Na Gospodarskem razs*avl-šču so se 9. t.m. popoldne že devetnajstič odprla vrata mednarodne razstave sodobne elektronike, kii tako po številu razstavljavcev, kakor tudi udeležbi držav, ki na področju sodobne elektronike nekaj pomenijo, prekaša vse dosedanje.
Na otvoritveni slavnosti v Festivalni dvorani je zbrane goste in predstavnike razstavljavcev in strokovnjake, ki so prišli v Ljubljano, da bi se udeležili spremljevalnih prireditev ob razstavi sodobne elektronike, najprej po-
Članu predsedstva SFRJ Mitji Ribičiču ing. Primožič razkazuje razstavljene izdelke Iskre
Mitja Ribičič odprl XIX. mednarodno razstavo sodobne elektronike
zdravil predsednik mestne skupščine Ljubljane, ing. Miha Košak, za njim pa je spregovoril Mitja Ribičič, član predsedstva SFRJ. V izvlečku objavljamo osnovne misli obeh govornikov.
Ing. Miha Košak je v svojih izvajanjih med drugim dejal:
»Ko otvarjamo danes že 19. medn razstavo elektronske industrije z veseljem ugotavljamo, kako postaja vsako leto vsebinsko bogatejša in obsežnejša. V razstavo se vključujejo nova specialna področja, ki jih osvaja elektronska industrija, povečuje število razstavljenih predmetov, razširja področje njih uporabne vrednosti.
Na razstavi sodeluje letos 49 domačih in 233 tujih razstavljavcev. Tako se nam ponuja priložnost srečanja in spoznanja z vrsto novih možnosti uvajanja elektronike v skoraj vsa področja človekovega dela in snovanja. Odpira se vrsta novih možnosti, včeraj smo komaj mislili o njih, danes pa so že prisotne razvoj pa odpira in utira nova pota. Srečanja strokovnjakov, ki spremljajo razstavo, simpozij o telekomunikacijah. Jugoslovanska konferenca o elektronskih sestavnih delih in materialih dajejo pomembno obeležje in celovito zaokrožajo razstavo elektronike 72.«
Mitja Ribičič, član Predsedstva SFRJ je v svojem otvoritvenem govoru povedal naslednje:
»Pred letom dni je ing. Marko Bulc v imenu predsedstva SFRJ otvarjajoč mednarodno razstavo Sodobne elektronike poudaril, da ona predstavlja živčevje moderne civilizacije.
Elektronika nam že omogoča, da se med seboj slišimo in tudi vidimo na vseh koncih sveta. Sedaj stremimo k temu, da se ne bi samo laže dogovarjali in spoznavali, temveč tudi bolje razumeli, sodelovali in soustvarjali. Ce borno v tem stremljenju hoteli postopoma korak za korakom napredovati, bomo morali skupaj določiti temeljno funkcijo in perspektivo znanosti v sodobnem svetu, da bo oha v službi človeka in človeštva, da ne bo monopol bogatih in velikih, pač pa sredstvo za premostitev vse večjega jezu, ki ga med kontinenti in narodi povzroča gospodarska, tehnološka, kulturna, in družbena nerazvitost, da ne bo sredstvo za uničevanje človeških življenj genocid narodov in človeštva, marveč instrument, ki bo osvobajal človekovo zavisnost od dela, združeval, plemenitil in humaniziral odnose med ljudmi in narodi,
19.	medn. razstava SODOBNA ELEKTRONIKA z doslej največjim številom razstavljavcev iz 20 držav in z udeležbo kompletne jugoslovanske industrije bo v teh dneh s svojimi eksponati in posveti pomemben prispevek v tej združevalni in napredni funkciji znanosti ter tudi elektronike kot njenega avantgardnega dela. Obenem ona pomaga Jugoslaviji, odprti evropski deželi na pomembnem stikališču kontinentov in različnih družbenih sistemov, uresničevati njeno nalogo in prizadevanje, da bi bile neuvrščene dežele in dežele v razvoju vse bolj prisotne, vsa bolj enakopraven soudeleženec pri oblikovanju mednarodnih ekonomskih odnosov* in da bi se nerazvitemu sva-(Dalje na 6. strani)
DELEGACIJA KP FRANCIJE JE OBISKALA ISKRO - V torek 10. oktobra je na enodnevni uradni obisk dopotovala v Slovenijo delegacija KP Francije, ki jo je vodil namestnik gen. sekretarja Georges Marchais. Na brniškem letališču sta delegacijo pozdravila predsednik CK ¿KS France Popit in predsednik CK za mednarodna in politična vprašanja Bogdan Osolnik s sodelavci, Z Brnika je francoska delegacija s spremstvom odšla v Kranj, kjer je obiskala ovarno Iskra. Francoske goste so o kratki zgodovini tovarne, o proizvodnem programu, o delu organizacije ZK in saomoupravnih organov v podjetju seznanili direktor tovarne Jože *htjs s svojimi sodelavci ter predstavniki tovarniške organizacije ZK in samoupravnih organov.
Negacija se je posebno zanimala za delo komunistov v tovarni, za sistem samoupravljanja Ut za vpliv delavcev pri sprejemanju proizvodnih načrtov tovarne. Po razgovorih so sl ogledali »arvni film »To je Iskra« in proizvodne obrate v kranjski tovarni
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ŠTEVILKA 38. - LETO XI.
ZP ISKRA KRANJ 14. OKTOBRA 1972
ELEKTROMEHANIKA, KRANJ
Protest
delavcev ISKRE
Obsojamo nacionalistične napade na pravice Koroških Slovencev, ki jih vodijo nemški nacionalistični skrajneži. Obsojamo jih zlasti zato, ker nam ni vseeno kako živi naša narodna skupnost onstran državne meje in ker so nam še vedno v spominu nacistična razna rodovalna divjanja vseh vrst in barv med drugo sve-lovno vojno.
Nemški nacionalistični nestrpneži s svojim početjem onemogočajo začetno izvedbo 7. člena avstrijske državne pogodbe, za katere izpolnitev so odgovorne vse podpisnice.
Obstoj in razvoj Koroških Slovencev ter raba materinega jezika je njihova osnovna pravica, ki izvira iz tisočletnega življenja na svoji zemlji. Te njihove naravne pravice so bile zlasti v zadnjih 50 letih okrnjene, Slovenci pa izpostavljeni raznarodovanju.
Danes, ko se je ponemčevanje razširilo že do zadnje slovenske vasi na Koroškem, bi nemški nacionalisti radi ugotavljali, koliko je še ostalo Slovencev, oziroma da jili ni več. S ponemčevanjem Slovencev in s priseljevanjem Nemcev je današnja sestava prebivalstva drugačna, kot je bila ob štetju leta 1910, vendar ravno to dejstvo dokazuje nasilno germanizacijo skupnega ozemlja, kjer so Koroški Slovenci živeli že tisoč let.
Mirno sožitje med narodi, ki je dandanes alternativa obstoja človeštva, je mogoče le tam, kjer ni nacionalnega, gospodarskega, kulturnega zatiranja.
Želimo, da prizadevanja koroške deželne vlade in Zvezne vlade ter vse avstrijske demokratične javnosti pri onemogočanju nacionalističnih izpadov proti Slovencem rodijo konkretne rezultate. Želimo, da se naši prijateljski medsebojni odnosi razvijajo naprej, ti pa so odvisni tudi od pravičnega odnosa do naše narodne Skupnosti na Koroškem.
Protestu se pridružuje vsa delovna skupnost Iskre.
»Avtomatika« Ljubljana
Boljša organizacija oddelka za vzdrževanje zagotavlja koristi tovarne
Poročail smo že o prizadevanju oddelka za vzdrževanje pri modernizaciji transformatoske in kompresorske postaje v tovarni ter o obnovitvenih delih na celotni električni napeljavi. Tudi danes smo vzdrževalcem odmerili nekaj prostora, da bi v kratkih obrisih povedali, kako in kaj delajo, odkar so se reorganizirali.
Posebnega poudaika menda
ni treba dajati dejstvu, da je v vsaki tovarni še kako umestno imeti dobro organizirano službo za vzdrževanje. To je tem večja potreba za tovarno, ki se lahko »pohvali« s pravcatimi »starčki« med svojimi stroji in napravami. In prav med takšne tovarne sodi naša tovarna za avtomatiko in elektroniko na Prža-nu, brez pretiravanja, ki ima resda že dobršen del svoje strojne opreme do konca iztrošen.
Mirno lahko rečemo, da vse do lanskega junija v tovarni na Pržanu služba za vzdrževanje ni bila kdo ve kako smotrno organiziiana. Takšno stanje pri strojnem parku in praktično nedefinirana služba vzdrževanja sta narekovali čimprejšen in učinkovit ukrep — oblikovanje takšne, ga oddelka za vzdrževanje, ki bi bil, tako po svoji tehnični opremljenosti, kakor tudi po strokovnosti kadia, sposoben obstoječi strojni park vzdrževati tako, da bi bilo čim manj zastojev v proizvodnji in da bi bili tudi stroški vzdrževanja sprejemljivi za tovarno, ki se žal rte more pohvaliti s kaj prida akumula-tivnostjo.
Takšen oddelek je bil lanskega junija formiran in pred njega so bile nedvomno postavljene velike in zahtevne naloge. Sprva seveda ni šlo bicz kooperantov in s tem v zvezi seveda tudi ne brez kopice problemov, ki so jih le-ti ustvarjali. Tudi o cenenosti na ta način organizirane službe vzdrževanja ne moremo govoriti, pa vendar so bili stroški vzdrževanja že po tem datumu nižji.
Težnja novoformiranega oddelka za vzdrževanje je bila — čimprej pieiti na samostojno vzdrževanje in generalne remonte strojnega par. ka, da bi se tako izognili nesorazmerno visokim stroškom in zamudam, ki navadno nosijo občutne posledice pri zastojih v proizvodnji, če stroji niso hitro spet nared.
Doseči takšne delovne re. zultate pa vsaj v začetku ni bilo pieveč lahko, saj oddelek ob svojem formiranju ni razpolagal z ustreznim orodjem in prepotrebnimi stroji, ki bi mu omogočili hitro in učinkovito poseganje. Pa vendar — ni manjkalo dobre volje in prizadevnosti, kar vse marsikdaj v dobršni meti nadomesti tudi manjkajočo tehniko.
Pržanski oddelek za vzdrževanje, ki trenutno šteje skupno 38 zaposlenih, od tega 5 režijskih delavcev, se že doslej s ponosom lahko ogla-
si in pove, da je svoje formiranje in obstoj že doslej opravičil, ob takšnem zanosu, ki vodi njegovo delo, pa zagotavlja v prihodnje prav gotovo še večje in boljše delovne rezultate.
Mimo vsakodnevnih vzdrževalnih del, tekočih nalog in odprav manjših okvar na stiojih (dela na obnovitvi električne napeljave in energetiki v tovarni smo že posebej omenili zadnjič), so v tem času opravili generalni remont že na enem brusilnem stroju, na dveh ekscentričnih stiskalnicah, medtem ko so na vseh obstoječih stiskalnicah vgradili pnevmatska var. nostna prožila, opravili so dva generalna remonta na dveh stiužnih avtomatih, pri treh nadaljnjih pa so montirali priprave za avtomatsko krmiljenje dvobrzinskin motorjev za rezanje navojev, kompletno so (električno) predelali vertikalni vrtalni stroj za rezanje navojev za potrebe giamofonske proizvodnje, za obrat v Mokronogu pa so s starim, na Pržanu izločenim kompresorjem, uredili kompresorsko postajo.
Verjetno ob obisku še česa niso našteli, pa tudi že to bi bilo dovolj, če upoštevamo, da generalni remont nekega stroja ne traja le nekaj de. loviiih ut. Žal na vprašanje — kolikšen je bil na ta način prihranek tovarne, še niso vedeli odgovora, kajti Zasledovanja stroškov svoje dejavnosti se pravkar šele lotevajo. Uvajajo namreč tovrstno kontrolo, oz. zajemanje podatkov, vendar pa že zdaj vse govori za to, da bodo koristi za tovarno očitne, saj ne bo malo priluankov pri tem, če bodo sami opravljali razen tekočega vzdrževanja tudi še generalne remonte zahtevnih strojev.
Ko že govorimo o koristnosti formiranja samostojnega oddelka za vzdrževanje, ne , gi e prezreti tudi tega, da od junija lani poleg rednega vsakodnevnega vzdrževanja uvajajo tudi plansko vzdrževanje. kar nedvomno prinaša preceišnje koristi. S tem se oddelek namreč lahko pravočasno oskrbuje z manjkajočimi deli in materialom, po. trebnimi za popravilo in vzdrževanje strojev, ne da bi bilo treba šele ob nastalem defektu vse notrebno iskati pri dobaviteljih, s čimer se vsekakor občutno skraiša čas mirovanja strnia. Dokaz za ko. rismost takšnega ntanskega vzdrževania je videti že v tem, da so se v tem obdobju bistveno zmanjšali zastoji v proizvodnji na račun okvar na strojih, orodjih in napravah.
Oddelek za vzdiževanje ima precej težav, med katerimi je zlasti pri starejših, kdo ve od kod vse »podedovanih strojev« tudi vprašanje tehnične dokumentacije. Le-te ni in, ko se primeri okvara, je tem teže učinkovito ukrepati, , ker za okvarjeni del pač ni ustrezne tehnične dokumentacije in je pravzaprav vse treba »ošačati« z očesom strokovnjaka. To včasih uspe, včasih pa tudi ne najbolje in to seveda nehote podaljša zastoj pri delu tega stroja. No, k sreči z vsemi stroji v tovarni le ni tako.
Da pa bi oddelek za vzdrževanje, čigar vloga prav gotovo ni majhna, tudi v bodoče, še zlasti ob predvidenih notranjih proizvodnih premikih, lahko čim bolje služil svojemu namenu, skrbijo tu. di za strokovno usposobljenost v njem zaposlenega kadra. Izkušnje si nabirajo v drugih proizvodnjah, oz. oddelkih za vzdrževanje, pa na raznih strokovnih seminarjih, ob danih možnostih pa je razumljivo, da bodo odgovorni činitelji v tovarni poskrbeli tudi za to, da bo oddelek poleg nove stružnice, v bodoče dobil še več potrebnega orodja, strojev in naprav, kar vse bo omogočilo, da bo lahko v celoti zagotovil učinkovito skrb in vzdrževanje strojnega parka, zlasti, ko bodo proizvodne naloge tovarne na področju televizije porasle do predvidenega obsega. To vrlim vzdrževalcem na Pržanu tudi od srca privoščimo, saj bodo tako lahko še koristneje ukrepali, kadar bodo potrebe njihovo pomoč narekovale.	—C—
Komunisti morajo biti enotni
ZK MORA BITI PARTIJA DELAVSKEGA RAZREDA AVANTGARDA, V KATERO IMATA DELAVSKI RAZRED IN LJUDSTVO ZAUPANJE
Predsednik SFRJ in Zveze komunistov Josip Broz Tito je 9. oktobra sprejel urednico zagrebškega Vjesnika, Dano Janekovič ter' se z njo pogovarjal o mnogih pomembnih tekočih vprašanjih iz družbenopolitičnega in partijskega življenja v državi. Razgovor je zbudil veliko zanimanje, zato povzemamo nekaj aktualnih odgovorov.
»Če vodilni ljudje v vseh republikah ne bodo imeli enotnega mnenja o tistem, kar moramo storiti, da bi ozdravili ne le ZK, temveč tudi napravili red v našem gospodarstvu, če ne bo takšne enotnosti — ne bomo dosegli ničesar. Komunisti morajo biti zgledni, ker so odgovorni za razvoj Jugoslavije, kot so bili odgovorni za pripravljanje osvobodilnega boja. Komunisti morajo biti enotni. To ne pomeni, da morajo ukazovati, temveč na podlagi pravilne ocene položaja sprejemati odločitve, ki postanejo veljavne, kadar jih sprejme večina. Tedaj so obvezne za vse.«
Ko je pojasnjeval, v čem je bistvo enotnosti misli in akcije v ZK, je tovariš Tito poudaril, da to ni nikakršno vračanje nazaj na »nekakšen stalinističen ali ne vem kakšen drugačen koncept«. To je nekaj čisto drugega, nekaj kar je v sedanji Lizi nujno zaradi položaja, zaradi poskusov raznih strani, da bi ovirali naš socialistični razvoj.
»Če hočemo- čimprej premagati težave — ne bi hotel reči krizo v naši ZK, kajti položaj v partiji je že veliko boljši, kot je bil —- moramo marsikaj storiti odločneje in vztrajneje. So pa še posamezna okolja, v nekaterih republikah, kjer napačno razumejo demokratični centralizem in mu kljubujejo.
V	naši ZK je, žal, precej takšnih, ki bogatijo na račun tujega dela. Takšni morajo iz partije. V nasprotnem naša ZK ne bo partija delavskega razreda, avantgarda, v katero imata delavski razred in ljudstvo zaupanje.
V	bazi ZK ni neenotnosti. O tem sem globoko prepričan. Pri nas je neenotnost v nekaterih okoljih, v nekaterih forumih. Toda, to nima nekega pomembnejšega obsega, položaj sc že popravlja. Zdaj si prizadevamo, da bi dosegli enotnost tudi v vseh forumih,« je poudaril tovariš Tito.
S seje poslovnega odbora ZP
Tokrat se je poslovni odbor ZP Iskra sestal na svojo redno sejo v prostorih Republiškega centra (RRC) v Ljubljani na Jadranski cesti, in to zaradi tega, da so si člani in gostje PO ZP lahko ogte-dali tudi sam center.
0 poslovni situaciji Iskre je navzoče seznanil gilavni direktor Iskra Commerca tov. Metod Rotar, ki je posebej poudaril velike težave, ki jih imamo pri izterja« naših dolžnikov, kar lahko prav v tem mesecu povzroči neljube posledice. Apeliral je na vse tiste organizacije, ki še ne izplačujejo mesečnih OD preko hranilnih knjižic, da pospešeno pristopijo k rešitvi takega načina izplačevanja OD saj prinaša korist tako organizaciji kot posameznikom.
Izvozne naloge (25 milijonov $) za leto 1972 bo Iskra presegla,- treba pa se je že sedaj pripraviti na novo nalogo v 1. 1973 — izvoziti za 35 milijonov $. Pri tem je
treba upoštevati do vseh potankosti zahteve tujih tržišč (oblikovanje, kvaliteta, roki).
O pripravah na integracijo EMO Celje-Iskra Kranj je poročal v. d. direktor tehnič-no-programskega področja ZP tov. Stefan Dolhar. PO ZP je odobril dosedanje dogovore in materiale, ki bodo posredovani DS ZP. (Glasilo Iskra bo prvo novembrsko številko posvetila v celoti tej problematiki — op. ur.)
O delu Centra za avtomatsko obdelavo podatkov (CAOP) in o »poslovni politiki« CAOP je govoril direktor CAOP tov. Miodrag Staparski, o poslovni informatiki in AOP v Iskri pa pomočnik direktorja ZZA tov. Marjan Lavrenčič. Razprava je v glavnem potekala o perspektivi AOP v Iskri, sedanjih in bodočih kapacitetah računalnika v RRC, ter sedanjih in bodočih potrebah po računalniških kapacitetah v Iskri, ter o enotnem informacijskem si-
stemu v Iskri. PO ZP je P<> veril nalogo organizacijski komisiji PO ZP, da z lastnimi in tujimi neodvisnimi strokovnjaki izdela izčrpno analizo tega problema in poda predlog dolgoročne rešitve.
Po končanem zasedanju so si člani in gostje ogledali RCC - »Cyber — 70«. Na mnoga vprašanja pa je odgovarjal v. d. direktor RRC tov. Cveto Trampuž.
Na samem zasedanju PO ZP pa je biia tudi majhna svečanost, ko se je generalni direktor tov. Vladimir Logar zahvalil za plodno in večletno uspešno sodelovanje v PO ZP tov. Albinu Jensterletu, ki je pred kratkim odšel v pokoj in je kot direktor skoraj deset let z velikim uspehom vodil tovarno instrumentov v Otočah.
Čestitkam, ki so bile izrečene in dobrim željam se pridružuje tudi naše uredništvo.
Igor Slavec
Pogled na montažni trak konvertorja v novomeški tovarni
»Usmerniki« Novo mesto
Stekla je
serijska proizvodnja konvertorjev
Skupina razvijalcev v našem Zavodu za avtomatizacijo je razvila napravo — konvcrtor, katere vloga je — napajati potrošnike izmeničnega električnega toka, kadar pride do izpada električnega toka na omrežju, ali pa na objektih, kjer je na razpolago samo istosmerni 24 V tok, potrošniki pa rabijo izmenični tok. Naprava je pomembna tudi pri profesionalnih mobilnih napravah.
Zavod za avtomatizacijo je razumljivo iskal proizvajalca za ta svoj izdelek in tako so se med njim in vodstvom tovarne usmerniških naprav v Novem mestu začeli ustrezni pogovori v decembru 1. 1971. Plod teh razgovorov je bilo formiranje posebne skupine v tovarni, ki je tako postala nosilec naloge in se je preusmerila na izdelavo Imenovanih pretvornikov, konverterjev. Seveda je dolge mesece tekla zahtevna tehnološka obdelava in priprava serijske proizvodnje. Nekako v’ juniju so v tovarni začeli 6 Proizvodnjo podsestavov, medtem ko se je pod konec meseca septembra začela že redna serijska proizvodnja iz-~Ika, s katerim je tovarna obogatila svoj proizvodni nsortiman, z za trg zanimivim izdelkom.
, Tudi ta, kot vsak začetek jf bil težaven in zamuden. Vendar danes kaže, da je sku-Pma dobro zastavila in je računati, da bo do konca letoš-Ojega poslovnega leta izdelali 2e . 220 teh pretvornikov, v proizvodnem načrtu tovar-?L' za Prihodnje poslovno jmo pa bo njihovo število prav gotovo še precej večje, nameravajo pa seveda proiz-ajati še druge tipe teh preuči111*50'' . s katerimi bodo • hko pokrili potrebe na do-macem trgu in s tem omo-fUrih .tovarni še uspešnejše ekonomičnejše poslovanje * Prihodnje.
uvajanje v serijsko proiz-°dnjo povsem novega izdela Prav gotovo ni lahka na-
loga, vendar v tovarni v Novem mestu so jo ob tesnem sodelovanju s strokovnjaki v Zavodu za avtomatizacijo vendarle uspešno vpeljali, za kar gre vsem pri tem prizadevnim vsa pohvala in priznanje. Uspeh, ki so ga s tem v Novem mestu dosegli, je
lep, dokazuje pa tudi, da z vso resnostjo skušajo tovarno čimprej spraviti iz nekakšnega mrtvila preteklih zadnjih let in ji z uvajanjem proizvodnje novih, za trg zanimivih izdelkov, dati nov
polet.	—C—
Iskra Commerce, Ljubljana
Inženiring za avtomatizirana kegljišča
V sektorju za avtomatizacijo v industriji direkcije II smo pred dobrim Ietpm pričeli s pripravami za razvoj in proizvodnjo avtomatskih kegljišč. Na odločitev je vplivalo več faktorjev: predvsem dejstvo, da je v Jugoslaviji izredno razvito športno kegljanje, saj na svetovnih prvenstvih posegamo v sam vrh. Ne moremo pa prezreti presenetljivega podatka, da v rekreacijskem kegljanju krepko zaostajamo, čeprav je v zadnjih letih čutiti pri nas silno zanimanje za ta šport, saj vemo, da današnji tempo življenja zahteva od sodobnega človeka tudi redno fizično gibanje. Kegljanje je zelo primerna rekreacija, ker ne zahteva mnogo predhodnega znanja in tudi ne dragih osebnih športnih rekvizitov.
Po mnenju nekaterih turističnih strokovnjakov je rekreacijsko keglajnje važen faktor tudi pri turistični ponudbi, tako v zimskem, kakor tudi v letnem turizmu.
Lani se je pri nas povečalo število avtomatiziranih stez za približno 40 odstotkov. Doslej smo avtomatiko uvažali, vsi pa vemo, da dragocenih deviz primanjkuje. Vse manj je kupcev, ki bi bili pripravljeni kupiti avtomate za devize.
Za razvoj, proizvodnjo, prodajo in montažo avtomatskih kegljišč je- sektor za avtomatizacijo v industriji or; ganiziral poseben inženiring.
Prodaja je organizirana tako, da nudi kupcu praktično kegljišče »na ključ«. Prek kooperantov nudi inženiring tudi leseno opremo in asfaltiranje steze.
Predstavniki ISKRE, hotelov »Solaris«, turističnih in športnih organizacij Dalmacije, so bili prisotni ob otvoritvi prvega avtomatskega Iskrinega kegljišča. O domačih avtorjih so se vsi pohvalno izrazili.
kih partizanov
PREDSEDNIKU KARLU PRUŠNIKU-GAŠPERJU
Delavci Združenega podjetja Iskre, udeleženci NOB iz leta 1941, med njimi tudi borci, koroški partizani — Tvoji soborci, smo se zbrali dne 6. 10. 1972 v Partizanskem domu na Vodiški planini na Jelovici, da obudimo spomine na našo slavno NOB, na težko in z uspehi bogato povojno izgradnjo naše domovine in naše samoupravne socialistične družbe.
Pri obujanju teh spominov in pri načrtovanju ša lepšega in boljšega jutrišnjega dne naše ožje Iskrine in širše družbene skupnosti pa ne moremo mimo sramotne stvarnosti, ki Vam koroškim Slovencem — posebno pa še našim soborcem, partizanom, že od vojaškega poraza Hitlerjeve diktature leta 1945, krati in onemogoča uveljavljanje osnovnih človeških pravic, kot je le ena izmed njih, da govoriš tako, kot te je naučila mati — da tako imenuješ svoj dom, svojo vas, svoje mesto in kraj, kjer si se rodil. To pravico, ki Vam jo čeprav vso okrnjeno inzmaličeno sedaj poizkušajo priznati, pa jo neonacisti ponovno skušajo odvzeti.
Hitlerjeve diktature res ni več, kaže pa da nacifaši-stična ‘ miselnost in njene metode imajo pri Vas še vedno domovinsko pravico in da kljub zagotavljanju Vaših deželnih in državnih oblasti le-te ne morejo ali pa nočejo ukrepati tako, da bi zatrle dosedaj fašistično slabo prikrito, sedaj pa že javno zločinsko dejavnost, ki ima za cilj uničiti Koroške Slovence kot narod, kot tisti del slovenskega naroda, ki živi v Avstriji in ki je v antifašistični vojni v po nacizmu zasedeni Avstriji odločno in s puško v roki stopil med borce proti fašizmu za svobodo vseh narodov, tudi za svobodo in ponovno vstajenje avstrijskega naroda.
Več kot četrt stoletja sta demokratična miselnost in spoznanje avstrijske družbe in njenih predstavnikov ob Vaši nenehni borbi in protestih Vas in nas potrebovali za to, da so ugotovili, da imate svojo materinsko besedo in svoja imena Vaših krajev in domov in da so Vam bili to pripravljeni delno priznati. Več kot četrt stoletja pa so se ob nerazumljivi tolernnčnosti Vaših oblasti krepili fašistični, šovinistični ostanki hi-tlcrizma, da bi sedaj sprostili svoje sovraštvo do demo-kracje, svobode in napredka in ne nazadnje tudi svoje strasti do uničevanja in ubijanja Koroških Slovencev, tako kot so to delali v nedavni preteklosti in kot to sedaj dokazuje njihovo vandalsko skrunjenje partizanskih grobov, uvajanje nacističnega terorja, groženj z bombnimi atentati in teroriziranje Vas vseli in posa meznikov.
Dragi tov. Gašper! To pismo ti pišemo tudi zato, da boste vedeli, da tako kot nekoč niste v tej borbi sami, da smo mi vsi z vami, da je Vaša borba tudi naša borba, da je Vaša bolečina tudi naša bolečina, da smo in bomo na sitih okopih naprednega človeštva, ki mu je svoboda nad vse draga. Vedi, da naša pomoč in podpora pravičnim zahtevam koroškim Slovencem ne bo izostala.	-
Prejmi naše najtoplejše tovariške in borbene pozdrave.
.	Udeleženci srečanja
prvoborcev iz Iskre
Dajla — zahteva čimprejšnjo odločitev
Počitniški center Iskre, o katerem smo že toliko pisali in, ki naj bi zrastel v zalivu Dajla, še vedno čaka na dokončno odločitev nekaterih delovnih organizacij ZP, ki se še niso odločile za izgradnjo in sofinanciranje.
Po programu izgradnje že prihajamo v čas, ko bi morali pričeti s prvimi deli, to je s pogozdovanjem in pripravami terena za izgradnjo kampa. Pred nekaj • dnevi si je ogledal zaliv Dajla docent dr. Štirn, vodja Morske biološke . postaje iz Portoroža. Namen njegovega obiska je bil, da si strokovno ogleda možnosti za ureditev in kasnejšo uporabo kopališča v tem zalivu. Po prvih ocenah, ki jih je dal dr. Štirn meni, da je zaliv s preureditvijo kot jo načrtujemo primeren
za počitniški center, kakršnega predvidevamo. Dokončno mnenje o celotnem zalivu bo podal v strokovnem poročilu, katero bo zajemalo vse potrebne podatke, tako o morju, tokovih, o morskem dnu in obali. Izjavil je tudi, naj bi z nakupom parcele pohiteli, da nas kdo ne prehiti, ker parcel takih obsežnosti v Istri praktično ni več, ker so vse površine, ki še obsta-
jajo rezervirane za komercialni turizem.
Če hočemo v Istri zadovoljivo rešiti vprašanje letovanja delavcev, se moramo zato nujno odločiti za izgradnjo počitniškega centra, poleg tega pa bomo morali najemati še dodatne zmogljivosti. Želeti bi bilo, da bi vse organizacije, ki se še niso odločile za izgradnjo in financiranje centra pohitele z odločitvijo.
ŠTIPENDISTI!
Obveščamo vse štipendiste ZP Iskra, ki so zainteresirani za ogled gledaliških predstav V Drami in Operi v Ljubljani, da imamo na razpolago večje število abonmajev reda A, B, D in F. štipendisti lahko dobijo abonmaje brezplačno, če se prijavijo v Referatu za štipendije, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, najkasneje do 18. oktobra 1972.
Referat za štipendije
» Elektromotorji« t elezniki
I" M ■ Vf
, iticnem ročju dovolj dela
Na vprašanja našega sodelavca odgovarja sekretar 00 ZKS — dipl. ing. Stane Preskar.
Odkar vedite ZK v Elektromotorjih, se čuti večja aktivnost. Katerih smeri dela ste se lotili?
Glejte, tule je program dela za Jetos. Marsikaj smo že aktivirali, spravili v življenje. Tako smo zboljšali pogoje za razvoj samoupravnih odnosov, spremljamo tekoče dogajanje v političnem življenju in to apliciramo na tovarno, omogočamo aktivno soudeležbo pri formiranju dela tovarne, izboljšali smo informiranje delovnega kolektiva, aktivneje se angažiramo v življenju kraja in ZP, zbiramo pa okrog jedra ZK v tovarni vse napredne sode-lavcc. V tovarni pa se pripravlja tudi nov statut, ki bo dal še več kompetenc samoupravnim organom.
V	ZK ste sprejeli nekaj novih članov, koliko bi iz katerih oddelkov?
Tri nove člane smo sprejeli, dva iz idrijskega obrata in enega iz montaže. Pripravljamo pa se na sprejem še večjega števila sodelavcev v organizacijo.
V	ZK je zadnji čas močna tendenca, da se v članstvo sprejmejo ljudje iz neposredne proizvodnje. Kako, da med novimi člani ni
. nobenega nekvalificiranega delavca?
Gotovo je tudi pri nas zelo zaželjeno članstvo iz neposredne proizvodnje. Počasi vnašamo novo življenje v organizacijo. Politično življenje naj bi se odvijalo bolj organizirano, V daljši perspektivi pa bomo tudi širši krog zainteresirali za politično delo. Morda smo se pred
časom preveč »dajali« s širokimi problemi, premalo pa smo skrbeli za izvrševanje sklepov. Poleg tega pa se pri nas ljudje raje poslužujejo možnosti za družbenopolitično aktivnost prek ostalih družbenopolitičnih in samoupravnih teles.
.Kakšne načrte za letos?
imate še
Program, ki sva se ga dotaknila v začetku, Imamo namen spraviti v življenje v celoti. Čutim, da je potreben uresničitve; je do kraja premišljen in realen, da ga bomo lahko v celoti prelili v življenje. Statutarna komisija pripravlja predlog sprememb statuta. Odboru in komisijam želimo bolje določiti obseg dela. Želimo jim dati več samostojnosti, potem pa bomo zahtevali od njih več odgovornosti. Prav tako se kaže tudi v obratu v Idriji, kjer je proizvodnja v prvem letu obstoja že skoraj dosegla predvideni WF-tempo in predvideno kvaliteto, potre-’ ba po večji aktivnosti obratnega delavskega sveta. Strokovne službe pripravljajo tudi doslednejši obračun dohodkov in stroškov za posamezne delovne enote. Rezultati le-teh se bodo odrazili tudi na politične odnose. Aktivno se bomo vključili tudi v razpravo o tezah za reorganizacijo ZP ISKRA ¡n formiranje TOZD v ZP ISKRA.
Kaj vam dela največ preglavic pri političnem delu v tovarni?
Opaža se, da je družbeno-političn® delo in delo samoupravnih organov večkrat tako prepleteno, da se ne ve,
kdo ali kateri forum je za kakšno odločitev kompetenten in odgovoren. Zato smo si tudi zadali nalogo v akcijskem programu, da bomo ponovno in nekoliko drugače določili kompetence in dolžnosti organizacij in organov samoupravljanja.
V čem najdete pri svojem delu največ zadoščenja ali drugače: kje so liajveč-ji uspehi?
Uspehi? Težko je govoriti o njih. Gotovo je največji uspeh delo kolektiva. Uspešno izvajamo vse proizvodne naloge. Kakor veste, zadnji čas tovarna doživlja nagel in strm vzpon. Gotovo je tudi to uspeh, da ob tem ni prišlo do trenj niti med delavci, niti do formiranja grup, kar se ob takih, večjih premikih rado dogaja. Ob vseh teh velikih spremembah smo ostali zdrav in enoten kolektiv.
K. F.
Obrat stikal Kranj — vsakodnevni kontroli kvalitete posvečajo posebno pozornost
Obrat »Stikala« Kranj
Obrat stikal povečuje proizvodnjo iz leta v leto. Tako bo moral tudi v letu 1973 s proizvodnjo navzgor. Prostori v stavbi so natrpani, za sirjenje pa je lokacija neprimerna, -saj se nahaja med cesto in reko Savo. Prav zaradi tega je bil sprejet sklep, da obrata stikal na tej lokaciji ne bi širili, ampak da je treba najti druge prostore. Ena od variant je bila tudi v tem, da bi se z izgradnjo
Posvetovanje o kvaliteti jugoslovanskih izdelkov
V Novem Sadu je bilo prejšnji teden tridnevno posvetovanje o kvaliteti izdelkov v jugoslovanskem gospodarstvu. Na posvetovanju je sodelovalo več sto strokovnjakov iz vseh republik in pokrajin. •
Na posvetovanju so poudarili, da sedanje akcije v okviru »leta kvalitete« v Jugoslaviji, v katerih sodeluje več kot 300.000 inženirjev in tehnikov po vsej državi, ne bi kazalo omejiti samo na proizvodnjo, temveč naj bi razširili njen vpliv tudi na spre-
jemanje ukrepov za spodbujanje ustreznejše proizvodnje, nadalje na učinkovitejše delo inšpekcijskih organov in pa na izpolnitev zakonskih predpisov ler na izdelavo programov za pospeševanje kvalitetnega dela po vseh.naših podjetjih.
Strokovnjaki so ob tgm tudi opozorili, da je nujno hitreje usklajevati predpise s tega področja z ustavnimi spremembami — in so terjali, naj bi že do konca tega leta sprejeli zakon o jugoslo
vanskih standardih ter kvaliteti izdelkov.
Naša država je namreč do slej podpisala že več medna rodnih konvencij, ki se nana šajo na obveznosti glede standardizacije našega blaga pa bi vsekakor nujno morali ustrezno prirediti jugoslovan ske predpise oziroma spreje ti nove, da bi zares zagoto vili kakovost tistih naših izdelkov, ki si utirajo pot na tuji trg, hkrati pa tudi, da bi dosegli učinkovito vključitev v mednarodno delitev • dela.
objektov na Laborah postopoma sprostili prostori na lokaciji matične tovarne, ob desnem bregu Save, kjer bi ev. tudi obrat stikal dobil svoje prostore.
Cene stikal so zaenkrat še akumulativne. Z naraščanjem stroškov pa je tudi pri stikalih razlika med lastno in prodajno ceno vedno manjša. Zaradi tega pripravljajo predloge, da bi cene manj akumulativnih izdelkov v doglednem času popravili. Obrat stikal bo v letošnjem letu izdelal za nekaj prek 8 milijard dinarjev proizvodov oz. bo letošnji gospodarski plan presegel za 34'%. Za prihodnje leto načrtujejo proizvodnjo, ki bi bila glede na letošnjo realizacijo za 13 % višja oz. bi planirali za 90 milijonov 680 tisoč N dih proizvodnje. Poleg precejšnjega povečanja v pri-
hodnjem letu pa so dane naloge za čim modernejše in tehnološko dognane izdelke, V ta namen iščejo različne reš;tve Poleg tega želijo v obratu stikal preiti na večje serije pri več izdelkih, ne samo pri paketnih stikalih. Tako je predvideno, da bi l nemško fimfo izdelovali stikalo, ki bi ga prodajali v Jugoslaviji, precejšnje količine pa tudi v Nemčijo. S tem bi prišli do tehnično sodobnega izdelka, istočasno pa dosegali količine, ki bi bile rentabilne,
Po gospodarskem planu b' morala stikala v 9 mesecih letošnjega leta proizvesti za
52.173.000	din izdelkov, dejansko pa je bilo narejenega za
59.887.000	din, kar pomeni, da je obrat stikal presegel 9-me-sečni proizvodni plan a* 14,8% oz. za 19,2 več kot V lanskih 9 mesecih.
ABC
© DELATI KVALITETNO — DELATI GOSPODARNO © VLAGANJE V KAKOVOST SE NAJBOLJE OBRESTUJE
® ALI JE TVOJE DELO VEDNO KVALITETNO? « ZAŠČITNI ZNAK ISKRA — IZPRIČEVALO KAKOVOSTI #
Ob 19. mednarodni razstavi sodobne elektronike
Nekaj novosti iz
Kakor vsako leto, tako tucli letos Iskra razstavlja na sejmu elektronike nekaj novih aparatur, ki so bile razvite v Zavodu za avtomatizacijo; na ta način Zavod nadaljuje svojo dolgoletno tradicijo na področju razvojne dejavnosti za Iskro.
Med nekaterimi popolnoma novimi aparaturami, ki jih Iskra prvič razstavlja sp;
Naša tovarna elektronskih naprav na Stegnah je v letošnjem avgustu skromno proslavila pomembno delovno zmago. Tedaj je namreč izdelala tisočo napravo za usmerjeno zvezo I1VT 1, s katero je dosegla popolno zadovoljstvo na tržišču
CESTNI TELEFONSKI _ STEBRIČEK
Po priporočilih mednarodne organizacije za cestni promet se opremi vsaka moderna avtocesta s cestnimi telefonskimi stebrički. Glede na . nove gradnje avtocest v Jugoslaviji, se tudi Iskra vključuje v program izdelave moderne opreme za avtoceste. „
Cestni signalni telefonski stebrički so razmeščeni na obeh straneh avtoceste na vsakih 2 km in omogočajo uporabnikom avtoceste, da lahko sporočajo v prometno centralo štiri osnovna sporočila in sicer:
1.	poziv za zdravniško pomoč
2.	poziv za pomoč prometne milice
3.	poziv za pomoč avtome-haničarske službe
4.	informacije
Na ta način je mogoča tudi dupleksna telefonska zveza s prometno centralo.
Stebriček je izveden tako, da je odporen pred vsemi klimatskimi neprilikami. Zelo uspešni design je delo strokovnjakov oddelka za ob-iikovanje v Iskri.
IZOLACIJSKI PRENOSNIK IMPULZOV IPI
V telekomunikacijskem omrežju, ki ga uporablja , elektrogospodarstvo, predstavlja poseben problem prenos kriterijev avtomatskega telefonskega prometa po telefonskih vodih, ki so ločeni z zaščitnimi transormatorji in to na področjih, ki ležijo v takozvanih potencialnih lijakih.
Izolacijski prenosnik impulzov — IPI je naprava, ki
pretvori enosmerne kriterije običajnega telefonskega prometa v dvotonske signale.
KRATKOVALNA SPREJEMNO-QDIMJNA RADIJSKA POSTAJA QM-5
OM-5 predstavlja nadaljevanje standardnega KV programa ISKRE (OM-4, SSB-20, SSB-100), istočasno pa tudi moderno zasnovano radijsko postajo.
Modulaciji A3 in A3H omogočata obratovanje te postaje v mešanem AM/SSB omrežju, kar je pomembno prav v prehodnem obdobju zamenjave teh dveh sistemov.
Postaja ima izhodno moč 50 W PEP ter štiri kanale v frekvenčnem področju od 2 do 8 MHz. Popolna tranzisto-rizacija, maksimalna uporaba integriranih' vezij, širokopasovna izvedba ter električna, klimatska in mehanska zaščita so parametri, ki zagotavljajo zanesljivost postaje.
Postaja je uporabna za zveze v ribištvu in na drugih plovnih .objektih, v rečnem brodarstvu in raznih agencijah.
RT-20-TM 500 KANAI.NA SSB-CW-FM SPREJEMNO-ODDAJNA POSTAJA
RT 20 TM je popolnoma' transistorirana prenosna 500 kanalna postaja z vgrajenim frekvenčnim sintezalorjem. Uporablja SSB, FM'in CW način dela v frekvenčnem področju 34 — 36,5 MHz.
Kompatibilna je z vsemi postajami ISKRINE družine »ČUK« RT 20 T, RT20TC6, RT 1 T4 in FM postajami na tem frekvenčnem področju. Izvedba postaje je. strogo profesionalna in ustreza vojaškim normam za tovrstne aparature.
Sprejemno oddajna postaja
UKM8-470D/AT
Ta aparatura je namenjena za prenos avtomatske telefonije. S pomočjo te postaje lahko povežemo daljnega naročnika direktno z mestno avtomatsko telefonsko centralo kot enakovrednega naročnika telefonskega omrežja. Aparatura UKM8-470D, AT služi tudi kot prenosni sistem mgd končno in vozclno telefonsko centralo, kadar je komutacija v vozelni centrali štirižična.
Uporabljena je frekvenčna modulacija 36F3 ali 16F3. Aparatura UKM8-470D AT deluje v frekvenčnem področju 420 — 470 MHz. Aparatura se montira v zaprtih prostorih na zid, lahko pa se s primerno pritrditvijo montira direktno na telefonski drog. Aparatura je vgrajena v lito ohišje in je zaščitena pred kapajočo vodo.
Sprejemno oddajna postaja UKM8-2D/C
Namenjena je za povezavo UKV omrežja s pomočjo ročnega posrednika RP 150B z javnim telefonskim omrežjem. Aparatura deluje v dupleksu, uporablja direktno frekvenčno modulacijo 16F3 in deluje v frekvenčnem področju 146— 174 MHz. V aparaturo je Vložno vgraditi do 5 visokofrekvenčnih kanalov. Moč oddajnika je 10 W.
Ohišje je narejeno iz pločevine. Aparatura je primerna za notranjo montažo. Običajno se jo montira na zid. Za zunanjo montažo brez do-
datne zaščitne kasete ni priporočljiva.
Ročni posrednik RP 150B
Služi nam za posredovanje pogovorov med mobilno UKV mrežo in javnim telefonskim omrežjem. Konstruiran je specialno za delovanje skupaj z UKV aparaturami tipa UKM8. Na ročnem posredniku so nameščene vse komande za upravljanje z UKV aparaturo. Vanj so vgrajeni NF ojačevalnik, sprejemnik poziva ter oddajnik poziva, ki so deli enoton-skega ali dvotonskega : selektivnega poziva. Na ročnem posredniku imamo še dve liniji ATC, ki sta naročniški številki javne telefonske centrale.
Sprejemno oddajna postaja UKM8-4S/C
To je modificirana izvedba mobilno sprejemno oddajne postaje UK.VS-4S. Deluje kot
aparatura, preko katere je s pomočjo komandne plošča možno povezati simpleksno mobilno mrežo s telefonskim omrežjem. V aparaturi je uporabljena frekvenčna modulacija 16F3. Deluje v frekvenčnem področju 68 — 87,5 MHz. Na razpolago je 10 VF simplcksnih kanalov. Moč oddajnika je 10 W. Aparatura ja primerna za montažo na zid ali montažo v posredovalni mizi. Sprejemno oddajna postaja UKM-4S C se uporablja skupaj s komandno ploščo KM810 ali KM811.
Komandna plošča KM8I0
Namenjena je za fiksno komandno ploščo, s pomočjo katere upravljamo s priključeno aparaturo tipa UKM-4S/ /C, UKM-2S/C ali UKM8-470S/! /C. Na komandni plošči so vse komande, s katerimi upravljamo aparaturo. Vanj so vgrajeni sprejemnik in oddajnik enotonskega selcktiv--nega poziva ter nizkofrek» (Dalje na 6. strani)
Udeleženci letošnjega srečanja prvoborcev Iskre v Partizanskem domu
Srečanje prvoborcev. Iskre na Vodiški planini
Nekaj novosti iz ZZA
V	delovnih organizacijah ZP Iskra je skupno 41 prvoborcev, ki so zdaj že nekaj let sem imeli vsakoletna sre' Čanja. Medtem ko so se prvega srečanja v našem počitniškem domu na Bledu pred leti udeležili malone polnoštevilno, pa njihova udeležba iz leta v leto slabi. Letos jih je bilo v Partizanskem domu na Vodiški planini (Jelovica) sicer nekaj malega več kot lani na Mirni gori pod Semičem. Pojemajoče udeležbe res ne moremo pohvaliti. Na letošnje srečanje Iskrinih prvoborcev sta bila povabljena tudi narodni heroj Tonček Dežman in avtor znamenitega romana »Ukana« Tone Svetina, ki pa se zaradi zadržanosti srečanja žal nista mogla udeležiti. Povabilu so se odzvali republiški sekretar za delo Pavle Gantar, guverner narodne banke za Slovenijo Sveto Kobal in narodni heroj Rudolf Hribernik-Svarun, kakor tudi sekretar konference Z K ZP Marjan Vrabec in predsednik sindikalnega odbora ZP Jože Čebela.
V	prijetnem okolju Partizanskega doma na Vodiški planini, sredi čudovitih jelovških gozdov, se je letošnje srečanje prvoborcev Iskre sprevrglo v iskreno družabno razpoloženje, h kateremu so pripomogli spomini na partizanska leta, ki jih je vsak izmed udeležencev srečanja po svoje preživel ob
skupnem, svetlem cilju _____
skovati svobodo, v kateri bodo naši narodi lahko živeli enakopravno, bolje, sami odločujoč o svoji nadaljnji usodi. Razumljivo — srečanje je imelo tudi svoj uradni del. Najprej je prisotne pozdravil in hkrati obžaloval odsotnost tolikšnega števila povabljenih prvoborcev, predsednik komisije ZB ZP Franc Križnar, ki je po pozdravu besedo predal generalnemu direktorju ZP Vladimiru Logarju. V kratkem je le-ta orisal letošnje poslovanje in perspektive združenega podjetja Iskra v naslednjih letih, ko naj bi-
Iskra sprožila nadaljnjo ekspanzijo in v svojem okrilju združila še nekatera slovenska podjetja, ki za to kažejo zanimanje.
Republiški sekretar za delo Pavle Gantar je v svojih izvajanjih izrekel zahvalo zvezi borcev Iskre, ki je v kritičnem obdobju 1964—1965 s svojim odločnim stališčem pripomogla, da je Iskra ostala združena in se znova začela nezadržno razvijati. Nadalje je govoril tudi o novem zakonu o pokojninskem zavarovanju, ki članom ZB in invalidom zagotavlja ustrezno upoštevanje njihovega deleža v NOV in pri delu.
Prvoborce sta nato pozdravila še sekretar konference ZK ZP Marjan Vrabec in predsednik sindikalnega odbora ZP Jože Čebela, za njima pa je spregovoril guverner narodne b^nke za Slovenijo Sveto Kobal, ki je med drugim zlasti poudaril pomen današnje Iskre, kateri bi pri-njeni predvideni ekspanziji morala bolj pomagati tudi republika iz razpoložljivih sredstev, da bi Iskra dosegla svoje cilje, pomembne za vse slovensko gospodarstvo.
Kot zadnja sta se nato k besedi oglasila še dolgoletni predsednik komisije ZB ZP Miro Mihovec, zdaj že inva-
(Nadaljevanje s I. strani)
tu preko mednarodnih agencij OZN omogočila najširša uporaba modeme tehnike in tehnologije.
Razstava pa je v sedanjem gospodarskem in političnem trenutku za našo deželo pomembna tudi zaradi tega, ker se jugoslovanska večnacionalna socialistična skupnost nahaja v pomembni fazi graditve svojega političnega in gospodarskega sistema. Ob naši stalni težnji, da bi se v tem sistemu uveljavil človek, proizvajalec — samo-
lidsko upokojen in tjipl. inž. Vladimir Klavs, eden izmed soavtorjev knjige »Kliče glavni štab«, knjige, ki govori o nastanku zvez v NOV Slovenije. Komisija ZB ZP je to knjigo poklonila udeležencem v spomin na letošnje srečanje prvoborcev Iskre.
upravljavec in da bi čim bolj neposredno vplival na materialne in moralne pogoje svojega dela, sedaj predvsem težimo za tem, da bi samoupravno demokracijo usposobili za uresničevanje širših integracijskih procesov, da bi postala kohezijska vez za združevanje materialnih sil družbe in večje učinkovitosti jugoslovanske ekonomije znotraj dežele in v mednarodni delitvi dela. Verjetno na tem zboru vas prisotnih strokovnjakov in organizatorjev z vseh področij elektronike ni treba posebej prepričevati,
(Nadaljevanje s 5. strani) venčni ojačevalnik moči 1W. Z vgrajenim vox ojačevalnikom je mogoča povezava med simpleksnim UKV omrežjem in javnim telefonskim omrežjem.
Komandna plošča KM811 se razlikuje od komandne plošče KM810 v tem, da ima vgrajen dvotonski sprejemnik selektivnega poziva in koder selektivnega poziva kapacitete od 45 številk. Komandni plošči KM810 in KM 811 sta namizni izvedbi ličnih modernih oblik.
NAPRAVA ZA USMERJENE ZVEZE DO 60 FDM KANALOV, — FM 400
Naprava FM 400 spada v družino naprav za usmerjene zveze majhnih kapcitet (do 120 FDM kanalov) — sistem RRS-2 iz proizvodnega programa ISKRE. Naprava je 100% polprevodniška z največjo prenosno kapaciteto 60 FDM kanalov in je na razpolago v dveh osnovnih izvedbah:
a)	FM 400 24 s prenosno kapaciteto 24 FDM kanalov
b)	FM 400 60 s prenosno kapaciteto 60 FDM kanalov
zakaj v jugoslovanskih razvojnih načrtih prav tej panogi določamo tako pomembno mesto.
Želim vsem razstavljavcem in udeležencem posvetovanj mnogo uspehoy v nadaljnjem delu.
Proglašam 19. mednarodno razstavo SODOBNE ELEKTRONIKE za odprto.«
Na letošnji mednarodni razstavi sodobne elektronike razstavlja skupno 282 tujih in domačih razstavljavcev iz 20 dežel Evrope, Azije in Amerike, po dveh letih premora
Obe izvedbi se razlikujeta le v propustriii širini MF filtra in filtra osnovnega pasu (B B).
Modularna . konstrukcija omogoča veliko fleksibilnost gradnje raznih izvedenk naprave (izhodna moč 2 W, 10 W, kapaciteta 24 oz. 60 kanalov, stacionarna in prenosna izvedba).
Naprava je namenjena za:
a)	samostojna omrežja z največjo prenosno kapaciteto do 60 FDM kanalov (elektrogospodarstvo, energetska in prometna omrežja, povezava računalnikov itd.)
b)	pomožne zveze na trasah velikih prenosnih kapacitet (1800 FDM kanalov, TV)
c)	začasne zveze (v primeru poškodb stalnih kabelskih prenosnih poti, večje prireditve itd.); za te namene je naprava vgrajena v vodotesno ohišje dimenzij 600 x 380 x x 280 mm.
d)	za lokalna PTT omrežja oz. priključke na zveze večjih kapacitet.
Naprava deluje na principu direktne modulacije signala nosilne frekvence; prevezava na relejni postaji je na nivoju osnovnega pasu. Poleg tega, da karakteristike naprave ustrezajo priporočilom CCIR zadovoljujejo tudi* zahteve ZJPTT.
razstavo...
med njimi tudi razstavljavci iz Sovjetske zveze. V teh nekaj vrsticah žal ne moremo • niti površno preleteti številne novosti na razstavi, tako zlasti pri tujih reliomiranih proizvajalcih s področja elektronike, kakor tudi ne pri domačih. To bomo storili prihodnjič, saj ogled tako pomembne razstave terja več časa.- Ob današnjem skromnem zapisu le nekaj novosti, s katerimi se je na razstavi predstavil naš Zavod za avtomatizacijo, o čemer poročamo na 5. in tej strani.
Tudi ta — nova naprava za usmerjene zveze FM 400 sc bo dobro uveljavila na tržišču
Mitja Ribičič odpri XIX. mednarodno
Razgovor z ameriškimi strokovnjaki
Kot vemo v tovarni Polprevodniki v Trbovljah že nekaj časa teko priprave za novo proizvodnjo za ameriško firmo Knapic Associates. Tu že delajo njeni prvi strokovnjaki, zato kratek razgovor z namestnikom lastnika firme in njegovo soprogo.
Iris Cookingham
Dr. Knapic ima manj težav, saj veliko potuje in ga spremembe ne prizadenejo tako zelo.
»Ja, pri vas mi je več. Vsi znanci, poslovni in privatni, se zelo trudijo, da bi nam čimbolj pomagali,« je dejal dr. Knapic.
»Kako ste zadovoljni z delom, ki ga opravljate?
Jim Cookingham
Sedeli smo pod velikim hrastom v Vrtu stanovanjske hiše, kjer stanujeta gospod jn gospa Cookingham. Dan je ' bil lep in zrezki, ki jih zna pripraviti gospod Cookingham na habačiju so bili odlični. Prikuhe, ki jih pripravi gospa Cookingham so tako slastne, da se jim tudi dr. Knapic ne more upirati. Ve-
čino svojega prostega časa preživi z zakoncema Cookingham prav zaradi popoldanskih piknikov, ki so kar pogosto.
Ob prijetnem pogovoru je popoldan prehitro minil. Dr. Knapic je bil izredno dobre volje, čeprav ga je prejšnji dan ugriznil pes. »Ne vem, zakaj je Dina ugriznila prav mene. Če bi me zaradi ljubosumnosti napadel moški bi razumel, tako pa??,« se je nasmejal dr. Knapic.
Gospod Cookingham, kako ste sprejeli vest, da potujete V Jugoslavijo?

»Po pravici povedano, me Je bilo sprva malo strah. Ko Pa sem prebral nekaj člankov o Jugoslaviji, sem postal nad 'dejo navdušen,« je dejal Jim, njegova soproga Iris pa se je strinjala in še pristavila: »Radovedna sva bila, kako je v deželi, o kateri sva dotedaj samo brala. Izkazalo se je, da Je to prijetno presenečenje.«
®i mi hotela povedati, kako sta se vključila v popolnoma novo sredino, kjer danes delata in živita?
Gospa Cookingham je najprej dejala, da težko in še 'edno ji mama pošilja razne riajhne dobrine iz Amerike, nm pa je dejal: »Težko je odo, vendar pa sem se s po-m°čjo Trboveljčanov kar hitro in dobro vključil v novo okolje.«
. Težave jima še vedno dela
Jezik. ,
»Pridi v pisarna,« je dejala ms in v opravičilo še pristaja: »Ne morem se naučiti sPoIa in sklona. Ne vem. Ne
razume.« .
Dr. Knapic je prepustil besedo Jimu: »Verjemite, če ne bi bil zadovoljen z delom, sedaj ne bi bil več tukaj. Iskrini strokovnjaki so zelo dobri in z vsemi dobro sodelujemo. Prepričan sem, da bo to sodelovanje zelo uspešno.«
Kako preživljate svoj prosti čas oz., kako ste zadovoljni z vašim življenjem v Trbovljah?
Jim in Iris sta se zelo razgovorila, vendar naj omenim samo nekaj glavnih misli.
Iris Cookingham: »V Jugoslaviji je zelo prijetno. Obala je lepa in gore so čudovite. To zimo bom, z malo vzpodbude, poskusila smučati. Ce me vidite na strmini, pazite! Najteže sem prebolela osamljenost/ Vendar imam sedaj, po enem letu vedno več prijateljev. Na stara leta bom svojim vnukom lahko povedala voliko dogodivščin.«
Jim Cookingham: »Veliko lepega sem že doživel v Jugoslaviji in vem, da me veliko lepega še čaka. Nikoli nisem vedel, da sta pa alpinizem in smučanje lahko takšen užitek. Lansko leto sem šel na Mojstrovko in letos bom poskusil osvojiti Triglav. Tudi šah sem se naučil igrati precej dobro. Imam že veliko prijateljev in še bom prišel v Trbovlje in Jugoslavijo.«
Dr. Knapic pa se je nasmejal in dejal: »Vse bi bilo v redu, če ne bi bilo psov...!«
Poslovili smo se z željo, da bi kmalu spet imeli priliko preživeti popoldan skupaj ob prav tako dobrem zrezku.
Slavi Ložina
Upokojenca Jože Martinuč in Rudolf Dcržič med nekdanjimi sodelavci
Dva nova upokojenca v
Pred dnevi sta iz tovarne elementov za elektroniko odšla v zasluženi pokoj dva dolgoletna sodelavca, ki sta se v času svojega službovanja tesno povezala z Iskro — Rudolf Deržič in Jože Martinuč.
Rudolf Deržič je v tedanji Inštitut za eiektrozveze vstopil z majem 1948 leta, ko je porajajoči se elektronski industriji bil še kako potreben strokovnjak s tega področja. Po nastanku tovarne »Telekomunikacije« je kot direktor oral ledino na področju, ki se je jela vse hitreje razvijati. Po združitvi v Iskro je služboval kot direktor tovarne elementov za elektroniko,
kjer je zadnja leta, glede na svoje bogate izknšnje, služboval kot svetnik direktorja. Petindvajsetletna doba dela je prepolna vidnih delovnih rezultatov in številnih po-, bud, ki jih je Rudolf Deržič prispeval k rasti in krepitvi združene Iskre. Prav njegov delež je tisti, ki ga neločljivo povezuje s tovarno, katerj je posvetil toliko let svojega plodnega dela.
Tudi Jože Martinuč je s svojim zanesenim delom v tovarni prispeval viden delež. Kot marljiv in natančen gradbeni referent je v okviru tovarne elemente prispeva! k
Elementih
zgraditvi in ureditvi počitniških domov v Poreču in v Trenti. Pomembna je bjla njegova iznajdljivost in prizadevnost pri rojstvu današnjih obratov v Šentjerneju in Žužemberku. Pa kaj bi še naštevali — česar se je v 16 letih službovanja v tovarni lotil, je vselej skuša! čim bolje tudi izpolniti.
Sodelavci so se od obeh prisrčno poslovili ¡n jima v slovo želeli obilo zdravja in zadovoljstva, poklonili pa so jima tudi spominski darili kot skromen znak pozornosti za njun nesebični prispevek pri dolgoletnem delu v tovarni.
Čarobna palica
pri italijanskem podjetju ZÂNUSSI
Končno je s publikacijo finančne bilance za leto 1971 prišla realna situacija firme ZANUSSI na dan: izguba 30 milijonov dolarjev v enem letu pri prodaji 415 mil. dolarjev. Publikacija je odkrito priznala, da je veliko podjetje gospodinjske opreme poslovalo slabo, kar je povzročilo veliko jeze pri vodstvu v Pordenonu. Toda tu so dejstva. Kaj ima za povedati njihov predsednik Lamberto Mazza? V intervjuju za Ex-presso je dal protislovne izjave. »Ko prikazujemo negativne rezultate,« je rekel Mazza, »ugotavljamo osnovni problem: nismo uspeli v reorganizaciji kompanije, v postavljanju vseh tovarn v cilju ... In mi nismo uspeli, ne’ zaradi pomanjkanja sredstev ali sposobnosti, ampak Tcer nam ni bilo dovoljeno ...« Kdo ni dovolil Lambertu Mazzi izkoristiti njegov veliki managerski talent?
»V bolj preprostem jeziku,« je nadaljeval Mazza«, »kar se je zgodilo, je v tem, da so stroški delovne sile ogromno porasli in mi nismo bili v stanju ta porast absorbirati. Zakaj ne? Ker nam ni bilo dovoljeno reorganizirati dela oziroma kompanije. To ni naša napaka.« Napaka, oči-vidno, nekega -abstraktnega bitja. Čuden vtis naredi izjava nekoga, ki je pet let vodil eno naj večjih podjetij v deželi, z diktatorsko močjo, da ne more biti odgovoren za dogajanja v svojem podjetju. Toda koga je potrebno kritizirati?
Recimo jasno, pustimo njegova opravičevanja! Toda kako naj bi se zdravila situacija po mnenju Mazze? »Z upostavitvijo ravnotežja, ki se je zrušilo.« »Kako? Ena stvar v intervjuju je nenavadna in nepričakovana. Oči-vidno Mazza čuti jasno v pri-
merjavi s prejšnjim vodstvom: spomin na Lina Za-nussija mora strašiti porde-nonsko podjetje. In tako sedanji predsednik izjavlja, želeč zmanjšati obtožbe: »Minilo je že vrsto let, odkar je podjetje privatna lastnina in kjer se 'je s čarobno palico urejalo stvari.« Na nesrečo, Mazza jeva čarobna palica ustvarja le omejenb proizvodnjo, nezaposlenost in mogoče odprodajo podjetja nemškemu podjetju AEG.
(Iz »Successo«)
DOPISUJTE V ISKRO!
t
ISKRA - TOVARNA ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTOV OTOCE
razglaša naslednja prosta delovna mesta
1.	VODJA PRODAJE
2.	MOJSTER ORODJARNE
3.	VODJA KOOPERACIJ
4.	RAZVIJALEC I	,
5.	KONSTRUKTER I
6.	KONSTRUKTER II (2 delovni mesti)
7.	TEHNOLOG II (2 delovni mesti)
8.	REZKALEC
9.	DELAVKE ZA DELO V PROIZVODNJI
(20 delovnih mest)
Za zasedbo delovnih mest so zahtevani naslednji pogoji:
pod 1.: ekonomska fakulteta I. stopnje oziroma višja
komercialna šola, 3 leta prakse predvsem na področju
vodenja prodaje in pasivno znanje enega svetovnega
jezika;	*
pod 2.: poklicna šola kovinske stroke in dodatna delo-
vodska šola, 7 let ustrezne prakse v stroki, sposobnost
za organiziranje dela in vodenja orodjarne;
pod 3.: strojna ali elektrotehniška fakulteta I. stopnje,
3	leta ustrezne prakse, sposobnost komuniciranja s poslovnimi partnerji ter vodenja dela v oddelku in pasivno znanje enega svetovnega jezika;
pod 4.: fakulteta za elektrotehniko I. ali II. stopnje, 2 leti ustrezne prakse z visoko oziroma 4 leta z višjo strokovno izobrazbo na področju razvijanja stroke, pasivno znanje enega svetovnega jezika ter sposobnost vodenja manjše skupine strokovnih sodelavcev; pod 5.: strojna ati elektrotehniška fakulteta I. ali II. stopnje, 2 leti ustrezne prakse z visoko oziroma 4 leta z višjo strokovno izobrazbo, pasivno znanje enega svetovnega jezika ter sposobnost vodenja manjše skupine strokovnih sodelavcev;
pod 6.: srednja tehšniška šola strojne ali elektro smeri,
4	leta ustrezne prakse in pasivno znanje enega tujega
jezika;	.	■
pod 7.: srednja tehniška šola elektro smeri — elektronika, 4 leta ustrezne prakse in pasivno znanje enega svetovnega jezika;
srednja tehniška šola kemijske smeri za površinsko obdelavo, 4 leta ustrezne prakse in pasivno znanje enega svetovnega jezika;
pod 8.: poklicna šola kovinske stroke — strugar in dve leti ustrezne prakse v stroki;
pod 9.: nekvalificirana delavka za priučitev dela v proizvodnji sestavnih delov, starost od 15 do 35 let. Prijave sprejema splošni sektor ISKRE — Tovarne električnih merilnih instrumentov OTOCE, pošta 64244 Podnart, do 19. oktobra 1972.
PLANINSKI IZLET NA JALOVEC
Planinsko društvo Iskra prireja 20. in 21. oktobra izlet na Jalovec. Odhod iz Ljubljane bo z glavne avtobusne postaje 20. oktobra ob 16. uri z rednim a\: obusoin do Reteč-Planice. Prihod v Tamar ob 20. uri, kjer bodo udeleženci izleta tudi prespali.
V soboto, 21. okt., ob 5. uri odhod iz Tamarja tez Ozebnik na Jalovec; sestop čez špičke na Vršič.
Cena izleta za člane 30 din, za nečlane 50 din. Udeleženci morajo imeti popolno planinsko opremo, t. j. cepin, dereze, gamaše, itd.
Vodja izleta bo: Milivoj Žtnitek, ZZA — tel.: 20-341, int. 263.
Prijave sprejema do 17. oktobra: Planinsko društvo Iskra, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad I, telefon 57-969.
Kulturna komisija sindikalne organizacije v tovarni Iskra — Elektromehanika Kranj . pripravlja ustanovitev
ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA
Vabimo vse zainteresirane, da se čiinprcj prijavijo pri tov. Francki Prestor, tel. št. 621.
Pred kratkim je odšel v pokoj VALENTIN HAFNER, mojster v orodjarni kranjske tovanie. Ob prisrčnem slovesu so -mu sodelavci izročili lepa darila in mu zaželeli mnogo zdravja in zadovoljstva v zasluženem pokoju, pa tudi na lovsko srečo niso pozabili, saj je naš upoko-lenec navdušen lovec. Imenovani se iskreno zahvaljuje za izredno pozornost ter želi vsem sodelavcem in kolektivu mnogo uspehov
PISMA BRALCEV
NAJ BO DRUGIČ BOLJE!
Avtorally Iskre je za nami. Nekaj pripomb je bilo napisanih že v uvodu zadevnega članka v prejšnji številki glasila, rad pa bi dodal še tole:
Kot jo znano je bila proga razdeljena na 3 etape, eno časovno ter spretnostno vožnjo. Prvi dve etapi sta bili čisto v mejah turističnega rally-ja, medtem ko sem mnenja, da je bila tretja etapa bolj hitrostna preizkušnja, saj sem ob dejstvu, da sem več kot 5 minut stal pred železniškimi zapornicami, moral iz motorja iztisniti res vse, da sem pravočasno prišel v Semič. Takšna ovira kot je železniški prelaz bi se seveda morala upoštevati že v povprečni hitrosti.
'Spretnostna vožnja se mi je zdela zgrešena že v samem začetku, torej v točkovanju kazenskih točk. Naj navedem primer: en podrt oziroma neprevožen kegelj se je točkoval s 30. k. t., medtem ko je ena sekunda pomenila 100 k. t. Bili so štirje keglji in če bi recimo podrl vse, ali vozil tako hitro, da bi sploh ne pazil nanje, bi si s tem nabral 120 k. t., vendar bi si pridobil najmanj 5 sekund oz. 500 točk.' Seveda bi ti zaradi kegljev odšteli 120 točk, toda pridobitev je še vedno velika, lahko rečem odločujoča, saj je v večini le spretnostna vožnja odločala o vrstnem redu.
Druga napaka je bila tudi pri spretnostni vožnji. V pravilniku je točno in jasno napisano, da se vozi pri zaprtih oknih, vendar so nekateri to pravilo ignorirali, seveda sebi v korist, kajti zaradi tega niso dobili niti ene kazenske točke. Zaradi tega sem napisal pritožbo, ki pa ni bila upoštevana. V uteho pa mi je predsednik športne komisije dejal, da so vprašali nekaj tistih tekmovalcev, ki so vozili z odprtimi okni, če so bili zalo kaj hitrejši, vendar so le ti odgovorili, da ne. Ce bi bil jaz med njimi bi zagotovo dal prav takšen odgovor.
Na koncu smo na rezultate čakali več kot dve uri. tako
da so nekateri nezadovoljni odšli že prej domov. Zavedam se, da so nastopile dodatne težave tudi zaradi spremenjene zadnje, etape, vendar bi se z dobro organizacijo marsikaj dalo odpraviti.
Za ekipo
»Eiektromehanike« Ludvik Banbič
Uredništvo je dopis posredovalo izvajalcu rallyja, ki se z nekaterimi navedbami sicer strinja, predvsem s pozno objavo rezultatov, kar bo dobra šola za naslednji rally. Ihta se je več ali manj unesla, zato zdaj trezno lahko presojamo minulo tekmovanje. Večina udeležencev je mnenja, da je bil Iskrin avtorally kljub nekaterim spodrsljajem uspešen. Glede železniških zapornic jih noben avtorally na svetu ne upošteva, pa še marsikaj drugega tudi ne. Na razne »zasede« mora udeleženec misliti že na začetku etape. Tudi organizatorje ne-zadeva nobena krivda. Glede »kegljev« in hitrosti pa so primerjave sprejemljive; drugič bo treba na to računati. Skoda, da na to že prej ni nihče reagiral, saj je bilo odštevanje kazenskih točk prognoz.irano v glasilu še pred tekmo. Zaradi »oken« pa bo treba drugič pravila ostrejše upoštevati. ,
Hvala za tehtne pripombe in čimveč sreče pri naslednjem rallyju.
Uredništvo
mzmmzma
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za eleklromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec. Odgovorni urednik: Janez Sila — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva:	ISKRA Kranj,
Savska loka 4. telefon 22 221, int 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kran!
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta
STEFANA VIDICA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v odd. merilne naprave tovarne »Elektromehanika« Kranj za izraze sožalja, podarjeno cvetje, finančno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Sin Štefko z družino
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta
JANEZA FABJANA
sc iz srca zahvaljujemo sodelavcem iz. orodjarne, odpreme in COOP v kranjski tovarni za izraze sožalja ter za poklonjene vence. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili spomin dragega nam očeta s tem, da ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala, iskrena hvala. Sinovi Martin, Marjan in Ivan
ZAHVALA
Ob smrti moje ljube mame AVGUSTE RUSTJA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem na traku trifaznega števca za izraze sožalja in denarno pomoč. Hčerka Zalka
Z A II V A L A
Ob smrti moje mame IVANE ŽONTAR
■ se iskreno zahvaljujem sodelavcem v oddelku konstrukcije orodja za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji potiSin Janez
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi naše nepozabne mame .:
LEOPOLDINE FORTUNA se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem it tovarne Elektromehanika Kranj in Iskra Commerce Ljubljana za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Sin Vinko z ženo, hčerka Marija z družin» in hčerka Jelka