poštnina oiatana v gotovim Leto LVII. V Liublfanf. v sredo, dne 15. mala 1929
St. 109 2. izdaja st.2oir
celoletno 3CO Din
Naročnina ^	Cene oglasov
sssssss ^^ W 1Hk.	SS
mesečno 23 Din ^^^^^ J^H M ^^^^^ ■	^^^^^ fl^Bf nad 43 mm vi Sine
polletno 130 Din ^^^^^^^ M	po Din veliki
msJL~J^r
po 3 In 4 Din, V uredniškem delu
za inozemstvo __„.—, .,-_, ... ___.	_ _	__	_	,...	n,„
mesečno 40 Din	^B^dF	JHmh^^ ^ odB^I*«^	vrstica
nedetlska Izdala	naročilu popua
^avIn^mnTa"	s tedensko prilogo	»Ilustrirani Slovenec«
Inozemstvo 140 D	1	^	dneva po praznIKu
Uredništvo /e r KopUarievl ulici šl. 6/111 Kohoplsl se ne vračalo, nelranhlrana pisma se ne sprelemalo ■>■ Uredništva telefon št. 2050. upravnlštva št. 232S
Uprava |e vKopliar/evi ul.ši.ii * Čekovni račun: Clubllana štev. 10.650 In 10.349 xa lnseralc, Saralcvošl.75G3, Zagreb št. 39.OH, Praga In Dunof Sr. 24.797
Hrvatje popolnoma za državo
Pomembna izjava dr. Drinkoviča
-eva:
Pomislile, državniki!
Ne vem izraza, ki bi bil po vsebini bogat dovolj, da bi polno označil dobrino, ki jo po-menja verniku vera. Vendar poizkusim po ovinku vsaj nekoliko osvetliti njeno vrednost ne samo subjektivno za vernika samega, temveč tudi objektivno za okolico.
Vsak izmed nas želi okrog sebe dobrih poštenih ljudi: služabnikov, delavcev, trgovcev in nikjer ni rad izkoriščan. »Pošteno in pridno dekle« iščemo v oglasu, skrbno poizvedujemo o delavcu in uradniku, ki naj bo nastavljen, o vajencu, ki naj ga sprejmemo v trgovino, v obrt. — Strašijo nas brezsrčni zločini, ki se dogajajo, grozni spori med zakonci, ki se tako često zaključijo z drug drugemu prizadejano nasilno smrtjo ali samomorom, dalje očetomori, bratomori, detomori, ropi, uboji, tatvine in prevare. Nesporno je, da pomenja vse to veliko zlo za državo. Brez hasni plačuje stražnike, ječe in verige, namesto da bi se ji stekala iz dela takih izgubljenih nesrečnikov, blaginja in ugled.
Med tistimi, ki ne prihajajo v navskrižje s paragrafi, pa je še nadaljna veliko številnejša vrsta ljudi, ki tudi niso polnovredni, ker ne spoštujejo nravnih dolžnosti več kakor samo toliko, kolikor jih veže nanje državni kazenski zakonik. Tem je merilo za dobro le lastno ugodje, ni pa jim mar ne brat, ne bližnjik, ne ljubezen, ne usmiljenje in iz njih se rekrutirajo ponavadi največji škodljivci države in naro .iega blagostanja
Kako, s čim naj zajezimo vrelec tega zla, odkod naj vzamemo značajev, nesebičnih, trdnih, vnetih za dolžnost, požrtvovalnih v ljubezni do brata-človeka in družbe?
Postati moremo zares dobri ljudje, polnovredni člani rodbine in države le, če se vživimo v smisel za odpoved in če si pridobimo moč zanjo. Odpoved je temelj vsega socialnega življenja, predvsem pa najprvotnejšega socialnega organizma: rodbine. Brez samo-odpovedi ni lepega, mirnega sožitja niti med državljani, niti v družbi, še najmanj pa v družini. Prav zato, ker današnji svet ne prizna nujnosti odpovedi, ampak prepoveduje lažno načelo polnega osebnega izživetja, prav zato izginja nežna obzirnost in ljubeča vdanost moža do žene in žene do moža, izvirajoča samo iz močne, neomajne ljubezni, poganjajoče iz vseh človeških sil, ki je vse kaj mogočnejšega, kakor tista prva mehkobna čuvstvena zaljubljenost. Ob njej se vživa duša v drugo dušo, da jo dvigne tudi tam preko, kjer sama ne uspeje in se tako v resnici v drugi najpopolnejši izživi.
In kje naj dobi človeštvo motiv za tako ljubezen, kje silo za odpoved, veliko in močno, da bo vladala poželenje po lažjem življenju, da bo premostila že prva neizogibna nesoglasja?
Edino v Bogu, v nadnaravni veri je sila, ki je močna dovolj, da se taka odpoved nanjo opre in sicer, da je ne čutimo kot trn v mesu, ampak da jo doživimo z njeno čudovito lepoto in sladkostjo.
Le pogljemo v države, ki so zavrgle ta motiv za odpoved! Ali niso zavrgle s tem odpoved samo, zlasti v zakonskem življenju in z njim vred zakon? Zakonodaja v državah, ki so zavrgle vero, je priznala odkrito, da ga ni drugega motiva, ki bi bil močan dovolj za tako samozatajevanje: razrušila je zakon sam, temelj narodne in državne moči. Vsakokrat namreč je bilo to dejanje tudi za državo in narod začetek konca. Tako so izginili stari narodi, tako umirajo tudi moderni narodi.
Razpad naroda vidimo v najgroznejši obliki danes v Rusiji, kjer zanika državna zakonodaja vsako samozatajevanje za družino, vsako drugo načelo nad načelom osebnega poželenja. In potem hoče še biti socialna! Resignirano so tam odpovedale vse moči državne in zasebne, kazenske in dobrodelne nad ubogimi zločinskimi množicami zavrženih, izgubljenih, lačnih in žejnih potepajočih se otrok, ki rastejo v grozo in gorje svoje in doma, ki ga več ne poznajo. Edino ljubezen, nepremagljiva, požrtovvalna, neizčrpna bi jih mogla rešiti; ljubezen, ki se ne kupi in ne plača, ne meri in ne tehta, ki se daruje.
In prav ta edini zadostni motiv za samozatajevanje, edini trdni temelj izpodmikajo rodbini tisti, ki bi radi uvedli v šolstvu učne načrte brez verouka, zlasti pa brez versko-uravnega učnega cilja.
Kje bo našla mladina, vzgojena v takih šolah, moči za odpoved in samozatajevanje za bodoče rodbinsko življenje, če naj iz njega raste moč in sila človeštva vobče, posebej pa šo našega malega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov in s tem tudi naše države?
Odkod naj dobi bodoči rod tisto silo, ki je potrebna za samozatajevanje, da bo mogel paralizirati elementarno moč sebičnosti in strasti? Ali morebiti iz naukov o človečan-skem dostojanstvu ali o naravni morali? Grozeče dovolj so na pohodu zle sile za rušitev rodbine, ko kruto gospodari med narodi »bela smrt , kruto tudi že v naših mestih in steza svojo koščeno roko celo že v kmečke domove.
Pa država ni samo posredno, ampak tudi
Belgrad, 14. maja. (Tel. »Slov.«) Minister za socialno politiko dr. Drinkovič, ki potuje po inšpekcijskem potovanju po Dalmaciji, je obšel vso severno Dalmacijo in pri tej priliki pregledal ustanove svojega resora. V Biogradu na moru je imel dolg govor, v katerem je med drugim dejal: »Hrvatje moramo
Belgrad, 14. maja. (Tel. »Slov.) Danes so bila vsa ministrstva zaposlena s končno redakcijo uredb. Jutri se bodo vse uredbe predložile ministrskemu predsedniku Živkoviču. Istočasno so se vršile v ministrstvih med ravnatelji in ministri konference o tem, koliko in kateri uradniki naj bodo ob priliki preureditve odpuščeni Negotovo je še, ali naj se te uredbe razglase v obliki zakona, torej z zakonsko močjo, ali pa
Belgrad, 14. maja. (Tel. »Slov.«) V zunanjem ministrstvu se je vršil občni zbor tiskovne male antante, ki so mu prisostvovali zastopniki vseh večjih jugoslovanskih listov. Po daljši razpravi o vseh problemih, ki se tičejo te važne politične časnikarske organizacije, je bil izvoljen nov odbor. Za predsed-
Rim, 14. maja. (Tel. »Slov-«) Italijanska poslanska zbornica je danes po daljši juri-stični razpravi pravosodnega ministra sprejela lateranske pogodbe s 357 proti 2 glasovoma. Načrt zakona o sklepanju zakonov in verskih družbah je soglasno odobrilo vseh 359 poslancev. Dasi je bilo ta rezultat pričakovati, se je vendar z napetostjo pričakovalo, kakšen utis bo napravil Mussolinijev govor o lateranskih pogodbah na Vatikan. »Osserva-tore Romano« je Mussolinijev govor skrajšal na par vrstic in ugotavlja, da Mussolinijeve, v glavnem politične in polemične navedbe v mnogih točkah ne soglašajo z nazori Cerkve, vendar na koncu s posebnim zadovoljstvom jemlje na znanje Mussolinijeve besede, s katerimi le-ta ocenjuje domovinska čustva in modrost Pija XI., kar je tudi glasno odobravala poslanska zbornica, ki je izražala papežu in njegovi posvečeni osebi na veličasten način spoštovanje. Papež pa se je, tako se govori, zadovoljil z ugotovitvijo, da se z Musso-linijeni kot laikom ne more debatirati o teo-
Belgrad, 14. maja. (Tel. »Slov.«) Da naš izvoz v inozemstvo pada, je v glavnem vzrok v tem, ker naše blago ne vzdrži na svetovnem trgu konkurence s tujim blagom. Skoro vsi občni zbori javnih ali zasebnih družb so to ugotovili ter vlagali spomenice na finančno in trgovinsko ministrstvo, kako temu odpo-moči. Predvsem je vsled padca izvoza udarjena trgovina z žitom. Z njo pa tudi predmeti vsakdanjega konzuma. Vlada je proučevala vzroke, ki preprečujejo razmah zunanje trgovine. Ustanovila je poseben institut za
neposredno sama na sebi interesirana, da ohrani versko šolo, saj vera in samozatajevanje nista samo temelj zdravi rodbini, ampak tudi vsemu socialnemu življenju vobče. Kateri ideali človečanstva ali narodnosti ali kaj morejo nadomestiti osrednje gonilo v Bogu zasidrane morale, saj brez samozatajevanja je ni resnične etike!
Odkod pa mladini, vzgojeni v brezver-nih šolah, moč za odpoved in trpljenje, ki ji ga lio nalagalo življenje vobče, posebno pa v naših sedanjih še malo urejenih socialnih razmerah, ko bo gledala, kako živijo v preobilju iu razkošju sloji, ki samo žanjejo in
biti pripravljeni, žrtvovati vse za to veliko državno zajednico, ker nimamo nikjer drugje svojega obstanka. Vedno in ob vsaki priliki mc>-amo vsem jasno povedati in po potrebi tudi z dejanji dokazati, da smo vedno pripravljeni za kralja in domovino položiti tudi svojo glavo.«
naj se izdajo v obliki navadne uredbe. Pravosodno ministrstvo je glede gotovih ministrstev na stališču, da zadostuje navadna uredba in da naj bi bilo v obliki zakona urejeno samo pred-seclništvo vlade. Vendar pa to za vsa ministrstva ne bo moglo veljati, ker se bodo ob priliki pre-osnove spremenile tudi gotove ustanove, ki so bile dosedaj ustanovljene z zakonom in se morejo spremeniti le z zakonom.
nika je bil izvoljen Vladimir Fabijančič, za tajnika Branko Starieič, urednik zagrebških »Novosti«, za blagajnika Viktor Schwciger, urednik »Slovenca«. Sprejeti so bili še sklepi, ki se tičejo organizacije sprejema češke in romunske delegacije, ki prideta v Belgrad 18. ali 19. maja.
loških vprašanjih. V Vatikanu so torej sprejeli to vprašanje predvsem s politične strani in so sklenili, da čisto mirno čakajo na nadaljnji razvoj. »Corriere della Sera« sicer odklanja gotove zmotne Mussolinijeve izjave o postanku in predpogojih katoliške cerkve, izraža pa trdno upanje, da fašistični režim pri izvajanju pogodbe ne bo zamudil sijajne prilike, da dokaže stopnjo svojega političnega ugleda in svoje lojalnosti. Kar se tiče ostrih in ironičnih Mussolinijevih opazk glede Cerkve, se od strani vladnih krogov naglaša, da svojega govora ni pripravil dobesedno in da je njegov retorični temperament v trenotku ; razgibanosti ušel preko cilja, da pa je ven-' darle govoril iz srca ogromne večine Italija-l nov in jih pomiril. »Giornale d' Italia« pripo-! minja k temu, da je hotel Mussolini dati ce-! sarju več, kar je cesarjevega. V splošnem se po mnenju fašistovskega tiska lahko reče, da je Mussolinijev državnopolitični uspeh po tem govoru, in s tem, da ga je Vatikan iz ljubezni do miru molče sprejel, še večji kakor prej.
zunanjo trgovino, ki naj najde inozemske trge, se bavi s carinskimi tarifnimi vprašanji in dovoli v mejah možnosti olajšave za izvoz. V soglasju z gospodarskimi zbornicami je prišla vlada do zaključka, da je vzrok padanju našega izvoza v premajhni kontroli o kvaliteti blaga. To ni škodovalo le posameznikom, ampak diskreditiralo cele panoge našega izvozništva. Zato namerava vlada uvesti s posebnim zakonom strogo kontrolo izvoza. Na ta način se upa, da pridemo z izbranim blagom do konkurenčne sposobnosti,
ne delajo in kako tonejo v pomanjkanju delovni sloji, bodisi ročni ali umski delavci.
Odkod moč, da bo vztrajala v potrpežljivem delu, da bo iskala legalnih potov, da bi izboljšala položaj vsaj bodočemu rodu brez upanja, da bi že sama mogla uživati že zrele sadove svojega prizadevanja? Saj jo geslo brezverske praktične filozofije: Aprfes nous le dčluge — Kaj nas briga usoda bodočih rodov, da se le nam dobro godi! — V taki mladini se bodo razbohotile prevratne misli in jo pehale v prevratna dejanja, brezverska šola bi postala tako kotišče bodočih prevratnikov in boljševikov.
obenem pa do gotovega sistema v izvozni trgovini.
Posebna konferenca zborničnih tajnikov vse države in zastopnikov ministrstev je k osnutku zakona o kontroli izvoza, zlasti na zahtevo srbskih krajev, izročila ministru za trgovino Mažuraniču elaborat, da se načelno uvede kontrola nad predmeti kmetijskih pridelkov, v prvi vrsti vseh vrst žita, dalje konoplje in opija. Glede drugih predmetov pa bodo zbornice za svoj okoliš sestavile tabele gotovih predmetov, ki so potrebni kontrole. Tako bo prišlo v inozemstvo samo sortirano blago in ta cilj naj ima zakon o kontroli izvoznih predmetov v vidu. Podrobnosti pa naj uredi pravilnik.
Zahvala Romunije
Belgrad, 14. maja. (Tel. »Slov.«) Predsednik vlade Pera Zivkovič je prejel od romunskega ministrskega predsednika Mania brzojav, ki se glasi: »Iskreno se zahvaljujem Vaši ekscelenci za čestitke, ki ste jih blagovolili poslati naši državi ob priliki proslave zedinjenja vseh Romunov. Tovariši pod orožjem in v trpljenju, in sodelavci pri zmagali združujemo danes svoje sile, da bi ohranili red in mir. Čestitke Vaše ekscelence so za nas dokaz Vašega prijateljstva. Maniu, predsednik romunske vlade.« «
Naša država in reparacije
Zunanje ministrstvo je izdalo to obvestilo:
Povodom vesti o nameravanem znižanju našega odstotka v razdelitvi reparacijskih plačil Nemčije smo pooblaščeni izjaviti:
Kraljevska vlada je, sklicujoč se na dogovore, sklenjene dne 13. januarja 1920 in dne 20. junija 1921 v Parizu med predstavniki Vel. Britanije, Francoske in naše kraljevine, ko tudi na dogovor z dne 13. junija 1922, s katerim je naša država sprejela sporazum s Spaa, izjavila francoski in angleški vladi, da ne more pristati na nobeno znižanje našega odstotka, ki ga smatra pravno zajamčenega s preje navedenimi mednarodnimi akti.
Za dvig tujskega prometa
Belgrad, 14. maja. (Tel. »Slov.«) Ker se bliža sezona tujskega prometa in ker so vsi krogi uvideli, da bi bil tudi za Srbijo in Črno goro urejen tujski promet vir dohodkov, zato se trgovinsko ministrstvo z vsemi silami bori za to, da bi čimpreje prišlo do zakona o turizmu. Včeraj je finančno - gospodarski odbor sprejel dotične člene zakona o turizmu, ki govorijo o tem, da se tehnični predmeti za postavljanje hotelov in moderniziranja starih hotelov uvažajo v našo državo brez carin. Danes se je debata o tem nadaljevala, in sicer o tehnični izvedbi tega načelnega sklepa pri glavnem carinskem ravnatelju Šmidu.
Da bi se turizmu posvetila čim večja pozornost, zato se bo tudi dosedanji odsek za turizem razširil. V uredbi o splošni organizaciji ministrstva se predlaga, da ima odsek pet skupin in pet referatov, ki so razdeljeni po panogah in krajih našega turizma. Nadalje se živahno dela na tem, kako bi se organizirali tudi tisti kraji, kjer dosedaj turizem ni prospeval. Danes je odpotoval v Črno goro hotelirski inšpektor v trgovinskem ministrstvu, da tam pomaga pri ustanovitvi hotelskega društva za Črno goro.
Preskrba naših železnic s premogom
Belgrad, 14. maja. (Tel. »Slov.«) V prometnem ministrstvu sc jc nadaljevala konferenca med zastopniki premogokopov in pomočnikom ministra. Zastopniki premogokopov so na podlagi včerajšnje in današnje konference izročili prometnemu ministru spomenico, v kateri so navedli svoje zahteve, v kakšni meri naj se naše železnice preskrbujejo z domačim premogom in v katerih slučajih naj bi eventuelno prišel v poštev tuji premog, zlasti angleški in šlezijski. Ministrstvo sc bo v dveh do treh dneh odločilo, v koliko more ugoditi zahtevam domačih premogovnikov.
Belgrad, 14. maja. (Tel. »Slov.«) Danes se je predsednik vlado vrnil s svojega inšpekcijskega potovanja po Hrvatski in Slavoniji. Obšel je več hrvatskih mest. V Petrinji se je udeležil tudi sejo občinskega sveta. Obiskal je nekaj Sol, se razgovarjal z zastopniki gospodarstva, potem pa, kakor neprijavljen, odpotoval nazaj v Belgrad.
Načrt reorganizacije ministrstev gotov
Občni zbor male antante tiska
Lateranske pogodbe odobrene
Cerkev me odneha od svojih pravic
Rim, 14. maja. (Tel. »Slov.«) Danes po- |	pri srcu. V tem vprašanju je Cerkev res in-
poldne je papež sprejel v avdijenci zastopni- j	transigentna, ker je to njena absolutna dolž-
ke gojencev kolegija Cavagni iz Benetk. V I	nost. Naj se nam v tem ozira — pri tem je
svojem nagovora ie papež v glavnem razprav- j	papež aludiral na besede Mussolinija v vče-
ljal o misiji Cerkve za vzgojo mladine s po- <	rajšnji ratifikacijski debati v parlamentu —
sebnim poudarkom na včerajšnje izjave Mus- !	ne očita, da se z nami ne da govoriti. »Mi smo
solinija. Vzgoja mladine je Cerkvi posebno	v tem oziru s popolno pravico intransigentni!«
Za dvig našega izvoza
Ljubljanski obč. svet
Včeraj ob 5 popoldne se je vršila seja ljubljanskega občinskega sveta. Prisotni so bili vsi občinski svetniki razen dr. Bohinjca, Vfezeta io Urbasa, ki so se opravičili.
Sejo je otvoril župan dr. Puc.
Predsedstveno naznanilo
Župan je sporočil, da je prejel iz dvorne pisarne dopi9, v katerem sporoča minister dvora zahvalo Nj. Vel. kralja za udanostno brzojavko, ki jo je občinski svet poslal ob priliki, ko je Nj. Vel. kralj prevzel protektorat nad nušo univerzo. Občinski svet je to sporočilo pozdravil z živahnim aplavzom.
Na pozdravno brzojavko ljubljanskega občinskega sveta praškemu je poslal zahvalo prask1 župan dr. Baxa.
Župan se je nato v kratkem govoru spomnil strrti vojvode Stepanoviča. Občinski svetniki so govor poslušali stoje. Župan je slavil vojvodo Stepanoviča in njegove nesmrtne zasluge za domovino in svobodo naše države. Pogreba vojvode Stepanoviča se je mestna občina udeležila po enem delegatu z vencem. Občinski svet je to poročilo sprejel z vzklikom »Slava vojvodi Stepa noviču!«
Dne 11. maja se je vršila glavna skupščina Zveze jugoslovanskih mest. Ta zveza je bila ustanovljena leta t927, radi različnih ovir pn se je mogla šele sedaj pravilno konstituirati. Predsednik zveze je zagrebški župan, prvi podpredsednik belgrajski, drugi podpredsednik pa ljubljanski župan. Skupščina
t'e razpravljala o finančnem položaju mest. Jgotovljeno je bilo, da zahteva država od občin vedno več. na drugi strani pa krči njihove dohodke. To je spravilo že lepo vrsto mest v ( neugoden finančni položaj. Sklenjena je bila ; intervencija, katere cilj je. da se spravijo za- j hteve države od občin v sklad z njihovimi do- j hodki. Doseženo je bilo soglasje mest glede sti lišča o sanitetnem zakonu in o kontroli življenjskih potrebščin. Sklenjeno je bilo, da se intervenira radi popusta voznih cen na drž. železnicah za mestne uslužbence. Dalje bo zveza mest intervenirala, da naj skrb za svojce vojnih vpoklicancev prevzame država in ne občine. Interveniralo se bo, da se pri načrtih zakonov, ki živo zadevajo v interese občin, vprašajo za mnenje občine. Cela vrsta občin je prizadetih, med njimi tudi Ljubljana, ker ni urejeno vprašanje nastanitve vojaštva. Interveniralo se bo tudi v tej zadevi, enako kakor tudi radi vedno večjih zahtev države od občin glede nastanitve policije. V vseh teh zadevah bo zveza mest intervenirala skupno za vsa mesta. Imela bo tudi svojo podružnico v Belgradu, ki bo sproti obveščala zvezo o vseh ukrepih vlade iu tudi vršila intervencije.
Župan je dalje poročal, da je finančni minister odobril sklep občinskega sveta o dodatnem kreditu 1 milijona Din za stanovanjsko kelonijo na Vodovodni cesti. Finančni minister je tudi odobril nakup nekega zemljišča.
Podžupan ing. Sernee
je prečital po županovem poročilu v imenu onih občinskih svetnikov, ki se niso udeležili glasovanja o proračunu sledečo izjavo:
Izjava.
Da se današnja navzočnost občinskih svetovalcev. ki se v zadnji seji občinskega sveta niso hoteli udeležiti glasovanja o proračunu, ne bi napačno tolmačila, izjavljam v imenu svojih tovarišev, da se udeležimo današnje seje iz sledečih razlogov:
1.	ker do danes kraljevska vlada še ni zavrela svojega stališča napram našemu protestu proti proračunu;
2.	ker je danes na dnevnem redu odobritev zapisnika proračunske seje občinskega sveta in smatramo za potrebno, da se nekatere njegove točke popravijo.
Izjavljamo pa, da stojimo slej kot prej glede mestnega gospodarstva na stališču, ki smo ga zavzeli v proračunski debati in ki smo ga javno označili s ten:, da smo se pred končnim sklepanjem o proračunu odstranili.
Zupan dr. Puc: >Te izjave ne sprejmem na znanje. V proračunski razpravi niste stavili nobenih predlogov 1<
Podžupan ing. Sernec: »Ni nam na tem, da jo sprejmete Vi na znanje. Toda v zapisnik mora ta izjava!«
Poročilo finančnega odseka.
Poročal je obč. sv. Tavčar. Na vrsti so najprej pritožbe radi odmere prirastkarine. Sprejeti so bili vsi predlogi odseka.
Dr. G o s a r zahteva, naj bi odseki še pred sejo s kratkim poročilom obvestili občinske svetnike, kaki bodo njihovi predlogi na občinski seji.
Mrliška oglednina in popisnina se bosta za majhen znesek zvišali. Na vrsti so bile še razne pritožbe, prošnje in prizivi. Sprejeti so bili vsi predlogi odseka. Prošnji umetnika Hinka Smre-karja glede prispevka k zgradbi paviljona se ugodi. Dobil bo 15.000 Din.
Poročilo gradbenega odseka..
Poročevalec je bil ing. D i e t r i c h. Poročal je o regulaciji Razlagove ulice in Svetokrižkega okraja. Skico Plečnikovega načrta o regulaciji Svetokrižkega okraja so imeli vsi občinski svetniki pred seboj. Poleg poročevalca je pri tej točki govoril tudi g. Hribar. Dalje je ing. Dietrich poročal o parcelaciji Ln regulaciji Koslerjeve parcele (igrišče SK Ilirija). Dalje glede spremembe regulacijskega načrta raznih ulic ter glede raznih pritožb proti odlokom gradbenega urada. Meja med župnijami Marijinega Oznanenja in Sv. Frančiška se bo določila sporazumno s knezoškofijskim ordi-narijatom. Živahnejša debata se je razvila pri poročilu o odstopu sveta v Trubarjevem parku za zgradb opravoslavne cerkve. V principu je bilo sklenjeno, da se pravoslavni cerkveni občini odstopi brezplačno primeren svet, ki ga je treba še poiskati. Knezoškofijski ordinarijat je prosil, da se ime »Ulica 20. septembra« za ulico med škofijsko palačo in stolnico opusti z ozirom na posvečen prostor, ker to ime spominja na umor. Prošnji je občinski svet odobril, sklenil pa je, da se preimenuje sedanji Šolski drevored v »Nabrežje 20. septembra<.
Glavni odbor z« obdelovanje barja je zahteval reverz od mestne občine, da ta ne bo zahtevala nobene odškodnine, ki bi eventuelno nastala pri novi hiši na Poljanski cesti, ko bo dno Ljubljanice znižano. Občinski svet je to odklonil, ker glavni odbor ni kompetenten zahtevati ta reverz. Pri naslednji točki je poročevalec povdarjal, da fundarija hiše na Poljanski cesti ni zgrešena, kot so se širile vesti po Ljubliani. Poročevalec je poročal še o poteku in sedanjem stanju osušitve ljubljanskega barja ln regulacije Ljubljanice.
Carinarnica.
Poročevalec ing. Dietrich ter Ing. Mnčkovšek sta poročala o pogajanjih s carinskimi oblastmi
Kunschak proti Heimivehrovcem
Dunaj, 14. maja. (Tel. »Slov «) Krščansko-socijalni poslanec Kunschak je včeraj imel na nekem shodu govor, v katerem je jasno razložil svoje stališče, o katerem se ie posebno v zadnjih dneh mnogo govorilo. Še enkrat je ostro nastopil proti ošabnim govorom in nastopom Heimwehra, posebno njegovih voditeljev. Pri tem je opozarjal na notranje in zunanje nevarnosti, ki pretijo Avstriji, če bi po želji Heim-vvehrovcev zapustila parlamentarno demokracijo, in posebno opozarjal na to, da so že enkrat lansko leto imele Italija, Jugoslavija, Madžarska in Češkoslovaška na mejah vse pripravljeno, da nastopijo proti Avstriji, če bi o priliki znanega nastopa Heimwehra 7. oktobra v Dunajskem Novem mestu prišlo do nemirov. Kot prvo je
potem italijansko poslaništvo izdalo demanti, s katerim zanika takratno pripravljenost Italije in vse poznejše zaključke.
Danes se je sestal krščansko-socijalni klub in se bavil z aferami glede Kunschaka. Kunschak sam je pojasnil razloge, radi katerih je odložil svoje mandate v stranki, obenem pa je ostro nastopil proti indiskrecijam, ki dogodke v stranki raznašajo v javnost. Pri tem gre za indiskre-cijo desnega krila (domnevajo poslanca Mata-ja), proti kateremu so končno nastopili tudi drugi govorniki. Večina v krščansko-socijalni stranki stoji vsekakor na strani Kunschaka, starega sobojevnika Luegerja, ki tudi sedaj vodi zdravo, ljudsko politiko proti temnim nakanam, ki pa ne bodo imele moči, da bi razbile stranko.
Nemčija mora povišati svoje ponudbe
Tudi Belgija proti znižanju reparacij
Pariz, 14. maja. (Tel. »Slov.«) V pismu, naslovljenem na dr. Schachta, izjavlja voditelj angleške delegacije S t a m p , da njegovo sodelovanje z dr. Schachtom pri sestavi končnega poročila nikakor ne tangira njegovega osebnega svobodnega delovanja in da ga ni tolmačiti tako, kakor da Stamp odobrava vse nemške pridržke in jih ščiti nasproti drugim strokovnjakom.
Včeraj je imel dr. Schacht razgovor s Starapom o točni sestavi nemških pridržkov. Po pariških listih gre sedaj samo še za štiri pridržke: 1. moratorij za transfer, 2. moratorij za zbiranje plačil, 3. ustanovitev revizijske komisije pri reparacijski banki, 4. poraba čistega dobička reparacijske banke za kritje medzavezniških dolgov od 37. do 58. leta. Guverner francoske narodne banke je o sedanji sestavi nemških pridržkov bil obveščen
v razgovoru z Owen Youngom. »Echo de Pariš« graja, da francoska delegacija ni takoj protestirala proti angl.-ameriško-nemčkemu sodelovanju. Francija bi morala odkloniti vsako ureditev z nezadostnimi plačili, Nemčija pa bi morala svojo ponudbo povišati za 100 do 120 milijonov. V Parizu se ne zadovoljujejo več z letnimi 50 milijoni, o katerih se je še včeraj govorilo.
Pariz, 14. maja. (Tel. »Slov.«) Na repa-racijski konferenci je danes na sporazum dr. Schacht-Stamp o sestavi nemških pridržkov sledila neizbežna reakcija: belgijska opozicija proti ameriškemu predlogu razdelitve. Belgijska delegacija ga za enkrat sicer še ni odklonila, vendar pa se je z govorom Franequi-ja v Bruslju zelo jasno izrazila proti Youngo-vemu predlogu o razdeljevalnem ključu, katerega pobija tudi Anglija.
-turška pogajanja
Carigrad, 14. maja. (Tel. »Slov.«) Danes so dospeli v Angoro nevtralni člani mednarodnega odbora za grško-turška pogajanja o izmenjavi prebivalstva. Nadejajo se, da bo kmalu prišlo do končnega sporazuma. Turčija kakor tudi Grška sta prosili nevtralne člane komisije, da bi opustili dosedanjo vlogo opazovalcev in da bi se aktivno udeležili pogajanj kot posredovalci in razsodniki. To je posledica razgovora nevtralnega predsednika komisije, bivšega čilskega ministrskega predsednika Rivas Vicuna z Tevfik Ruždi bejem in Venizelosom. Okorni italijanski poskusi intervencije so samo otežkočili sporazum, ker sta se tako Turčija kakor Grčija vdajali varljivi nadi, da bo Italija pritiskala na drugi pogodbeni del za medsebojne koncesije. Spo-
Dr. Korošec protehtor železnic, športnih prireditev
Belgrad, 14. maja. (Tel. Slov.«) Danes je prometnega ministra dr. Korošca obiskala posebna deputacija železničarjev - športnikov iz Ljubljane. Naprosila ga je, naj bi prevzel protektorat ob letošnjih velikih športnih prireditvah železničarjev in ob 10 letnici športnega društva I »Hermes«, ki praznuje obletnico ustanovitve, j 28.—30. junija namerava »Hermes« prirediti v j Ljubljani velike športne turnirje. Ob tej priliki 5 so povabili mariborski železničarski športni klub, dalje svoje tovariše iz Zagreba in Subo-j tiče. Prometni minister dr. Korošec je obljubil 1 vso svojo pomoč in obenem prevzel protektorat | nad to prireditvijo.
Vesfi iz Hrvatske
Sisak, 14. maja. (Tel. »Slov.«) Snoči se je nad sisaškim okrajem utrgal oblak. V Le-keniku je strela ubila dve osebi: 26letnega Janka Kocjana in 28 letno Milko Petrovičevo.
Sušak, 14. maja. (Tel. »Slov.«) Bivši av-! atrijski kancler dr. Seipel je snoči dopotoval I na Reko. Danes je odpotval v Atene. Odtod ! odpotuje v Palestino, kjer se bo dalj časa 1 mudil.
Angleški pisatelj Bernhard Shaw bo ju-! tri prišel v Dubrovnik. Nastanil se bo v hotelu »Imperial«.
razum je sploh težaven, ker se obe vladi ozirata na preveč razdraženo javno mnenje, kar pa bi odpadlo, če bi se stvar rešila z nevtralno razsojo. Potem bi tudi podpisu grško-turške pogodbe o nevtralnosti ne bilo nič več na poti.
Nadaljnje sporno vprašanje glede železniške proge Odrin—Carigrad po grškem ozemlju je bilo pravkar rešeno z dogovorom z upravo orientske železnice na ta način, da gradi ta železnica novo progo na črti Odrin —Alpollu, ki ne teče po grškem ozemlju. Vendar pa je navzlic znakom o bližnjem sporazumu le s previdnostjo sprejeti vest o tem, da bo Venizelos v kratkem odpotoval v Angoro.
Belgrajske vesti
Belgrad, 14. maja.
Nj. Vel. kralj bo jutri podpisal ratifikacijo jugoslovanske - francoske trgovinske pogodbe.
Pogajanja med ministrstvom za šume in rude in zagrebško tvrdko »Nihag« d. d. se prično jutri v gozdarskem ministrstvu. Z njo je svoječasno sklenil gozdarski minister dr. Žerjav dolgoročno pogodbo.
Ljubljanski občinski proračun še ni odobren. Odsek za samoupravne proračune proučuje pritožbe, ki so jih poslale gospodarske organizacije v ministrstvo. Načelnik tega ministrstva bo zadevo o ljubljanskem proračunu rešil do nedelje.
Na mednarodnem kongresu zadružnih zvez, ki se vrši 17.—20. maja v Rouenu, bo zastopal naše zadružništvo ravnatelj »Politike« dr. Milan Gavrilovič.
Jutrišnje »Službene novine« prinašajo besedilo trgovinske pogodbe s Francijo.
Preiskava glede niškega umora ni prinesla nobenega novega momenta.
Novosadska vremenska napoved. Povečini oblačno* Ponekod dež. Slabotni vetrovi. Temperatura se bo nekoliko znižala.
Dunajska vremenska napoved. Izpremen-ljivo oblačno. Počasi se bo razjasnilo, nekoliko topleje.
radi zgradbe poslopja za carinarnico Poslopje ho stalo na Dovozni cesti in bo zamišljeno zelo velikopotezno. Vse poslopje bo veljalo okrog dvajset milijonov dinarjev, v prvi etapi pa najmanj deset milijonov. Ko se bo poslopje izplačalo, preide v last mestne občine. Sredstva za zgradbo bo preskrbela carinska uprava sama iz katdrminskega fonda. Poslopje bo obsegalo poleg uradnih prostorov tudi okrog 40 velikih stanovanj za carinske ! uradnike.
Poročilo gradbenega odseka je bilo soglasno sprejeto.
Poročilo personalno-pravnega odseka.
Poročevalec Urban čič. Poročal je o zagotovitvah sprejema in o prošnjah za prostovoljni sprejem v ljubljansko domovinsko zvezo. V glavni odbor za obdelovanje barja sta bila izvoljena gg. prof. Jarc in Lovša.
Ljubljana kupi elektrarno v Mostah
Poročal je g. O r e h e k. Med mestno občino in občino Moste ie bila sklenjena pogodba, po kateri kupi mestna občina elektrarno v Mostah za znesek 1,623.476 Din. Elektrarn« v Ljubljani bo dajala tok tudi v Moste. Predlog pogodbe o odkupu je bil soglasno in brez debate sprejet.
Komunisti ne odnehajo
Berlin, 14- maja. (Tel. »Slov.«) Tekom današnje razprave v pruskem deželnem zboru o berlinskih majskih dogodkih je komunistični poslanec Kasper napovedal, da bodo komunisti tudi še nadalje kljubovali berlinskemu policijskemu predsedniku. Dne 1. avgusta bodo komunisti, samo da kljubujejo policiji, vprizorili demonstracije. Predsednik je moral več poslancev poklicati k redu, v splošnem pa je bfla razprava mnogo mirnejša, kakor včeraj.
Študenti - organizatorji atentata na 1Voldemarasa
Kovno, 14. maja. (Tel. »Slov.«) Sedaj je jasno dognano, da so bili povzročitelji atentata na Voldemarasa člani študentovskega društva »Ausa«, in sicer Bavilzius, Vosilius, Bulota, Meslius in Gudelis. Med njimi je bil duševni povzročitelj Bavilzius. prvi predsednik tega društva.
Trinadstropna hiša se podrla v Turinu
Milan, 14. maja. (Tel. »Slov.«) V Turinu se je radi popolnoma nepojasnjene plinske eksplozije podrla trinadstropna hiša. Mrtvi so trije stanovalci, dočim jih je še mnogo pod razvalinami, od katerih so nekatere rešili težko ranjene. Daleč naokoli so razbite vse šipe. Zračni pritisk je vrgel na tla dva pa-santa. Požar, ki je nastajal, so k sreči preprečili.
Zupan je sporočil nato, da je podžupan ing. Sernec odložil vsa mesta v odsekih, ki jih je treba izpolniti. V direktorij mestne elektrarne je bil izvoljen nato dr. Lukan, v gradbeni odsek prof. Jarc, v odsek za mestno klavnico pa prof. dr. Rožič.
Župan je prečita! nato več predlogov in jih odkazal odsekom.
Zn ali proti kopališču v Mednem.
Obč. svetnik Hribar je nato utemeljeval svoj nujni predlog, v katerem se je skliceval na »Slo-venčevo poročilo o kopališču v Mednem. Predlagal je, naj mestna občina ne napravi nobenega kopališča izven mesta. Proti govoru g. Hribarja so govorili prof. Jarc. Turk, Likar, Likozar in župan dr. Puc. nakar je bil nujni predlog odklonjen.
Omeniti moramo, da je obč. sv. Turk v debati povdarjal. veliko lojalnost in pripravljenost šentviškega g. dekana za odstop cerkvenega sveta ob Savi. Ravno njegova zasluga (e, da se je stvar tako i hitro pospešila.
Sledila so še razna vprašanja in interpelacije. Po javni seli se ,je vršila tajna seja. Javna seja se je zaključila ob 10 zvečer.
Praga, 14. maja. (Tel- »Slov.«) V Prag! se je danes popoldne zopet podrla neka nova zgradba. 2 delavca sta bila težko ranjena, 1 pa lahko.
Dunaj, 14. maja. (Tel. »Slov.«) Kakor se poroča, pripravlja cesarju zvesta ljudska stranka sredi septembra na Dunaju kongres proti framazonom, na katerem hočejo dokazati, da ni marksizem, temveč da je frama-zonstvo krivo vsega, kar je škodljivo.
Seja mariborskega
občinskega sveta
Maribor, 14. maja 1929
Zupan dr. Juvan otvori ob napovedani url sejo občinskega sveta. Najpreje se je vršila tajna seja, ki je trajala poldrugo uro. Na tajni seji se je razpravljalo o aferi pri mestnem pogrebnem zavodu, o čemer se že v poslednjem času po Mariboru širijo najrazličnejše govorice. Debata o zadevi je bila mestoma precej živahna. Župan dr. Juvan bo izdal v teku jutrišnjega dne poseben komunike, v katerem se bo vsa zadeva pojasnita. Radi omenjene afere vlada med prizadetimi krogi v "Mariboru veliko razburjenje.	{ it
Nato se je otvorila
javna seja.
Za prvi odsek je poročal dr. Veble. Več oseb se je sprejelo v občinsko zvezo. Josipu Majdiču se dovoli postavitev terase na trgu Svobode. Več pritožb glede naprave promenadnih klopi ob Dravi se odkloni.
Za drugi odsek poroča dr. Strmšek. Dnevno zavetišče se za časa počitniške sezone preseli k sv. Martinu na Pohorju. Vendar se pri tem ne smejo prekoračiti tozadevne proračunske postavke, ki so določene za dnevno zavetišče. •
Za III. odsek poroča Stabej. I. Pregradu se dovoli gradnja izložbenih paviljonov v Cafovi ulici v razmerju 5.70 : 36.5. — Projektirano podzemno stranišče na glavnem kolodvoru se radi nesprejemljivih pogojev železniške uprave ne bo moglo graditi. Železniška uprava zahteva namreč 800 dinarjev letne najemnine ter soodločevanje pri oddaji paviljonov, na kar pa mestna občina ne more pristati. — Prošnji tkalnice J. Kutler in dr. za opustitev nameravane gradnje Kopernikove ulice se ugodi. — Sprejme se načrt za regulacijo mag-dalenskega predmestja in okoliških kompleksov ter se naproša okrajno glavarstvo Maribor desni breg, da posreduje v tem smislu pri okoliških občinah, da upoštevajo omenjeni regulacijski načrt. — Ugodi se regulacija Zitne in Kraljeviča Marka ulice ter nova parcelacija ob Joštovem posestvu. — M. Počivalniku se ne dovoli gradnja velike avto-garaže ob državni cesti, ker je nameravana lega avtogaraže preveč ob cesti.
Gradnja kopališča na Fclberjevem otoku. — Ponudbe za težaška, zidarska, železobetonskr. in tesarska dela ter pilotiranje so stavile sledeče tvrdke: Jelene in Slajmer, J. Glaser, I. Zivic, Ac-cetto in dr. ter U. Nassimbeni. Dela se po odse-kovein predlogu oddajo tvrdki inž. Jelene in Šlaj-mer kot najnižjemu ponudniku. Mizarska dela se oddajo P. Potočniku za 01.236 Din, kleparska F. Karbi za 143.903, steklarska I. Kovačiču za 13.509, pleskarska J. Škofu za 26.757, slikarska J. Holcin-gerju za 4724 in pečarska P. Hcričku za 16 300 dinarjev.
Poročilo 4. odseka. Monterjem in delavcem mestnega električnega podjetja se dovoli posebna nagrada. — Javna stranišča z Grajske ulice in Ro-tovškega trga se odstranijo in otvorijo nova. — Gimnazijskim maturantom se za ekskurzijo ob po-čitneah dovo'i podpora 1000 Din. — Društvu magistralnih uslužbencev se dovoli jamstvo za 700.000 Din za graditev počitniške kolonije na Pohorju pod pogojem, da ustanovijo tozadevno stavbno zadrugo. — Z ozfrom na novi trošarinski zakon se zniža 4 odst. doklada na 120. — Za nehigienska stanovanja, ki jih bo pregledala tozadevna komisija, se stanarina ne odpiše, pač pa se zniža po danih okoliščinah. — Nova mestna tehtnica za seno in slamo se postavi na trgu ob klavnici, ker je ona na kolodvoru prezaposlena. Nadaljuje se s kanalizacijo Vrbauove. Gajeve, Mngdalenske. Meljske in Koseškega ulice. — Pregledni odbor poda poročilo o reviziji Mestne hranilnice — Nakupijo se različne parcele ob Vrbanovi, Dravski in Betnav-ski cesti ter še nekaj gozdnih parcel, ki se bodo uredile za stavbne prostore. — Oa se omogoči povečanje mestnega pokopališč« na Pobrežju, si bo občina zasigurala predkupno pravico na posestvih, ki mejijo na nieslno pokopališče. — Pralnice v novih kolonijah se bodo uredile v smislu prošnje velike večine stanovalcev kolonije.' Pralnice še uredijo pod lopo pri vsnki hišici, kier bo nninrt-kladnejše za stanovalce in tudi za mestno občino najcenejše.
Ob zaključku lista seja še traja.