Leto XXV.
Poštnina plačana v gotovini.
Lendava, 1. maja 1938.
Štev. 18.
Cena 1 Din.
Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina.
Letna naročnina v državi 30 Din., mesečno 2 50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., mesečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov : Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano i med tekstom vsaka reč 2 D., mali oglasi do 10 reči 6 Din., viševsaka reč 1·50 Din.
Pastér ščeš biti?
Drüga nedela po vüzmi je nedela Dobroga Pastéra. Té išče, pasé svoje ovce pa šče živlenje da za nje. Pasterje so voditelje naroda.Ti mladi inteligent, pastér, voditeo ščeš biti?
Če si se sam Zvolo za pastéra, lüči hitro z rok pastersko palico, ar tvoja paša bo čemér, tvoja palica bat, tvoja roka roparska, čuvar tvojih ovc bo vuk. Dobroga pastéra, voditela Bog odebira. I koga Bog ne odebere, nego se sam postavi za pastera, te ne pase ovc, kak pravi sv. Pismo, nego sam se pase ž njih, pase se na njihovih vunaj, na njihovom mleki, to je, išče samo dohodke i čast za sebe.
Dobroga voditela Bog more zvoliti. Da k dobromi vodstvi je potrebna predvsem čista, nesebična lübezen. Te pa drügi kak Bog ne more dati, ki je sama Lübezen. K dobromi vodstvi je potrebno trdno vüpanje. Da vodstvo düš hodi teško, trnjavo, s prepadi napunjeno pot, kre štere ranjene i mrtve ležijo ne samo vnoge ovce, nego tüdi vnogi pastirje. Zakaj? V sebe so se vüpali, sebe so iskali, zato so zajšli na strmine, iz šterih jih je potegno v globočino prepad. Vüpanje raste samo na zemli poniznosti, a nikdar na pečini prevzetnosti. Dober paster, dober voditeo naroda mora biti globoko ponizen, te bo junaško znao zavüpati v Božo pomoč. A ne li je pali Dober Paster Jezuš, Bog, tisti, ki odpita svoje srce, da podeli to dvojo jakost? „Včite se od mene, jaz sem poniznoga srca“, se glasi njegova reč, reč voditela i pastera celoga človeštva. I ne nas je li on zagotovo: „Vüpajte se sinki, jaz sem svet premagao ?“" Zmagovito vüpanje zraste z Božega poniznoga srca. V tom more koreniti naše ponižno vüpanje.
Dober pastir more biti smilenoga srca. O da ovce dostakrat pridejo v deželo pomenkanja, kde jih smrti reši samo tisti žalož krüha, šteroga pastir vzeme z svoje torbe i ga ne dene v svoje zobe, nego na dlani ga ponüdi oslablenoj ovčici, da jo okrepi. Dohodke na küpe metati, v bogastvi se zalevati i v prsi se tuči pred lačnim i raztrganim narodom : jaz sem vaš voditeo, — to je guč gizdavoga skopača, Judaša, ki je na oči vrgo Magdaleni, zakaj je njena lübezen küpila dišave za Gospodovo telo, i zakaj se te penez ne razdelo med siromake? A Gospodov odgovor odkrije njegovo i vseh laži — voditelov sebičnost : „Püstite jo, dobro delo je včinila, siromake te vsikdar meli, — ti si pa tovaj, ki tak gučiš“. — Tovaj, ropar je tisti pastir, tisti voditeo naroda, ki sebe bogati iz žülov siromakov, vkradne za sebe tisto, ka bi njegova pravičnost i smilenost mogla pomenkanje trpečim deliti.
Pa dobroga pastira vodi samo edna plača: slüžba Istini. To je živa vera, ki se ne gible ne na desno pa ne na levo, nego išče samo Kristuša i njegovo pravico. Ki zavrže vero v Boga, je vuk i ne pastér. Ki trga vero iz srca mladine, trga vez med človekom i Bogom, štera jedina more osrečiti človeka. Brez vere v Boga nega istine, brez istine nega mira, brez mira nega zadovolstva i blaženosti.
Če si zmislimo na ponüjajoče se voditele našega lüdstva v Slov. Krajini, ka vidimo? Jeli so, ki bi narod radi vodili? Predosta jih je. A majo lastnosti, štere smo zgoraj našteti ? Sodite vi.
Naša mladina izdaja list „Mladi Prekmurec“. Ga širi. Pa širi ž njim tüdi srečo za naš tlačen narod? V nesrečo ga vodi. Zakaj ? En zmed stebrov toga
tista se je izjavo: „jaz sem že davno prek pitanja, če Bog je, ali ne, jaz ne verjem v Boga“.
—	Drügi steber se je etak zagovarjao : „Jaz ešče iščem, če bi resan bio Bog ali ne ?“ Te tretji : „Stalin ma prav, te že vidili za nekoliko časa“. Od štrtoga pita skrbna lübeča ga rodbinska düša : „Povejte mi, ka se je zgodilo ž njim, da nači misti kak prle, ž njegovih pisem vidim, da ne na pravoj poti“. — Pa keliko jih blodi tak tistih, ki bi narod radi voditi. Do ga mogli brez Boga, ki je „pot, pravica, Žitek“, to je naš končni cio, naša blaženost, do ga mogli voditi k sreči? Do ga mogli zadovoliti i blaženoga včiniti bar na tom sveti? O, ve eden najvekših vučenjakov sveta, sv. Auguštin, ki je spio v blodnosti vse nasladnosti sveta, priznava, jočič priznava po povrnenji: „Nemirno je naše srce, dokeč se v tebi, o Bog, ne počine“. Brez Boga voditi pomeni zavoditi, zapelati, onesrečiti, pogübiti.
Pastere, voditele Bog vzgaja. Jaj narodi, šteroga pastirje se vzgajajo brez Boga, ali šteri sami sebe vzgajajo. Vzgojiti je more samo tisti, šteroga je Bog odgojio. Vzgojiteo more biti pun Kristušovoga düha, te, i samo te de vzgojeni pastir tüdi pun toga düha. Ovak nikdar. Ki se sam ponüja za voditela, pastera, pa se sam vzgaja, tisti zametava jakost vzgojiteo, voditelov, tisti zida na pečino prevzetnosti, rešo ne bo nikdar nikoga, je slepec, ki bo slepce vodo i oboji spadnejo v jamo, kak pravi Boža reč.
Naj naš narod more meti
—	i mora meti po božoj zapovedi — v bodočnosti dobre voditele, dobre pastére, ki k sreči pripelajo to vnogo trpeče lüdstvo, njemi moremo poskrbeti za bodočnost dobre pastere, dobre voditele. Moremo našoj akademskoj mladini dati pravo, krščansko vzgojo. Za našo akademsko, kak sploh dijaško mladino v Ljubljani nega menje nevarnosti za odpad od Boga, kak za naše delavce v Franciji. Dužni smo toj mladini pomagati iz celoga srca. Dužni smo žrtve prinesti, da naša akademska mladina v Ljubljani dobi en dom, en krščanski dom, kde se bo v Kristušovom dühi vzgajala. To je velika, sveta dužnost vseh, ki majo vrednost po Božoj dobroti. Za Postavitev toga doma moramo misliti vsi, ki se za krščenike imenüjemo i smo premožni. Vekšega dara našemi narodi ne moremo dati, kak če njemi poskrbimo dobre voditele. Vekše lübezni do njega ne moremo skazati, kak če njemi poskrbimo zemelsko i večno srečo po dobrih pasteraj. vestnih, ne-sebičnih voditelaj. Premožni gospodje Slovenske krajine, veleposestniki, trgovci, industrijci, zasebniki, kmetje, segnite — to je Boža prošnja — segnite k Vašim kinčom, ki je mate zbrane i prinesite za Postavitev akademskoga doma v Ljubljani za naše siromaške akademike edno zrnce. Od letnih dobičkov, obrestih par %, pa v jesen dom lehko odpremo.
Prosimo odgovora i dare od naših premožnih lüdi na naslov: Pripravljalni odbor za postavitev akademskoga doma — Črensovci. Posebne prošnje se bodo za kratek čas razposlale.
Pripravljalni odbor se je Osnovao aprila 18. v Črensovcih i po soglasnoj določitvi ga vodijo gospodje: Jerič Ivan, dekan, Turnišče, Dr. Klar Franc, narodni poslanec, Lendava i Klekl Jožef, urednik Novin, banski svetnik, Črensovci. Rešimo našo vučečo se mladino.          Sn.
Mamiki.
Maj veseli se preseli v moje srce . . . To strepeče od veselja . . .
Cvetje maja me omamla . . . Vse mi kaže na dišave Njene düše.
Maj v Mariji le preživi dete Njeno, — te boš srečno vsepovsedi.   Srčen.
Razgled po katoličanskom sveti.
Vdeležba na eucharističnom kongresi v Budapešti. Iz Brazilije jih pride 300, iz Holandije 4000, iz Francije 4000, iz Belgije 4000, z Italije 6000 z 40 škofi i nadškofi, iz Čehoslovaške 15.000, iz Romunije 15.000, iz Polske 17060. Praška vlada je poklonila svojim romarom stojezero koron podpore. Na Angleškom se pobirajo milodari za siromaške delavce, da do se mogli kongresa vdeležiti.
Polska žalba proti Češkoj, Polska vlada je poslala žalbo Češkoj vladi zavolo toga, ka Češka vlada trpi, ka Polska komunistična stranka ma svoj sedež v Pragi, ka polski komunisti s ponarejenimi potnimi listi, štere izdajo Češka oblastva, prihajajo na Polsko i tü agitirajo za komunizem i ka se vsi protiverski letaki tiskajo na Češkom i odtec pošilajo na Polsko.
Osemdnevno pobožnost so opravili kat. verniki v Budapešti za pripravo na euharistični kongres. Po lepih navukaj so nazadnje pristopili k sv. spovedi i k sv. prečiščavanji.
Protikrščansko delo v Nemčiji. Minister notrašnjih zadev Frick je zapro 27 katoličanskih zavodov ; potem 14 katoličanskih dečinskih zavetišč v Aacheni, štere so vodile sestre. Sestre so odpüščene.
Portugalska se ne boji komunizma. Te reči je povedao predsednik republike, Salazar, pred jezeri Portugalske mladine i legije „Zelenih robač“. Med svojim govorom je povdarjao, da ga komunizem ne preslepo te, gda se je v Ženevi pokazao za mirolübnoga, ne te, kda je bio popüstliv v Londoni i ne te, gda se je v Španiji razglaso za človekolübnoga.
Ka so delali komunisti v Leridi. Lerido ma že v rokaj krščanski general Franco. V tom mesti so rdeči presmeknoli 1500 lüdi, med temi poslanca Sangenia Kazimira, vnoge pristaše kat. akcije, urednika dvojega lista, okoli dvesto dühovnikov, redovnikov i redovnic pa vnogo žensk. Osem dni pred zavzetjom mesta so se ruski zapovedniki odpelali po vlaki, iz banke Banco di Spagna odnesli tristo vreč srebra i vse drüge dragocenosti, tak da so napunili tri vagone s temi. Nedužne lüdi klati, bežati pred odgovornostjov, ropati i krasti, to je jakost komunizma.
Krščen je na fronti. Gda so boritelje za vero zavzeli v Španiji Morello, je vojni dühovnik pod milim nebom, slüžo zahvalno sv. mešo. Po meši so prišle matere z dojenčki pred dühovnika i ga prosile, naj njim okrsti deco, ar pod rdečimi ne je bilo mogoče sv. Krsta deliti. Na to se vojska spravi v četverot, da izkaže čast kat. veri i tak je krščena ta nedužna dečica.
Sv. Jožefa den zapovedan svetek v Španiji. Francova vlada je sv. Jožefa den dala po cerkvenoj oblasti razglasiti za zapovedan svetek. Od sv. Jožefa dneva naprej idejo najmre čete Francove proti končnoj zmagi nad brezverskim komunizmom, zato v zahvalo za od sv. Jožefa dobleno pomoč bo veren Španjolski narod svetio sv. Jožefa den.
Žalostno Odlikovanje. Komunistinja, 38 letna Vasiljčuk Ana Nikolajevna je napisala v knigi „Cerkev, pomočnica svetckoga imperializma“ grde napade na kat. Cerkev. Za te laži jo je Komunistična vlada v Moskvi odlikovala z naslovom: profesorca brezboštva.“ Čestitamo Evinoj hčeri za te peklenski naslov. V pekli njej ga nišče ne ztrga z žarečega mesa.
Versko živlenje v Budapešti. Kat. far je 43, od šterih so 24 nastale po boji. Katoličancov je več kak polovica, to je 650 jezero. Sveckih duhovnikov je 384, redovnikov 542, sester 1970, katehetov 137 i 180 svecki pomočnikov pri včenjej verenavuka. Moških samostanov je 22, ženskih pa 76.
Nove sv. meše v Slov. krajini. Letos bo šest novih svetih meš v Slov. Krajini: edna v Lendavi, edna v Beltincih, tri v Soboti i edna pri Gradi.
Trije novi svetniki razglašeni. Na Vüzem so bili v Rimi razglašeni za svetnike : Polak jezuit pater Bobola Andrej, Italijan Lenardo Giovanni i Španjolec Salvatore da Horta. — Polski mantrnik pater Bobola je bio doma iz Male Polske. Njegovi roditelje si bili dobri katoličanci i so jako podpirali jezuitski red. Njihov sin Andrej je tüdi stopo v te red i bio za mešnika posvečeni 1622. leta. Nato je vodo jezuitske zavode v raznij krajaj i v svojem 60 leti začno tisto svoje delovanje, zavolo šteroga so ga imenüvali „lovca düš“. V tom časi je nastalo v vzhodnoj Polskoj žalostno stanje i to politično i versko. Pater Bobola je bio prestavleni v Pinsk i je delüvao tü med razkolniki (ki so se ločili od prave katoličanske cerkve). Zavolo svojih uspehov so meli jezuiti vnogo sovražnikov. Nasprotniki so si zbrali za svoje zaveznike proti jezuitom ruske kozake. Za zedinjene katoličane so nastopiti s tem žalostni časi. Kozaki so se uprli i tüdi Rusi so napadnoti Polsko. Vnogo lüdi je zbežalo, ki pa so ostali, so trpeti preganje. Pater Bobola je hodo med njimi kak potüjoči misijonar, včio je i potrjavao v veri. Nasprotnikom katoličanske vere je kak vučeni človek lehko dokazao, da je jedino katoličanska cerkev prava. Tak je vnogo plemstva pripelao nazaj v katoličanstvo. Zavolo toga je meo vsikdar več sovražnikov. Verni lüdje pa so ga že zvati za „svetnika“. Kda so kozaki leta 1557. znova napadnoti Polsko, je šteo tüdi pater Bobola pobegnoti. Bilo pa je že prekesno. Nasprotniki so ovaditi njegovo skrivališče, kozaki so ga zgrabiti i ga šteti prisiliti, naj pristopi v njihovo cerkev. Ar toga ne šteo včiniti, so ga privezali na količ i do krvi bičali. Pri tom so njemi več zob vö stukli. Nato so ga privezali med dva konja i tak je šo v Janov. Med potjov je večkrat obnemogeo, pa so ga z biči i sulicami prisilili naprej. V Janovi so ga pelati na trg i tam so ga žgali, njemi potegnoti kožo z rok, glave i s prsi. Odrezati so njemi konce prstov, nos i jezik. Nato so ga obesiti z glavov dol. Nazadje so ga vrgli dol i sabla je dokončala njegovo mantrništvo.
2
N O V I N E
1. maja 1938.
Kda so polski vojaki zavzeli mesto, so položili mantrnikovo telo v drvo i je pokopali pod glavnim oltarom jezuitske cerkvi v Pinski. V divjij bojaj so se vsi spisi zgübili i bili vničeni, tak je bilo pozableno tüdi to, kde je bio Pater Bobola zakopani. Njegovo telo pa je najšeo leta 1700. rektor jezuitskoga kolegija v Pinski, Pater Peter Martin Sodebski. Bio je v velikij stiskaj i proso je Boga, naj njemi da kakšega priprošnika. Ednok se njemi med molitvijov prikaže neznani jezuit i njemi pravi, da je on pater Bobola. Njegovo telo naj poišče i na drügom kraji zakopa, pa njemi bo on priprošnik. Rektor je iskao, ali nišče ne je znao, kde je pater pokopani. Najšeo pa je mali listek, na šterom je bilo, zapisano, da je patrovo telo pod glavnim oltarom. Kopali so i najšli telo nesprhneno, nespremenjeno, čeravno je bilo na močno vlažnom kraji. Bilo je samo nekelko prašnato. Rane so se šče poznale. Preoblekli so ga i položili v kripto. Lüdje so romali k njegovomi grobi i on njim je bio zaistino priprošnik. Dogajale so se čüde. Zavolo bojov je bio komaj leta 1853. razglašeni za blaženoga. Njegovo telo je bilo prenešeno v Polock. Tü so je pa bolševiki večkrat onečastili. Vdrli so v njegov grob. Neso pa najšli dragocenosti, štero so iskali, nego nesprhneno telo. Amerikanskiva jezuita, ki sta pomagala stradajočim v Rusiji po naročili sv. Oče, sta z dovolenjom spravila telo v Rim. Pater Bobola je mantrnik za cerkveno edinost. Večkrat se je prikazao i napovedao svetovno bojno, po šteroj bo polska slobodna domovina. Letošnji Vüzem ga postavo kak svetca na oltar. — Leonardl Janoš. Sprva je bio pomočnik v apoteki. Nato je študirao naprej i postao dühovnik. Vnogo dobra je včino v vozaj med vozniki i pomagao zapüščenoj deci. Ustanovo je drüžbo „Regularnih klerikov Matere Bože“, ki je bila povišana v pravi red. Dužnost toga reda je včiti zapüščeno deco. Zavolo pomenkanja časa je napisao svojemi redi za pravilo samo reč „Pokorščina“. Bio je pozvani v Rim, kde je opravlao razne slüžbe. Podpirao je zidanje bolnic i šol. V visikoj starosti ga je pobrala küga. Leta 1861. je bio prišteti med blažene, zdaj na Vüzem med svetce. — Španski čüdodelnik brat Salvador je bio preprosti pastér. Nato se je šo v Barcelono včit za šoštara. Tü se je seznao s frančiškani i stopo kak laični brat v njihov - red. Bio je za kühara i hodo pobirat milodare za samostan. Čeravno je to delo nevarno, je ostao vsikdar pošteni. Med pobiranjom se je seznao z lüdmi i tej so ga meli jako radi, ar je znao vračiti betežnike. Tüdi v samostan so prihajali k njemi. Ar nikdar ne bilo mira pred lüdmi, so ga Skrivoma prestavili v več skritih samostanov. Lüdje pa so ga tüdi tü najšli. Br. Salvador je lüdi prekrižo, jim velo, naj sprimejo sv. svestva i je tak ozdravlao na düši i teli. Bio je junaško ponizen, čisti i bogaven. Vmro je v samostani na Sardiniji. Na njegovom grobi se je zgodilo več čüd. Letos na Vüzem je bio prišteti med svetnike.
Nedela
po vüzmi drüga.
Evangelij (Sv. Janoša 10). Tisti čas pravo je Jezuš Farizeušom : jaz sam dober pastér. Dober pastér düšo svojo da za ovce svoje. Najemnik pa, i ki je nej paster, koga so nej ovce lasüvne, vidi vuka idočega, i ostavi ovce, i beži: i vuk vnese, i razbejži ovce: najemnik pa beži, ar je najemnik, i nema skrbi na ovce. jaz sam dober paster, i poznam ovce moje, i poznajo mene moje. Liki pozna mene Oča, i jas poznam Očo, i düšo mojo položim za ovce moje. I drüge ovce mam, štere so nej z ete ovčamice : i one je potrebno meni se pripelati, i reč mojo bodo poslüšale: i bode edna ovčarna, i eden paster.
*
Jezuš se imenüje pastira, nas pa svoje ovce. Že s tem nam kaže svojo veliko lübezen i skrb za nas. Če je pastir, je gvišno dober pastir. Pozna svoje ovce pa jih ma rad. Tüdi ovce njega poznajo i rade poslüšajo njegov glas. On ne vodi ovc samo na pašo, nego je dao svoje živlenje za nje.
Po Jezušovom zgledi se tüdi dühovniki imenüjemo pastiri, düšni pastiri. Škof je višji pastir, papa najvišji pastir. Jezuš je sebe lehko pravo: jaz sam dober pastir. Kak ne bi bio on dober? Ob drügoj priliki je pravo : „Eden je, ki je dober, najmre Bog“. Na drügom kraji je djao : „Nišče je ne dober, kak samo eden, Bog“. Ali sme tedaj dühovnik od sebe praviti: „Jaz sam dober pastir ?“ Što bi to vüpao praviti i misliti? Edno pa itak vsaki dühovnik sme praviti: Jaz bi bio rad dober pastiri
Vi znate, da smo dühovniki lüdje, kak ste vi. „Vsakši (veliki) dühovnik se jemle iz lüdi, da darüje dare i daritve za grehe i more meti potrplenje s tistimi, ki so nevučeni i se motijo, ar je tüdi sam obdan s slabostjov“. Tak piše sv. Pavel v pismi do Hebrejcov.
Tak je. Dühovnik je vzeti izmed lüdi — ne izmed angelov ! Angeli bi dühovsko slüžbo vse bole opravlali, kak jo mi opravlamo. Nešterni dühovnik je že večkrat, gda se njemi je kaj ponesrečilo, djao sam pri sebi : Oh, zakaj je Bog ne angelom izročo te slüžbe ! To je pretežko za človeka! Zakaj pa je Bog ne angelom izročio dühovske slüžbe, ne vem. Komi so dühovniki ne po voli, naj ga sam pita ! Jezuš je pravo: „Jaz sam vas izvolo i vas postavo, da idete i obrodite sad“. (Jan. 15, 16). Bog je izbrao lüdi, da njemi to sveto slüžbo opravlajo, čiravno, ka je znao, kak slabotni so. „Sam je obdan s slabostjov“, pravi sv. Pavel. Zakaj? Zato, da more meti potrplenje s tistimi, ki so nevučeni i se motijo“. Tak te, zato je izbrao nas slabotne, da znamo meti potrplenje z vami, ki ste tüdi slabotni. Zaistino, düšni pastir mora meti s svojimi ovcami dosta potrplenja. — Ar so med njimi ne samo krotke, nedužne ovčice, nego tüdi nepokorne, večkrat hüdobne . . . Ar pa moramo mi z vami dosta potrpeti, vas prosimo, da tüdi vi z nami potrpite, če smo ne ravno takši ali če vsigdar vsega ne včinimo, kak bi si ví želeli. Tak te drügi z drügim lepo potrpmo ! „Eden drügoga bremena nosmo, da tak spunimo postavo Kristušovo !“ (Gal. 6. 2).
Čehoslovaška priznala italijansko casarstvo v Abesiniji.
20 letnica njene vojske.
Čehoslovaška vlada je sporočila italijanskoj, da prizna njeno casarstvo v Abesiniji i da je zato Havalovski, Čehoslovaški poslanik v Rimi Zednim tüdi pri tom casarstvi zastopnik za Čehoslovaško. Ruska boljševišti vlada je to jako zamerila Čehoslovaškoj, z šterov ma sklenjene
pogodbe. — Čehoslovaška je slovesno obhajala dogodek, ka že dvajseti let ma svojo samostojno vojsko. Čehoslovaška vojska se je organizirala v Italiji. Zato je iz zahvalnosti priznala Čehoslovaška italijansko casarstvo v Abesiniji
Misijonska poročila
Catholic Misijon Lin Chao (Kuang Tung) China.
Velečastiti g. urednik !
Dolgo se že pripravljam, da Vam napišem par vrstic s te rumene-krvave kitajske zemlje ter se Vam zahvalim za redno pošiljanje „Novin“, „M. Lista“ i. t. d. Novine so mi zelo ljube nele radi novic, katere mi prinesejo iz daljne domovine, temveč tudi, ker so tako odkrito katoliške. Te odkrite korajže danes marsikateremu kat. listu manjka, pa vendar dandanes to neobhodno potrebno. Danes mora biti vsak katoličan cel mož, v tem duhu skušamo vzgojiti misijonarji naše nove kristjane.
Rekel sem, da »Novine* tako redno prihajajo, odkar imajo poseben ovitek ter kitajski naslov. Včasih se jim kar nasmejem misleč: kakor ponižnost povsod prodere, tako tudi naše male Novine. Ker so tako majhne, jih prinese pismonoša 6 dni daleč peš, med tem ko drugi časopisi priromajo v kitajski barki, ki pride cel mesec pozneje. Tako so navadno Novine prve, ki me obvestijo o čem koli v domovini. Jaz Vam drugače ne morem povrniti, kot da za Vas molim, da Vas ljubi Bog bogato podpira pri tako težkem in važnem delu.
Rekel sem, da moram hiteti s pisanjem, ni namreč izključeno, da bo v kratkem vojni vrtinec potegnil tudi naš vikariat v vojni metež in kdo ve, kako bo potem? Tudi sedaj smo deležni dnevnega obiska sovražnih letal, ki napravljajo ogromno škodo. Naše ustanove še sicer niso trpele večje škode, le nekaj šip je pobitih radi eksplozije bomb. Naše delo prstaja dan za dnem težavnejše, tuj hudič (kako nas marsikateri imenuje) je vsak dan manj pridi prav. Komunisti povsod silijo na dan, pa bodo spravili uboge Kitajce z dežja pod kap. Toda upam, da se bodo Kitajci „r u d e č i h“ kmalu spet otepli, kot so to že prej dolga leta delali. Sedanja stiska jih pač sili, da iščejo pomoči, kjer si bodi.
Žrtve vojne so ogromne in kdo ve, kdaj bo temu klanju konec? Politični zapetljaji potegnejo včasih v svoj vrtinec tudi „vero, oziroma katoliško cerkev Tako so okrog novega leta zelo
postrani gledali misijonarje italijanske narodnosti. Mi v našem vikarijatu imamo to srečo, da nas je misijonarjev iz vseh vetrov. Tako se je marsikateri gobezdač ujel, ko sem mu naštel vse mogoče narodnosti misijonarjev, on pa je trdil, da je katoliška cerkev italijanska. Že večkrat sem podrobno preiskoval tako in podobno govoričenje, ter sem se vedno prepričal, da ima svoj izvor v komunizmu. Ni prav nič čudno, ako drugod skrivaj toliko škode naredi, kaj šele tu, kjer ima danes popolno svobodo za propagando.
Prav zato, kakor sem že omenil, so mi všeč naše Novine, ki tem tatovom kar naravnost v obraz pogledajo, ter povedo Vsakemu svoje. Velečastiti gospod, jaz Vas bom podpiral pri Vašem težkem in velevažnem poslanstvu z mojo revno molitvijo, ter kako malo žrtvico.
jaz sem kljub vsakdanjim
alarmom popolnoma miren, kar dobro vpliva na moje kristjane in tudi pogane. Le potni list bi si rad uredil, pa ne vem, na koga naj se obrnem. Brez tega tudi na Kitajskem danes ne kaže več potovati. Za vsak slučaj sem se obrnil na francoski konzulat s prošnjo, da mi izpostavi on kakšno potrdilo. Jugoslovani smo preveč pozabljeni po svetu.
Daleč je še, pa vem, da ne bo prehitro, ako Vam že to pot želim veselo »Alelujo*. Isto želim tudi vsem bralcem in sotrudnikom Vaših listov, ter jih obenem prosim, da nas vse podpirajo, dosebno v današnjih težkih časih. Misijonarji na Kitajskem so vajeni vseh vrst težav, toda tako hudih preizkušenj še menda niso prestali. Zato molite za vse in še posebej za Vam nepoznanega rojaka.
Vse naše upanje je Bog, zanj živimo, zanj delamo in se žrtvujemo in zanj, če bo Njegova sveta volja, smo tudi pripravljeni dati življenje.
Vas pozdravlja v Kristusu
vdani
Jožko Geder, sal. misijonar.
Glasi iz Slovenske krajine.
Novine so narasle meseca aprila za 54 komade, odpadnolo je 16 komadov. Čisti narastek 38 komadov.
Iz srca se zahvalimo častivrednima slugama Antoni Martini Slomšeki i Frideriki Baragi za pomoč. Prosimo jiva, naj napunita s svojim dühom slovenski narod, njegove liste i je razšita. Sv. Ciril i Metod naj njima spraska čast oltara, bodi naša stanovitna molitev.
Grad. Navuk za tretjired i sprejem v tretjired je dnes pri nas. Po navuki dobijo tretjeredniki papov blagoslov s popolnimi odpüstki. Zmoliti pa morajo šestkrat Očanaš, Zdrava Marija i Dika bodi...
Blagoslovitev kapele sv. Florijan v Žižkih se je od 4. maja na 1. maj prenesla, to je, zdaj to nedelo se bo vršila.
Prvi letnik zadružne šole je odlično zvršo Miholič Štefan iz Kobilja, drügi letnik zadružne šole je pa zvršo z prav dobrim uspehom tajnik črensovske posojilnice Zver Joško. Obema Čestitamo.
Ižakovci. Darüvali so na križ : Zver Marta 75 Din., Zver Ana 75 Din., Perša Martin 20 Din., Mlinarič Kata 15 frankov iz Francije, Meserič Mihal 20 Din., iz Nemčije. Zahvalno sprejeo — Žižek Mihal.
K Rafaelovoj drüžbi je pristopila Žilavec Karolina s Topolovec, zdaj v Parizi.
Naši sezonski delavci z Bačke se javlajo. Naznanim njim častiti gospod urednik, vu imeni mojih 130 sezonski delavcev, ki delajo od 1. aprila na veleposestvi, g. Dundjerskoga na Ekonomiji Kamendini i na g. Forgača pusti Forgač v Bački, pozdrav. Pozdravlamo vas, častitoga g. urednika, celo Slov. krajino, gračko faro z našimi düšnimi pasterami ino svoje familije doma. Naznanjam njim, g. urednik, da redno dobivam vaše „Novine“, šterim so veselijo vsi moji delavci. Veseli so, gda štejo naše lepe Slovenske vu našem jeziki pisane Novine. Mamo dobroga gospodara ino dobroga gospodarovoga namestnika g. upravnika, po imeni Saboja. Mamo 1 vöro od marofa našo lepo krščansko cerkev na Pašičevom, štero naši delavci vsaki svetek obiščejo ig. plebanoš nas že dobro poznajo ino se sladko posmehnejo, gda vidijo iz Slov. krajine lüdstva. Smo z mešani z evangeličanci ali bratsko se lübimo. Zbogom, zbogom hižica,
Gde nam je tekla zibelka,
Vu šteroj smo mi sladko spali, Bog pa ve, gde mo počivali.
Fartek Franc, voditeo delavcov na gospodarstvi Kamendin, (Bačka).
Moja „inštalacija“.
Že vas vidim, kak se nevervano smejete, rekši : Niti kaplanskih izpitov še nemaš, pa bi že plebanoš rad bio? Da so me pa li „vpelavali“ za župnika za letošnji Vüzem v Plessls Trevise, gde so naše izseljenke (med njimi edna evangeličanka !) cerkev tak lepo ovenčale, da so jih tamošnji plebanoš posebi pohvalili našemi izseljenskomi dühovniki.
Že na vüzemsko soboto večer sva s č. g. Orešnikom spovedavala v Villiers sur Marne ; prišlo jih je okoli 20.
Vüzemsko jütro je nej kazalo najbogše, nekše megleno je bilo. Ali kak smo vküper prihajali, vsikdar jasnejše je postajalo i celi odvečerek smo že meli sunce. Do podneva sem sam vršo slüžbo: g. Grešnik je bio zaposleni na Gravelle. Zbralo se nas je prek 50 iz cele naše krajine i tak Goričko tak Ravensko je bilo močno zastopano, največ iz törniške, črensovske i gračke fare. — Najprle spoved za tiste, ki so nej mogli prvejši večer, nato blagoslov vüzemskoga „agnjeca“ (pri tom se moramo zahvaliti izseljencoma Gumilar Franci i ženi Tereziji, ki sta podarila
šunko pa krüh i izseljencom Fujsi pa tovarišom, ki so dali remenke“). Popevana meša z vüzenskimi pesmami i sveto prečiščavanje : vse to nas napravilo kak razorano zemlo za božo reč: Pred trplenjom je že dvakrat pokazao svoje tüdi telovno veličanstvo : na visikoj gori ednok, na nisikom morji drügoč. Zdaj pa za vsikdar tak ostane. On, najlepši z blestečimi znamenji Svojih ran ... Zdaj se je zdrüžo tüdi z Vašim telom . . . Ne trpite več sami, On z vami trpi... vse do tistoga slavnoga dneva Velike Sodbe.. .“
To so samo odmevi predge, tam je bila gučana preci inači, od srca do srca... Zdaj pa te pride inštalacija, ki jo že tak žmetno čakate. Ali v cerkvi je nej smela biti, liki pred cerkvenimi vrati. G. Hajdinjak, dobropoznani neumorni naš izseljenec, ki ma največ zaslüg, da se je naša vüzenska prireditev tak lepo izteklaji se njemi javno zahvalüjemo vsi vküp, je najprle prečteo lepozasnovani govor kak pozdrav novomi izseljenskomi župniki, nato je s prijetnim glasom deklamirala „najmlajša izseljenka“ Gumilar Ana od Grada i končno je Lovrenčič Ana iz Filovec no-
vomi „plebanoši“ izročila velki šopek izbranoga cvetja. (Oba pozdrava niže objavimo. Vr.)
Novi plebanoš vsem se lepo zahvalo : „Lepšega slavoloka mi nej mogli postaviti, kak so te vaše odkritosrčne reči.. .“
Zdaj smo pa le ednok meli sküpni obed v bližnjoj oštariji.
Odvečera so nas počastili s svojim obiskom še g.Orožnik ; prišlo je tüdi nekaj novih izseljencov, ki so dopodneva nej meli časa.
Kak sladke so bile večernice z Marijinimi spevanimi litanijami pred izpostavlenim Najsvetejšim ...
Nato so se čg. Orošnik v cerkvi javno poslovili od izseljencov:
„Ostanite Slovenci i ostanete katoličani. Vse sem storil za vas, kar sem mogel i nisem bil razočaran, kakor so mi mnogi prerokovali. Imate novega župnika, ki se za vas posebej posvečuje ; ste ga slišali, da je molil „za vse izseljence“, „za tiste, ki ne morejo biti z nami“ i „za brate i sestre, ki nočejo biti več z nami“. Zdaj sem vsaj „kaplan“ Na mene pozabite ... „Solze v očeh mnogih izseljencev so pričale, da ga ne bodo pozabili.
1. maja 1938.
NOVINE
3
Pariški list od našega izseljenskoga dühovnika. Pariški katoličanski dnevnik „L’ Epocque“ i uradni pariški škofijski list sta objavila pod naslovom „Tüjinci v Parizi“: M. 1’ abbé Jean Camplin je bio po Prevzvišenom škofi iz Maribora imenüvani i po Nj. Eminenci pariškom nadškof kardinali potrjeni za dühovno slüžbo med svojimi rojaki Slovenci i Hrvati v pariškoj škofiji i za ostalo Francijo. Stanüje 57 Boulevard Voltaire Paris XI.
Slovenske sestre vas vabijo, delavke, v Parizi. Slovenske sestre sv. Frančiška v Meudoni, poleg Pariza, se tožijo, ka so je Slovenske delavke dozdaj ešče ne obiskale. Obiščite je, ki ste v Parizi ali okolici, gda vam je dana prilika.
Na podporo Novin so darüvali preč. g. Berden Andrej, župnik v Martjancih 20 Din. Bog plačaj.
Aotomobilska nesreča. Preminoči tjeden je vozo Pergerov aoto iz Törnišča v Koprivnico 6 lüdi od Lipe, 2 z Törnišča i ednoga Medjimurca. Šoferao je mladi Perger. Na ov kraj Čakovca je pri nekom ovinki aoto zajšo v grabo, ar je prehitro vozo. Šofer ga je šteo z grabe na cesto spraviti, a pri tom se je aoto prevrgeo trikrat i na mesti sta se bujla Medjimurec i Zver Ana od Lipe. Matjašec Franc, bivši Širiteo naših listov, ki je Predkratkim küpo vrednost na Štajari, je pa dobo tak teške poškodbe, da je naskori za tem v bolnici vmro. Skledar Števana žena, Bara, si je kost potrla i se vrači v bolnišnici. Vsem pokojnim naj se smilüje Jezušovo Srce, njihove ostale pa potolaži. Naše globoko sožalje.
Smrt na granici. Škalič Štefan od Lipe je zakopao svojo tetico Zver Ano, ki se je ponesrečila z Pergerovim avtojom poleg Čakovca i po pokopi šo brez dovoljenja prek meje, da kaj prišverca. Tak se trdi. A nesreča je štela, da pri žetinskoj meji ne postao na graničarovo reč i zato je bio k smrti streljen. Pokopali šo ga v nedelo, 24. aprila. Februara 23. je bio pri zdavanji i 23. aprila je smrt sprijeo. Naj bo dober Jezuš smileni njegovoj düši, njegovo ženo i domače pa potolaži.
Občini Beltinci i Borzi dela v Soboti. Serec Alojz, mlajši iz Lipovec, se je priglaso ná uredništvi Novin i se bridko pritožo, da ma petero dece i niti grüde zemle. Zemla, štero je istoga imena oča dobo, ki je
tüdi siromak, ide njemi, ar jo je babica njegova za njega dobila. Tak trdi on. Agrarna oblast je na očo spisala parcelo, ar sin, kak pravi, ne dobo glasa, gda je bila komisija vöni. Prle je meo šoštarsko obrt, pa jo je že pred večimi leti odpovedao. Žive, kak pravi, v najvekšoj stiski i je potreben pomoči. V velikoj zburkanosti je celo pred svedoki izjavo na našem uredništvi, da očo zakole, zakaj njemi je vzeo zemlo. Za to izjavo je dobo ostro karanje i se ž njim ne več razgovarjalo. Dete od stariša v najvekšoj nevoli tak ne sme gučati, čeravno Znamo, ka to nikdar ne včini. Mi razmimo mladoga nevolo, se nam smili i prosimo občino, naj njemi na kakši način pomaga. Ki ma petero dece i ne z koj živeti, mora dobiti pomoč. Tüdi Borzi dela v Soboti javimo te slučaj, naj Siromaki poskrbi delo, ve je te bole potreben pomoči, kak Vnogi, ki so šli na delo v Nemčijo ali Francijo.
Žižki. Pri Lonec Kati so odebrali krumple za saditev. A gda so je šteli saditi drügi den, najšli so za njimi samo mrzlo mesto. V noči je nekak odneso. Isto noč so pa pri Cigan Matjaši vse odnesli, melo, zabeo, meso i to blagoslovleno pa ovo. Nekša sled se je prikazala za krivci.
Slana za slanov nas obiskava i opomina : Odpravite slano iz vaših src, lübite Boga iz celoga srca, slüžite njemi verno pa poleg blagoslova na düši pride te tüdi na hišo na njive, na vso imanje. Jezuš je tak obečao.
Oča smekno sina. V Dugoj vesi poleg Lendave je oča Szabó v čemeraj smekno svojega sina. Če bi malo više zadeo, bi njemi srce presmekno. Tak ga je pa samo močno rano.
Smrt vzorne deklice. V soboto pred belov nedelov je zaprta svoje zemeljske oči 13 letna Ribeš Katica iz Duge vesi, hčerka občinskoga sluge v Lendavi. Pokop, ki je bio v pondelek popoldnevi, je pokazao, kak je bila Katica prilüblena pri vseh. Čeravno je rosilo, se je zbralo vnogo šolske mladine tüdi iz sosednjih vesi, vse vučitelstvo iz Duge vesi i nešterni iz Lendave i vnogo starejših. Pri hiši se je poslovo od učenke Katice njeni vučiteo, šol. upraviteo g. Peternel, njene součenke pa so njoj zaspevale žalostinko. Katica je bila vzorna v vsakšem pogledi, kakših je malo. Zato se pa dopadnola nebeskomi Vrtnari, ki jo je presado v svoje grede. Starišom, sestrici i brateci naj bo v tolažbo, da majo angelca v nebesaj.
Bitje na Hotizi. Hotižanci so mirni lüdje i lübijo mir. Če jih pa što napadne, se že morajo braniti. Tak so je na belo nedelo odvečara prišli domo bit čerensovski dečki. Vej so venda ne meli toga slaboga namena, gda so z doma šli, da pa na Hotizi so nekak le dobili kuražo. Senčekov Vanek je premijo glavni „junak“. No, takših junakov je v Australiji med divjaki šče več. Če jih v Črensovcih nega zadosta, se jim tü lejko naroči.
Zahvala. Vsem, ki so sočüvstvovali ob bridkoj smrti naše lüblene Kovač Terezije v Črensovcih i jo v betegi tolažili, obiskali i sprevajali na zadnjoj poti, posebno čč. dühovščini, Bog povrni. — Žalüjoči ostali.
Sobota. V martiniškoj kapelici so bile v tom posti dühovne vaje za ženske i za moške. Za ženske so bile od 30. marca do 3. aprila. Predgao je ravniteo Martinišča g. Vogrin. Vsako jütro i vsaki večer so ženske i dekle
napunile kapelico. Pri zaklüčki njim je bilo samo to Žao, da se je tak hitro končalo. Za moške i dečke je pa predgao dühovne vaje g. Lovrenčič, ki je prišeo za to z Radne. Tüdi moški i dečki so vsako jütro i vsaki večer napunili kapelico, telko jih je prihajalo. Oni so začnoli dühovne vaje na cvetno nedelo večer i je zaklüčili na velki četrtek zajtra z vüzemskim sv. prečiščavanjom v farnoj cerkvi. Tüdi moški so pravli : „Zdaj, kda bi ešče najraj naprej poslüšali, pa se mora končati !“ Vsi, ki so se tej dühovnih vaj vdeležili, so spoznali, kak sladko, veselo i srečno je biti pri Bogi.
Lendava. Pri tükajšnjem združenji obrtnikov so se vršili dne 3. aprila t. l. pomočniški izpiti. K izpitom je bilo pripüščenih 8 kandidatov i to : 3 mizarji, 2 krojača, 1 kiüčavničar, 1 mesar i 1 pek. Izpit so položili vsi s povprečno zadovolivim uspehom. Ar je pa uprava zdrüženja določila dve nagradi onim vajencom, ki bodo pomočniški izpit položili z najbolšim uspehom iz vseh predmetov, so se pri tokratnih izpitih podelile nagrade sledečim: 1. nagrado v zneski Din. 100 je prejeo mizarski Pomočnik Horvat Martin, ki se je včio pri Šebjanič Jožefi mizarskom majstri v Črensovcih, 2. nagrado v zneski Din. 50 je prejeo Mundjar Valentin, ki se je včio pri Katona Karoli mizarskom majstri v Lendavi. Pripomniti trbe, da sta položila oba kandidata izpit z enako dobrim uspehom, pa je 1. i 2. nagrado odločo žreb.
Odliküvanje vestnih orožnikov. Na Vüzem je bilo odliküvanih več orožnikov i med njimi tüdi sledeči iz Slovenske krajine: orožniški kapetan Legat Ciril, vodnik Lendavskega orožniškoga voda z zlatov medaljov za marlivo slüžbovanje, narednik Kramžar Franc iz Lendave, narednik Čebašek Josip iz Puconci, Radišič Božidar iz Fokovci i narednik Budja Jakob iz Murske Sobote z medaljov za marlivo slüžbovanje. Iskreno čestitamo.
Beltinci. Kat. prosvetno drüštvo v Beltincih bo priredilo drügo nedelo v majuši tombolo, na šteroj lejko dobite za mali penez, če si küpite edno srečko, lepi moški bicikl, ženski bicikl, lepo žepno vüro, vrečo mele, svinjo i blago za moderno žensko obleko. Poleg tej glavnij dobitkov bo ešče dosta lepih menših dobitkov. Podprimo naše kat. drüštvo s tem, da si küpimo bar edno srečko, štera nam lejko pri-
skrbi lepi i koristen dobitek. Drüštvo de te dni začnolo odavati srečke, i či si želete srečo, te obilno segnite po srečkaj i je tüdi priporačajte svojim znancom. Ne ogibajmo se, či se nam za mali penez ponüvle sreča. Bog živi !
Markovci. Dne 21. apr. je Vmrla v Čepincih Bočkor Terezija, rojena 1838 leta. Tak je živela 100 let i je bila najstarejša farnica v našoj župniji. Zvün zadnjih par mesecov je vsaki den bila pri sv. meši i prečiščavanji. Svojo vernost je pokazala tüdi z tem, da je data na svoje stroške postaviti v Čepincih kameni križ i v davnom časi tüdi data prenoviti veliki oltar farne cerkve. Živela je skromno, ves čas je prebila v molitvi v svojoj maloj sobici. V celom živlenji ne bila betežna i do zadnje vüre pri pameti. Naj se veseli pri Bogi.
Vidonci. Na našem pokopališči smo dobili novo ograjo, za štero se mamo zahvaliti g. Špilaki. Oni so se trüdili za to ograjo. Dozdaj smo naše pokopališče preveč v žalostnom stanji meli, da nam je že na sramoto bilo. Zdaj smo pa malo bole veseli i ponosni. Samo ešče nam ne znano, kelko de ta ograja koštala.
Drobno süho kukorico pripelajo Medjimurci v Črensovce meter za 120 Din. Če jo što potrebüje, naj se javi pri agrarnoj zadrugi, ka ta da glas ponüdnikom.
Veržej. 15. majnika obhajajo Salezijanci v Veržeji petdesetletnico smrti sv. Ivana Boska, ustanovnika salezijanske drüžbe i petindvajsetletnico salezij. zavoda v Veržeji. Na predvečer bo procesija z svečicami, nato gledališka predstava. Drügi den 1. maja bo ob desetih govor s slovesnov sv. mešov na dvorišči, popoldne ob pol treh istotam govor i blagoslov z Najsvetejšim, nato akademija. Isti den obhaja zavod svetek hišne patrone, Marije Matere dobroga sveta. Vableni v kak najvekšem števili.
Gde bodo g. Camplin mešüvali, spovedavali i prečiščavali.
1. maj : Thelonne (Ardennes)
8. maj: Tourrs v cerkvi sv. Marte (Indre et Loire)
9.	maj : Vineuil (Indre)
10. maj : Issoudun (Indre). Za sküpni obed se javite na naslov : Plej Martin a Toutifaut, Cue St. Aubin, par Issoudun (Indre).
15. maj : Fere Champenoise (Marne)
21. maj: Ourville en Caux (Seine inférieure)
22.	maj : Pont-Audemer (Eure ) 29. maj : Orchies (Nord)
Tak se je spremeno pred ednim tjednom objavleni spored.
Pošta g. Camplina.
Püvar Anton-a ženi. Vaš mož je zdaj v Ballay (Ardennes), France, gde žive civilno zdani z ednov Francozinjov, z šterov má dozdaj 2 deteti.
Pintarič Marije mož z Odranec: nikak smo nej mogli najti Vaše žene naslova, ar ste nam ne povedali nam déDartement (ki je pa malo menši kak
dravska banovina)
Vsem, ki so me pred odhodom v Soboti prosili v raznih zadevaj: vse že rešavlem ali sam ali prek našega Poslanstva v Parizi.
Vsem, ki jim na vüzemska voščila nemrem posebi odgovoriti: Bog plačaj. Camplin, izselj. duhovnik
K odaji  je na Hotizi hiža                           z lepim grüntom.
Hiša je sposobna za trgovski lokal. Samo se naj takši oglasijo, ki majo koga v Severnoj Ameriki ali pa v Kanadi, ar se more samo za dolare küpiti. Cena 1500 dolarov. Ki je doma, naj se zglasi pri Marki Ftičari na Hotizi.
Sodarske (pintarske)
pomočnike sprejme takoj pri prosti hrani, stanovanju in perilu Repič Fran sodar, Ljubljana, Trnovo. Nastop takoj.
Zahvalil sem se mu:... Čutim sveto dolžnost, da se pred najvišjim Duhovnikom g. Orešniku v svojem in vašem imenu zahvalim za vse njegovo delo. Nobeden od naju ne glasi svojega nauka, ampak Gospodovega, tega se držite! Kakor je on lani z vami molil za vašega novega pastirja, tako zmolimo mi zdaj za njega ...“
Potem smo se pred cerkvijov večkrat fotografirali, prepevali, potožili težave, za naše prosili in se začeli razhajati v svetlom popoldnevi, kda se je sunce že nagibalo in zlato pobarvalo okvir, ki bo v njem spomin toga dneva Vstajenja še dugo blesteo...
Za mene slika ostane še vekša: kak čüdiviti triptihon, ka sem na veliko soboto v dalnom ST. Quentin-i zdavo Bežan Rudi-ja od Grada i Poklič Vero; na vüzenski pondelek sem pa blagoslovo zakon Prša Ivan-a iz Polane i Feješ Ane iz Filovec v nasprotnoj, jüžnoj smeri od Pariza v Bussy, gde je 13 naših izseljencov bilo pri sv. prečiščavanji med mešov, ki sem jo po 12h začno slüžiti. — Camplin.
Pozdravni govor izseljenca Hajdinjak Alojzija v Plessis Trevise na g. Camplina.
Dragi Slovenci ! Drage Slovenke! 15. augusta 1938. smo se prvikrat zbrale na Gravelle. Bilo nas je približno te 40. Od toga časa naprej smo se večkrat tam zbrali na Božič, Vüzen i na Velko mešo. Bilo nas je hvala Bogi vseli več pri tom zbiranji. I vsakokrat so naše düše hranili Prečastiti gospod Orešnik. V imeni nas vseh se njim srčno zahvalim za njuve številne trüde. Bog njim naj obilno plača njuvo delo v nebesaj.
Dragi Slovenci ! Drage Slovenke ! Na denešnji svetek vstajenja našega Gospoda Odrešenika, Jezuša Kristuša, smo se zbrali na poziv našega domačega düšnoga pastira.
Znamo vsi, da so se Prečastiti gospod odločili med nas priti. Na težko, istinsko težko misijonsko delo. Med vsemi Slovenskimi izseljeniškimi dühovniki v Franciji majo najbole težko misijonsko delo. To pa ne zato, kak da bi v naši srcaj vgasnola tista goreča lübezen do Boga i njegove svete Cerkvi, štero so nam naši dragi očevje i matere vce-
piti v naša srca. Nego zato, da smo preveč razstepeni po obširnoj Franciji.
Vse navzoče Vas lepo prosim, da pri tom težkom deli vsi z drüženimi močmi pomagamo našemi častitomi gospodi, naj bo njuvo delo melo kak najvekši uspeh.
Dragi Slovenci i Slovenke! To pa naredimo s tem, da kak bodo od denešnjega dneva naprej dane prilike se pá zbrati, da se odzovemo njihovomi vabili v kak najvekšem števili. Z ednim Vas prosim, da to isto priporočate vsem našim tistim dragim bratom i sestram Slovenskim, ki so ešče dnes ne eti znami, napravimo vsi i vse z drüženimi močmi propagando za Božo čast.
Dragi Slovenci! Či bomo to napravili, te bomo gvüšno našega düšnoga pastira razveselili i dosta pomogli k vekšemi uspehi njuvoga misijonskoga dela. S tem pa bomo tüdi dokazali našim dragim očevom i materam v domovini, da smo tüdi mi, razstepeni izseljenci po Franciji, ostali vörni Bogi, vörni našemi düšnomi pasteri, vörni našoj dragoj materi domovini.
Pa to ešče ne vse. Mi se
vsi dobro spominamo, ka gda smo ešče doma bili med našimi dragimi, smo meli večkrat vžitek slavnostnoga sprejema i topli pozdravov novoga düšnoga pastera, ednok v toj fari, drügoč v tistoj fari.
Pa mi sinovi i hčere Slov. Krajine smo dnes v tüjini tüdi tak srečni, da lehko prvikrat pozdravimo našega domačega düšnoga pastera.
Je razumlivo, da mi eti iz nešteti zrokov nemoremo napraviti tisto, ka bi radi i ka smo doma lehko napravili pri takši prilikaj. Naj pa mi dokažemo, da tüdi mi mislimo na to.
V imeni nas vseh 60 zato prečastitoga gospoda pozdravila najmlajša izseljenka iz Villers-a, to je gospodiča — Gumilar Anika.
Pozdrav Gumilar Anike na prvoga domačega düšnoga pastira, g. Camplin Ivana v Plessis Trevise.
Pozdravleni! Pozdravleni!
V	tüjino k nam prestavleni,
Preč. gospod naš dühovnik !
Naša srca so ječala, naše
oči skuze točile, naša düša je omedlevala od žele po Vas, ki ste Boži namestnik, ki ste zdravnik naši düš, ki ste naš vodnik
na poti živlenja. Verjemo Boga i ga lübimo, zato smo Vas tak želno pričaküvali, ar Znamo, da Vi nosite v svojem srci našega Boga i ga delite tistim, ki ga iščejo.
Naš mili dom je daleč, naši dragi v skrbej za nas, naša farna cerkev žalüje po nas, naš rojstni dom je prazen naše materne reči i naše pobožne molitve.
Naše drage matere i očevje, žene i deca se ništernokrat spomnijo na nas v skrbi, kak živimo i kak se nam godi y tüjini. Mi se pa steplemo po tüjini, štera nam reže britek krüh i od nas zahteva trdo delo.
V tom težkom stališči ste Vi, Prečastiti gospod, naš, od toga poslani tolažnik i pomočnik. Bog Vam naj plača Vaše težke trüde z popolnim uspehom na tom sveti, na drügom pa z večnim blaženstvom. Mi Vam oblübimo, da bomo hodili po svetloj poti, po šteroj te nas vodili v toj mrzloj tüjini.
To naj bo naša plača, to naj bo Vaša tolažba. To naj bo nas oboji sküpna vez lübezni, ki naj se nigdar ne pretrga !
Pozdravleni! Pozdravleni ! V tüjino k nam prestavleni prečastiti gospod dühovnik.
4
NOVINE
1. maja 1938.
Okrožno sodišče v Soboti nastavleno.
Pisma naših z tüjine
Ficko Vera, bei Vílli Henze, Grosstreben über Forgau, Deutschand, od sv. Sebeščana. Prečastiti g. župnik t V imeni Jezuša Vas pozdravlam jaz kak Vaša naročnica. Doma sam iz Vaše negdašnje lepe Sebeščanske fare. Vam želem najlepše zdravje i da bodeta še duga leta skrbeli za nas izseljence. To želem od Vstaloga Gospoda. Iz srca se Vam zahvalim na rednom pošilanji Novin. Posebno za vüzemsko številko, ki je tak lepa i štero sem dobila dnes na Veliki petek. Lübi Jezuš naj Vam jezero jezerkrat povrača. Prosim Vas pa predragi i Prelübi g. urednik, da mi pošlete Marijine liste. Novine dobim redno vsaki petek. Marijinoga lista nej sem dobila ešče v novom leti 1938. Zadnji list sem dobila decembra i od tedaj naprej samo Novine. I brat moj je naročo Novine i Marijin list z Ogračekom. Marijin list mi je velika tolažba. Prosim posebno list, z šterim lehko idem k spovedi pri nemškem dühovniki. Prosim Marijin list z Ogračekom vsaki mesec. Prečastiti gospod urednik, sv. Jožef bodi Vam na pomoč.
Fujs Adela, Bajnes, par Litry Calvados, Francija. Prečastiti gospod ! Najprle Vas z Jezušom ino Marijov pozdravlam ino želem, ka bi se ešče duga leta skrbeli za nas v tüjini. Pošilam Gračkoj fari, našim Prečastitim g. dühovnikom ino starišom, bratom, sestram, ino celoj rodbini srčne pozdrave.
Ošlaj Magdica iz Filovec v Franciji. Častiti gospod i urednik naših listov ! Se Vam priglašam iz te temne tüjine, da Vam naznanim par reči. Vu imeni Jezuša ino Marije Vam želem prav lepe i vesele svetke i prav lepo se Vam zahvalim na rednom po-
šilanji Novin i Marijinoga lista, šteriva sta mi na veselje vu tom dalekom kraji. Vam še naznanim, da sem pri slabom zdravji i se Vam, čas. dühovni oča, vzročim v molitvi i svete meše. Jezušekovo sv. Treziko prosite, da bi mi pomagala vu toj temnoj tüjini. Tüdi jaz molim za Vas. Sem pri krščanskoj hiši, samo da k meši več ne morem, kak vsaki mesec ednok, vsako prvo nedelo v meseci je meša pri nas. Na zadnje Vam še pošilam vnogo lepi pozdravov i moj brat Ošlaj Jožef z pajdaši Nemec Štefanom i Ferko Ludvikom. Želem tüdi vsem dühovnikom i Slovenskoj krajini, posebno v Filovcih mojim starišom, bratom, Sestri, svaki i nevesti z celov familijov i celoj Bogojanskoj fari z g. plivanošom vesele vüzemske svetke i se Vam vsem vzročim vu molitve i svete meše, da de nam pomagala BL Dev. Marija vsem, ki smo razstepeni vu toj temnoj tüjini.
Flelndler Anton v Franciji. Častiti gospod uredniki Najprle Vas lepo pozdravim i Vam želem od lüboga Boga kak najlepše zdravje, da bi nam razstepenim po sveti mogli ešče duga leta nazveščavati novosti domačega kraja. Se Vam prav lepo zahvalim na rednom pošilanje Novin. Nadale Vas pa prosim, ar sam premeno mesto, mi premente atres. Spremite ešče eden pozdrav z odličnim spoštovanjem.
Pot prek Sibirije je zabranjena.
Sovjetska Vlada je zabranila vsako potüvanje skoz Sibirijo. To pa zato, ar skoz Sibirijo vozijo komunisti samo vojsko i orožje na japonsko mejo proti Mandžuriji.
„HIZICKI DOMAČOJ“
Belgrad, 20. aprila m.
Z denešnjim dnevom stopi v valavo zakon o osnovanji novih okrožnih sodišč. V Sloveniji se ustanovi novo okrožno sodišče v Soboti, štero bo začnolo poslovati 1. junija. Vsi civilnopravni spori na ozemli, ki se prideli novomi okrožnomi sodišči v Soboti, pa ostanejo nadale pri okrožnom sodišči v Maribori, dokeč se ne dokončajo. Vse ostale civilnopravne stvari z navedenoga področja pa mora mariborsko okrajno sodišče zročiti s 1. junijom 1938. okrožnomi sodišči v Soboti. Kazenskopravne stvari s toga ozemla ostanejo še nadale pri mariborskom okrožnom
sodišči, če je Obtožnica že vložena. Če pa obtožnica še ne vložena, se izročijo te kazenske stvari novomi okrožnomi sodišči v Soboti. Mariborsko okrožno sodišče bo ravno tak s 1. junijom izročilo vse nekončane predmete novomi državnomi tožilstvi v M. Soboti. Sodni spisi pa ostanejo nadale v arhivi mariborskoga okrožnoga sodišča in se bodo izročili novomi sodišči samo te, če je bo zahtevalo. Ustanovitev okrožnoga sodišča v Soboti se bo odložila na poznejši čas samo te, če se do 1. junija toga leta ne bi mogli najti v Soboti primerni prostori.
Med Italijov i Francijov podpisan novi trgovinski sporazum.
Na Velki petek je podpisana trgovinska pogodba med Francijov i Italijov, štera odpravi Plačüvanje potom kliringa, i vpela slobodno plačüvanje. To je, odsehmao več nede trbelo zavarvati valute i ne čakati peneze
potom narodne banke, nego vsaki se lejko prosto Pogodi i plača, ka je dužen. Ta sprememba je velevažna i je pot do vozkejšega sodelüvanja med tema dvema latinskima narodima.
Našim v Nemčiji.
Rafaelova Drüžba za Slov. krajino se je obrnola na nemško poslanstvo, zavolo pošilanja márk. Nemško poslanstvo je odgovorilo, da to pitanje ešče ne
rešeno. Gda bo rešeno, naše delavce potom Novin obvestimo. Do tečas pa naj pitajo naši nemško oblast, kak se naj ravnajo.
Pomorska pogodba med Amerikov i Anglijov.
Med Anglijov i Amerikov je sklenjena tajna pomorska pogodba, v smisli štere bodo ladje obeh držav sküpno delale. Anglija je nadale naročila jezero
letal v Ameriki, posebno lovska letala, štera v ednoj vüri prelepo tristo mil. — Mila je nekaj menje kak kilometer.
Aretacije v Romuniji.
Kapetana Codreanuja, voditela stranke, zvane „Železna garda“, so zaprli i ž njim vred vnoge bivše oblastnike. Samo v Bukarešti so aretirali 1500 oseb. Železna garda je neke vrste fašistična stranka, ki je pred leti dala vmoriti ministerskoga pred-
sednika Duca i milijone potrošila, štere je dobivala iz drügih držav, za razširjanje svoje stranke. Stranka je štela vrči vlado i oblast dobiti v roke. Zato je bio že določen den, gda ido pristaši oboroženi na Bukarešto. Orožje stranke je policija zaplenila.
Pošta.
Holcman Janoš, M. Črnci. Holcman Jožefa Novine so prišle nazaj iz Nemčije. Prosimo za njegov novi naslov. Plačane ešče ne so. Žilavec Karolina i Antonija, Paris X. Od 1. aprila pošilamo Novine i M. list celoletno s kalendarom. Do novoga leta plačali g. Camplin vse. Ficko Vera, Grosstreben. Marijin List smo ti zdaj poslali, penez smo dobili 72 din, stoga za lansko naročnino 88 din, na letos 84 din. Na letos je ešče tak duga 66 din. Rajsar Alojz, Sv. Jnrij, p. Rogaševci. Novine so ti bodile l. 1936 i 1937 do 20 številke, plačao pa nesi ešče nikaj. Prosimo, da nam naročnino poravnaš. Kozel Franc, Večeslavci 36. Za letos za hčer Marijo v Franciji vse plačano. Tkalec Ivan, Ferme de Bouviers. Novine so Plačane do konca februara letos. Kalendar smo ti poslali, plačaj ga z naročninov, kda jo pošleš. Habacht J., Čakovec. Na 6 mesecov so Plačane računavši od 1. aprila. Berden Jožef, Beligrad. Din. 5 sprejeli. Na lani je s tem vse plačano, na letos ešče nikaj. Kovač Štefana domači. Vašega Novine iz Francije, štere so plačane, so prišle nazaj. Javite nam njegov novi naslov. Pavlinjek Štefan, Sodišinci. Marijine Liste, štere si više dobo, razdeli med siromake ali pa pošli nazaj. Casar Martin, Mustin, Nemčija. Za inozemstvo ne mogoče plačati naročnine z vlogov, nego samo z gotovimi penezi. Posli zato peneze domo, ka domači plačajo naročnino. Zelko A., Torino. Redno vse pošilamo, na tamošnjoj pošti se trebe zglasiti. Prošeno naknadili. Bog je zdaj bliže k vam, molimo za vas._________
Razglas o licitaciji
Krajevni šolski odbor v Andrejcih razpisuje gradbena dela šole v Andrejcih, (zidarska, tesarska, kleparska, mizarska). Pismene ponudbe je vložiti do dne 15. maja 1938 do 12 ure predpoldne pri krajevnem šolskem odboru v Andrejcih. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo v pogled pri krajevnem šolskem odboru v Andrejcih in pri upravi občine Martjanci med uradnimi urami.
Ponudbe naj se glasijo v obliki popusta v odstotkin, (tudi z besedami v odstotki) na znesek odobrenega proračuna.
Andrejci, dne 21. aprila 1938.
Krajevni šolski odbor Andrejci.
ZDRUŽBA TRGOVCEV ZA SREZ M. SOBOTA, V M. SOBOTI.
Vabilo
na
XVII. redno glavno skupščino,
ki se vrši v soboto, dne 30. aprila 1938 ob 10. uri dopoldne v dvorani hotela „Slon“ v Murski Soboti. DNEVNI RED:
1. Pozdrav predsednika ; 2. Imenovanje zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika ; 3. Poslovilo poročilo: a) predsednika ; b) tajniško in blagajniško poročilo za leto 1937. c) poročilo nadzomega odbora in predlog za razrešnico; 4. Proračun za leto 1938 ; 6. Samostojni predlogi: 6. Vsetrgovski kongres v Ljubljani ; 7. Slučajnosti.
Pojasnila k dnevnemu redu: Zapisnik glavne skupščine iz leta 1937 se ne bo čital, ker je bil objavljen v 19.-32. Štev. „Murske Krajine“ istega leta. Računski zaključek za leto 1937 je članom na vpogled v pisarni združenja od 16. aprila do dneva skupščine. — Samostojni predlogi morajo biti predloženi upravi združenja najmanj tri dni pred skupščino. Na skupščini se bo razpravljalo samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. — Če skupščina ob določeni uri ne bi bila sklepčna se vrši eno uro kasneje na istem mestu in dnevnem redu drug občni zbor, ki sklepa veljavno ob vsakem številu navzočih članov. Vsak član je dolžan, da se skupščine udeleži. Izostanek se mora pismeno opravičiti in to pred dnevom skupščine. Člani, ki bodo izostali, ne da bi se opravičiti, bodo kaznovani z denamo globo, in to člani iz M. Sobote Din 50 —, ostati Din 20·—.
Čeh Franc 1. r.
predsednik Združbe trgovcev za srez M. Sobota v Morski Soboti.
1 1090/37 - 6
Dražbeni oklic.
Dne 9. maja 1938. ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 22 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga k. o. Turnišče vlož. št. 671 B 4 l|4inka parc. št 107 hiša št 143 dvorišče in vrt ter uta. Cenilna vrednost: Din. 25000, vrednost pritikline: Din. 260, najmanjši ponudek: Din. 12.500, varščina : Din. 2.500.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v D. Lendavi, dne 18. marca 1938.
Zmage v Španiji.
Francova vojska je zavzela Tortoso i tak znova v drügom mesti prišla do morja. Franco že ma trištrtine Španije v svojih rokaj i ide zmagovito naprej na sühom i na morji. Francova vojska, gda je naglo napredüvala
na Castelonskoj fronti, je v roke dobila teherni avto, na šterim so rdeči šteli v Barcelono spraviti 18 milijonov pezet v zlati i srebri. Zvün toga so zaplenili od rdečih milijon ovc, stojezero koz i pet je zero konjov i nešteto streliva.
Najlepša stvar sveta !
Kamakoli se zgledne naše oko, vseešerom vidi nekaj lepoga, pa naj že bo to reč, žival ali pa človek. V našem srci se nekaj oglasi: „Kak je lepo !“ Tak se zdaj godi i se je tüdi tak prle godilo. Eden slavni modrijan se je pa nej zadovolo samo stem, ka je gledao lepoto, nego šteo je viditi najlepše med lepim. Zavolo toga je potüvao s kraja v kraj, gledao na vse strani i vsako mesto. Vido je rejsan prave čüde, a to ka je iskao, neje mogeo najti. Najšeo je dosta lepoga, a za najlepše se je nej mogeo odločiti. Kda je drügo gledao, se jemi je nej vidilo prvo i naopak. Ednok je pa čüo, ka sunčni zaton je nekaj strašno lepoga i zato se je včasi napoto k morji, gde je zaton dosta jakši. Spravo se je pod edno drevo i čakao slovo nebeskoga poslanca, sunca.
V tistom časi pa je tüdi živela Marija z svojim malim sinom Jezušom. Hodila sta jeva k svojim sorodnikom. Ednok jiva je pot pelala prek po poli i cvétočem travniki. Vse je dišalo i to šče te bole, ar je bilo vse za
Jezuša i Marijo. Ta prirodna lepota i dišava se jima je vidila i Marija je vzkliknola: „Gledaj sinek, kak je lepo !“ Jezuš njej je pa odgovoro: „Mama to je nej najlepše, ka ma svet.“ Po dugšoj hoji i vročini sta prišla v eden zeleni log. Jako sta se dobro počütila v senčini i šče več ptic jiva je sprevajalo. Z vejke so na vejko skakale i spevale slavo krali vseh stvari. Pred šumskov lepotov što se nebi veselio, posebno či razmi ptičje spevanje ? Tüdi Marija se je vzradostila i vzkriknola : .Glej sinek, kak je lepo ! On njej je pa odgovoro : „Tüdi to nej najlepše, ka je na sveti.“ Iz loga sta prišla na eden breg, odked se je vidilo morje. Na nebi so stali törmi oblakov vsevrstne farbe. Traki sunca so trepetali bliščeč se po miloj globini. To je lepota, štero človek žmetno razloži tistomi, šteri je nej šče vido. To je čüda prirodne lepote. Pred tov lepotov sta stala Marija i Jezuš. Čüdila sta se njej i Marija je pravila proti Sini: „Glej, kak lepo je to ! To bo najjakše stvar ?“ Gledala je nemilo v Sina i vzemajoč ga
v naročje, je čakala odgovor: „Ne Mama ! Tüdi to nej najlepša stvar sveta ! Zdaj ga je Marija pogledaila šče bole nemilo proseč: „Sinek, povej mi, ka je najlepše med stvarmi sveta ?“ V tom časi so se začüle Jezušove sladke reči: „Mama, ti si najlepša stvar sveta“. Modrijan pod drevom, zamekjeni v sunčni zaton i osvedočeni, ka je končno najšeo to, ka je tak dugo i žmetno iskao, je čüo Jezušove reči. Začüdo se je t se zgledno proti njima. Sunce, štero je bliščalo nad morjom, je potemnelo pred lepotov, štero je zdaj on gledao. Vse, ka je že vido lepoga na sveti je bilo pod nogami te lepe Rože. Rečam, štere so njemi zvenele v vühaj: „Mama ti si najlepša stvar na sveti,“ je on prikimao rekoč : „Da, to je najjakša stvar na sveti. Drüge lepote si ne želem.“ Bio je srečen !
Srečni mo tüdi mi, či mo sledili toga modrijana. On je iskao samo pravo lepoto. Mnogo je pretrpo, a nazadnje jo je najšeo, ar je bio človek, šteri se je ogibao vsega, ka bi njemi zblatilo telo i düšo. Mi, ki si žele-
mo to lepoto, iščimo jo posebno zdaj v časi, gda vse cvete i nas spomina na najlepšo rožo. Sam Jezuš si jo je izvolo, zato je vredna naše lübezni. Velka je milost za človeka, šteri lejko pravi: „Vsigdar sam jo lübo, jo imenüvao za svojo pomočnico.“ Samo tisti, ki nosi to Rožo v svojem srci, je lehko osvedočeni, ka jo bo ednok vido, či nej prle, konči gda pride, ne sunčni, nego njegovega živlenja zaton i de na svoje vuha čüo od samoga Jezuša: „Glej, to je najlepša stvar, štero si ti lübo i Želo. Kralica vseh Kralic, Devica Marija“.
Srečen dečko, srečna dekla, šteriva lübita to Rožo, a dosta srečnejši je tisti, šteri poslüša Njene modrosti. Ž Njov premagamo vse nevole, po Njoj pridemo k Jezuši. Zato lübimo jo vsigdar bole, ar ona je vrata naše prave domovine. V meseci maji rož naših düš nesme biti menje, kak Njej cvetejo i dišijo po ogradaj, potaj, šumaj. Oh da bi se zbüdo tüdi v našem srci maj dühovni i bi trpo ne samo eden mesec liki celo živlenje.
Novin izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik : Klekl Jožef, župnik v pok.