gospodarskih, obertnij skih in narodskih stvari Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30kr. Tečaj XIII Ljubljani v sredo 28. novembra 1855 List 95 Poduk za gospodarje Se kteri se pečajo z rejo kónj, zastran tega, Kano Se ve, ua JC puacuuu na i^m iclcuc, ua muera«/ se kobile za pleme in zrebèta redè in oprav- tovavec take kobile redi, pri kterih smé kaj dobrega zastran tega. kako pričakovati, posebno v krajih , v kterih seno ni drago in se more le redko kdaj bolj drago prodajati. da je posebno na tem zlo ležece, da kme ljajo. in kako naj se z njimi ravná 5 kakor tudi kako se naj napravljajo hlevi. ki so za-nje namenjeni. I. Piemenjenje. 1. Od reje kónj sploh in od njene ko- mu bo kobila dobro žrebe storila ris tn osti. Reja konj ni samo deržavi sploh in večjim posest- kmetovavec, ki ima 9 j'h v zareji upati; prasa se tedaj: kakošna mora kobila za pleme biti ? 2. Kakošna mora kobila za pleme biti? Le dobro seme more dobro obroditi ; to velja pri živalih kakor pri rastlinstvu. Ako hoce kdo upati, da , mora ona sama pa nikom koristna, temuc tudi manjsi za svoje kmetovanje tudi le eno ali dve kobili zamore v* svoj dobiček rediti, svoje polje in prevažva svoje kobilami obdeljuje pridelke, in to mu ve liko hasne, žrebeta tacih kobil pa mu v malo letih dajo majhen kapital, ki si ga brez težave in z maj hnimi stroški naredi. Pri tem pa se pešica klaje, ktero mlademn konjicu med tem dajè, ko raste, in skerb, ki jo ima z njim, v prav dober dnar oberne. Pa tudi, če se na to gleda, kako redi konje manjsi kmetovavec, kteri dá v letu morda samo eno kobilo ubrejiti, je reja konj bolj hasnovita, kakor pa v ko biliščih. Kmet redi žrebeta brez vsacega posebnega truda in brez posebnih stroškov, za kratek čas. Še časa ne zgubuje pri tem. Kobiiisčem je pa treba velicih dražih poslopij, posebnih čuvajev, velicih pašnikov; verh tega si morajo pa še dražih žrebeov kupovati. To pa delà zrejene konje bolj drage in razjeda zlo naloženi kapital, ali pa po primeri le prav majhne do hodke daje. Manjši kmetovavci pa ne potrebujejo ne poseb in 9 nega kapitala, ne poslopij ali posebnih čuvajev, ker zamore vsako kobilo , ktero ima za svojo kmetijo za pleme imeti, in deržava z velicimi stroški naj boljše žrebce redi, kterih se zamore kmet povsod brez tudi velicih slroškov ni vsega plači Ia poslužiti, mu treba terpeti, ktere posestnika kakega kobilišča zade se hoče reje kónj na veliko ? ako nejo že v začetku lot itî. v Z Kadar si zamore kmetovavec na to vižo žrebeta prirediti, in ga veliko dnarjev nestane, vsaj že za VOljO tega, iv^i mi* m «vv^.x za pleme kupovati, ravno tako ga stane tudi reja ker mu ni treba nalasč kobil ali žrebeov žrebeta po primeri malo y in vec ga gotovo ne za dene kakor kar mora za boljso pičo kobile o brejosti in dokler žrebe sesa, izdajati. Ker v lepšem letnem času pod milim nebom r v «iti i ti • i • v #1 « + v t f ZIVl ? se živi na pašnikih, vertih in sternisih skorej zastonj, • « 'iiii*«« y2 i i. v « t ker mu je le malo sena pokladati treba. Zrebe živi pozimi večidel od sirove piče; njena cena pa je v pravi primeri z žrebetovo ceno, ktero ima kmetovavec *) C. k. ministerstvo notrajnih oprav je dalo pričujoči poduk po vsih dezelah našega cesarstva razglasiti; podamo ga tedaj tudi isu c. k. de- mi svojim bravcem gospodars! stanu po razgl želnega po v Ljublj Vred. mogočosti zdrava in krepk biti Prav navadno in posebno kmetj imaj ? sel, da je vsaka kobila dobra za pleme dober žrebec vse poravnati in da zamore samo se slabo pleme popraviti krivo mi da mora njim tej krivi misli imajo niso vec za prodajo, še dobre kobile, ktere zavoljo popak za pleme in brez pre mislika jih porabijo za to. Ali slaba zareja kmalo pokaže, kaj to vel já. Gotovo je, da se žrebe po kobili in po žrebcu verže, in da dobi mladic enako materne napake kakor tudi dobre očetove lastnosti. Zavoljo tega je pri c. k. deželnem žrebčarstvu postava, da se ne smé nobena kobila, ki ima kake napake, k cesarskemu žrebcu pripeljati. No bena kobila se ne smé pripustiti, ktera ima kako na Posebno se pako, ktero zamore žrebe, po nji dobiti, tii sem še štejejo: kobile z debelimi, težkimi glavami z oterpnjenimi usesi, zalitimi vratovi, tesnimi persi 3 ? s preplošnjatim trebuhom, kakor tudi take, ktere so za dej višje kakor spredej, ktere imajo pretanke, pre visoke nogé, ktere stojé kakor krave, s krakom (štih pajn), z mehurji na nogah, ktere imajo dolge binceljne, ali medvedje nogé ali sicer kake očividné popake. Kar farbo zadene, se samo brezaste in belo-pod las čine farbe ne smejo za pleme rabiti. Stare mo rajo biti najmanj štir i, in naj več štirnajst let in ne smejo biti pod 14 pedi visoke. 3. Izberanje boljših kobil za pleme. Kdor hoče dobro zarejo dobiti in da se mu trud ga je imel z rejo skorej cele štiri •Pf' leta, s prodanjem žrebeta splača, naj samo dobre in take kobile ubrejiti d a j e ktere nimajo nikakorsnih napak, so dobro rej ene in v vsaki reci jake kobile. Take kobile bodo imele po rodu dobrega zerna in ktere bodo žrebeta, ki so že ko se bodo pozneje za pleme rabile, še boljše ple me dajati mogle. Se ve da je med navadnimi kme slabih in popačenih kobil; ali tiškimi konji tudi mnogo ravno te naj se nikakor ne rabijo za pleme, temuc boljše in naj boljše se morajo jemati, 5 da se, kar ni za rabo, tudi na pozneje zarode ne zatrosi. Pri cesarskih žrebčarjih zavraćajo poveljniki sicer po postavi slabe kobile nazaj. AI druge domaće žrebce njim pusati da le žrebe storile , bi bila velika napaka in slabo gospodarjenje, v ktero se bo dober kmetovavec toliko manj vdal, ker se taki žrebci, ktere imajo nekteri samo zavoljo dobička za to reč, zavoljo 378 tega zlo oslabé in omagajo, ker se prevećkrat spu krat, kadar je perva huda poželjivost ji nekoliko od sajo liki Verh tega so pa taki žrebci, dasiravno so ve- jenjala, pa vendar še nekoliko terpi To Je do 20 ležki in veliko obetajoči, vendar večidel popačene ali 30 ur potem, ko se je pervi not spazilo, da se JI IVI, ^ «« T «MttUj^., ; . "" l postave, oterpnjeni in mehki, nemorejo dosti prestati kobila goni T . a ■ v' t « • V • V ' • • in dobrému zrebetu pripomoći ; se manj pa zamorejo popake kobil poravnati. ^ fit 4. Kakošne lastnosti naj ima za pleme kobila posebno ? Zavoljo tega bi bilo dobro, pri kobili na te lastnosti gledati: Kmetje se pogostoma pritožuj ktere so k žrebcu peljali, ne ubrej 9 to? Od tod 9 ker da se kobile Od kod pride y P ker je, kakor pravijo, žrebec za cas zamude, ne pa od tod 1 • • v Tfc a m • 9 njic Premalo pazijo 9 kteri z njimi na kobile in marsikak neveden hlapec delà, ne pazi na te znamenja. Še le po tem, ko so te znamenja ze dalj casa terpele in kobila že se go začnejo misliti, jo k žrebcu peljati, do Da je večje postave, naj manj 15 pesti visoka, niti nehati ima ker se žrebe po velikosti matere verže. Konji po- kterega imajo pa še več ur hodá. Med tem jenja ve sebne velikosti se vedno bolj drago prodajajo in se čidel kobila se goniti, in če tudi še žrebca sebi dajo za vsako rabo bolj obraćati, n. pr. za toverni- pripusti, se vendar več ne ubrej stvo, za poljske opravila, za vožnjo. Majhnih kónj se tako ne bo nikdar zmanjkalo, ker marsikaj žrebeta Kadar je čas popolnoma zamujen, tudi vse zna menja minejo, da se kobila goni, in pokažejo se šele cez zavera, da ne morejo rasti, kakor bi imeli. >iH m s Kasyapa-tom, ki pa dolgo ni otrok dobila, se proti svojemu možu, dobi od njega dvoje jaje izvalila. 5000 let je čakala, in ker ni se jajce stare, in glej! Potoživsa Novičar iz raznih krajev 9 da nič žvalila 9 JU eno V se le na pol je bil sad v njem izo- larstvu podačujejo. C. k. ministerstvo nauka je ukazalo, da v ljudskih solah po kmetih naj se otroci zraven sadjoreje tudi včbe- Sedanji minister kupčijstva je pre bražen in v njem je ležal Arun, bog juterne zore. Kaj nek ta mitologiska basen izrazuje? Tek sonca feakor se sliši, se bo kmali razglasila. délai novo postavo za obertnike in rokodelce in V jetnišnicah na 9 (Brahma) stvarja čas leto > tedne, dneve in dobe dneva. šega cesarstva se bo želez je jetnikom nekoliko zlajšalo; Dakša je toraj mesečni bog, mesecno leto, kakor tudi se bo okoli oklepov na nogah podlaga naredila, da že Brahma se v Uprehhatu veli sončno leto. Zato se piše lezje ne bo oškodovalo gležnov; enojno železje bo vprihodoje od Dakša ta, da je rodil 30 sinov, kteri pa so postali težilo Ie 17 lotov do 1 funta, dvojno pa od funta in 7 pušavniki in niso se plodili iz tistega vzroka, kakor crede ]0t0v do funta in 27 lotov za slabeje osébe; dosihmal je Helia na Trinakrii 3 ker bi drugači kalendar pri bilo od 2 do fantov težko. Vsi časniki se zdaj po sel v nered, ako bi ne imelo vsako leto primernega števila menkovajo od dragine cukra, kterega funt je pred malo (gleichmassig) dnevov. Božanstvom časa pa so starci da- mesci še 24 krajc. veljal, sedaj pa je poskočil na 36 kr. rovali koze, tako Hori Aegebolos (kozojedka) in Ja- 40 let se ni kaj tacega slišalo. Pravijo, da slaba letina noni Kaprotini ob kalendah (mlađem mescu), ker koza io pa huda kolera ste tega vzrok, da v tistih deželah, kjer je znamenje rodivne natorne moči. Lahko toraj raz- ge cukrena moka prideluje, je letošnji pridelk bil slaběji, umemo zakaj se je Dakša z kozlovo glavo obrazoval. in ker so angležki in holandiški veliki tergovci to berž za ft • . 1 ft t f i « » 1 v • VT • - . » ____v pazili 5 so pokupili vse zaloge in povišali ceno. Naj so ze vzroki kakoršni koli, gotovo je to, da bomo mogli tudi to Dakša je toraj stvaritelj noći in dneva. Njegova hei V i ne ta, omožena s Kasyapa-tom, kterega učeni Dorow ima za osebljeni „aetherdurchflossenen Himmels- grenjkobo življenja pokusiti in manj sladćic vživati. V Be- je toraj božica rastečega dneva, kar se že rolinu so se že zlo sirupa přijeli namesto cukra. Od mnozih strani se ponavljajo zdaj sveti, naj bi već sladkorne r a u m iz njenega ploda, sina Aruna-ta, to je, Zormana zor nega božanstva vidi 9 kterega so zategavoljo indiške pese sadili in iz nje več cukra narejali; nekteri pa celó priporočajo ga iz krompirja delati, ker krompir ima, ka kor je znano, veliko štirke v sebi; iz 150 funtov štirke basni za vozarja (Wagenlenker) boga Surya-sonca napravile. Po novih 5000 let je Vineta iz drugega jajca rodila 8e dobi pa 100 funtov cukra na tako lahko vižo, da si oria Garudha, na kterem Višnu jaše. Orel je v basnih veliko gospodarstvo samo lahko za svoje potrebe cukerna-vsih starih narodov znamenje sonca; mitologiska basen o reja. Ljubi krompir! kaj boš še vse mogel biti! — Vendar rojstva Garudha-ta od Vinete toraj izrazuje: „Dan se je ta svèt veliko pametnejši memo tistega, ki smo ga te začenja s svitom (Vineta), po svitu pride zora (Arun) in še le po zori jarko sonce (Garudha) 9 a dní v „Presse" brali 9 ■I |p ■■■ 9 da naj bi se dragini mesa -- r-----j------ -------------j • salo v okom priti, UM * ~. vr r -----j ~ Vineta je toraj božica rastečega dneva, svita delile! Koliko tacih premij bi pač moglo biti in kolikšne? • 1 i • V . • • m V 0 1 t 11 W W. W da s tem skuse za izrejo telét premije pred zorom, in slavno mesto je po častji te božice dobilo svoje ime. Resnico našega terdila pokrepčujete imeni mesta Vinete, pri Dancih in Skanđinavcih navadne. Danci 65 Lindenbruhov tekst). Kraj Mure, v lutomerski fari in v Medj murji še se tudi nahaj 80 to mesto imenovali Wolin, in Skandinavci Julin. Va li 4) (beri V oli) je bilvnordiški mitologii bog rasteče dnevne svitlobe, toraj ravno to,kar Vineta 5). Ravno 2 3 4 5 6 Glej V 011 m e r ,, Pott „Etymolog. tjo rodovine Doks a. Mythol. Lexicon" 2. Aufiage, stran 77 Forschungen" I., 100. Glej V) Asiatische Originalschriften" I. str. 104. Am aras in ha „editio Paulini" stran 28 Sten der „Grammat. letica" str. 262. Glej Šafarik „Slav. Alterth." IL 193. Iz tega imena se spet vidi. da je k rune na prilvicko 2) Ni klas M ul 1er „Glauben der Hindu" stran 565. 3 Glej Homer „Odysse" 12, 129. Glej Vollmer „Mythol. Lexicon" 2. Auflage, stran 77. Celo ime oceta Vinetinega se je ohranilo v imenu polabsko-slovenskega roda Doks a ni. „Heveldi, qui juxta Habolam ílu-vium et Doxani, Liubizzi", piše Adam bremski (Adam Brém iranskih podobali dobr rokopisu do b tal delo 99 Da bi se vendar izdalo njegovo v Die Gôtter von Rethra", ako ne drugači, saj s prostim popisom božanstev. V posebnem clanku bom dokazal, da vse imena retranskih podob svojem delu „Staroitalij kterih K v omenja, so resnicne, podobe, o kterih čani. in toraj tudi autentičnosti še zmiraj niso vsi učeni prepri- Pis. 380 da bi res nagaDjale gospodarje k tema in res k&j porna- sprejel in gostil. Ker je tadi sardinski kralj přisel 23. gale! Če nima gospodar klaje in pa dnarja, s čim bo dan t. m. v Pariz, se bojo todi njemu na čast napravljale redil teleta in kako dolgo? tem resnično besedo izgovoril Današnji Trije v terz cas. g 1 e ž k 'JO o íicirji mnoge slovesnosti. kralj prizadevuje za mirno spravo Slisi se, da si zdaj belgijansk Od Canroberta se zmiraj nakupojejo po Ogerskem konje za armad v Krim 9 zbirajo se vsi v Pešt in dtod jih vsaki teden po Od 9 ki siljajo v Krim Tište rasovske dra: bovske kardela biti mado. kako bi se dal vès narod rusovski 9 se se se nic prav nezve, kaj je opravil pri svedskem kralji. — Ze nekterikrat omenjena „zamaknjena" v Monakovem, kteri je ondašnji višji škof prepovedal nje burke, je začela imele samostojne tram- potem pismeno razglašati svoje prerožtva; ko so ji anidan verstnjejo zdaj v navadno ar- škof tudi to prepovedali, se je prederzna babura očitno ogla- jske nimamo nič povedati Govori se, da se v Petrogradu zdaj posvetujejo, sila s tem spisom: „Kaj pa, če bojo kedaj začeli dahovi iz to je 9 vsi za ojsko mene govoriti; ktera moc bo tem dohovom usta zave- sposobni možki, za vojsko napraviti Francozov 140.000, Angležev 40.000, Sardincov Turkov 15.000, v vsem skupaj tedaj 213 000 V Krimu je zdaj zala?" Iz tega se pač očitno vidi, kam člověka tako zme- V Londonu je bila ta mesee 9 18.000 kar je 9 sani mozgam pripravijo taka silna megla, da se po ulicah niso mogli vozoví pe-razun Zaavov in čete ptojcov, Ijati in po reki Temsi ne ladije; tatovi so kradli zanaj šta-vsa domů na Francozko in namesto nje pride nova; garde cun razpostavljeno blago opoldne.— Od 10. t. m. se piše iz francozke armade gre 60 že šle in sliši se, da jih bo cesar < Napoleon slovesno Carigrada, da se je zima že tam popoinoma začela. Náglica se rada kazni. (Konec.) 32. Pustiva to; naj misii vsak, kar hoče. Kaj zgodilo se ž njima je, ne vem. Scer to in uno se mi zdi mogoče : 9 In če primerjati to zgodbo smem Z dogodki, ki so lastne našim dnem, Bi pravo vedil reci že gotovost, Al se bojim zameriti ljudem, Ki porcčejo: gerda ta njegovost! Odgrinjati skrivnosti take, je sirovost! 33. Sirovost! kaj je to, kaj to pomeni? „Ne kuhan"—vsak, ki misii prav,poreče, „Zato peč obložite bolj s poléni, Al ne s sirovimi, ki iz njih teče, In podpihajte, če goreti neče". Al ta sirovost tega ni pomena. Ta ogenj naš ne skuha in ne speče, Drug ogenj je, drug pisker, druga rena. Drug kuhar, druga voda, druge derva in polena. Sirov si: če se vedeš po naravi Ce kar na jezik pride, govoriš Besede le po miselni razstavi Izrekaš in izrazov ne meniš Kakor kupee cekine in drobiž: 9 34 y 9 Ce praviš, da ni lepa, ženski gerdi 9 e dvomis al nasprotno govoriš, Kedar ti neverjetnega kaj terdi, Ce čela tak ne merdiš kot ga ona merdi; 35. Sirov si: če se kužek ti ne smili, e ga ne gladiš, božaš, ne kušuješ 9 Kedar mu prav kaj ni, da reva cvili, Al zraven se prederzneš in zdihuješ, Ko od človeškega mučenja čuješ: Sirov si: ce al takih „če u je sila Je toliko da, ce jih zapisuješ, Ti bode zmanjkalo poprej černila 9 9 Kakor se takih „ce u posoda izpraznila. 36. Kam pac cloveka misli zanesó! y Kaj je mislj en je, misel kaj, premišljanje? Nekaj kar bistri in kali okó, Kar delà nam pri belem dnevu sanje Jasní temno, temní jasno in žanje Zasrambo večidel in kes in žal, Nepokoj, dvome, bledno homotanje; Le beri kar je Platon nasanjal, Al kar na voljni list je Hegel načečkal. 37. Naj toliko bo dosti v pervem spevu y Da mi za druge tudi kaj ostane In tudi dež 9 nehal : ali dnevu Zapadni žarki od zahodne strane Postavljajo svetiti dalj obrane. In ti ne pojdeš danes več od tod Prenočil tukaj bodeš 99 liakor kane" Tema Ne ne ! ne boš se dvigal več na pot in ne vidi se ne kam ne kod 38. In cerkve zvedil nisi še začetka, Za kar pozvedal vendar si in prašal; Večer je dolg, ne kratka pripovedka. Ker tek besed besede bo nanašal, Da snutek pravljenja se bo narašal In pravljica več spevov bo imela, Ker ti z natančnostjo ne bom odlašal Al zdaj počiva malo za čas jela, Da bova po večerji z novega začela. 39. Ker še povedati imam ti mnogo, Najpred o zlosti rudarja Zelenca Ki je oskrunil bil gospó ubogo, Ki vidil si jo bledo kakor senca Oropano devištvenega venca Pred krátkém v gradu Heminem z go spodom". O hudodelstvu tega zaslepljenca, Ki je z življenjem in življenja plodom Zaslužil kazen stokrát sto Gomor in Sodom 40. Žadela ga je šiba sodbe božje, Oběsila sta Hemina ga sina, . Al počivalo zlostno ni orožje, Tovarše tega vražjega zlobina Ostrupila je zlobe gadja slina. Umorili so mlada gospođica, " • K' je gnala naglica ju do pogina. Al taka je navada že hudiča, Da zlost na zlost valiti se ne naveliča. 41 Oceta ta umor hudo razkaci. Nabere vojske, rudarje premaga; Kar boj jih smerti koj ne poenaci, Kar ne odnese jih osoda blaga, Po begu od kervave smerti praga, Jih vjete med pojedino pokolje, Da doletí jih plača dosti draga, Razmeće jih okrog na piano polje, In orli gostovali so se dobre volje. 42. Ta naglica začne ga grozno gristi, Več nima ga domá pokoja, mira, Podá se v Rim, da grehov se očisti Ojstro se pokore svoj dolg opira, In dalje zmiraj dalje vest ga tira, In v svete mesta v Palestini roma Tam najde konec serčnega prepira, Al ko se verne na Koroško koma, Uraerje v Loki, preden přišel je do doma. 9 9 43. In Herna brez otrok, brez moža. vdova Pohlevna v božjo voljo se je vdala. „Gospodova sem dekla, naj njegova Zgodi se sveta volja!" tak je djala, In kar imela je, vse Bogu dala, Zidala cerkve, kloštre vstanovila, Nazadnje sama nuna je postala Kerškega kloštra opatica mila, Kjer se iz tega v bolji svet je preselila. 9 44. Poslušal sem Kračmanov Matij * Ko pravile so Drobtince ..Drobtince" 1854. to povest 9 Polasti moja se je domišlj po navadi v verze plést In gre jo V šopke različnih Le da se nekaj malo je zmotila rož po tri na šest. In šla za kratek čas na od Sicer sest, enček s Kakor že tudi večkrat 45 Zato pa graj aj ternjem spet ovila r je poprej storila. da tako čudno Razmatram svet in pa ljudi na zemlji. Da vkupaj z dobrodetnim nepriljudno Se meša v mojega jezika kremlji, In raste sad in strup na enem štremlj Postavil Bog me je na svet rekoč: Pogl ga, kakor tako ga jemlj Postani člověk, na človeško moč! Postal sem člověk, vidil d sem, vidil noč 46. Ni angelj ne hudič za mene člověk Le da nekteri gornjimi so bliže, In drugi da za čednosti so covek Neobčutljivi kar na čudne viže, Prijatli tištim bolj, ki njih so niže 9 In spet, ki ni jim to ne uno mar, Ki čednost jih, gnjusoba jih ne briže Ki Bogu zdaj dajó molitev v dar In berž potem kadijo satanov oltar. 47. Vclikrat čulo moje je uhó Cloveka, ki sem dobro ga poznal, En del ljudi soditi kaj hudo. In drugi del ga je pa spoštoval. En del očitno je o njem lagal; Kaj meni bilo je tedaj verjeti ? .Kateri del ga je obrekoval? Zakaj hoteli so ga ti ukleti? Pozvem! da mirno v zlosti jim ni dal živeti 48. Al morem jaz zato, da tak raznasam Al hoćete, da naj laži In to, kar zna za neresnico vsak, Kar res ni, to naj trobim in oglašam. Kar dobro ni, za dobro naj raztrašam? O vem to, da očí resnica kolje! Al bilo bi morbiti, to vas prašam 9 Za me in pa ljubi rod moj bolj Da naj podam se k farizejem dobre volje?! M. Kračmanov. Pogovori vredništva Gosp. J. 0. P. v Gr.: Spis smo pre jeli in ga bomo natisniti dali. Hvala! Sporo čilo zastran „Nov." listov bomo oskerbeli. Gosp. K. M. v A dm.: Smo přejeli in bomo natisniti dali. Hvala! — Gosp. S. S. na D.: Hvala lepa! Bomo začeli natis prihodnje leto, k er v tem letu bi ga ne mogli doveršiti. Odg rednik Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jožef Blaznik