaj sem spremil na tem zadnjem potu Mlinarja, Mraza, Palusa, potem Rolfikovco, Krutinko, Hadlasko. Hentajte, le še peščica nas je ostala, kar nas je hodilo v mladih letih pozimi v šolo k staremu Halupku. Sam sem kakor peresce. komaj prestavljam noge in kosti so mi kakor razmajane." Dobro mu je delo. da so bili .prišli z mrličem v cerkev.
Tam se je takoj prikrčil v posebno klop Porazilove družine in se vnovič zamislil: "Bučku. Šimaniku, Lectarju — vsem sem šel za pogrebom, vsi so se preselili v grobove; nihče mi ne bo povrnil moje poti," je mislil in občutil je nekaj zavisti in žalosti podobnega.
Duhovnik bere črno mašo in Porazil misli: "Hm, tudi Mates je hitel : preskočil me je in sedaj leži že tam-le v rakvi. Meni pa smrt prizanaša. Pustila mi je toliko časa, da sem doma napravil red in sezidal hišo in fantoma vse razdelil. Z lahkim srcem bom zatisnil oči in odšel."
Šum in ropot sta ga vzdramila. Maša je bila končana. Porazil vstane in gre za množico. Oddahnil se je, odpočil in zdi se mu, da je bolj Svež in čil. Toda komaj je stopil zunaj par korakov, mu je bilo zopet,
kakor bi nekaj padlo nanj. — V grlu mu hrope, sape mu zmanjkuje, pot ga obliva. "Razhodil se bom/' se sili starec naprej —toda dalj ni pnsel kakor do zadnje bajte — pri Šiclu. Takrat je prihitela od zadaj Ko-vacica k Adamu in Martinu, ki sta nosila mrliča; potegnila je enega za suknjo — sama ni vedela, katerega — in je zaklicala, da bi prevpila ljudi, ki so molili rožni venec: "Hitro pojdita, očetu je slabo." — Brata sta odstopila od nosilnic, prerila se skozi množico in zagledala očeta, Kako stoji pri Siclovi ograji in se je krčevito oprijema. Spremila sta ga domov, spravili so ga takoj v posteljo in poslali po zdravnika. Gospoda kaplana sta brata ujela, ko se je vračal' od pogreba. Stari Porazil je iz-dihnil v svoj! sobici še pred večerom. Mrtvoud je bil pretrgal nit njegovega življenja ....
NAROČNIKI POZOR!
Poglejte številko poleg yasega naslova, ta znači do kedaj je plačan list. Prva številka pomeni mesec, druga leto. Ako je poleg Vašega naslova ji-22. To pomeni, da je Vam novembra meseca potekla naročnina. Ker so pri izdajanju lista vedno veliki stroški prosimo vse naročnike, da svojo naročnino pravočasno obnove, da se jim lista ne vstavi.
ZLASTI opozarjamo vse tiste, ki so naročili Edinost svojim domačim v staro domovino 7'nogim je potekla naročnina. VSl _ prosimo, da obnove naročnino, ker pošiljatveni stroški za v stari kraj so veliki. Mi neradi ustavimo list Vašim domačim, toda pošiljatveni stroški nas silijo v to, da bomo morali v bodoče to storiti, ako se ne bo naročnino ponovilo v doglednem času.
KADAR se preselite, sporočite nam takoj svoj novi naslov. Poleg tega pa nam pošljite zraven tudi stari naslov, ker s tem nam prihranite mnogo nepotrebnega dela pri iskanju Vašega imena.
Prosimo vpoštevajte to!
Upravništvo Edinosti.
J^ Ali si že naročil Koledar "Ave Maria?" Ako ne stori to takoj!
KADAR MISLITE NA STARI KRAJ, MISLITE NA
SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK & (Mm
70 Ninth Ave., New YorK, N-Y.
Ona pošilja denar v stari kraj potom svojih lastnih direktnih zvez s pošto in zanesljivimi bankami,
prodaja parobrodne listke za
ve važne linije za potovanje i Evropo in o dtam sem.
izdeluje listine za dobavo oseb iz starega kraja in druga notarska opravila.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na zgoraj navedeni naslov.
TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA.

NAJLEPŠA PRILOŽNOST PRITI NARAVNOST V DOMOVINO SKOZI TRST, ALI DUBROVNIK.
Z NA.SLEDNIMI PARNIKI:
CENE II. raz II. raz.
14-ega okt. BELVEDERE.............. $145.— $.90.—
21-ega okt. PRES. WILSON............$150.— $102.50
11-ega nov. ARGENTINA.............. $140.— $ 90.—
25-ega nov. SCYTHIA..................$150.— $105.—
vojna taksa $5.—
Dobra postrežba. Kabine tudi za III razrei. Pišite, ali pošljite takoj brzojav, da Vam zagotovim prostor.
Pošiljam dinarje — krone po pošti ali brzojavno po najnižjih cenah v stari kraj. Sprejemljem denar v hranilnico in plačam po 4% obresti. Opravljam vse bančne posle.

EMIL. KISS, bankir
133 Second Ave., New York City N. Y.
ZASTOPSTVO OD: SLAVENSKE BANKE D. D. ZAGREB, PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE, ZAGREB IN FRANCOSKO-SRBSKE BANKE, BEOGRAD.
ŽSE

Prepričajte se!
Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah.
Vsem se priporočam.

k
NšnreceK
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111.
Phone: Canal 3534.
Za dobro grocenjo m meso
se obrnite vedno na tako prodajalno, kjer se prodaja v resnici dobro grocerijsko blago in okusno sveže meso. Taka prodajalna pa je:
KUKMAN BRO'S
GROCERY & MEAT MARKET
2270 Blue Island avenue,	CHICAGO, ILL.
Telephone: Canal 5691.
®0®®®0©®®g)®®®®0®®0®®®®®0®€XS®®0®®®!

+ * * + + + + + +
Dolžnost Slovencev v Chicagi
je, ua dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete, zavese in sploh vse. kar se da čistiti. Kadar imate kaj za prati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu.
SOUTH—WEST LAUNDRY CO. Wet and Dry Wash JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 W. 31st Street,	CHICAGO, ILL.
Telephone: Yards 5893.
* * * + * * + + * + + *
4» *
*

(Nadaljevanja s 1. strani.) poprijel težavnega dela. Z vztraja nostjo in sodelovanjem župljanov je uspel, da je postavil lepo cerkvica in vzgledno uredil eno izmed svoj-čas najbolj cvetočih slovenskih župnij slovenske Amerike. Celih sedemnajst let je bil župnik slovenskim rojakom v Forest City, dokler ni-opešalo njegovo zdravje.
Gospodar si svojega konja ceni le toliko časa, dokler mu vprežen v voz more služiti, ko opeša, ga odvrže. Tako se je godilo in se godi še danes večini naših slovenskih duhovnikov med našimi rojaki. To je bil tudi pokojnega gospoda delež v Fo-rest City. Ko je obolel iskal je zdravje v senatoriju Srca Jezusovega v Milwaukee in se čez nekaj mesecev zopet vrnil na svojo župnijo, je videl, da so nehvaležni elementi precej zrahljali red v župniji in mu zagrenili njegovo življenje.
Kdor je pokojnika poznal, mi bo pritrdil, da je bila glavna poteza njegovega značaja miroljubnost. Ravno zaradi tega se je rajše odtegnil in se odpovedal župniji. —
Dokler so mu njegove moči dovoljevale, se je z nami manj udeleževal vsakega dela v dobrotih slovenskih rojakov sirom Amerike. V letih 1911.—1914. je bil duhovni vodjem naše K. S. K. Jednote.
Podpisanemu je bil pokojni gospod osebno poznan samo poslednji dve leti. Tekom tega časa sem ga j spoznal in imel v njem vernega prijatelja. celega gentlemana. nadvse pa vzornega svečenika.
Dober teden pred njegovo smrtjo •se je obnovila stara bolezen. Dne 16. j oktobra ga je zadela kap. da več ni mogel iz postelje. Tudi govoril ie težko, vendar ie bil do poslednjega pri zavednosti. Kakor je ljubil celo svoje življenje vzoren reci. tako je^ tudi svoje zadeve lepo uredil pred no se je približal konec dne 30. oktobra. 1922. v pondeljek po zadnji nedelji v oktobru. Mirno kakor večerna solnce. ki je s svojimi zadnjimi žarki obsevalo njegovo smrtno sobo* med gorečo molitvijo duhovnikov :t> bolniških sester se ie dvignila njegova duša k svojemu Stvarniku, za katerega je vse dni živela.
Y tuji zemlji in med tujci počiva njegovo trudno telo. Rojaki, kateri so ga poznali in razumeli, mu bodo gotovo ohranili veren in hvaležen spomin ter ga priporočili vsemogočnemu naj v miru počiva in čaka veselega vstajenja k večnemu miru !
NAM SE NI POTREBA ZATEKATI K TAKEMU ZDRAVLJENJU.
Temni potentat Kongo se je nekega dne preobjedel in kakor neka italij^nsa njiga poroča, sta prišla v tisto vas drugist in čarovniški zdravnik. Junaška moža sta mu ovila krog želodca zavito ruho in isto vlekla semtertja vsak za en konec, tako-sta ga ribala in drgnila, dokler ni kralj, ki je imel vranico umrl v strašnih krčnih bolečinah. Nesrečni monarh je bil brez dvoma zadavljen^ V naši deželi pa nam ni potreba se zatekati k takemu zdravljenju. V slučaju preobjedenja, kakor tudi v vseh drugih slučajih želodčnih bolečin, kot so prebava, zaprtje, napetost ali glavobol je Trinerjevo grenko
vino najzanesljivejše zdravilo. O-no takoj učinkuje brez vsakega bolestnega grizenja ali drugih neprijetnih simptomov. Njegova popularnost je dosegla že vse kornerje te dežele. Dne 18. septembra je drugist iz High Point, N. C. pisal: "Prosim* pošljite 3 ducate originalnega in genij alnega Trinerjevega grenkega vina. Že mnogo ljudi me je vprašalo za njega. Vaš drugist ali lekarnar ga ima tudi v svoji zalogi, kakor tudi vsa druga zanesljiva Trinerjeva zdravila, kot ;so Trinerjevo olajševalno zdravilo za kašelj in Triners Liniment itd.
SLOVENSKI TRGOVCI OGLAŠAJTE SVOJA PODJETJA v EDINOSTI!