Naročnina mesečno 25 Din, zn inozeiu-itvo 40 Din — nedeljsko izdaja celoletno >>t> Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi al.6/111
Telelon) uredništva: dnevna služba 2060 — nočna 2996, 2994 in 2050
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Čclc. račun: Ljub« liana it 10.690 m 10.349 za mseratef Sarojevo Siv, T>b\ Zagreb (Stv. 39.011, Prago-Dunaj 24.79?
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 299J

IBMftlttSiž
Govor
predsednika vlade
Pogumen govor, ki ga je imol preteklo soboto v senatu predsednik vlado dr. Milan Stojadinovič, je bil od vsega prebivalstva države sprejet z največjim odobravanjem in je na vso politične kroge tudi izven naše države napravil globok vtis.
Pristaši bivših protiljudskih režimov, ki jih jc predsednik vlade v svojem govoru sam označil z najbolj odgovarjajočim imenom, to je, jugofašisti, so vse svoje silo skoncen-trirali v senatu, meneč, da bo v tem forumu njihova obramba propadlega centralizma, skritega za krinko državnega in narodnega edinstva, našla šo najbolj močen odmev, potem ko jo v narodni skupščini izginila v ogromni večini, ki so jc izrekla za vlado. Toda labodji spev g. dr. Andjolinoviča absolutizmu jo tudi v senatu, ki so je soglasno izjavil za politiko nove vlade, zamrl sredi splošnega molka in hladu in ,ie dal predsedniku vlado priliko, da je med burnim aplavzom vrgel zadnjo lopato prsti na grob jugo-fašizma.
Unitaristični centralisti so sc prizadevali, da bi po svoji znani metodi očrnili tudi dr. Stojadinovičevo vlado, češ, da ni zadosti jugoslovanska iti da hoče likvidirati ter demontirati vse, kar so jo dozdaj za utrditev jugoslovanske misli storilo. Na to niso mogli dobiti boljšega odgovora, nego je bil ta, da sedanja vlada, ki je prišla na krmilo zaradi splošnega odpora vsega ljudstva in vseh poštenih elementov Jugoslavije zoper večletno nasilje uznrpatorjev, nima namena, da bi sploh kaj likvidirala razun jugofašizma, ki je tako dolgo razjedal fundamente državo in jugoslovanske skupnosti. To jo njena glavna naloga in sveta dolžnost, ker jo ja za to poklicala zgodovina in dobri genij Jugoslavijo, ki čuva nad srečo naše države. Naravnost providencijalni značaj, ki ga ima vlada dr. Stojadinoviča, se razodeva tudi v tem, da jo primeroma lahko premagala težave, ki so jih ji stavili na parlamentarnem odru na pot pristaši bivših režimov, čeprav so ti nanesli na naše politično popriščo toliko blata demoralizacije, korupcije iu nesposobnosti, da bo delo popolnega izčiščenja in prezrače-nja našega javnega življenja neprimerno težje, nego je bil obračun z jugofašističiiiini elemeuti v parlamentarnih zbornicah.
Toda vlada dr. Stojadinoviča ima za seboj, česar režimi manjšine vsiljenih samo-zvancev niso imeli: zaupanje ljudstva celokupno države in njegovo jasno izraženo voljo, da bi se enkrat nehal razdor med nami. ki so ga umetno v svoje namene ustvarjali in večali jugofašisti sami, da bi sc z mono-polizacijo državnega edinstva in narodne sloge ter solidarnosti vzdrževati na površju. Vlada dr. Stojadinoviča bo zato tudi lahko zbrala vse resnične ljudske silo v naši državi za trajen sporazum, ker je njena podlaga pristna in polna demokracija, ker hoče spoštovati naravne svoboščine vsakega posameznika in vsakega narodnega in ljudskega organizma v naši državni skupnosti in ker noče ničesar narekovati državi in njenim sestavnim narodnim delom odzgoraj in i>o sili, temuč hoče sprostiti ustvarjajoče sile Srbov, Hrvatov in Slovencev v medsebojnem soglasju in z zavestjo velike moralne odgovornosti za celoto, ki se poraja in cvete samo v demokratičnih režimih, no pa v ozračju diktature, naj si jemlje lc-ta za vodilo šc tako zvoneča gesla. Njen konec jc vedno bil in bo: popolen moralni razkroj, gospodarska anarhija in socialna napetost do viška. Ce povrh še vpoštovamo, kako je bila pri nas ta »močna roka« jugofašističnega samozvan-stva obenem nesposobna, brez idej in brez vsakega čuta moralne utemeljenosti in odgovornosti za svoja politična dejanja — potem se moramo pač vsi pridružiti predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, ki je v senatu vzkliknil: »Grenka bi bila usoda državnega in narodnega edinstva, če bi bila odvisna od onih, ki se nazivajo jugofašisti!«
Vse ljudstvo naše države jc prepričano — in mislimo, da tukaj tudi ni izvzeta tako-zvana izvenparlamontarna opozicija — da bo vlada dr. Stojadinoviča našla sigurno pot, po kateri se bodo našo, od bivšega absolutizma globoko razrvano razmere uredile. Enako važna pa jo tudi pot, po kateri namerava hoditi nova vlada z ozirom na mednarodni položaj, ki je, kakor vemo, danes precej vzvatovan in vznemirjen. Dr. Stojadinovič je žc večkrat odločno povdaril, da ostanemo zvesti svojim zaveznikom, tako velikim kakor malim, in da od naše države ni pričakovati nobeno preusmeritve, ki bi nas ločila od temeljnih in solidnih smernic, kakor so se razvijale od začetka do danes v neprekinjeni kontinuiteti. G. dr. Stojadinovič pa je v senatu spregovoril jasno besedo tudi glede aktualnega vprašanja restavracije Tlabsburžanov, ki sc koti v glavah nekaterih krogov v sosednih državah. Predsednik vlade je razpršil vse dvome, ki so jih gojili nekateri neoriontirani in k defetizmu nagibajoči sc ljudje glede stališča, ki ga zavzemajo do vprašanja vpostavitve Habsburžanov države male zvezo. Izvedeli smo iz njegovih ust, da sla Cohoslovaska in Romunija z nami glede loga solidarni, da odklanjajo tako restavracijo in vsak podoben poizkus,
Mir med Poljaki in Ukrajinci?
ponuja roko
Na čelu poljske vlade in Ukrajincev so možje, ki jamčijo za dobro voljo
Varšava, 20. julija TG. Vetilko senzacijo je vzbudila v vseh političnih in cerkvenih krogih izjava, ki jo je dial lvovsloi nadškof in metropolit unijalske cerkve knez Sceptiicki o najnovejših poskusih za dosego pomirjenja med poljsko državo in ukrajinsko narodno manjšino.
»Vtis imam«, je dejal sivolasi voditelj Ukrajincev, »da sta sedaj oba naroda, poljski in ukrajinski, enako pripravljena, da z resno voljo odstranita vse vzroke, ki ro zarezali jarek med njima. Opažam po vsej Ukrr. pomirjeuje med poljskimi oblastniki in ukrajinskim ljudstvom. Atene to od srca veseli že z ozirom na trpljenje, ki ga je ukrajinsko ljudstvo v prošlosli prestalo. Sedaj potrebuje mir in mir se mu menda vrača«.
Knez itn nadškof Sceptickii, ki ga še pred petimi leti, ko so ga bolnega v letalu prepeljali iz Lvova v Varšavo in so ga na nosilnicah prinesli v notranje ministrstva, takratni poljski notranji minister niti
.-■prejeti ni hotel in je bila ta njegova mučeniška pot, I čeravno namena ni dosegla, |x> vsem svetu še najbolj I uspešni glasnik za pravice ukrajinskega ljudstva, se I je v svoji izjavi dotaknil načina, kako bi bilo najlažje spravili zopet v red odnošaje med državo in ukrajinsko narodno majšino.
»Ni treba, da bi poljska vlada dajala kakšne posebne izjave o tem. da je sedaj pripravljena upoštevali ukrajinsko narodno manjšino in da želi njenega lojalnega sodelovanja pri vodstvu države. Tudi c l strani ukrajinske manjšine ni treba kakšnih izjav, češ, sedaj sprejemamo to in ono in smo pripravljeni sodelovali. Izjav ni treba, dejstva bodo sama več povedala. Sicer pa stojijo na čelu poljske vlade kakor ludi v vodstvu ukrajinske narodne manjšine mežje značaja, ki že s svojo osebnostjo in s svojim dosedanjim delovanjem potrjujejo želje obeh strank, poljske vlade in ukrajinskega naroda, da se ukrajinsko vprašanje enkrat resno vzam: v pretres in se
reši po predpisih božjega in naravnega prava. Od svoje strani samo zagotavljani, da je našla želja poljske vlade blagodejen odmev po vseh ukrajinskih pokrajinah.«
Tukajšnji vladni tisk z veliko zadovoljnostjo beleži nadškolove izjave in |»z<lraviju novi duh, ki je zavladal v Ukrajini, l.isti objavljajo (udi vest o suspendiranju treh odličnih unijatskih duhovnikov, ki so bili med vodilnimi politiki radikalne ukrajinske stranke. Nadškof Sceplicki jih je suspendiral, ne da bi navedel razlogov za svojo postopanje.
Ofenziva LUovcev v Vilni
Varšava, 20. jul. AA. Poljski listi poročajo, da je Litva ponovno okrepila svoj gospodarski vpliv v Wi!nu. Zadnja dva meseca so Litovci odkupili več veleposostev in jih poselili z Litovci. Prav tako marljivo ustanavljajo litovske poljedelske zadrugo v pokrajinah \Vilnu, Grudnu in Suvnlkiju.
Rim, 24. julija.
Kini oh tem času ni prijetno mesto. Dve tretjini hiš ima skozi ves dan zaprte polkniee, dokaz, da so se Rimljani pred pekočo julijsko vročino rešili, kamor je kdo mogel: v hribovito kampanjo, senčno Uinbrijo ali pa na sever v Alpe. Mesto ima šc bolj uradniški značaj kakor sicer. Ker samo uradniki se zuojc po pustili pisarnah in štejejo dneve, da tudi oni za nekaj tednov odidejo venkaj na deželo. Razume se, da v tem času tudi ni kaj prida tujcev v mestu. Prav redke so skupine, da z Bacdeckcrjem v roki postajajo na Trgu sv. Petra in po vatikanski pinnkoteki. Ko smo sc vozili od Benetk dalje, smo se v šali menili, da predstavljamo izključno mi tujski promet. Vlak je hil domala popolnoma prazen. Pa tudi sicer, kolikor je minuigrode bilo mogoče presoditi, se ne vozi veliko ljudi po italijanskih železnicah. 0 nalrpniiosti, kakor jo doživljate na naših vlakih, uiti sledu.
Drugače s poti ni kaj pripomniti. Kdor se v daljših razdobjih vozi po Italiji, ne more prezreti, da je fašizem v resnici obogatil Italijo z mnogimi tehničnimi napravami. Ne le. da je proga od jugoslovanske meje do Rima že po veliki večini elek-trificirana ali pa ho v kratkem, tudi sicer je opaziti mnogo novih naprav in zgradb v povsem modernem stilu. Tujec ho na to industrializacijo in modernizacijo Italije zrl gotovo z mešanimi čustvi. Car Italije ni bil v lepoti njenega smehljajočega se neha. temveč tudi v neoskrunjeni preprostosti njene otožno sanjajoče pokrajine z zelenimi oljčnimi in cipresnimi nasadi'. Sedaj pa levo in desno sama električna žiea in železni drogovi, na obzorju štrle kvišku tovarniški dimniki — res nova Italija.
Transporti za Airlho
Na večjih postajah smo prehitevali dolge transporte »črnih srajc«, namenjenih v Afriko. Nihče jih ni zavidal, ko so se v živinskih vagonih parili na julijskem soncu. Toila v Afriki ho še mnogo bolj vroče. Na vagonih bteste bojeviti napisi: Ev-viva la guerra! Ce so Italijani tudi v resnici tako zelo navdušeni za ahesinsko vojno, ni mogoče kar mimogrede presoditi. Kolikor je dosedaj znano, niso bile vojne v kolonijah nikdar simpatične. Največji moderni knlonizatorji, Angleži in Francozi so to tudi prav dobro vedeli in so se zato v Afriki in drugod vedno rajše bojevali s tujimi četami in ne z lastno krvjo. Italijani pa sc lotevajo Abesinijo kar s svojimi močmi in zlasti z domačimi prostovoljci. Ponavadi pravijo, da se vpisujejo med prostovoljce mladi, brezposelni ljudje. Tako afriška ekspcdicija ni v zadnji meri pohod proti brezposelnosti, ki tudi Italiji že davno ni več neznana prikazen. Kdor te stvari presoja h splošno človeškega stališča, hi seveda rajši videl, da bi sc ta pereči socialni problem na drug način reševal. Toda zaenkrat vse tako zgleda, da bo vojna \ Afriki izbruhnila z vso gotovostjo že v nekaj tednih. Večer za večerom so v Rimu velikanske manifestacije za vojno, ki jih prireja fašistična stranka. Gotovo ne na lastno pobudo. Očividno gre na višje želje za injekcije, ki naj jih fašizem daje nekoliko preveč brezbrižni javnosti, ki včasih postaja žc kar sumljiva ...
Vtisi člana delegacije za podpis konkordata
Novi Rim
Rim je zadnja leta zopet zelo napredoval. Nikjer laceronijev, ki hi vas nadlegovali iu liosi.-petili za vami, da kupite neka.i kart ali spoininč-liov. Ulice so pometeue in snažne kakor v kakem nemškem mestu. Velikansko so kolonije novega luesta, ki sc širi proti vzhodu. Inteucija vlade je sicer bila, naj hi se mesto širilo na zapad in jug proti morju, torej na ozemlju nekdanjega Rim.i. Toda višje gori proti vzhodu je linij zdravo iu tako so poglavitna nova naselju vsa v tej smeri. Pil tudi v mestu samem se mnogo gradi. Na prostoru starih, dosliiženih hiš vstajajo velike moderne palače. Pravijo, da šteje Rini ze danes nad milijon prebivalcev, iu bo kmalu največje mesto Italije.
tiiin je pa tudi drago mesto. Med unu.i so tuil'. eksperti za cene in ti trdijo, da je prav vse dosti dražje kakor pa pri nas. že izlnzlie same govore
0	lisnkili cenah, pa tudi hrana je vsaj za tujca.
1
,-i je navezan na hotel ... gostilno, dosti dražja k.it t	""
ijerkoli pri nas. Kes je. da je Rim pretežno urad- j lika večna. tii.il i liško mesto in je mogoče s cenami po drugih I	P» prav.ro. da
je mogoče s cenami pu manjših mestih bolje. Poceni v pravem besedne pomenu niso tkanine niti svileni izdelki, kar hi bilo še največ pričakovati. Morda je kvaliteta boljša kakor pri nas. Drugače pa se ne da dvomili, dn se z našimi dinarji še najboljše oblačimo in preživljamo pri nas — doma.
Velemesto - miru
Simpatično je urejen promet v mestu, ki ga mora vsak tujec pa tudi domačin iz srea pozdraviti. Čeprav je avtomobilski promet nad vse živahen. zlasti ker so tuili tramvaj po veliki večini že popolnoma odpravili kakor v Parizu, vendar ne po dnevu ne ponoči ne slišiš nobenega liupa-nja in trohljenja po mestu. Kakor da te naprave za ruvanje živcev italijanski šoferji nimajo. Človek nehote misli na našo ubogo Ljubljano. Tistih nekaj slo avtomobilov (ako jih je sploh toliko) dela dan iu noč lak grozen kraval. kakor da hi .lerilin podirali. Človek -e v Ljubljani ne more olresli vtisa, da avtomobilski lastniki in njihovi šoferji takšen šundor ženejo okrog sebe, ker se ji... zdi tako imenitno, češ, naj ves svet ve, da se mi peljemo! Iu res, večji je gnoj, ki se vozi, hujše ...ura hiti lroliclilaii.it'. ki naj oznanja njegovo slavo. Da pa je mogoče lire/, tuljenja hup izvrstno regulirali promet na desetine tisofev avtomobilov, or-kazuje Rim. Naj e gte naša policija u'it k tla Pianom. ne bo ji škodovalo, tire predvsem za spoštovanje in uvaževiiuje tistega deln prebivalstva, k. se redno ne vozi v nvlu. in ti. je še vedno veli imajo nekaj pravic do ceste, . jim miril v njihovih stanovanjih ne moti brezkončno trol.enli.nje objestnih sii-ierjev iu njihovih gospodarjev. Rim je s tem. da je hupanje odpravljeno, silno pridobil, ker je res mirilo in prijetno mesto /.a tujca in domačina. Mi, ki hi hoteli dvignili tujski promet, posnemaj.nn, čim prej se dn!
7. kongres Kominterne
Generalni štab svetovne revolucije
Riga, 2!). julija, b. Sedmi mednarodni kongres komunistične internac.ionale (Kominterne), ki bi sc moral sestati šele v avgustu, .ie bil nenadoma sklican že zn pretekli četrtek in traja sedaj že četrti dan v razkošni palači ruskega plemstva v Moskvi. Na kongres so prišli vsi izraziti bojevniki svetovne rdeče fronte, toda moskovski osrednji odbor je dnevni red natančno izdelal do vseh podrobnosti, tako. da se inozemski delegati. med katerimi bi nekateri radi ma]o udrilinili jio vrhovnem vodstvu, no morejo priti na svoj proračun. Staljin je ludi kongres kominterne dobro pripravil, da mu ne bi metali polen med noge. Govorilo se je, da lio zastopnik Francije močno udaril jio opor-, tu ni stični politiki sovjetske vlade in se | | maščeval za ukor, ki mu ga je prinesel iz Moskvo seboj predsednik francoske vlade Laval, toda diskretne straže okrog njegovega stanovanja v Moskvi so mu zgovorno povedale, da jc boljše, če nadzira svoj jezik. V Franciji je lažjo svobodno govoriti kot v Moskvi. Tudi zastopnik komunizma v Nemčiji Viljem Pieck se je v svojem referatu j mislil znositi nad Staljinom, češ, da sc veže i s kapitalističnimi državami, toda poročilo, ki ga je agencija »TASS« izdala o njegovem
I govoru, je silno pohlevno in no ve ničesar
ngtmi največ
To je krvava bilanca ehsplozije tovarne bomb pri Milanu
Rim, 20. julija. Reševanje ponesrečencev v po-	vina mi je namreč še mnogo rečnih granat, ki niso
rušeni tovarni streliva v Varesou se je nadaljevalo	I eksplodirale. Računati pa je treba, da je zahtevala
še včeraj ves dan. Šele proti večeru so izkopali	' katastrofa znatno večje žrtve, kakor se je doslej
izpod ruševin nadaljnih 10 trupel. Reševalna akcija	. domnevalo. Dosedaj so ugotovili, da jc bilo 60 ljitdi
ima velike težave, ker ie treba noslonati zeta ore-	ubitih. Med žrtvami je največ žensk.
ima velike težave, ker je treba |w>stopati zelo pre vidno, da ne bi nastale nove eksplozije. Med ruše-
ki bi bil naperjen proti življenjskim interesom držav in narodov v srednji Evropi, ki so si izvojevali svojo svobodo za drago ceno. Tudi to more samo utrdili zaupanje vsega civiliziranega sveta v našo državo, ki ne stopa samo v cro obnovljene demokracije, ki bo trdno združila okoli sebe vso Jugoslo vane, ampak predstavlja močan činitelj mi ru. rodu in »''iLuosti v Evropi sploh.
Deln pri odstranjevanju ruševin, ki jih jc napravila eksplozija v tovarni razstreliva Tainu , se nadaljujejo z vso paro. Razen 12 mrtvili niso doslej našli šo nobene druge žrtve. Naknadno poročajo. tli. se pri klicanju ni javilo 11 žensk in trije moški, ki so delali v oddelku, kjer se je pripetila eksplozija. Trupla ponesrečenih so položili na oder v majhni baraki v okolici tovarne. Delavci stoje nn častni straži, z njimi pa člani črnili srajc. Akcija zn pomoč rodbinam žrtev se je žo začela. Ravnateljstvo tovarne je izdalo sporočilo, v katerem zavrača vosi, dn bi se bila pripetila druga eksplozija v soboto zvečer, in da bi bilo zahtevalo več irlev.
povedali o lopovih, ki jih jc nemški komunist, nameraval izstreljati na kongresu koni-interne proti oportunistom na Kremelju. — Šele. ko jc prišel na vrsto neki španski komunist, katerega pravo ime prikrivajo, je zabobnelo po dvorani pravo razpoloženje. Kongres kominterne je imenoval generalni šlab svetovne revolucije« in pri tem povedal nekaj, česar bi ne smel. Agenti GPU, raztreseni po dvorani so imeli največjo inujo, itn so pomirili navdušenje, ki je nastalo med delegati pri teh neprevidnih besedah. Kajti sedanji kongres o svetovni revoluciji no sme govoriti, marveč je na dnevnem redu le »študij načinov, kako proletarske mase ubraniti pred kapitalistično ofenzivo, pred fašističnim barbarstvom in pred strahotami vojne«. V ta namen je treba dosedanjo taktiko spremeniti. Vzpostaviti jc najprej treba, kot .je razlagal tovariš Svcnski, enotno delavsko fronto, tako politično kakor tudi strokovno. Toda takšno delo bi bilo dolgotrajno, medtem ko jc fašistična nevarnost pereča. Res jc. da je najvišji cilj komunistično borbe na svetu zmaga sovjetsko vlade, toda za enkrat mora bili nad ton. ciljem še drugi: interesi delovnega ljudstva. Zaradi tega se morajo komunisti v sedanji borbi proti fašizmu posluževati druge laktiko, izločili morajo svetovno revolucijo kot trenutni cilj in sc morajo vezati ludi s tistimi pokreti, ki so ohranili še vsaj nekaj demokratičnega duha. čo-tudi so meščanskega porekla. Svetovna re volucija pride pozneje, ko bo fašistično tiar barstvo ležalo na tleli. — Zanimiva točka kongresne prireditve je bil nastop oolo vrste »sovjetskih letalskih skakalk«, ki so v • i-vdušcnili govorili rotile prisotne, naj tlijo vodstvu sovjetskega vodjo.
Vladna kriza v Holandiji
Haag, 20. hilija. AA. Kraljica Viljentina je danes popoldne poverila dosedanjemu predsedniku vlade Colijnsu mandat za sestavo izvenparlamenlarne vlade na najširši podlagi. Mislijo, da lx> dr. Colijn obdržal vso dosedanjo vlado, ki formalno itak ni bila parlamentarna vlada in da bo najbrže izvršil samo nekatere manjše izpremembe.
Angleški princi pri nas
Belgrad, 2!). julija b. V teku prihodnjega meseca pride v Jugoslavijo angleški prestolonaslednik princ NValoški. Te dni pa pride v Slovenijo nadvojvoda Kenlski s soprog?.
Usiotičenje senjshega škoia
Zagreb, 29. julija, b. V soboto zvečer .se je odel v veliko svečanost ves Sonj, ila s tem pokaže svojo veliko vdanost novemu škofu dr. Viktorju Buriču, ki se jo pripeljal iz Zagreba preko Zlobina - Kraljeva in Novljn. Povsod ob loj poti ga je ljudstvo _pričakovalo in navdušeno pozilravljulo, izražajoč svoje veliko veselje. Najbolj svečano pa ga je sprejel Sonj sam. Novi škof se je po vrsti zahvaljeval za vso izraze udanogti in z istim veseljem pozdravljal tudi on svoje verno ljudstvo. Čini je prispel v Senj, se ,ie porini takoj v stolno cerkev, kjer ga je pozdravil kapitularni vikar msgr. Vidas in mu želel dobrodošlico. Tudi njemu se jo novi škof iz dna duše zahvalil za pozdrave in za želje, s katerimi ga je ljudstvo sprejelo ob njegovem prvem vstopu v katedralo. Katedralni orkester je zaigral občuteno; »Svečenik veliki«. Nato jo dr. Burič podelil svojim verni-
Abesinska vojna nevarnost
kom prvi škofovski blagoslov. Ko je škof zapustil katedralo, ga jc ljudstvo znova z največjo navdušenostjo pozdravljalo.
V nedeljo zjutraj so jo pripoljalo ogromno ljudstva iz vseli primorskih krajev v Senj, da prisostvujejo činu instalacije. Ta svečani obred se je pričel ob 7 zjutraj. Kapituiarni vikar msgr. Vidas je poditi najprej novemu škofu blagoslovljeno vodo, nato pu je g. Sitičurio |>i'očitul papeževo bulo v latinskem in hrvaškem .jeziku o njegovem imenovanju. Za tem je pred zagrebškim škofom koadjutorjem dr. Stepincem položil novi škof izpoved vere. Novi škof dr. Burio je. takoj nato imel krasen govor. Ko je bila svečanost pri kraju, je bilo prirejeno v škofiji svečano kosilo. Ob tej priliki je zagrebški škof koadjutor v pomembni zdravici nagovoril novega škofa.
V Eritreji se že puntajo
London, 29. julija. AA. »Dm!y Ttfcgraph« je davi objavit iparočifo iz Amare, gtavnega mesta Eritreje, da je glaivrai komisar za italijansko vzhodno Afriko general de Bomo ustanovil izredno sodišče, pristojno za vso Eritrejo, ki bo sodilo vse prestopke po določilih vojaškega kazenskega zakonika. Londonski list tndi, da ie general de Bono ustanovil te sodišče ne le zaradi pogostih nemirov, ki jih izrivajo domači vojaki, marveč tudi zaradi opeto-vanih primerov nediscipline med italijanskimi delav. ci. General de Bono je obenem objavil proglas na prebivalstvo, v katerem pravi, da so popolnoma neresnične vesti, po katerih bodo vsi delavci, ki so prišli iz Italije, v Eritreji dobili zemljišča, ki naj bi se odvzela domačemu prebivalstvu.
Prvi spopadi: 60 mrtvih
Newyork, 29. julija, b. »Newyork Times« potrjujejo vesti o najnovejšem abesiusko-i talij anskem sporu, ki sliči vojnemu stanju. Ob priliki zadnjega incidenta je padlo 4(1 Italijanov in 20 Abesincev. Trdi so, da jo italijanski vojni odred odšel na abesinsko ozemlje in ob nekem potoku postavil šotore. Abcsinci so okrenili tok vode v drugo smer in
tako prisilili Italijane k umiku. Nedaleč orl Ualhaida so Abcsinci umikajoče so Italijane napadli pred H dnevi na meji. Abcsinci trdijo, da so Italijani vdrli na abesinsko ozemlje in da so bili zato Abcsinci prisiljeni, da jih napadejo. Italijani so sc umaknili. Z bližnje mejne strani so jih vzeli v varstvo oddelki, ki so jim prišli nu pomoč. List poroča i'/. Arldi« Abehe, da jo na mejo poslana nova četa 1700 vojakov, katerim bodo sledili odredi novih čet v skupnem številu 7000. Računa se, da bodo Italijani v slučaju vojne pričeli operacijo s severne strani.
Nemudoma iz Abesinije
Pariz. 20. julija. AA. Agencija liavas poroča, da je HaMjaittsko poslaništvo v Addis-Abebi pozvalo vse italijanske državljane, ki so rodom z dodekaneš-kih otokov, naij nemudoma zapuste Abesinijo. Kakor je znamo, je večina italijanskih državljanov, ki so bivali v Abesiniji, že zaputsila abcs..,-ko ozemlje. Le manjša skupina Italijanov, med njimi vsi Dode-kanežani, ki so ix> rodu Grki, se doslej pozivom italijanskega poslaništva niso odzvali
Vodna katastrofa v Kiiaju
10 milijonov ljudi beži pred valovi
otroci morajo bili na traku!
Zrak In solnce dajeta zdravje. Poslušajte nasvet! Zavarujte kožo Vaših malih z Nlvea-creme, ker Ia pospešuje Ivorbo pigmenta, ki je najboljšo in najbolj naravna zaščita za človeško kožo.
Gospodarstvo
v naši
Sangaj, 29. julija, b. 1'oložaj v pokrajinah reke Jangtsekiang (Uumena reka) je nadvse tragičen. Po vesteh jc položaj vsak dan kritičnejši, ker se valijo vedno nove velike množine voda proti morju, kl rušijo nasipe in ogrožuie.io obsežno ozemlje. Žrtve grozovite povodnji so velikanske. Po službenih poročilih se ceni škoda nu 500 milijonov dolarjev. To jc le približna številka. Ko ho
mogoče priti v kraje, iz katerih nI že dva tedna nobenih poročil, ho gotovo škoda presegala milijardo dolarjev. V južne kraje se valijo silile množice h"'niiieev, ki dosegajo do 1(1 milijonov ljudi. Najtežja skrb vlade je kje te, ljudi namestiti in kako jih prehrani!i. Kitajska vlada sama tega ne bo zmogla. Sedim.i ;i povodelij jc ena najstrašnejših, kar jih je doživela Kitajska v novem veku.
Iz sodne službe
Belgrad. 29. julija m. Napredovali so v S. pol.
skup. I. stopnje: Vinko Strasser, sodnik apela-cljskega sodišča v Ljubljani; dr. Lav Mastnak, sodnik apel. sodišču v Ljubljani ;v 8. pol. skup. 2. stopnje dr. .loslp Štular. starešina okraj, sodišča v Radovljici; Julij Kuder, starešina okraj, sodišča v Mariboru; .loslp Gruni, starešina okr. sodišča v Kamniku; Franc Zorer. stareš. okr. sodišča v Ma-renbergu. V 4. pol. skupino 1. stopnje dr. Andrej Dolinar. sodnik okr. sodišča v Ljubljani. V 4. skupino 2. stopnje Ferdinand Meršol, sodnik okr. sodišča v Novem mestu; Anion Kucler, sodnik okr. sodišča v Ptuju.
Postavljeni so: za stareStno okr. sodišča v Brežicah v 3. pol. skup. 2. stopnje dr. Vojteli Hočevar; za sodnika okrožnega sodišča 4. pol. skup. 1. stop. v Celju Rudolf Ročnik, starešina okrožnega sodišča v Sevnici; za starešino okrajnega sodišča v Novem mestu v 4. pl. skup. 1. stopnje Karel Turk, sodnik okrajnega sodišča v Kostanjevici; za starešino okr. sodišča v Slov. Bistriei 4. pol. skup. 1. stopnje dr. Franc Muhič, stareSlna okr. sodišča v Kozjem; zu starešino okrajnega sodišča v Sevnici v 5. pol. skup. dr. Josip Dohrošek, sodnik okrajnega sodišča v Slov. Bistrici: za starešino okrajnega sodišča v Kozjem v 5. pol. skup. Stanko Moškon, sodnik okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu; za sekretarja 7. pob skup. pri okrajnem sodišču v Celju, Oskar Dobovišek pisar 8. pol. skup. pri istem sodišču.
Premeščeni so po prošnji: na okr. sodišče v Črnomelj Franc Peterca, sodnik okraj, sodišča v Vladičinem Hanu v 7. pol. skup.: na okrajno sodišče v Slov. Bistrici Vladimir Punčuh, sodnik okr. sodišča v Slov. Konjicah v 7. pol. skup.; nu okr. sodišče v Konjice Franc Logar, sodnik okrajnega sodišča v Surdulici v 7. pol. skup.; na okrajno sodišče v Kostanjevici Martin Pcrovšek, sodnik okr. sodišča v Užicah; na okrajno sodišče pri Sv. Lenartu dr. Ivan Dougan, sodnik okr. sodišča na Uinki; na okrožno sodišče v Ljubljani Janko Šprajcer, rac. vodja 6. pol. skup. na npelacijskem sodišču v Ljubljani.
Za sodnika disciplinskega sodišča pri Stolu sedmoricc odd. b v Zagrebu je postavljen za leto 1965 dr. Jakob Konda, sodnik kasacijskega sodišča pri Stolu sedmorice odd. b v Zagrebu. Za namestnike sodnikov disciplinskega sodišča so |>o«Lavljeiii dr. Mato Grkičevič, Anton Lajovic, dr. Milko Gaber. dr. Rudolf Sajovic, sodniki kasacijskega sodišča Stola sedmorice odd. b v Zagrebu.
Odlikovan je 7. redom sv. Save 5. stopnje Ma-levž Groblaehor, višji oficijal v Mariboru v pokoju.
Beograd, 20. julija. Vpokojen je Ludovik Jutras, davčni kontrolor v šesti skupini na davčni upravi Maribor-mesto.
Belgrad, 29. jul. m. Z dekretom finančnega ministra jc postavljen inž. Alojzij Podpočan. uradniški pripravnik 8. pol. skup. za pristava v finančnem ministrstvu v isti skupini. — Pri Poštni hranilnici v Ljubljani pa je postavljena za račiino-vodjo v 10. pol. skup. II. periodičnega povlška Marija Lavrenčič, zvaničnlca. — Z dekretom bana vardarske banovine Je postavljen za upravnika po slov pri upravi policije v Skoplju Anton Juteršnik, dosedaj na isti upravi.
Dunajska vremenska napoved: Hladneje in brez bistvenih sprememb. Prehodne posamezno nevihte.
Seja vlade
Belgrail, 20. jul. m. Danes popoldne jc bila od 5—8 seja ministrskega sveta, ki je poleg ostalih vprašanj pretresala tudi vprašanje nabave premoga za državne železnice. Po seji je bil časnikarjem izdan naslednji komunike:
Ministrski svet je danes poleg ostalih vprašanj. ki so bila na dnevnem redu. pretresal (udi vprašanje iiahavke premoga za državne železnice. Z ozimni na izvršeno znižanje železniških tarif za potniški promet, žito. moko in koruzo jc država zmanjšala cene premogu, ki ga jc dobavljala, vendar pa v mnogo manjšem obsegu, kakor jc pa bilo znižanje tarife. Izključene so od dobavljanja j one i rste premoga, ki po svoji kvaliteti ne zado- i voljujejo potreb državnih železnic. Z istega raz- j loga so se znižale (udi količine premoga iz neka- j terih rudnikov, katerih premog ne zadovoljuje j niti po kvaliteto niti vsled tega, ker jc preveč od- ! daljen. Da hi pa lo znižanje državnih nabaik ne izzvalo nepovoljuih vplivov ua delavstvo, jc mini- ! sirski svet sklonil, da se i večjih rudnikih to zni- | žanje nabavk izvrši v roku Ircli mesecev, to pa ! zaradi lega, ila bo ono manjše število delavcev, v i kolikor hi eventuoluo ostalo brez zaposlitve, moglo i najti zaposlitev v drugih rudnikih, iz katerih se jc nabava premoga povečala. Ministrstvu za promet je bilo naloženo, da poskrbi, da izvršeno znižanje cen premogu ne l»i vplivalo na delavske plače.
Sfsodi opozicije
Belgrad, 29. julija b. Na včerajšnjem shodu opozicije je govoril Davidovičev najožji sotrudnik Milan (irol. Dejal je, da ni trebil pričakovali, da bo po tolikih leliii krvavenja in rušenja nova vlada takoj napravila dober položaj. Ni dovolj, da j je padel Jevtič, kajti pri nas je še polno malih Jevtičev in Uzunovičev, ki jih je več tisoč.
Mestni uslužbenci pri dr. Korošcu
Belgrad, 20. julija, m. Notranji minister dr. Anton Korošec jc danes sprejel dciputacijo predstavnikov . organizacij mestnih uslužbencev iz vse države v zadevi prevedbe občinskih uradnikov. De-putacijo je notranji minister sprejel zelo ljubeznjivo iti je obljubil, da bo poiskal vse možne |x)li, da u streže željam mestnih uradnikov. Slovenske mestne uslužbence zastopata gg. Jančigaj in Langus.
Kaplan Štular utonil
Ljubljana, 211. julija.
Potniki, ki so prišli v Ljubljano z večernim vlakom, so pripovedovali, da je postal danes popoldne žrtev Savo zagorski kaplan gospod S t n I a r.
Pogrob bo v Zagorju v sredo, dne 31. julija ob 10 dopoldne.
Dr. Auer se že vrača
Rim. 20. julija. AA. Jugo-kivimJ*' pravosodni minister dr. Ljudevit Aucr se jc v soboto iTopotdnc odpeljal s svojo soprogo in hčerko ter osebnim tajnikom Zmajcvičem v Ncapclj. Potovali so z avtomobilom, ki ga jim jc stavil ua razpolago kralj. |x>slanik pri Vatikanu |cweiu Sintilč. — Danes sc vrnejo v Rim. Tu ostanejo do večera, da si nekoliko odpočijejo. Ob 23. uri odpotujejo '•kupno z ostalim spremstvom in jugoslovanskimi novinarji v Jugoslavijo.
Rini, 2". julija. A A. Davi1 se je vrnil v Ritti kr. i^pa&HKjc pni KviiiKftailu Jovaa Dufiič,
Na podlagi pravilnika za izvajanje javnih del jc ban dr. Puc odobril program javnih del v dravski banovini, ki se bodo izvršila iz dohodkov ba-novinskega fonda za javna dela \ proračunskem letu 193!)-;«).
V	gradbeni program so sprejete v prvi vrsti žo začete gradnje, ki niso bile dokončane v prejšnjem proračunskem lelu. Nove gradnje so v tem programu le v tnali meri uvaževane, ker zanje ni takoj na razpolago potrebnih denarnih sredstev. Pač pa se bodo sprejele po okrajnih odborih predlagane in potrebne gradnje v programe bodočih let ter izvrševale sistematično po nujnosti in potrebi ter izvedle po dovršitvi javnih del, ki se izvršujejo po programu, odobrenem za lo proračunsko lelo.
V	proračunskem lelu 1934. se bodo izvrševala javna dela za preračunano vsolo 9,132.034 Din. ki sc razdeli na: cestna dela 4,876.750 Din, na hidro-tehnična dela 2,475.284 Din in zagraditev hudournikov 1,780.000 Din.
Na posamezne okraje odpadejo te-lc vsole:
CESTNA DELA
Brnžiee: Dograditev ceste Dobrava—Kapele 100.000 Din, nadaljevanje gradnje del na ban. c. Videm—Zdole 50.000 Din, nadalj. gradbenih del pri cesti Senovo—Veliki Kamen 50.000 Din. — Celje z mestom: Nadalj. ceste Trbovlje—Marija Reka 100.000 Hiti, nad. gradbe ceste Sv. Jurij pri Celju—Rebre 50.000 Din, nad. gr. občinske ceste Vojnik—Šmartno 75.000 Din, rekonslr. ban. ceste I. razr. št. 19 na progi Celje—Grobelno med kili 4.5 tlo km 0.7 00.000 Din. — Črnomelj: Nadalj. rekonslr. ban. c. 1. razr. št. 11 Blatnik—Črnomelj— Vinica v odseku Črnomelj—Kanižarica 100.000 Din. — Gornji grad: Preložitev nevarnih ovinkov na ban. cestah v ltečici ob Paki, v Dobletini in Pustem polju 100.000 Din. Kamnik: Nadalj. gradnje ban. ceste Moravče—Drlija—Kandrše 100 tisoč Din. — Kočevje: Nadalj. cestne gradnje Stara Cerkev—Gorenje—Grintovec—Stari breg—Trnovec (lo Kleč 100.000 Din. nadalj. gradnje ban. ceste Struge—Vrbovec 50.000 Din. — Kranj: Razširitev ban. ceste 11. r. št. 118 Tacen—Kranj v km 19.9 50.000 Din. — Krško: Nadalj. gradnje ban. ceste Krško—Gora—Golek 100.000 Din, ban. cesle It. r. šl. 308 dvig v odseku 17.5—18.5 km 50.000 Din. — Laško: Rekonslr. ban. cesle Zidani most—Celje 150.000 Din, nadalj. cestne gradnje Trbovlje—Marija Reka 83.000 Din, preložitev ceste pri španu v Trbovljah 80.000 Din. — Litija: Nadalj. gradnje ban. ceste Moravče—Kandrše 100.000 Din, nadalj. gradnje obč. ceste Dob—Pokojnim 30.000 Din, do-vršitev preložitve Hiilnarjevega klanca 10.000 Din, rekonslr. ban. ceste Peščenik—Sv. Duh—Krka 50 lisoč Din, razširitev ban. ceste Zagorje—Izlake—
Viderga 65.000 Din. — Ljubljana z mestom: Nadaljevanje tlakovanja Zaloške cesle 250.000 Din, nujna preložitev klancev na ban. cesti 150.000 Din.
—	Ljutomer: Nadalj. gradnje ban. c. Ljutomer— Štrigova 108.750 Din, dovršitev ban. o." L r. Sv. Benedikt—Lomanoše 50.000 Din. — Logatec: Dovršitev rekonstr. ban. c. II. r. št. 154 Rakek— 1 vanjo solo 300.000 Din, nadalj. rekonstr. odn. valjanja ban. c. I. r. šl. 13 v odseku Cerknica-Mar-tinjiik 90.000 Din. — Maribor desni breg: Nadalf. ban. c. Reka—Sv. Areh 150.000 Din, nadalj. ban. ceste Slov. Bistrica—Oplotnica 100.000 Din, nadalj. ban. ceste Frani—Koprivnik—Sv. Areh 80.000 Din, nadalj. ban. ceste Šikole—Mostečno 50.000 Din. — Maribor levi breg z mestom; Nadalj. gradnje ban. ceste Sv. Benedikt—Lomanoše 150.000 Din, preložitev ban. c. I. r. št. 21 Koroška cesta 100.000 Din, nadalj. obč. ceste Sv. Peter—Ložane 100.000 Din.
—	Metlika: Ureditev in razširi, ban. c. H. r. 329 Rusinja vas—Radovica 30.000 Din. — Murska Sobota: Gradnja mostu v km 37.306 ban. ceste 1-25 15.000 Din. — Novo mesto: Nova cesta Žužemberk —Sela—Šumberk—Radohova vas 100.000 Din, ureditev odseka Šmarjela—Kronovo, rnzširj. in tlakovanje cestišča 50.000 Din, nadalj. gradnje nove ceste Novo meslo—Hmeljnik 10.000 Diii, uredite* ban. ceste 11-134 v odseku Tihaboj—Mirna 50.000 Din. — Preval je: Nadalj. gradnje ban. c. Črna— ■št. Vid v odseku Kristanovega mlina 175.000 Din.
—	IMitj: Nadalj. gradnje ceste Majšperk—Naraplje 100.000 Din. nadalj. gradnje c. Leskovec—Nova cerkev 120.000 Din, dovršitev ceste v Lahoncih 25.000 Din. — Radovljica: Nadalj. preureditve ban. ceste na Vršič 225.000 Din. — Šlovctijgradcc: Dovršitev preložltvcnih del ban. c. Šoštanj—Št. Vid 100.000 Din. — Slov. Konjice: Nova gradnja ban. ceste Slov. Bistrica—Oplotnica 50.000 Din, nadalj. preložitve Čezlaškoga klanca 25.000 Din. — Mladja
j Luka: Nova gradnja in vzpostavitev opornih zi-! dov na cesti Cešnjica—Rudno in podaljšanje proti j Dražgošam 50.000 Din, preureditvona dela na ban. ' cesti 1'odrošl—Pelrovo brilo—Sorica 20.000 Din. — Šmarje pri Jelšah: Dovršitev gradnje ban. ceste Žetale—Mar. vas 150.000 Din, nadalj. aradnje .cesto Mestinjska vas—Pristava 25.000 Din, nadalfej gradnje ban. cesle Loka—Virštanj—Golobjnjek 75.000 dinarjev.
Na posamezne okraje odpade skupno vseh del v tisočih dinarjev: Brežice 315, Celje z mestom 640, Črnomelj 125, Dolnja Lendava skupno z Mursko Soboto 430, Gornji grad 330. Kamnik 300, Kočevje 295, Kranj 208, Krško 430, Laško 363. Litija 305, Ljubljana z mestom 882, Ljutomer 159, Logatec 560, .Maribor desni breg 515, Maribor levi breg 410. Metlika 130, Murska Sobota 75, Novo mesto 390, Preval je 425, Ptuj 295, Radovljica 365, Slo« enjgrudec 280, Slov. Konjice 235, Škofja Loka 160, Šmarje pri Jelšah 450.
Kckurzi in poravnave. Konkurz je razglašen nad imovino Maher G., družbe z o. z. v Ljubljani, Tržaška cesta o. Komkurzni sodnik Anion Avsec, kokurzni upravnik dr. Ivo Benkovič, odvetnik v Ljubljani. Prvi zber upnikov 16. avgusta ob pol 0. Prijave terjatev do 8. septembra. Ugotovitveni narok 13. septembra ob pol 9." Odpravljen je konkurz nad imovino tvrdke Lovro Sebenik, trgovine z vinom v Ljubljani, Knezova ulica 28, ker je bila sklenjena prisilna poravnava. — Poravnalno postopanje je uvedeno nad imovino Sever Marije, mesarice v Ljubljani, Trnovska ulica 2. Poravnalni sodnik A. Avsec, poravnalni upravnik dr. Josip Sajovic star., odvetnik v Ljubljani. Prijava terjatev do 1. septembra cb 11. Ponuja 40%, plačljivih v 1 lelu v 4 enakih zaporednih, Iromesečreih obrokih. Prvi obrok tri mesece po pravomočnosti poravnave.
Predujmi v italijanskem kliringu. V italijanskem kliringu daje Narodna banka predujme do 80% vrednosti avize po obrestni meri 5%. Verjetno, da bo banka v kratkem ponovno začela tudi odkupovati terjatve z odbitkom 2%, kar je sedaj v veljavi.
JBor
'<rs
Dne 29. julija 1935.
D ena r
Neizpremenjeni so ostali tečaji Bruslja, Curiha in Prage, popustili so Amsterdam, London. Ne\v-york in Pariz, dočim sla narasla Berlin in Trst.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling v Ljubljani popustil na 8.73—8.83, v Zagrebu na 8.095—8.795, v Belgradu pa na 8.65—8.75. Grški boni so notirali v Zagrebu 34.15—34.85, v Belgra-du pu 33.40—34.10. Angleški funt je v Zagrebu popustil ua 234,95—230.55, v Belgradu na 234.80 do 236.40. Španska pezeta je v Zagrebu notirala 5.85 blago, v Belgradu pa 6 blago.
Ljubljana. Amsterdam 2933.88—8948.48, ller-lin 1753,48-1767,3(1, Bruselj 739.90-744.9(5, Curili 1424.22-1431.29, London 210.12—218.18, Ncvvvork 4327.88— 4364.19, Pariz 288.32—289.76, Praga 180,91 do 182.02. Trst 356.45 —359.54.
Curili. Belgrad 7, Pariz 20.24. London 15.17, Newyork 306.125, Bruselj 51.90. Milan 25.075, Madrid' 41.95, Amsterdam 206.30, Berlin 123.25, Dunaj 58.60, Stockbolm 78.20, Oslo 76.20, Kopenhagen 07725, Praga 12.70, Varšava 57.90, Atene 2.92, Carigrad 2.475, Bukarešta 2.50, llelsingfors 6.70, Bue-! nos Aires 0.8175.
Skupni promcl na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 311.341 Din.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7?« inv. pos. 79—81, agrarji 44—15, vojna škoda promp. 369- 371. begi. obv. 63- 61, H% Blerovo pos. 78- 79. 7 '!!* Blerovo pos. 68—69, 7% pos. Drž. hip. banke 73—75. 7% stali. pos. 75-78.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. SI Id.,
agrarji 44.50.....15.50, vojna škoda promp. 366—368
(366, 308), 8„ 9., 10. 368 14., begi. obv. 62.50—63, 8% lilcrovo pos. 78—70.50, 7% Blerovo pos. OS
do 68.50. — Delnice: Priv. agr. banka 227—229.50, Osješka sladkorna tovarna 130 blago, Trbovlje 90 do 100.
Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 81 bi., agrarji 43—46.75 (46.75), vojna škoda promp. 368.50 do 369 (36.50, 369), 10. (368), begi. obv. 65—65.50 (65.50, 63), 7% Blerovo pos. 69.50 den. (69.50), 7% slab. pos. 83 hI. — Delnice: Narodna banka 5820—5900, Priv. agr. banka 228.50—229.
Žitni trg
Položaj na žitnem trgu je miren. Promet je minimalen. Poročila o kakovosti nove pšenice se vsa strinjajo v tem, da jc kvaliteta izvrstna in se dobijo pšenice po 80—85 kg specifične leže. Tudi kakovost tako zvane prolifik pšenice je dobra. Kaže, da sc je ta pšenica pri nas aklimatizirala in da ne ho loliko pritožb čez njo.
Novi Sad. Rž bč. 102.50—105, ječmen bč. in srem. novi 64 kg 86—88, oves bč., srem. in slav. novi 8-1—86, koruza bč. in srent. nova 78—79, bč. nova 75—77; moka bč. šl. 8 90—95; otrobi bč., crem. in bar. juta vreče 78—80, ladja juta vreče 82—84. Ostalo neizpr. Tendenca neizpr. Promet srednji.
Budimpešta. Tendenca neodrejena. Promet srednji. Pšenica: Okt. 15.30—40—23—27, zaklj. 15.27-29; rž: okt. 12.75-80—66-79—72, zaklj. 12.77—79; .koruza: avg. 12.60—36—50—60—44, zaklj. 12.42—45; sepi. 12.38—65—60, zaklj. 12.60 do 12.65; maj 12.85—96—68, zaklj. 12.92—95.
IValerpolo v Bruslju
Bruselj. 29. julija b. Na vraterpolo turnirju so bili Jugoslovani tretjič premagani od Nemčije z 1:5. Madjari so premagali Švede 5:2, Belgijci Francoze 3:2.
Belgrajshe vesti
Belgrad, 29. Jul. tli. Danes bi bil moral biti zaslišan na okrajnem sodišču v Trsteniku v zadevi mišičke afere ban vrbaske banovine Kujuud-žič. Ker pa je Ia že pred dnevi odpotoval v Ba-njaluko, so bili vsi sodili spisi poslani na sodišče v Banjaluko z nalogom, da se tam zasliši ban Kujutulžič.
Belgrad. 29. jul. tli. Danes je bil tu pokopan g. Žika Budimirovič, generalni inšpektor notranjega ministrstva v p.
Belgrad, 29. julija, ni. V zadevi ustanovitve nove politične stranke je danes notranji minister dr. Korošec sprejel bivšega prvaka bivše radikalne stranke iu člana glavnega odbora Trilunoviča.
Belgrad. 20. julija/ m. Danes je umrl v Novi Grndiški narodni poslanec Sitna Djurič.
Belgrad, 29. julija, ni. Prihodnje dni bo otpole val v Bohinj prometni minister dr. Mehm. Spalto.
Belgrad, 20. julija., m. Kakor se doznava. se bo tu vršila velika konferenca vseh gospodarskih krogov, ki jo sklicuje dr. Marko Kožtilj, Na konferenco bodo pozvani predstavniki vseh gospodarskih »W-nov im organizacij.
Kljukasti križ najden
V maju sem opisal v Slovencu«, kako smo v večji družbi iskali kljukasti križ, ki ga je bil videl nekaj let pred svetovno vojno g. podpolkovnik Zunkovič na starem turškem mostu pri Blagajn (kakih 12 km vzhodno od Mostarja). Naše iskanje je bilo brez uspeha; tudi g. Rojnik, vodja orožniške postaje v
Biagaju, ki je nadaljeval naše iskanje, mi iie sporočil, da jo ostalo njegovo iskanje in po-vpraševunjc brez zaželonogu uspeha. Komaj je dobro minulo mesec dni, odkar je izšel Zunkovičev člauek v »Slovencu«, sc jo pa kljukasti križ res našel, iu sicer v Uihiiču v Bosni. Odkril ga je g. inšpektor Josip Wo-stor iz Ljubljane, ki so je mudil v Biliažu kot ministrski odposlanec pri višjem tečajnem izpitu. V Bihaču imajo na gimnazijskem dvorišču v posebni lopi zbirko kantonov rimskega izvoru, Gospod inšpektor Wester si jc ogledoval ta »lnpidarij« in slučajno opazil na enem izmed kameuov — kljukasti križ. Zanimivo je. tla v Bihaču od domačinov ni-kdo ni vedel, kakšno znamenitost hrar.i njihova gimnazija. G. inšpektor je poskrbel, oa so kanton fotografirali (sliko je oskrbel gospod prof. Ivan Vidovič), in ,ic bil tako ljubezniv, da mi je dal sliko s tozadevnimi podatki na razpolago. Ali .ie torej kljukasti križ — rimskega izvora? Preden odgovorite na lo vprašanje, prosim, oglejte si dobro na gfobnik s kljukastim križem. Nagrobnik je gotovo rimski (oziroma samo gornji del razbitega rimskega nagrobnika), to dokazujeta že črki D M (— dis inanibus _ »manora« pokojnikovim). Očividno je vklesal ali dal vklesati kljukasti križ 'in kan\en tisti, ki je ta del rimskega nagrobnika poralil za bo gomilski grob.
Vsekakor torej kljukasM križ ni kak rz-rečno germrinski znak m bi'ga z isto pravico kakor Nemci lahko rabili tndi naši Bošnjaki in Hercegovci
O. inšpektorju Westru pa borli na tem mestu izrečena prisrčna zahvala, da je dal to znamenito najdbo javnosti na razpolago.
1. Dolenec.
Pri zaprfiu* motni
vzemite ziutrai na Drazen želodec kozarec
naravne FHANZ IOSEF aranflce.
Rogistrirano od Min. soo. pol. iu nar. /dr. S. br. lf».485 od 25. V. 193».
Smrt vzornega moža
Cerknica, 27. julija. V 9redo ob pol 1 ponoči je umrl v ljubljanski bolnišnici Jože Primšar. Nikakor nismo mogli verjeli te novice, saj je bil še ! pred nedavnim med 1 nami zdrav in vesel. ' Toda, ko ga je prlpe- ; Ijal domov mrliški avlo, nam je bila bril- | ka vest potrjena.
Pokojnik je bil star 41 let. Večino svojega življenja je preživel v Ameriki, kjer si je služil kruh in se pripravljal za čas, ko si bo ustanovil družino. Pred 5 leti je. prišel domov in postal vzoren mož in skrben oče. Bil je naročnik vseh katoliških časopisov in v verskem življenju pravi vzor.
Toda rana, ki jo je imel v želodcu, je bila usodna. Prišla je smrt in ga rešila kratkega, a mučnega trpljenja. Jože, spavaj mimo v rodni zemlji, tvojo ženo in otroka pa lolaži Bog!
Sveža solata, zabeljeni makaroni in špageti — Pekatete ali Jajnine — so osvežujoča jed v poletnih dnevih. Gospodinje postrezite večkrat svojj družini s to ceneno jedjo!
Koledar
Torek, 30. julija Abdon in Senen, mučtenca. Mlaj ob 10.32. llerschel napoveduje dež.
Osebne vesfi
—	Za zasebnega docenta je imenoval minister za prosveto s svojim odlokom z dne 10. julija dr. Vladimirja Murka na pravni fakulteti univerze kralja Aleksandra I. za finančno pravo. Finančno pravo je na naši univerzi predaval celo vrsto let dr. Franc. Eller. Dr. Vladimir Murko je predložil za svoje imenovanje več del, med katerimi omenjamo dve njegovi knjigi, ki smo jih registrirali tudi v Slovencu: Der Staat als Bankier, ki je izšla v Ljubljani, dalje >Das offenlliche Bankvvesen des Auslandes«, ki je izšla lani v Berlinu. Najnovejše njegovo delo, ki je bilo tudi predloženo, pa še ni objavljeno, pa je ;:Načelo 6plošnosli davka iu davčne ugodnosti«. Mlademu znanstveniku, sinu znanega slavista dr. Murka k njegovemu imenovanju častitamo!
Poroka. V župnijski cerkvi v Slov. Bistrici sla se v ponedeljek 20. julija poročila g. Rudolf Pader, trgovec v Laporju in gdč. Angela Marija Sattler, hci sodnega oficijala v pokoju. Novoporočencema želimo mnogo božjega blagoslova!
Ostale vesti
—	X. višarsko romanje. Kakor vsako leto lako priredi tudi letos Prosvetna zveza pod romarskim vodstvom stol. kanonika dr. T. Klinarja romanje na sv. Višarje. Poseben vlak odhaja v soboto 3. avgusta iz Ljubljane ob 7.35 in ne 7.40, kakor je natiskano na izkaznicah. Z gor. kolodvora 7.40, z Vižmarij 7.55, Medno 8.02, Medvode 8.08, Rdeče 8.17. Sltofja Loka 8.28, Zabilira 8 35, Kranj 8.45, Št. Jošt 8.51, Podnart 9.02, Otoče 9.08. Radovljica 9.20, Lesce 9.27, Žirovnica 9.38, Javornik 9.4«, Jesenice prihod 9.49. odhod 10.01, prihod v Žabnico ob 12. Odhod iz Žabnice v nedeljo 4. avgusta ob 14, prihod v Ljubljano ob 18. Romarji dobijo na vlaku male bakle za večerno rimsko procesijo, tudi znaki se. bodo razdelili v vlaku. Nekateri šo niso poravnali zneska 85 Din in vsled lega niso prejeli izkaznic, zal" prosimo, da nemudoma pošljete denar, nakr imele izkaznico po pošli. Ljubljančane pa ]	■■ da jih dvignejo v pisarni Prosvetne zveze, -ičeva cesta 7. Na Višarjali bo dana prilika '/■ -poved, z nami gre II duhovnikov, večerni govor lena preč. g. Franc Ga-brovšek. jutranji govor pa stolni knnonik dr. T. Klinar. Ljudsko petje vodi g. Puš Ludvik in sc hodo prepevale oni pesmi, ki so se pele ob priliki kongresa. Vlak spremlja ludi zdravnik g. dr. Milan Cunder. Na veselo svidenje na Višarjuh! — Vodstvo romanja, Miklošičeva cesta 7.
—	Diploma pisatelja Meška. Klub koroških Slovencev razstavlja v izložbi tvrdke Majdic lepo diplomo častnega članstva, ki jo pokloni dne 30. I, in. v glavni dvorani magistrata g. dekanu Franu Ks. Mcšku, zaslužnemu koroškemu borcu iu znamenitemu pisatelju. Diploma, lepo umetniško delo •loška Grašerja, predstavlja sliko Marijo na Žili (pri Beljaku), kjer je Meško vnelo deloval za versko poglobitev in narodno zavednost tamkajšnjih Slovencev. Pisatelju Mešku iskreno čestitamo!
—	Mariborski učiteljski maturanti iz I. 1910.
Ob priliki 251etniee mature se seslaneino v ponedeljek dne 5. avgusta I. I. v Mariboru in sicer ob 9 predpoldnc v hotelu »Orel', Grajski Irg. Pridite vsi! Mirko Vanda, Sv. Marjeta ob Pesnici.
Poslovni ljudje, ki imate interes za Lipski vele-sejeni, se peljete najceneje 22. avgusta iz Ljubljane, Dunaj, Praga, Drcsden, Lipsko, povralek 30. avgusta. Vožnja 950 Din. — Informacije in prijave v trgovini Lustra poleg Slamiča.
—	Povabljene goslo, kateri se nameravajo udeležiti slave I planinskega pešpolka na Rudnem polju, obveščamo, da bo vozil na dan I. avgusta iz postaje Lesce-Bled od vlaka ob 9 avtobus po -10 Din za osebo tja iu nazaj!
—	Za Putnikov avtobusni izlet v Opatijo v nedeljo 4. avgusta je zadnji dan prijave 1. avgusta. Odhod ob 5.30 zjutraj. Pričetek Leharjevega koncerta, pri katerem poje Rihard Tauber ob 21. Cena vožnje 1KS Din.
— Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefove« grenčice.
vtfivtfiiU UUUIIU FL„<
v Radovljici od 21. jul. do 15. avg.1935
Požar
V Laporju, dne 29. julija Huda nesreča je zadela v nedeljo ponoči kmeta Korošca (p. d. Irglna) 1111 Videzu. Zgorelo 11111 je namreč vse letošnje žilo, zloženo v 22 ostrvi. Strašno visoko so se dvigali plameni v temno noč. Rešiti niso mogli ničesar. Upamo, da pride zločinski požigalec čimpreje v roke pravice. Nesrečnemu pogorelcu pa naj tudi oblasli priskočijo na pomoči
Ljubljanske vesti
Q Bratovščina sv. Rešujega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek 1. avgusta. Zjutraj ob 5 bo prva sv. maša, ob pol ti pridiga in po pridigi sv. maša z blagoslovom za žive in raine ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Itešnjega Telesa, da se v obilnem številu udeleže evharistične pobožnofili v uršuliuski cerkvi.
© Trije karaniboli. Hud karainbol se je pripeli! včeraj v opoldanskih urah na Poljanski cesti. Na kretnici sta nenadno trčila dva tramvajska vozova, ki sta imela prikolici. V tramvajskih vozeli je bilo več potnikov, ki so dobili pri trku pač nekaj strahu, hujše pa sta ranjeni dve ženski, ki sla tako nesrečno padli, da sta dobili poškodibe. Prva, Marija Pavlica, vlagalka v Narodni tiskarni in stanujoča v Cigler-jevi ulici 17, je dobila lažiji pretres možgan, druga, služkinja Marija Oder z Bohinjske Bistrice, |>a si je pokvarila roko. Sprevodnik je taikoj tekel na bližnjo reševalno postajo ter naročil reševalni avto, ki jc obe ponesrečenki pre|ieljal v bolnišnico. Pokvarjena sla tudi oba tramvajska voza. — V nedeljo dopoldne se je pripelil karainbol na križišču Lepo-dvorske ulice in Celovške ceste, tik Keršičeve gostilne, karambol, ki bi bil kaj kmalu postal usoden. Uslužbenec mesarja Dolničarja ie pripeljal iz Lqio-dvorske ulice voz. Xavil je v velikem loku, kakor so predpisi, na Celovško cesto, vendar pa je zadel v tramvaj. Konj se je utrgal Ier zbežal na hodnik, pomočnik pa je skočil z voza ter sc tako rešil. Tramvaj je voz razbil. Sreča v nesre&i je hotela, da sta se rešila pomočnik in konj, ki sla oba ostala cela. Na cesti IX na Gliucah je pripeljal avtomobil, ki je skušal prekoračili Tržaško cesto še pred tramvajem, sicer bi se zadel vanj. &ofer je z vso naglico vozil, da bi rešil obo vozili 11'ka. vendar pa se je tramvaij še zadel v zadnji del njegovega avta, mu odbil blatnike ter zadnjo luč, pa tudi tramvajski voz je nekoliko pokvarjen
0 Uredništvo in uprava »Kronike slovenskih mest« sta se preselila v Gosposko ulico 15, teleton 3999. Opozarjamo naročnike, da sc obračajo odslej ua gornji naslov.
0 Zatekel se je v torek 23. 1.111. velik rjav pes znamke 125. Sporočiti: Velepič, Ižanska c. 2.
0 Napadeni v bolnišnico, napadalec v vodo. Clane^, ki je izšel v »Ponedeljskem Slovencu« dne 22. julija ped tem naslovom, popravljamo v toliko, da posestnikov sin Janez Žitnik iz Črne vasi ni bil ranjen med pretepom, ker sc fatilje sploh niso stepli, ampak da ga je pokojni Viljem Boniter zahrbtno napadel in nevarno ranil, lako da se je teden dni moral zdravili v bolnišnici. Tudi ni res, da bi vladal med njima spor zaradi kakšnega dekleta. Žitnik sani ne ve, zakaj ga je Boniler napadel.
0 Nočno službo imajo lekarne: mr, Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kurall, Gosposvetska cesta 10 in mr. Uohinec ded., Rimska cestu 31.
Umetnih
gktfAktt
Kaj jesta za časa odmora ?
bonbon
ZAHVALA.
Ob smrti naše ljubljene MARIJE se vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in sc z molitvijo, solzami in cvetjem poslovili od nje,, najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo preč. duhovščini za j ves njen trud in skrb, pevskemu društvu j »Grafiki« za ginljivo petje, posebno pa listim, ki sle od daleč prihiteli, da bi ji še zadnjikrat dokazali svojo ljubezen. Vsem prisrčni Bog povrnil
1	Katarina Tavčar.
Cankar Joža z otroci.
Radio
Programi Radio Liubliana t
Torek, 30. julija: 12 Razni kraji, razne pesmi (revija plošč): 13 čas, obvestila: 13.15 razni kraji, razne pesmi (rev. plošč); 14 vreme, spored, borza; 18 Otroški kotiček — Striček Matiček; 18.45 Pri palčkih in pri lutkah (plošče); 19.10 čas, poročila, spored, obvestila; 19.30 Nac. ura; Vas in mesto, njih pomen in medsebojni odnosi v raznih epohah (dr. Stojadinovič iz Belgradu); 20 Koncert ruskih skladb, izvaja pevski zbor glasb, društvu »Sloga . Dirigent llerbert Svetel, pri klavirju kapelnik Neftat. prenos iz glasbene dvorane v dvoru. 21 Ruska orkestralna glasba na ploščah; 21.30 čas, poročila, vreme; 22 Za zabavo in za ples (harmonika Carenna); 22.30 angl. plošče. Konec ob 23.
Drugi programi t
Torek, »0. julija: Belgrad: 20.50 Vok. konc. 21.20 Bal. orli. 22.30 Nar. pestili. 23 prenos iz kavarne. — Zagreb: 20.15 Konc. večer. 21.45 ploščo. — Dunaj: 17.50 Woll'ove in Regerjeve pesmi. 19.45 Ork. konc. 21 Vesela lira: Ital. in španski humor. 22.20 Rad. ork. 24 Sal.gl. — Budimpešta: 21.20 Operni orkester. 22.30 Operni ork. 23 plošče. — Trst-Milun: 17.05 Kom. in sal. gl. 20.40 Friderika, opereta, Lcbar. — Rim-llari: 20.10 Pestra ura. 22 Klav. in viol. gl. — Praga: 19.25 Igra. 20.30 Iz Suppejeve operete Uocaccio . 21.45 Schuberlove klav. skladbo. — Varšava: 20.10 plošče. 21 Bajazzo, opera, Leoncavallo. 22.40 Plesna glasba (plošče). — Berlin: 20.10 Vesel večer. —
Izložbeno tekmovanje v Kranja
V nedeljo 28. t. m. se jo vršila v Kranju zanimiva trgovska prireditev. Izložbeni aranžerji so priredili prvo propagandno tekmovanje v opremi izložbenih oken. Dru^ štvu aranžerjev so v Kranju pomagali pri organizaciji Združenje trgovcev, Pomočniški zbor in Tujsko-prometno društvo. Organizacijo tekmovanja so izvedli gg. Berjak in I\OŽI11 an tor agilni organizator Edo Lozar, tehnično vodstvo marljivi tajnik Mogušar Stane in pred«. Culk. Ocenjevalna komisija si jo delo razdelila tako, da so ocenjevali gg. ing. arli. Herman Hus in prof. S. Šantelj estetsko-arhitektonsko plat ter harmonijo barv, aranžer g. Engclman detajlno izvedbo l izložbe s strogo aranžerskega vidika, g. Marinko Jože pa kot trgovec predvsem prodajno | vrednost in splošni vtis. Ocenjevali so sicer i po skupnem poslovniku, vendar vsak zase. Prav radi takega načina ocenjevanja je bila dana možnost, da so končne skupne ocene kar najbolj možno objektivne. Tekmovalce so razdelili po vrsti razstavnega blaga v 14 i strok, skupno pa je tekmovalo 30 trgovin z 40 izložbami, kar je za prvo tovrstno prireditev v Kranju ogromen uspeh. To se je videlo tudi v soboto zvečer, ko so bile vso izložbo slavnostno razsvetljene in so jih tisoči gledalcev z največjim zanimanjem ogledovali, predvsem krasne gorenjske nagl.je, ker se je tekmovanje samo vršilo v tem znamenju.
Največ izložb je opremila tvrdka Savnik Ivan. Tekmovala jo s Ii, skupaj pa jih jc imela 14. Dobila je prva mesta v manufak-turi in modi tor galanteriji ter posebne nagrade za izložbe z izdelki »Scmperita« in »Jugočeške«. Oprema in izvedba teh izložb .ie bila ros sodobna, dekoracije umetniške. Posebno zanimivi so bili napisi, vzeti iz slovenskih narodnih pesmi. —
Enako zanimivo in posrečeno je tvrdka Berjak Franc, postavila v svojo izložbo pravi kmečki pod s kaščo in vsem potrebnim orodjem. Planine v ozadju in cerkvica so pestro sliko še poživilo. Dobila je zasluženo prvo nagrado v tej stroki, enako šo za steklo in porcelan. Najlepšo in aranžerski najbolj pravilno izložbo jo opremila v moški modi tvrdka Adamič Anton in dobila prvo mesto, v galanteriji pa drugo. Od drugih krasnih izložb omenjamo le še nekatere prve 1. j. Goltes (damska konfckcija), Štefc Ana (čevlji) in posebna priznanja v špeceriji Rckar in Andrašič, v tehnični stroki Majnik. v urarstvu Hangns, Arnšck v manufakluri in so mnogi drugi. Ob 20 zvečer jc bila pri Stari pošli razdelitev diplom in nagrad Govorili so: gg. podpreds. Berjak zn Združenje trgovcev. tajnik Kožni,111 za Tujsko pro--inclno društvo, preds. Kilo Lozar za Pomoč, zb" Kngolman za izložbene nrnnžcrje, (ločin preda, aranž. Culk razdelil diplomo.
M.
PROIZVOD: »UNION«, ZAGREB.
Mariborske vesti
□	Mariborski gostilničarji so napravili danes izlet z avtobusi v Radence, kjer so si ogledali izvore radenske slatine ter moderne črpalne in pol nilne naprave. Iz Radenc so se vrnili preko Ljutomera, Ormoža in Ptuja v Maribor.
□	Upokojeno nciteljstvu iz Maribora in okolice se sestane v četrtek 8. avgusta ob lf> pri Ko-stomaiu v Mlinski ulici.
CJ 1/, hleva so odpeljali tatovi znanemu slilničarjn KliČeku pri Treh ribnikih lepo kobilo. ; Žival je rjave barve, stara 10 let ter vredna 2000 i dinarjev.
□	Strela \ vod.»vod. Ob priliki nevihte v soboto je udariia -u > ! v mestni vodovod ter jk>-I;varila clcktrir i ,j!ne naprave. 1'ob'p rez«*rv-nega vodnjaka v i Inavi so nato vključili še vodnjak pri nn-.-tnem opališču, dokler niso popravili povzročene napake.
JS Kaj ono zmore?
SORELA ne odstranjuje le prhaja in preprečuje ,y izpadanje las, ampak njene redilne snovi pospešujejo delo-vanje še obstoječih lasnih korenin in omogočajo novo rast.
□	Naknadna zaprisega vojaških obveznikov v Mariboru bo v petek 2. avgustu ob 10 na vrtu
; Oambrinove dvorane.
□	Umrla jc v Gosposki ulici vdova po tinnnč-j nem uslužbencu 72 letna Kozalija Banič. Naj po-i čiva v miru.
□	17. orožniške službe. Za poveljnika mariborske orožniške cele je imenovan kap. I. razr.
! Davorin Mavric, dosedaj poveljnik orožniške četo I v Smederevu. Za vodnika vršačkega voda je ime-I novnn Krunoslav Vasiljevič, vodnik mariborske ' orožniške čete.
1 Zveza Maistrovih borcev v Mariboru ima | v nedeljo 11. avgusta ob 10 v mali dvorani Narodnega doma svoj redni letni občni zbor. Dostop samo s člansko legitimacijo in prott plačani čla-; narini. Udeleženci imajo polovično vožnjo na Ma-j riborski teden.
□	Trije vlomi v vilo mariborskega župana. Vilo župana g. dr. Lipolda pri Sv. Martinu na Pohorju so vzeli na piko vlomilci ter so trikrat zaporedoma vdrli vanjo. Odnesli so razno posteljnino, perilo, jedila itd. Vlomilce so orožniki izsledili in zaprli.
□	V Zagrebu so mu pomagali. Elektromon-lerju Kavšeka, ki si jc v avtobusni delavnici ranil tiri eksploziji merilne naprave obe oči, so dala Mestna podjetja prepeljati na kliniko v Zagreb. Od tam jo sporočil, da so mu eno oko že rešili, pa tudi drugo, ki je hudo ranjeno, bo najbrže ozdravelo.
□	Na gozdarski šoli v Mariboru se je včeraj zaključilo lelo s sklepno službo božjo. Izpit »o delali gojenci pred komisijo, ki ji je predsedoval svetnik banske uprave inž. Franc šulgaj, člani pa so bili ravnatelj šole inž. Zierenleld, profesor inž. Stanko Sotošek, .losij) Vodojiivec in inž. Miklav-čič. Izpit so napravili iz enoletne šole: Ambrožič Janez (Zasip) z odliko, Ausser Franc (Novo mc-slo), Fric Franc (Ruše), Grašič Viktor (Strahinje), Koser Alfonz (Vitanje), Libnik Jurij (Mežica), Sedlar Anton (Novo mesto) z odliko, Vouk Peter (Kočevje). — Na dveletni šoli: Bizaj Drago (Kočevje), Krangež Peter (Bohova), llonigmami Friderik (Kočevje), Jakopič Stanislav (Gorje) z odliko, Križmanič Faust (Celje), Majcr Anton (Maribor), Podlesnik Franc (Ribnica na Pohorju) z odliko. Polak Oton (Maribor), Skuber .ložel (Jezersko), Siljar Nikolaj (Boli. Bistrica), VrbiS Miloš (St. Vid pri Stični), Žerjav Friderik (Kranjska gora), Žlendcr Vladimir (Podsreda).
□	Mariborski krojači so v petek na svojem zborovanju protestirali proti modni razstavi na Mariborskem tednu. Včeraj so poslali še protestno deputacijo na mestno načelstvo.
CI IVI E AN
zobna krema uničuje zobni kamen obenem pa čuva zobno skleninol

Celie
JS Poročila sta se v nedeljo g. Franc Jager, lastnik realitetue pisarne in gdč. Brigita Grošelj, zasebnica iz Maribora. Čestitamo!
JSr Otvoritev obrtne razstave bo v nedeljo, dne 4. avgusta ob 10 dopoldne. Vse razstavljalce na obrtni razstavi opozarja odbor, da pravočasno pri peljejo svoje razstavne predmete. Zadnji čas bo v pelek, dne 2. avgusta opoldne. Vsa dela na razstavišču so pri kraju ter zavzema obsežen prostor vedno popolnejšo sliko.
es Uradni dun Zbornice TOI v Ljubljani za Celje in celjsko okolico se vrši v torek, dne (i. avgusta 1935 od 8—12 predpoldne v posvelovalnlei Združenja trgovcev za mesto Celje, Rszlagova ulica 8, pritličje, levo.
<3 Umrl je v nedeljo 10 letni sin ključavničarja Cvikl Ferdinand, Mariborska cesta 19.
v Popravite stopnice na Kriderikovcm stolpu na Starem gradit. Na Starem gradu se mudi posebno v poletnem času mnogo tujcev, ker je od tu pač najlepši razgled na Celje in Savinjsko dolino. Želja vsakega obiskovalca Starega gradu je ludi. da se povzpne na Friderikov stolp. Dostop na Friderikov stolp je pa preoej težak in tndi nevaren, ker so stopnice v zelo slabem stanju Prosimo mestno občino, da bi sc malo zanimala t za to stvar in dnin stopnice popraviti.
V nedeljo nam je pripravil domač ligaš ASK Printarje prijetno izuenadeiijc. /h;>:i pa je s svojim nastopom in s svojo zmago ugodil želji vseh onih, l<.i so že upravičeno obupovati nad slovenskim nogometom. Domače moStvo se je ves čas letošnjega prvenstva držalo na zadnjem mestu tabele, z uspehom pretekle nedelje >e je pririnHo na predzadnjo, a z nedeljsko zmago nad belgrajsko Jugoslavijo pa se je plasirate pred lia-ka ia osijesko Slavijo, 'tabela po noddjskji zmagi izgleda taikole:
llašk	10	8	4	4	31:27	20
BSK	15	0	1	5	43:22	10
Jugoslavija	14	8	2	4	33:20	18
Coneordija	ir,	5	6	3	20:10	18
1 lajdiuik	10	6	4	6	45:27	10
Grardjitnsfci	13	7	2	4	23:10	16
Slavija (S)	10	7	1	8	23:32	13
Primorje	lt)	4	4	8	18:30	12
Bask	15	4	3	8	33:42	II
Slavija (O)	10	3	3	10	10:50	0
Kolesarsko prvenstvo kraljevine Jugoslavije
Kolesarska zveza, podzveza I jubliann iz seje 18. julija. Gl. dopisa zveza Zagreb z dne 16. t. m. se vrai v nedeljo 4. avgusta pncnslvo kraljevine Jugoslavije na 150 lun progi Zagreb- Ljubljana. Start je v Zagrebu točno ob t! pri Ribarskem otoku. Proga vodi prek Hibarske^a otoka, Slun-nika, Sv. Nedelje, Samobora. Hrržice. Kostanjevice, Novega mesta, Višnje gore v Ljubljano. Cilj je okoli 11 na Dolenjski c. pred gostilno JelaMn. 1. Pravico startati imajo vsi verificirani vozači A kategorije. 2. Prvenstvo se vozi v vsakem vremenu. — 3. Vozi se po pravilniku Kolesarske zveze kr. Jugoslavije ler cestno policijskih predpisih. Vozači se morajo strogo držati cestno policijskih predpisov, ogibati se na desno in prehitevati levo. Kolesa morajo biti opremljena z dobrimi zavorami in zvoncem. — 4. Vsak vozač vozi na lastno odgovornost. — 5. Dovoljuje se izmena kolesa na progi in to samo v slučaju preloma, kur mora vozač na cilju dokazati. Pomoč pri izmeni tabularja je strogo znbranjena. — 0. Pijačo in jedačo bodo prejemali vozači v Novem mestu od službene kontrole, a med potjo je strogo prepovedano prejemali okrepčilo od drugih oseb. — 7. Vsako spremstvo je najstrožje zabrnujeno raz-ven službene kontrole. Vsak prekršilelj 1») kaznovan po pravilniku kolesarske zveze, nečlani pa po upravni oblasti. — H. Zveza nagradi deset najboljših vozačev. Razdelitev nagrad bo takoj po izvršitvi prvenstva v gostilni Jelačin. Protesti se morajo vložiti eno uro po prihodu prvega vozača nn cilj. — 9. Vozači se morajo javiti Zvezni komisiji pol ure prod startom radi pregleda kolesa. -Opozarjamo vse klube, da se striktno držijo izdanih propozicij Zveze in da temu primemo ppnče člane vozače, da ne bo izgovorov, da jim predpisi niso bili znani. Zabranjeno je vsako spremstvo vozačev razven »službene zvezne«, kateri se lahko pridružijo edino le sodniki in podzvezni funkcionarji in to le v omejenem številu. — Ker zahteva že sam naziv dirke in z ozirom na predstoječo olimpijado, se mora prvenstvo kr. Jugoslavije izvršili brez vsakih incidentov. — Vsem klubom in kolesarskim društvom so bile dostavljene propo-I zicije dne 19. t. m. in dodatna Okrožnica z dne 27. juliju.	^
Reševalni tečaj SK Ilirije. Zn reševalni tečaj j utopljencev, ki ga priredi začetkom avgusta plavalna sekcija SK Ilirije na svojem športnem kopališču, se je dosedaj prijavilo veliko število u le-ležencev. Samo stražnikov in gasilcev iz Ljublja
V malih ofllnslh velja vsaka besedn Din 1'—; ženitovanjskl oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Malt oglasi se plačujejo takoj prt naročilu. — Prt oglasih reklamnega značaja se računa enokolonsha 3 min visoka pelllna vrstica po Din 2 IiO. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Posojila
na vložne knjižice daie Slovenska banka, Liubliana. Krekov trg tO
Iščem upokojenca
ali upokojenko z 20.000 Din za dosmrtno oskrbo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod .Oskrba« št. 8988.	(r
Kupim knjižice
Kmetske posojilnice Ljubljanske do 70.000 Din. — Ponudbe pod »Knjižica« 8995 na upravo lista.
Lesni manipulant
s 25 letno prakso v lesni trgovini, vešč šumsko-ža-garske manipulacije, želi spremeniti mesto. Sprejme mesto manipulant,'i, žagovodje, prejemnica ali nakupovalca lesa. Lani-šek Ivan, Sv. Peter v Savinjski dolini.
Krcjačico
izvežbano v moderni trikotaži, ki se razume tudi na »overloclv-stroju — sprejme takoj Trikotaža »London«, Belgicid, Va-sina ulica 3.
Raznašalec
kruha
takoj
pošten,, se sprejme v stalno službo. Našlo upravi pod štev- 8979.
Pekovski pomočnik
mlajši, ki bi razvažal tudi kruh na kolesu, se takoj sprejme. Naslov pove uprava pod štev. 8991.
Snažno služkinjo
sprejmem. Poljanska cesta 15, 1. stopn., vrata 2.
Dekle
za vsa hišna dela, vaiena šivanja, se sprejme. Mor-ianska 16.
Mititim^'
1
Trisobno stanovanje
lepo, oddamo s 1. avgu stom na Miklošičevi cesti. Poizvedbe v pisarni dr. Vladimir Ravn»harja, Tavčarjeva ulica 11.
Sobo z 2 posteljama
ali 1 posteljo in otomano J i;sčem v centru za 8—10 i dni. Ponudbe na upravo j »Slovenca« pod Tomičič slsv. 8990«.
Enonadstropno hišo
> gostilno, mesarijo, trafiko, hlevi in drugimi gospodarskimi poslopji, njive, sadni vrt itd., pod ceno naprodaj pri Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 7998.
Tvrdka Stanko Florjančič
železnina, Sv. Petra cesta, pri Zmajskem mostu, odprodaja iz skladišča razno kuhinjsko posodo, razno orodje, štedilnike, Ichtnice itd., po najnižjih cenah (vhod skozi dvo- j rišče). — V račun sc vzamejo ludi hranilne knjižice ljubljanskih zavodov.
Iščem dijaka
od 4. klas. gimnazije naprej, ki bi hotel iti na deželo, srez mariborski, da bi 14 dni poučeval fanta za ponavljali izpit, po zmerni ceni. Naslov v upravi pod štev. 8987.
Priden dijak
išče instrukcije za mesec avgust. Instruira vse predmete do IV. razreda realne gimnazije. Le proti popolni oskrbi, najraje kje na Gorenjskem. Naslov v uprrfvi »Slovenca« pod štev. 9004.
V Karlovcu
na progi Zagreb-Sušak na križišču treh cest, je J vsled starosti poceni na- \ prodaj dobro vpeljana j trgovina gradbenega ma- ! terijala z -novo zgrajeno i masivno, visokopritlično ! hišo. 7 prostorov.
Lahka letna oblačila
buret, kaša, sport-hlače, lister, perilo itd. poceni naprodaj pri Preskerju, Sv. Petra c. 14.
Stolna razprodajo
polnomastnega a Ia tra-pistovskega
sira
v hlebčkih in blokih
o« 1© 151 n i*cy
Čeme O -sknr. LjuMjan Sv. Petra cesla 35
Trboveljski premog,
senc- i suha bukova drva, carbo-nat vrt, sušilnica za les. paketc in ofjljc prodaja
Hiša je pripravna vsako trgovino Ponudbe na Večesl. Noll, Karlovac Mostanje.
Kupim zemljišče
(parcelo) v Ljubljanski okolici, ca. 3000 m-. Ponudbe pod »Gotovina« S996 na upravo lista.
se je prijavilo 77. h tem pa pridejo še ,lnr;i In' .j .' } , • ....'JM , niki, tako. da je z gotovostjo pričakovati, da I«' -.'A » .«', t-j ( t- J te; številka 100 prekoračena. Tečaj bo vodil na5 IISM* aportni strokovnjak, profesor Drago Ulaga, ki si |	_	,
j.) v Nemčiji pridobil zlato plaketo nemške ro>-j Vsakega človeka \ alne zveze. Pouk v reševanju se bo vršil po naj- j prisiH metoda Spoznaj rovejšeni načinu in ga zato vsakomur nn.itopleje sebe!<1 da doseže uspehe priporočamo. Naše geslo mora bili: Vsak plavalec smotrenega dela. 900 str. naj postane tudi dober reševalec.	60 Din. Ljubljana L, 286
Crawl v srbohrvaščini. Knjiga Cra\vl, prsno in (g, Lenasi). hrbtno plavanje, ki jo je spisal v slovenskem jeziku profesor Drago Ulaga. je zbudila veliko zanimanje tudi na Hrvatskem in ostalih krajih naš države. Glede na velikansko zanimanje med Hrvat
in Srbi, se je založništvo SI. Kugli iz Zagreba. I nilno knjižico in ni dobil
Kdor je prodal
med Hrvati • ali zamenjal za blago hra je založništvo M. luign iz. Zagreba, nilno knjižico in odločilo, da jo izda v prevodu. In lo kljub temu.! polno protivrednost, naj da obstojata v srbohrvalskern jeziku že dve slro-1 javi takoj: komu, koliko kovni knjigi. To je samo dokaz, da je omenjena 1 aiani je dobil, koliko pro-knjiga res prvovrstna, kajti vsi segajo pridno po I vizije je plačal. Čim prej, njej. Značilno pri celi stvari pa je dejstvo, | da | toliko bolje Prijave pj-so nas Slovence še pred pur leti učili v cra\vlu j slati na Ljubljana L, 286 Dalmatinci, sedaj pa pišejo tudi zanje slovenski | Ig. Lenasi). Opozorite vse strokovnjaki knjige o plavalnem športu.	I prizadete zadnjih 3 let!
mwiiiiw —.............. '	... ..v •,a„vjj'v.■'-.reararoinaa
< ttfcsmi
M uzik a
produ.ja klavirje, harm -nijo. v n.ine kilure sh line iu vse giasbilne potreb eine. — Popravlja in u m <i š u e vsa glasbila široko- n;aško in najceneje. Izposojevalnica klavirjev
Liubl
f«ik!o ..ičeva cesta štev, 4
Trgovski lokal
oddam v najem pri farni cerkvi, kjer ni konkurence, 1 uro od mesta. Naslov v upravi pod 8939.
Bartol Anton. Tyrševa 16. Telefon 35-40.
Rabljena kolesa
ženska in moška, ugodno kupite in prodaste pri Promet«, -nasproti kri-žanske cerkve).
Inserirajte v
.Slovencu'!
SaGaffEa&SKiB&EiBl
SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
		
		
		
	J	
	<	
	z	
	03	
	a	
	o	
		
		
		
NODl PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 8 II. NADSTROPJE
Tinčkove in Tončkove prigode
90.
MOTOR ZA ČOLN
Entel - ažur - plise
izvrši ekspres — Matek Ljubljana poteg
& Mikeš hotela Strukel.
01
Avtoliitiitzino
5 sedežno, prodamo ugodno tudi na hranilne knjižice Mestne hranilnice v Ljubljani. Poizve se na Borštnikovem trgu 1.
Otroški voziček
dobro ohranjen, naprodaj. Maribor, Gosposka 23.
Sadjevec prodam!
Prodam ca. 200 hI jabolč-nika po 2 Din. fre Šmartno oh Paki, Sav. dolina. Takoišnje plačilol Drobnič Franc.
... zanka je padla prečudni vodni zveri okoli vratu. »Je že naša!« jc zmagoslavno zakričal Tinček. Primožek pa je dejal, ko se je »povodna kača« dvignila na površje :
Hoja hej, saj to sploh kača ni! To je želva velikanka, iz katere v Ameriki kuhajo juho. Prav krotka in nedolžna žival.«
Gorila pa se za orjaško želvo ni bogve kaj zmenila. Je že morala vedeti, da jim nevarnost od nje ne grozi. Pač pa je njeno pozornost zbudil spet velik krokodil, ki se je privalil tik do čolna. Začela ga je to 10i s pestjo po glavi, da so se ubogemu krokodilu kar zvezde ulrinjale okoli oči in je kaj hitro izginil pod vodo.

po naivišjih cenah CERNE, luvelir, Liub 'ana Woliova ulica št. 3.
Kupujem lepe javorjsve plohe
2—-3 leta stare. Ponudbe s količino in ceno poslati na upravo Slovenca« pod štev. 8979.
/Zdaj pa pozor, ljudje božji!« je zaklical Primožek. »Naš čoln je postal motorni čoln. Kot bi mignil bomo na oni strani. Dobro se
držite!«
In res: čoln je spolzel po vodi, kakor da ga žene pravi motor. Pa je bil ta »motor« samo ujeta želva, ki se je hotela rešiti na breg in jo je na vso paro ubrala tja.

Dolores Vieser
PEVCEK
Ljubezenska zgodba mlnde rl»še
»Za hojo — na levo. Je grapica — je nekaj belega pokopanega — nekaj prav beleoa l<o sneg — —.
Tedaj vrže Jurko glavo in roke v zid in trrenko zajoka.
*
Prišel je doktor Bobek, prerezal Ivanu obleko in pri tem kaj strogo gledal. Ko odide, šepetajo dečki drug drugemu:
»Že veš, Ivan si je nogo zlomil — in dve rebri. In pljučnico ima tudi.«
In Friderik Bregar, ki resnico vselej naravnost nove, pravi:
»Doktor meni, da bo umrl.
Tedaj vsi popolnoma obmolknejo in se začudeno .pogledajo. Ivan bo umrl! — Splazijo se k vratom in tesnobno prisluškujejo divjemu glasu, ki zveni tako povsem in docelega tuje in mora vendar biti Ivanov.
»Naprej in naprej hoče vstati in leči na Stalen,■ še-peče Peterček malodiišno. Nace pa reče hripavo:
»Teta Anastazija meni, da ni to nič kaj prida znamenje.«
Tedaj stopi iz sobe gospa Lilja in reče, naj bi ji pomagali prenesti Ivanovo posteljo v izbiro poleg spalnice. Sicer ne bodo imeli vse noči miru, Dečki pravijo, da to nič ne de; toda mora se tako -/.godili, doktor hoče tako. Tedaj se kar gnetejo v plašni radovednosti skozi vrata. In ko vidijo Ivana viti roke in prositi: Gospod, ne delajte tega — prosim vas, ne delajte tega! lerlnj se
razžalostijo še bolj. Nili enega od njih ni prepoznal.--
ln kako je zaječal. ko je zdrknila postelja preko praga!
»Le lepo molite za Ivana,« opomni gospa Lilja in pošlje dečke spet iz sobe.
xMisliš, da bo ozdravel?«
Jurko skomigne z rameni.
•Ampak le zakaj je šelk
Nato se odpravi Jurko in gre k f'.u> . • m. Na križnem hodniku naleti na patra Bernardina in mu reče:
»Prečastili, Ivau je spel doma."
Menih vpraša živahno:
No, in?
Bolan je in doktor pra 'i. da bo umrl.«
Bernardin pogleda fantiča osuplo in zmaje z glavo, kakor da ne more verjeti. Nato se urno okrene proti poiii iu gre z Jurkom v Pevski dom.
l'o poti mu pripoveduje Jurko, kdo je pripeljal Ivana in kje ga jo našel.
Na Štalčnski gori je ležal, vso noč. Kdo bi si bil mi; lil. — V Kolnhofu tudi ni nihče vedel, kje je.«
In boječe še pristavi:
Pa smo vsi mislili, da jo je popihal.«
Menili povesi glavo. Saj ni sam nikdar prav zares veroval no ubogega Ivana.
Pokaj le je šel na Šlalčn?
Ko stopi ; aler Uertiardin v tesno izbico poleg spalnice in vidi Ivana, kako se bori za sapo, da se Bogu usmili, ga prevzame lopla luv.nost in nenaden strah. Rahlo prime stilio, vročično roko in sede na sini, ki mu ga je primaknila gospa Lilja. In ko Ivan začuti pritisk posvečenih prstov, pogleda patra Bernardina z obupno proseči m i očmi.
ti" -tiod izdavi i/, sebe, stopite sem — tja spred! Tja - tja!«
Ves boječ se stegne prst in pokaže v temni kot nasproti postelje.
»Stoji že — ves čas tam — in gleda — sem. Ah, stopite preden jI«
In nato nenadoma zakriči v blazni grozi: »Pajk — tisti, veliki, črni! Bežite, — bežite!! Zgrabil me bo! — — Izpusti! Izpustili«
Plane kvišku in hoče skočiti iz postelje, bije divje okrog sebe in vmes spet ječi od bolečin.
Nalahno objame svečenik besuečega okrog ramen Ln reč z negotovim glasom:
■Ivan, nič se ne boj, saj je gospod Jezus tukaj!« Dečko povesi roke. Z vročim pogledom išče menihu v obrazu. Glava mu omahne nazaj.
»Gospod Jezus —,« beblja, »si ti? Še v gozd si našel pot —.«
Rahlo ga spusti Bernardin na blazino. Silen kašelj mu potisne krvavo peno na razpokane ustnice. Vendar, ko si Ivan spet pribori trohico sape, se motno nasmehne in potisne drhtečo levico polahko duhovniku v roko.
Sem tako vesel, da si prišel,« šepeta pretrgano. Dolgo mu visijo plameneče oči na olličju Bernardi-novem. Ta položi belo, hladno roko Ivanu na čelo. »Kaj ne bi zaspal, Ivan?«
Naka; morava teči za Veracinijem, — čisto sama —« Nemir tmi spet raste. »Da le ne bi prišel prepozno —.«
Poskuša se dvigniti.
Grem rajši jaz,« reče menih. »Ah li,« šepeče Ivan blaženo. »Ti vse lahko na-rediš!«
Trudno, trudno prižme vročo roko v duhovnikovo in zapre oči. Nato pa nenadoma potihoma vpraša: »Jeli, gospod Jezus, da nisi več luid name?«
M .
U iri -g ':
> d rt "rt
K/1 0
O Ul
M -£ .1 .S "S
rt S
W a o> s
•"S a
C/)
S o a
o
S > . o C/D S
O
u
■ m
C
>3 d
II
•oo
S «tt
8
e v
jo
5
ti s |
1	»s
JŠ J2 3 S
-o«
E £ •a .
>	T3
£ °
rt >
-S N
>o .2
5 S
SN
O
>	>
2	« C) N
3 .a
S <=> o S
3
a 0) d u
>N O
a
a
o a
»	m
s	o
t	z
a	a
bi	o