am
sff-m
/
LfJ
- Beilagen
i' ,/ /./- •	A?
—it/Jßdl8.«-6raz, am	• ten.....	; 191 u
Macfcicliteisleils te L 111 KEiS&zsulK
MWB" Posamezna številka stane 10 v. ~3frc3U.	mit...iZiieilag«i
71» številka»
Maribor, dne 7* septembra 1917.
Letnik IX.
Naročnina listu: —
Celo leto	.	,	K10*—
Pol leta ...	„	5*—
Četrt leta	,	.	„	2-50
Mesečno.	.	.	-	1*—
Zunaj Avstrije:-—• Celo leto	.	.	n	15—
Posamezne številke — 10 vinarjev. —
Inserat! ali oznanila
se računajo po 12 vin. od 6 redne petltvrste: pri večkratnih oznanilih velik popust. —
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
slovensko ljudstvo.
Z uredništvom vsak dan od 11.
Uredništvo in upravništvo: Maribor Koroška ulica. 5. Telefon št. 113.
se more govoriti —12. ure dopoldne.
VS& imetje sredi temne noči ter potovati dlaleč v neznane kraje, med tuje ljudi, v negotovo bodočnost? In vse to brez lastne krivde?
Da, res, kamen bi moral imeti mesto srca, komur bi se ti ubogi revčeki ne usmilil.. —
Dragi 'Slovenec in 'Slovenka! Glej, 'Tvoje sestre, Tvoji bratje so, ki prihajajo s skrbipolnim, bolestnim srcem k Tebi, proseč Te zavetja in podpore. Tvoja sveta, narodna in socijalna dolžnost je, da jih vzameš pod streho, jim pomagaš, kolikor je to v Tvoji moči, z živili in drugimi potrebščinami, prijazno z njimi ravnaš ter lajšaš tudi na ta način njihovo brezmejno gorje! Ravnaj z begunci tako, kan kor bi si želil Ti, da ravnajo drugi s Teboj, če bi zadela Tebe enaka usoda! Pomni, kaj pravi znani pesnik:
Gorje mu, kdor v nesreči biva sam —
A srečen ni, kdor srečo uživa sam!
V kaki Inči je sedaj hvale2sa.ua zveča Avstrije z Nemeijo?
' S	Gradec, o. septembra.
Nemški poslanci so sicer zahtevali od ministrskega predsednika., da prepove vsako kritiko v listih o zvezi Avstrije z Nemčijo. Avstrijski Nemci želijo pač, da bi se vsi' najvažnejši dogodki, ki govorijo za prisiljeno zvezo, pozabili in da bi avstrijski državljani Sploh ne SmOlj premišljevati in premotrivati razne pojave, ki dokazujejo, komu v prid je bila vedno zveza med Nemčijo in Avstrijo.
Svetovna ziroiiovina. dokazuje, da ni bila Nemčija. nikdar dobra zaveznica Habsburžanov. Saj vendar ne bomo pozabili stalnih bojev J8. stoletja; živo v spominu nam je še vojska med Avstrijo in Nemčijo iz leta I860, posebno Kraljevigradec. Teh zgodovinskih resnic ne more zatajiti? najbolj napeti Vse-nemec.	\
Nismo še končali svetovne tpjske, pa vendar že opažamo Čudno postopanje Nemčije na,pram Avstriji. To razmerje med obema državama dobro poznajo vsi državljani. Nesoglasje morajo- prikrivati od dne do dne podane izjave od nemške in avstrijske vlade, ki trobita v svet, da je zveza med državama močna in trajna, Mi se ne damo varati po takih izjavah. Razne tajne pogodbe med državami so nas dovolj poučile o prevarah med združenimi državami.
Že pred vojsko z Italijo smo smatrali. Bülowov odhod \v Rim za poslanika kot nekako naperjeno ost proti Avstriji. Pozneje v začetku vojske z Lahi je nas presenetilo Bülowovo bivanje v Švici. Danes pa‘ vprašam mo\ Zakaj se še ni niti eden nemški vojak boril — proti Lahom, zakaj niso udrle nemške Čete čez južne Tirols na laška tla, dasiravno so avstrijski Nemci o tem pohodu govorili že leta 1915?
Avstrija' je nosila glavno breme nasproti Rusom. Rešila je spočetka Nemčijo, naši težki možnarji so priborilj Nemčiji belgijske in francoske trdnjave, sedaj pa še mora Avstrija vojevati sama 11. soško bitko, ne da bi le nekoliko došla nemška pomoč. Ali obstoje tudi tuj. kake tajne pogodbe med Nemčijo, in Italijo? \
Senzacijortflna pravda proti bivšemu ruskemu vojnemu ministru: Suhomlinovu v ‘Petrogradu nam na odkriva tajnosti, ki nam jasno dokazujejo, v kakšnem nevarnem položaju je bila Avstrija kot zvezna država Nemčije. General Januškevič kot načelnik ruskega generalnega štaba leta. 1914 izpove kot priča, da; je tedaj car podpisal povelje za splošno mobilizacijo. 'Se. isti dan in 'drugi dan je car uplival na generala Januškeviča, da le deloma mobilizira proti Avstro-Ogrski. Ko mu je Januškievič odsovoril, da se ne da spremeniti, je car odgovoril, 'dli je prejel brzojavko cesarja Viljema, ki mu je s Častno besedo jamčil zaj prijateljske odnehajo med Rusijo'in Nemčijo, če Rusija splošno ne mobilizira. Car je tudi ukazal ustaviti splošno mobilizacijo in ija posredovanje cesarja Viljema ukrenil samo delno mobilizacijo proti Avstriji. Toda generaliteta je carja varala, ga ni u-bogala in naperila mobilizacijo- tudi protb Nemčiji.
Izjava generala Januškeviča, dH je cesar Viljem jamčil prijateljske odnošaje za slučaj, ako seru ska mobilizacija izvrši samo proti Avstriji, mora o-šupniti ves avstrijski svet. Zavedali se še le bomo po preteku več let, v kakšnem nevarnem položaju je bila našai ljubljena) Avstrija kot zaveznica Nemčije, ker so ji žugali sovražniki od vseh strani ih je nas hotela Nemčija pustiti na cedilu, Če bi bili Rusi naperili mobilizacijo samo proti Avstriji.
Za tako zvezo se bomo morali v bodoče odločno zahvaliti, Če hočemo, da ne pridemo zopet v ,tak položaj, kakor leta 1914.
Madžarski pozdrav dr. Korošcu.
Načelnik Jugoslovanskega kluba se je mudil zadnje dni v Zagrebu in Sarhjevu, kjer je imel konference z voditelji hrvaških in bosanskih strank.
Pomagajta našim
(Piše častnik na soški fronti.) -
Zopet je moralo večje število prebivalcev iz Primorske zapustiti svoj rojstni dom, zapustiti z bolestnim srcem, kajti kdo ve, v kakem stanju se bode nahajala, rodna hišica nekdaj ob vrnitvi, je-li ne bo porušila vojna sila v, dolgem času odsotnosti?
Temna noč je. Le žaromet vrže svojo svetlobo sedaj na ta, sedaj na oni del bojne crte, iščoč premikajoče se čete; Vmes grom topov, kateri sipljejo grozo in smrt v rojno črto in v prostore daleč za to — podirajoč bivališča ubogih stanovalcev ter uničujoč pridelke na polju in travnikih.
V eni taki noči se zamudim pred nekaj dlnevi vsled opravka neposredno za bojno črto in_ se vračam pozneje kakor navadno v moj borni stan.
Pogled, ki se mi je nudil danes, mi je pretresel dušo in mi ostane v neizbrisnem spominu za vedno, Glej, tukaj srečam staro ženico s težkim jerba-som na glavi, zraven nje mladenko s polno nabasanim nahrbtnikom z dvema velikima culama v rokah in 'dve nedorasli dleklici, vsako s culo pod pazduho.
„Kam vendar odhajate v tej grozni noči?“, jih vprašam.
„Proč, gospod, proč, daleč gor na Štajersko ali Koroško, še same ne vemo kam., Glejte, to kar tu nesemo, je vse nalše premoženje, a drugo smo morali pustiti vse — ni bilo več časa . . Začele so pretresljivo ihteti.
Zopet prihaja starček kakih 70 let, žena z o-trokom v naročju, a zraven nje pet nedoraslih otročičkov, vsi s težkimi culami obloženi. Na moje vprašanje. zakaj ravno danes v tej temni noči, mi odgovori jokajoča se žena:	„Ne bi še šli, gospod, toda
predvčeraj je priletela granata ravno (med našo hišo ter mi ubila dva mala otroka. A sečil ij gremo pa na Kranjsko, kjer upamo najti dobrih ljudi, ki se bodo usmilili vsaj ubogih otrok.“ — Podobnih slučajev pa sem doživel to strašno noč še veliko.
Predragi prijatelj, prijateljica, Ti, kateremu je usoda milejša,, da prebivaš mirno v domači hiši,, na domači zemlji, ali umeš vso boJ, vso gorje teh ubogih ljudi, veš li, kaj se pravi zapustiti rodni dom ,
LISTER..
Pismo iz Slatine.
Je pač biser Slovenskega štajerja ta Rogaška Slatina. Obvarovana od vseh strani pred ostrimi vetrovi, obrobljena od senčnih gozdov, z milim obnebjem in krasnim zrakom polnim ozona razveseli vsakega tujca in tudi domačin se je ne more načuditi. Kdor jo je našel, je našel zaklad. Slavna njena zgodovina se zasleduje do rimskih časov.
A kaj boli narodnega Slovenca, če hodi po slavni Slatini? Slatina najlepši kinč Slovenskega štajerja kaže nemško, prav za prav nemškutarsko lice. Tu bi lahko pisal slovenski Bartseh, >slovenska bol.« Malo slovenskega slišiš v njej. Imena raznih gostiln in trgovin izključno popačena — slovenska. Tu bereš Steinschegg tam Ogrisegg, tu Beranitsch, tu Erjautz, tam Wettowschegg.
Tu se čuti, kako brije Veter iz Gradca. To je nemški sistem. In Nemci se čudijo, da se mi branimo tega čustva, da kličemo priče iz Grad a. Nemci se čudijo, da mi hočemo živeti. Če se temu sistemu protivimo, smo hujskači In kakor v zasmeh Slovencem stoji nad Slatino nemška šola — za slovenske otroke, da napravlja iz njih renegate. Tužna nam majka! In slovenska šola za obširno Križko
faro se od zgoraj zanemarja. Se ne sme razširiti, ima čez 600 otrok, pa je štirirazrednica. Vodja šole pa mora skrbeti, da ne procvita. Tako je povsod v naših večjih krajih Slovenskega Štajerja. In marsikateri narodnjak se čudi, da se cd slovenske strani v narodnem oziru tako malo stori. Dokler traja ta sistem, dokler imajo Nemci vso upravo v rokah ter vso moralično in gmotno moč, je delo naših narodnih mož le Sisifovo delo je brezuspešno. Treno-ten uspeh se da tu in tam doseči, a trajno ne moremo proti taki premoči konkurirati. To si naj zapomnijo razni naši nergači. Če kateri narodnjak v takih krajih hoče kaj doseči, buta z glavo ob trdo steno ter si nakoplje samo odioznosti. Edino uresničenje naših zahtev po samoupravi in jugoslovanski državi mora napraviti remeduro.
Navadni gostje v Slatini so Madžarski židje in in pa Hrvatje. Nemcev je primeroma malo. Prvi prihajajo vsako leto svoje prepapricirane želodce, drugi prihajajo zdravit svoje bolane želodce in črevesa. In Čujte, ako ravno so obiskovalci Slatine po pretežni večini Nenemci, je občevalni jezik nemški. Čudim se, da so Hrvatje v narodnem oziru tako mehki. Tudi bolni na živcih se zdravijo tu a z manjšim uspehom. Najhitreje ozdravijo tisti, katerih mošnje trpijo na hipertrofiji. Od nekdaj so se že čule pritožbe, da so kopeli v Slatini silno drage.
Kar se prehrane tiče, ni ravno preslabo. Se-
veda prepoceni ni nie. Kruh je silno dragocena roč. Mesa je dosti, prikuhe malo ali pa nič. V hotelu, v katerega sem hodil, ni bilo skoraj nikoli sočivja/ Globiti, krompirja že celo ne. Mesa si dobil, kakoršne-ga si hotel, zraven pa kuhana jabolka — kot edino prikuho. Suša na poljih se tu silno'čuti. Kaj še le bo! Že zdaj ni krompirja dobiti. Seveda, če hočeš iti v Slatino s tem namenom, da bi se nasitil, potem rajši ostani doma. Dobiš porcijo mesa, za" 4—5 K, a boš ostal pošteno lačen. Z 20 K na dan ne izhajaš. Moj znanec se je hotel enkrat vendar do sitega navečerjati; pa je obiskal tri gostilne, plačal vsega skppaj 21 K, potem pa. se je Še doma spravil na kruli, ki ga je prinesel od doma.
Na Slatini je ves Čas svetovne vojske veliko vojakov-rekonvalescentov. Vidi se jim iz obraza, koliko so trpeli. Slabotni in izmučeni! od naporov hodijo po šetališčih. Kamorkoli prhle človek, vidi grozne nasledke krvave vojske. Njihova montura' še diši po blatu strelskih jarkov. Čudni občutki obdajajo človeka, če gledaš njihove blede obraze in njih pomečkano obleko in pa na drugi strani vidiš nečimer-no obleko ražinih prešernih gospddičdi im gpsnodj-čev. Številni častniki, ki jih najdeš tu, so se že bolj opomogli.
Tistih lilij in ptic, ki ne sejejo in ne žanjejo, in ne spravljajo v žitnice, in ki niso prišle radi o-slabelega zdravja v Slatino, in za katere skrbe bogati večinoma židovski očetje, je vse polno tu. Razni oficirski metulji pa letajo za njimi. Kjer so rožice, se .najdejo tudi metulji.
Tudi slovensko družbo najdeš tu. Z konsisto-rijalnim svetnikom Cerjakom iz Rajlienburga se lah-
Obisk dr. Korošca je strašno razburil Madžare. List »A Nap« se sledečimi vrsticami obrača na o-grsko vlado:
»Kje je hrvatski ban, kje zagrebški državni pravdnik, da še ni aretiran jugoslovanski poslanec dr. Korošec, ki na madžarski zemlji (!?), v Zagrebu organizira upor in napravlja veleizdajalske poskuse proti politični in teritorijalni integriteti o-grske države. Ali, ako ti ne znajo izpolnjevati svojih dolžnosti, kje je ogrska vlada, katera ne da aretirati in v verige ukovati gospoda dr. Korošca, tujega (!) državljana. Ako uide veleizdajalec dr. Korošec nazaj v Avstrijo, ga je madžarska vlada izpustila iz svojih rok. Koloman Tisza je dal leta 1876 aretirati Miletiča in ga okovanega v železju pripeljati v Vac, a gospod dr. Korošec ni vreden niti za las manje kakor pa Miletič. Končno: Kaj dela Korošec v Zagrebu? Nič drugega, kakor da hujska Hrvate, da še Odtrgajo od .krone Sv. Štefana in da kot samostojna dežela —- vstopijo v avstrijsko federalistično .državno zvežo. (To mi hočemo!) Severni Slovani so s® vrgli na severozahodni del Ogrske, a «vstnjski Jugoslovani na Hrvatsko in tako trgajo ogrsko 'državo na severu in na jugu. Da jo ti lumpje trgajo, to še ne bi bilo nič . hudega, ali da proti, tern .veleizdajalcem nima nobene besede niti avstrijska niti ogrska vlada, ampak se obnašajo tako, kakor da se gre za Tunguzijo: to je vendar neznosne ! Nihče naj nikar ne rede, da Koroščevo delovanje v Zagrebu ni zločin veleizdaje proti teritorijalni integriteti o-grške države. Tudi madžarski in hrvaški kazenski zakon bi ga kvalificiral za žiočrft. ; Dobro je, ako namerava poslanec Korošec preustrojiti teritorij in ustavo Avstrije na federalističnem temelju v državno zvezo tamošnjih narodov, potem imamo samo en odgovor: — ako se odpravi dualistična državna oblika, potem se bo postavila Ogrska na stališče čiste personalne unije. Ali utemeljiti avstrijsko državno zvezo in v ta namen odtrgati dele Ogrske, tako se nismo pogodili! Zato imamo prokleto dolžnost, da obesimo na prvo drevo vsakega, ki prihaja k nam iz Avstrije, da pri nas na tem temelju hujska. Torej — kaj dela ogrska vlada? Ali spi?«
Madžari in njih pri atriji ter zavezniki Nemci vidijo v obisku dr. Korošca v hrvatski in bosanski prestolnici čin veleizdaje. Neljubo jim je, da gre jugoslovansko gibanje svojo pot — do rešitve. Gospodje Madžari in Nemci se še bodo morali pripraviti na razne druge neljube jugoslovanske obiske.
Avstrije. Aretacija brigadirja poljske legije Pilsud-skega in mnogih oficirjev te legije in odredba centralnih držav, da se poljska legija postavi na fronto, so bili povod, da je odstopil poljski državni svet v Varšavi.
To je imelo velik vpliv na zborovanje poljskih poslancev v Krakovu. Podan je bil predlog, naj se določi poseben likvidacijski odsek, ki opravi naloge najvišjega narodnega odbora. Ta najvišji narodni odbor se je porodil iz naziranja, da zamora Poljska postati samostojna država samo s pomočjo centralnih držav, a sedanja izvolitev likvidacijskega odseka pomeni vsekako izjavo proti poljski politiki zadnjih treh let. Storjeni so bili sklepi, ki imajo vidno ost proti centralnim državam; takega značaja je sklep, ki zahteva, da mora Poljska obsegati vse, sedaj ločene poljske dežele in dobiti izhod na morje. Po takih sklepih je bila kriza neizogibna. V imenu konservativcev se je grof Tarnowski izrekel za o-hranitev najvišjega narodnega odbora, izrekel se za razglas obeh cesarjev iz meseca novembra glede ustanovitve samostojne Poljske in za državo ohranjujočo poljsko politiko v Avstriji, Vsepoljaki, člani poljske ljudske stranke in člani socialnodemokra-tične stranke so zapustili dvorano in s tern one mogočih zborovanje.
Krakovski »Čas« konstatira, da so demokratje, ljudska stranka, in socialisti pač razgnali zborovanje poljskega narodnega odbora, da pa odbor pravno še obstoji.
Ugledni poljski polit ki bi radi videli, da bi se razkol v Krakovu ne zanesel v Kolo Polskie, t. j., da bi to pari; mentarno zastopstvo poljskega naroda ostalo v dosedanji moči in veljavi. — V ta namen naj bi predsednih dr Lazarski odst: pil, a na njegovo meslo izvoljen socialni demokrat Das-zinski. To kandidaturo podpirajo tudi konservativci. da bi ne b l morda izvoljen Vsepoljak, bivši minister Glombinski
Ni naše notranje politiške o InqSsje bo imel razpor nedog'eden vpliv.' Seidlerjeva vlada more računati..pdino 1®, na konservativce, ki tvorijo pa le manjšino Kola Polskiego — in s tem je [»ostala večina za bodeči državni proračun jako dvomljiva.
Res


Poljska krkta.
V Krakovu je bilo v nedeljo dne 2. sept. in naslednji dan zborovanje poljskih državnih in deželnih poslancev. Sklicani so bili, da določijo na-daljne stališče poljskega kluba. Pri ttj priliki se je pokazalo, kako velikega pomena, je stališče poljskega kluba za zunanjo in za notranjo politiko
Izza leta 1914 je naše državno gospodarstvo zavite v gosto meglo. Objavljali so se proračuni, o katerih je vsakdo znal, da so tu le radi lepšega. Letos meseca junija je predložila vlada „proračun“ brez številk. Tako seveda ne gre vec naprej. Zadnjikrat so naši poslanci vladi dovolili oddiha za 4 mesece, da ji dajo možnost preuredbe Avstrije. * Od vseh strani silijo vlado, da mora z resnico, na dan. Celo vladni hišni prijatelj Nationalverband zahteva: 1. da avstro-ogrska banka izjavi, koliko i-ma pokritja v zlatu in srebru za izdani papir, 2. jasen proračun. Nemci so sklenili, da bodlo glasovali le za tak proračun, ki zagotovi sprotno plačilo red-
nih izdatkov. To je hud tobak za vlado, ki išče, pa ne najde izhoda. 'Objavila je pred dvemi tedni proračun za 'dobo od 1. 7, 1916 do 30. 6. 1917. Malo čudno, kaj ne, 'da izvemo za „proračun“ dva meseca potem, ko je dotična doba že minula. Vemo tudi, da se tega proračuna vlada ni držala in je deficit mnogo večji nego 3.887’6 milijonov K, kakor se je mislilo. A nekaj luči je prišlo. In to je napredek, saj državi več škodi, kar se o njej po tiliem govori, nego najbolj grenka resnica.
Izdatkov kaže ta zakasneli proračun 7.23,1’8 milijonov. Moti se, kdor misli, da je to ves trošek za vojno. Ta nas stane skoro 2000 milijonov K na mesec in Bog varuj, da bi morali sproti kriti ta grozni izdatek. Krijemo ga s posojili na raznih straneh. Med rednimi izdatki v proračunu nahajamo mecl drugimi sledeče postavke: vojna pomoč, begunci 78 milijonov, za žene in otroke rezervistov 16)50 milijonov, za živila revnim 93 milijonov, za dlržavne uslužbence vojne doklade 253 milijonov, za obrestovanje državnih dolgov 1.823,368.466 K.
Dohodki šo bili proračun ani na 3887T) miilijOT. nov K. Leta 1913 je imela država dphodkov iz davkov, loterije, tobaka, soli, carine, pošte, železnic , brzojava, domen, rudnikov 2908 milijonov K. Med vojnp pa so pritisnile vojne doklada in poviški dohodek navzgor na 3887’6 milijonov K.
Kaj pa bo zdaj naprej?. Izdatki bodo silno porastu. Vojnih podpor treba več, uradniki dobe višje doklade, imamo , že S5> milijard najetega državnega dolga in vsak mesec ga je 2 milijarde več. V, finančnem letu 1817-18 bode izdatkov gotovo 9% milijarde, dohodki pa bi znali v najboljšem slučaju zrasti n,& 4 milijarde, ker moramo uvažovati, da mnogo dohodkov stalno pada, s tobakom, soljo, z direktnimi davki pa tudi- ni več mogoče Čudežev delati. O povišku realnega davka pač ne more biti govora, saj sta posestnik in kmet sploh že do grla stisnjena. Povišek osebnega davka pa je mogoč le kot davek na vojne dobičke. Tu je edino upanje vseh državnih finančni* kov. Tu se res še da pritisniti. Veliki kapital in Židje se branijo na vso moč, dobički se skrivajo, pa. vsega skriti ne morejo. Tu je treba s silo poseči v-mes.
A kaj posebno izdatnega gotovo tuTa ta davek ne prinese. Par sto milijonov več ali manj, velikanskemu deficitu 5% milijarde niso kos.
Niti predlog nemškega ppslanca Steinwenderja, vsprejet od Nationalverbanda, bistvene pomoči ne prinaša: Tudi če vso vojno pomoč potisnemo na vrat nesrečnim našim potomcem, še vedno bo radi ogromnih obresti posojil preko 6 milijard izdatkov, dohodkov pa .okoli 4 milijarde. In če smo natančni, davka na vojne dobičke v redni račun niti šteti ne bi sme-
li.	ker ga po vojni več ne bo, med tem ko bodo podpore vdov in sirot, invalidov, pa tudi uradnikov še dolgo, dolgo ostale . .. . Niti Steuxwenderjevo spretno prestavljanje številk ne bi pomagalo, dasi imajo njegove ideje zoper vojne dobičkarje, vse nefce simpatije na Svoji strani.

ko pomenkaš o cerkvenem stavbeništvu, z dalmatinskim učenjakom Buličem o arheologiji, s policijskim nadsvetnikom Papežem o modrih (!) ukrepih štajerskega namestništva, z ribniškim dekanom Skubicem o kranjski politiki, katero naj vrag vzame itd.
Veselo je tudi gledati, kako razni tihotapci s-pravljajo na hrvaški meji živino na Štajersko iz Hrvaškega, pa tudi nasprotno iz Štajerskega na Hrvaško. Na Štajerskem nakupujejo ti Tjucl.e živino po naših maksimalnih cenah, na Hrvaškem jo pa. prodajajo še enkrat tako drago, ker tami ni maksimalnih cen. Na Hrvaškem kupujejo precej drago, potem .jo: pa še dražje prodajajo raznim gog mdom V Gradec in Kapfenberg, katerim ne gleda oblast na prste. Se ne briga nihče za maksimalne cqne. Pač pa se v Slatini strogo pazi, da katera uboga ženica ne prodaja jabolk, .hrušk ali sliv za en belec,j čez'maksimalno ceno. Oko postave je strogo ih ji včasih vse konfiscira. Na uboge.ljudi imajo korajžo policisti. Nekdo pa je. rekel,: B^naj kaznuje Anglijo z, avstrijsko upravo!	Nul, h.’	’ v e.
Anglija im njem® L olonij ©*
Anglija je naša sovražnica. In med tem, ko q-na pošilja v boj svoje čete zoper nas in naše zaveznike, se je v teh treh letih večkrat pisalo, da je v eni ali drugi njeni koloniji nastal upor. Zlasti se j« to večkrat pisalo o Indiji. Toda do upora nikjer ni prišlo, pač pa vidimo ravno nasprotno, Tla kolonije materno deželo v vojski prostovoljno podpirajo s četami in raznimi vojnimi čotrebščiriahh." Kako je li to mogoče ?	I
Anglija ravna s svojimi kolnijami jako lepo. ne zatira ne jednoga ne drugega naroda, vse večje kolonije imajo samoupravo.
Po površini največja kolonija je Kanada v severni Aimeriki, a ima le 8% mili.'ona prebivalcev, od teh je 52% Angležev, 22%; Francozov, ostalo si raz dele druge narodnosti. Med narodnostmi ni tuicaj nobenih bojev; Francozi imajo ravno iste pravice kot Angleži in niso nikjer zapostavljeni. Angleški ! kralj ima tu svojega namestČlka-gjenera,lguviern er ja. Parlament ima postavodajno oblast. Njemu* odgovorno ministrstvo upravlja kolonij ep» tako samostojno, da s tujimi državami more celd trgovinske; pogodbe sklepati.
; ; Podobno je v „Združenih državah južnp .Afrike'“, katere imajo lasten parlament' in odgovorilo ministrstvo. Prebivalcev ima kolonija nad 9 milijonov. Odločilni upliv imajo Buri, katerih je 22%. Sedanji ministrski predsednik je burski general Botha, prč, šnji sovražnik angleški. Narodnih bojev tu ni.. * Bori in Angleži imajo jednake pravice.
! Jedna-re razmere so; v Avstraliji ,in Novi, Ze-lahdiji. Obe koloniji imata svoj parlament, čigar pb-stare potrdi od angleškega kralja imenovan generalni guverner. Ministrstvo vodi upravo v obeh kolonijah popolnoma samostojno!. Avstralija ima okrog pet, Nova Zelandija okrog 1 milijon prebi;v|alciev. Narodnih bojev ni. Na Novi Zelandiji je še okrog
50.000	zelo hrabrih prvotnih prebivalcev, kateri se žovejo Maori. Tudi z njimi Angleži dobro shajajo in lijih število se zopet pomnožuje od leta do leta. ■
Krona angleških kolonij pa je Indija. O njej je bilo včasih citati, kako straišno jo izsesavajo angleški kramarji.
Vse indijske 'dležele skupaj so znane od 1.1876
pod imenom indijsko cesarstvo in angleški kralj je indijski cesar. Vseh prebivalcev je v Indiji 3i5 milijonov, med temi jih je 71 milijonov pod samostojni-m knezi, drugi so podložni angleškemu podkralju , kateremu je na strani svetovalstvo iz največ 15 članov. Indija kakor tudi Egipt se v tem razločujeta od drugih kolonij, ker sem se Angleži ne selijo iz materne dežele. V Indiji je Angležev le okrog 150.000. Večinoma so vojaki in višji uradniki. Od leta L907 tudi domačini-Indijci lahko pridejo do najvišjih u-radniških mest.
Vobče so Indijci z angleško vlado zadovoljni; Posebno še radi tega, ker vse davke in dohodke dežele obračajo Angleži v njene potrebe. Angleži delajo jam , lpnogo železnic. Tudi to. je njihova velika zasluga,/da s svojo upravo ovirajo; boje med posameznimi rodlovi.
Samostojnost uživa tudi Egipt. Angleži ,Se tu veliko nie vmešavajo v notranje razmere, le v zunanji politiki hočejo biti sanji gospodarji.
>.■:< ; Iz tega je razvidno,' zakaj se. anglpške,,kolonije Aiisedanji. vojski niso odtrgale od ; materne dežele, jo marveč še podpirajo. Tega ne store, ker se lahko, svobodno razvijajo in imajo velike ugodnosti v trgovskem oziru. Ured vsem pa v slučaju vojske brani kolonije mogočno angleško brodovje.
AnglijaMe naš sovražnik. Tudi od sovražnika se je treba uČm. Naši Knezi, grofi, baroni; itd. v Gradcu: in na Dtanaju naj bi se učili od Anglije, kako .se morä pridobivati srca podložnikov. V južni A-friki diobi gotovo \\ak Hotentot železniško dear to v svojem jeziku, na mroškem in na Štajerskem pa je v zadnjem času' slovenski inteligent skoraj ni mogel dobiti. Ni li- to velika\azlika? Tam barbar — tukaj inteligent! Justitia funo|mentum regnoruml
Vojna gre naprej. Vsak 'dan požira milijone! Na vojno odškodnino noben pameten človek pač ne računa. Vsak pa se vpraša: ali gre to še naprej?'
Zdaj bo morala vlada pokazati, kako si misli voziti naprej. Na slepo ne več, tega parlament ne bo pustil. ‘Jasni računi, jasni načrti! Ako tega ne zna, ako nam pokaže le pot v prepad, potem mora premisliti, kar je povedal dr. Krek v premogovnem odseku:	„Bil bi smrtni greh, ako v takem slučaju lo
minuto dalje nadaljujemo vojno. To bi bil samomor."
Jeseni bodo torej morali zagovorniki vojne do skrajnosti na dan s številkami in računi, z načrti . brez slepila. Prišlo bo do odkritega razgovora, ki j zna očistiti zrak in prinesti rešitev.
Italijansko bojišče.
Bitka ob Soči se nadaljuje z nezmanjšano silo. Zlasti hudi so boji za goro Sv. Gabrijela, katero I-talijani že 14. dan napadajo s tako srditostjo, da ni- 1 ma primere v svetovni zgodovini. Vsi srditi laški j napadi so brezuspešni. Cadorna je v času od 19. av- j gusta do 1. septembra žrtvoval nad 150.000 mož mrt- j vih in ranjenih. Malenkostni uspehi, katere je imel Cadorna na gorski planoti Bajnšica—Sv. Duh, kjer je v smeri proti vzhodu v 14 dneh prodrl samo za 5 j do 10 km, pač niso v nobeni primeri z njegovimi o- ] gromnimi žrtvami. Na celi ostali fronti notri do morja so pa njegovi uspehi naravnost malenkostni. Dar siravno bruha proti Grmadi čez 3000 italijanskih topov, vendar sovražnik ne more prodreti proti Trstu. Junaštvo naših junakov ob Soči je občudovanja vredno. Kljub ogromni sovražni premoči in kljub silnim navalom ne more Lah naprej. Borba ob Soči se nadaljuje.
Borba za goro Sv. Gabrijela.
Iz vojnočasnikarskega stana se dne 5. septembra poroča:
Krvava in ljuta je borba, ki se bije za goro Sv. Gabrijela, krvava in ljuta, kakor Še nikoli poprej. Ogromne množine italijanskih čet, pomnožene s svežimi oddelki, napadajo že od včeraj dne 4. septembra zjutraj neprestano goro Sv. Gabrijela. V najhujšem ognju se je sovražniku posrečilo prodreti do vrha gore. Ne zmeneč se za smrt je naga junaška pehota vrgla v mogočnem protisunku sovražnika nazaj in ga je tudi od zahodne strani potisnila nazaj. Do včeraj zvečer je valovila borba za vršac gore. Italijanski napadalni val je porinil sovražnika na vrh, naš protinaval ga je pa zopet zapodil nazaj. Končno je ostala gora v naši oblasti in smo sovražnika potisnili nazaj notri do severnega gorskega pobočja, toda kljub temu Lah napada še nadalje. Sest sovražnih navalov na severnem gorskem pobočju že smo dosedaj srečno odbili. Ob 5. uri popoldne je pa borba vsplamtela z novo, nečuveno srditostjo. Sovražnik obstreljuje že od včeraj naprej s svojo težko artilerijo naše postojanke na severni in južni strani gore. Tudi na tem prostoru smo odbili vse sovražne navale in sovražnik ni dosedaj dosegel prav nobenega uspeha, kljub temu, da je žrtvoval velikansko število svojih najboljših čet. Gora. Sv. Gabrijela je posejana s sovražnimi mrliči in z drobci granat. Smrad, katerega razširjajo trupla padlih sovražnikov, je naravnost neznosen. Sovražnik še nadalje bruha neprestano ogenj iz svojih težkih topov na goro Sv. Gabrijela, ki se sme po pravici imenovati: bljuvajoč ognjenik.
Zračni napad na Polo.
V noči od 3. na 4. septembra je priplulo večje število italijanskih zrakoplovov nad Polo ter vrglo na mesto okrog 100 bomb, katere so v mestu povzročile nekaj šlcodie na zasebnem imetju. Majhno skladišče slame zunaj mesta je zgorelo. Vojaške stavbe so samo malenkostno poškodovane. Italijanski zračni napad ni zahteval nobenih Človeških žrtev.
Italijani nameravajo razstreliti Trst.
„Neues Pester Journal“ javlja iz vojnega tiskovnega stana: Obstreljevanje odprtega mošta Trsta po letalcih in njih grožnje na listkih, ki jih mečejo, da bodo Trst razstrelili, kažejo, da sovražnik ne u-pa več prebiti bojno črto. Italijanske izgube so velikanske. V Modeni so otvorili na vojaški goli tečaj za 1500 častnikov pehote, 400 Častnikov topništva, h kar teremu dopuste vse. ki so izvršili prvi višji razred j srednje Šole.
Avstrijski junak na morju.
Naš podmorski čoln, ki mu je poveljeval linijski ladjin poročnik vitez pl. Trapp, 'se je vrnil z večdnevnega podjetja na Sredozemskem morju. Po- \ topil je sovražnih trgovskih ladij v obsegu 30.000 ; ton. Francoski oboroženi parnik „Constance“, ki je !
obsegal 2400 ton, so iz skupine ladij, katero so s-j.remLevali preganjalci torpedov, sestrelili s torpedi, kakor tudi oboroženi angleški parnik „Kilwinning“, toOVl ton), ki je vozil strelivo. Dalje so naši potopili s torpedi SOOOtonski parnik, ki je bil najbrže angleški in oboroženi 3700tonski angleški parnik »„Nairn“, ki sta se tudi nahajala v zavarovani skupini; varovali so ju ribiški parniki, katere so s streli prepodili. Zadnji plen našega podmorskega čolna je bil neznani oboroženi parnik, ki je obsegal 10.000 do , 12.000 ton; potopili so ga naši z dvema torpedoma { ni s streli s topov, dasi sta na naš podmorski čoln streljala dva spremljajoča parnika, ki sta ju varovali dve torpedovki vrste „Foxglove.“
Nov italijanski zrakoplov.
Italijanski list „Corriere della Sera“ opisuje ! dobro uspeli osem ur trajajoči polet nanovo zgraje- j nega italijanskega vodilnega zračnega letala, katero je izumil milanski inženir Forlanini, Ta italijanski zrakoplov plove v višini 6000 metrov, ima na krovu za tri tone razstrelilnih snovi, ter zamore prepluti daljavo 1000 km, ne da bi mu trebalo se Spustiti na zemljo. Brzina novega zrakoplova baje prekaša ono vseh dosedaj zgrajenih zrakoplovov celega sveta.
Izgube Italijanov so ogromne.
Italijanski listi javljajo, da so izgube pri Soči tako ogromne, kakor na nobenem drugem bojišču . Brigada iz Palerma, ki je večkrat naskočila goro Sv. Gabrijela, je izgubila skoraj 70% vseh svojih ljudi. Skoraj ravno toliko ljudi so izgubile tudi druge italijanske čete iz južne Italije in iz Sicilije, s katerimi Cadorna v zadnjih bojih napada, ker so italijanski polki iz srednje in iz severne Italije v prejšnjih bojih preveč trpeli.
liski bojišče.
Najvažnejši dogodki na rruskem bojišču je prodiranje Nemcev proti severnem krilu, bitka pri Rigi in padec tega velevažnega ruskega pomorskega mešta. Dne 2. septembra so nemške čete južnovzhod-no od Rige nenadoma prekoračile reko Dvino in so prodirale z vso naglico od južne in južnovzhodne strani proti Rigi, ki se je dne 3. septembra morala udati Nemcem. Ogromno število topov čez 180, in o-gromne zaloge municije in živil so padle Nemcem v roke. Riga je polmilijonsko, za Petrogradom in Odeso najvažnejše rusko pomorsko trgovsko mesto. Od Rige do Petrograda, kamor nameravajo Nemci prodirati, je še do 500 km. Nemške čete se že nahajajo pred rusko pomorsko trdnjavo Dünamünde, koje pa-deo se pričakuje vsak čas. — Položaj v Galiciji in v Bukovini je ostal nespremenjen.
Umikanje Rusov na severu.
Umikanje ruske XII. armade dobiva dan na dan večji obseg. Le nekateri ruski oddelki se še u-stavljajo, drugo vse drvi brez glave nazaj proti severovzhodu. Umikanje se razteza sedaj tja do morja ter so Nemci zasedli tudi že Ust Dvinsk. Tudi do ceste Riga—Venden so nemške čete že prispele, kar je ruski beg še bolj zmedlo. Presenetljivo majhno je pa število vjetih, dokaz, da ruski vojaki izvečine še niti počakali niso, da bi se bili Nemci približali. A gotovo .pa se bo število vjetih prihodnje dni povečalo, ker so tolpe brez vodstva zagazile tuintam v močvirnate kraje, odkoder nimajo izhoda. Dalekosežno-sti teh dogodkov danes niti ni mogoče presoditi, resen pa je položaj ruske XII. armade prav gotovo, kar je razvidno iz raznih poročil, ki prihajajo iz nepristranski!], pa tudi iz ententinih dežel.
Rusi izpraznili ozemlje Revala.
Londonski listi poročajo, da so Rusi iz vojaških razlogov izpraznili vse ozemlje med mestoma Reval in Vitebsk. Ozemlje so že tudi zapustile vse nevojaške oblasti in banke.
Poveljnika v bitki pri Rigi.
Nemški armadi, ki je porazila Ruse v bitki pri Rigi in zavzela to velevažno pomorsko trgovsko mesto, je poveljeval nemški general Oskar pl. Hutier , ki je rodom Francoz, ruski XII. armadi, poraženi v bitki pri Rigi, je pa poveljeval general Parski, ki je naslednik generala Radko Dimitrijevega.
N® dragiii bojiiSlh.
Na rumunskem bojišču brezuspešni ru-munski napadi v gorovju vzhodno od! mesta Foksani, ki pa položaja niso spremenili.
Na francoskem bojišču v Flandriji hudi artilerijski boji pri Ypernu ter močni angleški in-fanteriiski napadi na črti Ypern—Poelcapelle, ki so pa bili brezuspešni. Na črti Laon—1 Soissons v Šampanji pa napada francoska infanterija nemške posto- f
janke. Zlasti hudi so boji pri Verdtunu in ob Mozi , kjer se Francozi zaganjajo z vso srditostjo na nera-ške postojanke. Nemška letala so vnovič metala bombe na London in okolico.
Na m a c e d o n s k e m bojišču živahno gibanje. Vsa znamenja kažejo, da bo pričel general Sar-rail z novo velikopotezno oienzivo na celi fronti. Francoski bataljoni napadajo bolgarske postojanke pri Bitolju in ob Crveni Steni, srbski pa one na Dobrem Polju ter ob reki Vardar. Ker bo koncem meseca septembra mobilizacija grške armade dokončana. je pričakovati meseca oktobra večjih dogodkov na macedonski fronti.
Na turških bojiščih večji spopadli med Rusi in Turki pri perzijskem mestu Merivan, kjer so bili Rusi poraženi in so morali mesto izprazniti. — Na kavkaškem bojišču samo nepomembni Spopadi med turškimi in ruskimi prednjimi četami. Angleška letala so metala bombe na Smirno, Jafo in Gazo.
Politične vesti.
Dr. Korošec o Seidlerjevem kabinetu. »Hrvatski Dnevnik« priobčuje sledečo izjavo poslanca dr. Korošca, ki se sedaj mudi v Sarajevu: »V Avstriji imamo zopet novo ministrstvo, katero je ministrski predsednik dr. Seidler predstavil s kratkim programom. Mi ne potrebujemo nobenega programa. Ta program se spozna že iz tega, kako je sestavljeno sedanje ministrstvo. V njem ni nobenega Čeha, Jugoslovani in Rusini so dobili po enega ministra seveda brez portfelja. Ministrstvo je se stavljeno tako, da je jasno celemu svetu kako se protežira Nemce in zapostavlja vse druge narodnosti. Mi Slovani ne moremo drugače postopati, kakor z najostrejšo opozicijo. Če bi bil Seidler poklical v svoj kabinet tudi same Slovane, bi mi ne bili mogli podpisati objavljenega programa. Narodna avtonomija je premalo. Naš program je naša deklaracija z dne 31. maja. Kdor ni z nami, je proti nam.«
Deželni odbor štajerski in slovenščina. Mi se
borimo za avtonomijo, deželni odbor pa zapostavlja slovenski jezik, kjer le more. Se pri davkih, katere morajo plačevati slovenski deželani, ne priznajo slovenščini jedn'akopravnosti. Znani fiskalist Gurre, ki jako pritiska na slovenske žepe, se kar trese od jeze, če vidli kje kako slovensko besedo. Poprej je izdajal „Zahlungsbestätigung“ za vinski davek dvojezično, sedaj so šle med ljudi le nemške tiskovine. Ljudje božji, le vračajte take reči ali jih poišljite slovenskemu odborniku.
Odlikovanja in „nepristranski“ ptujski glavar. Iz rogaškega okraja se nam piše: V rogaškem okraju je bilo nedavno odlikovanih pet Nemcev in — nobeden Slovenec, dasiravno ni tu niti en odstotek Nemcev., Rogaški župan Fersclmig in dr. Schuster sta našla milost pri okrajnem glavarju, ker sta znana germanizatorja in sta osivela v delu ponemčevanja rogaškega okraja, drugih zaslug pa nimata. Ta odlikovanja žalita naravnost ogromno; večino stiskanih Slovencev rogaškega okraja. Jako značilno je tudi odlikovanje Windiscbgrätzovega oskrbnika Holl-manna. Ta mož je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono, zakaj, pa ne ve nihče, niti gospod Hollmann sam ne. Mož je dbšel še le pred kratkim v okraj ter nima — razen za okrajnega gla,varja, kar terega zalaga z divjačino — nobenih zaslug. Predložen je bil v odlikovanje kot ravnatelj okrajne hrar nilnice, a vsak otrok v Rogatcu ve, dla Hollmann ni ravnatelj tukajšnje hranilnice. Zato je Hollmapnjovo odlikovanje povzročilo veliko nevolje ne le med Slovenci, ampak celo med Nemci, kar je dobro znano okrajnemu glavarju. Vsekako bi bilo umestno, da bi se za ta odlikovanja zanimali tudi na|ši poslanci. V rogaškem okraju je dovolj slovenskih mož, ki imajo posamezno več zaslug za okraj, kakor vsi trije rogaški odlikovanci skupaj, pa vendar ni bil nobeden odlikovan. Ptujski okrajni glavar živi le za peščico tukajšnjih Nemcev in nemškutarjev, 99odstotno slovensko večino pa prezira. Glavarju je le za to, da se okraj germanizira, zato so njegovi največji ljub-čeki ravno tisti, ki se pečajo s tem Judeževim delom. Proti tako pristranskemu postopanju okrajnega glavarja odločno protestiramo! Želimo pa, da že skoraj izgine ne le iz Ptuia, ampak' sploh iz slovenskih tal!
Nemški volksrati proti narodni enakopravnosti in za nadaljno zatiranje Jugoslovanov. V nedeljo , dne 2. septembra, so zborovali v Mariboru pod predsedstvom celjskega dr. Ambroschitza (Ambrožiča) in ljubljanskega dr. Egerja, delegati nemških volksra-tov iz Slovenske Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorske. Zborovanje je počastil tudi kočevski knez Auersperg, udeležili so se ga nadalje poslanci: Do« bernig, Einspinner, grof Barbo in Marckhl. Objavljeni komunike pravi, da se je na sestanku razpravljalo o političnem položaju, o jugoslovanskih zahtevah in o vprašanju narodne avtonomije. Konečno ja bila sprejeta sledeča resolucija:	„JužnoavstrijskS
Nemci vstrajajo pri načelih velikonočnega programa ter smatrajo, da so dani predpogoji za življenja zrno*
žno Avstrijo le takrat, če se uresniči temeljna zahteva velikonočnega programa in ustvari jednotna dr- j žava z nemškim državnim jezikom, iz katere je izlo- j čiti Galicijo. Južnoavstrijski volksrati najostrejše | protestirajo proti državnopravnim zahtevam jugoslo- j vanske delegacije z dne 30. maja, za katere se dela j razpoloženje med prebivalstvom še le v najnovejšem j času. Ako bi se te zahteve uresničile, bi se morala ' monarhija ponižati v smislu naših vojnih sovražnikov v brezmočno zvezno državo, ki bi ne imela niti enotne armade, niti učinkovitega enotnega zastopstva na zunaj. S tem bi bilo tudi na stotisoče Nemcev oropanih svoje dedne domovine, avstrijski Nemci bi bili izprti od dostopa k morju in od Balkana in radi bojkota, ki bi bil, kakor kaže izkusšnja, neizogiben, bi bila nemška industrija, in trgovina potisnjena iz južnega gospodarskega ozemlja. Nemški južnoavstrijski volksrati morajo brezpogojno odkloniti tudi narodno avtonomijo v okviru južnih kronovjln, ker bi bila ta avtonomija korak k uresničenju samostojne jugoslovanske države. Naše parlamentarne zastopnike nujno poživljamo, da brezpogojno preprečijo uvedbo narodne avtonomije v južnih kronovinah. Smatramo, da je strožja Čuječnost in nasprotstvo proti novi vladi tem bolj dolžnost poslancev, ker pomeni imenovanje jugoslovanskega ministra-rojaka podpiranje načrtov jugoslovanskih voditeljev. Zastopniki nemških volksratov izražajo nadalje svoje ogorčenje, Ha jugoslovansko časopisje hujska proti Nemčiji, nagi zvesti zaveznici in pomočnici.“ — Južnoavstrijski [Nemci torej odrekajo Jugoslovanom to, kar zahtevajo Nemci na Češkem. Nemci bi za vsakega posameznega Nemca radi izvedli avtonomijo, a Jugoslovani je ne smejo dobiti. Naša stvar bo pa kljub temu šla svojo pot!
Kako sodi invalid o »Štajercu«. Iz ptujske okolice se nam piše: »Štajerc« je res veliki vojni hujskač. O papeževem mirovnem pismu, katerega so celo židovski listi pozdravili, ni zapisal dosedaj ne besedice. On je le vnet za Viljema, za Nemčijo in ž njima vred za nadaljevanje vojske. — Invalid, ki je v vojski izgubil roko.
Kako se vara ljudi v Nemčiji o avstrijskih notranjih zadevah. Znani pisatelj in založnik lista „Frankfurter Armee-Zeitung“ Danzer je imel meseca julija 1. v Frajnkobrodu predavanje o avstrijskih razmerah. Povdarjal je že tedaj, da je jugoslovansko vprašanje v Avstriji že popolnoma rešeno in narodna avtonomija do cela izvedena; združenje južnih Slovanov je že sklenjeno, le nekaj državnopravnih točk je treba še rešiti. Povdarjal je tudi, da so bila pogajanja s Srbi in Črnogorci, ki so izjavili, da se odrečejo svojim dinastijam, Če združijo Jugoslovane v* eno skupino. Ko so slišali Nemci to poročilo in so potem prišli v naše kraje, so se Čudili, da je Se vse pri starem.
Grof Czernin v Berolinu. Naš zunanji minister j grof Czernin je dne 4. septembra v spremstvu lega-cijskega svetnika grofa Colloredo-iMannsfelda odpotoval v Berolin.
Madžari se vedno bolj oglašajo proti zjedinje-nju Jugoslovanov. Pod naslovom „Trialistične spletke“ prinaša „Budapesti Hirlap“ Članek, v katerem se huduje nad potovanjem dr. Korošca in dr. Kreka in protestira proti vsaki akciji, da bi se Jugoslovani v monarhiji zjedinili v samostalno državo pod habsburškim žezlom. List trdi, da stoje vladini krogi v Hrvatski in tudi gliavne stranke daleč od tega gibanja ravnotako kakor bosanski Muslimi. List opozarja nato, kako je nevarno v Času vojske izzivati državnopravna vprašanja in pride do zaključka, dla je dualizem temelj prestola in obstoja cele monarhije. Ravno tako trdi list, da na svetu ni ničesar varno, toda če se v dogledlnem času izvrši kaka sprememba, ne more biti ne trializem, ne federalizem, zlasti Če se to zgodi brez Ogrske.
Zasužnjeni ogrski Slovaki. Češkemu listu »Nar. Listy« se poroča iz Nitre na Ogrskem: Pred dnevi se je vršilo v Nitri na Ogrskem slovesno vsto-ličenje novega velikega župana tamošnje velike županije Julija Jansky-Madvesanya, na katerem je imel le-ta sledeči govor: Z veseljem konstatiram, da so se Slovaki v tej vojski povsod odlikovali. Izkazali so se vselej za lojalne in zveste, vsled česar si zaslužijo, da se jih smatra za enakovredne sodržavljane naše očetnjave in za naše brate. Toda Slovaki naj pomislijo, da živijo v ogrski državi, torej ne smejo zahtevati ničesar, kar bi se ne strinjalo z ogrskimi stremljenji. Učite se vsi madžarščine, to je pač najboljše, kar vam morem svetovati, kajti madžarščina je svetovni jezik (!?). Kaj potrebujete slovaških knjig? Nepotrebne so! Glavno je, da se ogibljete iredentističnih in separatističnih stremljenj, kajti, ako bi opazil, da bi se kje pojavila taka stremljenja, 1 bi Slovakom takoj dal čutiti svojo moč in bi vsako tako stremljenje kaznoval kar najostrejše. Tudi jaz pripoznam politiko sporazumljenja in sprave, toda ta sprava se mora izvršiti izključno le v madžarskem duhu. Ideal nas vseh mora biti edino le enotna ogrska država in kar bi se temu upiralo, bi zapadlo neizprosni kazni. Ponavljam: kaznoval bom, kaz-
noval b m strogo tistega, ki bi se temu protivit in ne delal tako, kakor zahteva ogrska država!« Višek madžarske nestrpnosti in oholosti je brez dvomno dosegel ta naravnost nesramno izzivajoč govor visokega ogrskega državnega dostojanstvenika. Madžarska oholost in besuo sovraštvo do drugih narodnosti najde vrednega tekmeca le še v vrstah njihovih vrednih bratcev, naših nemških nacionaicev.
Slovaški otroci na Ogrskem morajo obiskovati večinoma madžarske šele. Dozdaj so se učili vsaj krščanskega nauka v materinščini, a zdaj so celo poučevanje krščanskega nauka v materinščini od pravili.
Ogrski državni zbor sklican. Ogrska državna zbornica je sklicana na jesensko zasedanje na 12. septembra. V prvi seji bo razvil novi ministrski predsednik dr. Wekerle svoj vladni načrt, nakar se bo vršilo posvetovanje, v katero bodo posegli voditelji vseh strank na Ogrskem. Zasedanju se pripisuje izredno veliko važnosti.
Sklicanje nemškega državnega zbora. Po poročilih iz Berolina je nemški državni zbor sklican na dne 26. septemora. Naloga gemškega državnega zbora v jesenskem zasedanju bo, da se bavi z ustavnim vprašanjem glede Alzacije in Lotaringlje, o ureditvi tekočih notranjepolitičnih vprašanj ter o v-prašanju gledie razširjenja državnozborske volilne pravice. Končno se še 'bo tudi bavil z vprašanjem glede vsebine odgovora nemške vlade na VVilsonov odgovor na papeževo mirovno pismo.
Dr. Fric Adler, »Pesti Napio« priobčuje pogovor svojega dunajskega dopisnika z zagovornikom sodr. Adlerja dr. Harpnerjem. Dr. Harpner je dejal, da je Adlerjeva zadeva zelo komplicirana, ker si nasprotujejo sklepi poslanske zbornice in gosposke zbornice glede postopanja z obsodbami izjemnih sodišč, ki niso bili do 7. julija še pravo močne. Najbrže počaka najvišji sodni dvor nato, da se zedinita obe zakonodajni zbornici. Adlerja obiskuje Harpner vsakih 14 dni. Dr. Adler je svež in zdrav in ima veliko veselje do dela.
Tedenske novice.
Častni občani. Občinski odbor Sv. Križ pri Mariboru je v svoji zadnji seji soglasno sklenil, da imenuje gg. dr. Antona Korošca, dr. Karla Versio všeka, dr. Jožefa Hohnjeca ter dr. Antona Je-rovšeka radi njihovega vstrajnega delovanja na polju J mladinskih organizacij, zlasti še kot odločne zagovornike teženj slovenskega naroda, svojim častnim občanom.
Naš cesar na rumunski fronti. Dne 4. sept. se je naš cesar podal na rumunsko fronto k armadi generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa, da s svojim posčtom počasti čete, ki so se v bojih za Maguro, Grosesti, Casinulul itd. posebno odlikovale. Vsa Sedmograška je svojega rešitelja pozdravljala z velikim navdušenjem, saj je naš cesar svoj čas kot armadni poveljnik izčistil Sedmo -graško od vpadlih Rumunov.
Odlikovani nadučitelji. Nadučitelji Sim. Gvah-te pri Mali Nedelji, Franc Lorber v Braslovčah m Ernest Slane v Petrovčah so vsled svojih zaslug za šolstvo imenovani za šolske ravnatelje.
Cesar osebno odlikoval slovenskega učitelja, Konrad Mejovšek, učitelj v Hočah, je dobil od cesarja lastnoročno zlato hrabrostno svetinjo, nekaj dni pozneje zlat zaslužni križec z meč’ in je postal v avgustu poročnik.
Vojaške oprostitve začasno, oproščenih. Uradno se razglaša:	Uslužbenci zasebnih podjetij itd.,
nadalje posamezni zasebniki, ki so kot vodilni ali drugače važni funkcionarji bili v interesu javnosti od vojaške preiskovalne komisije pri domobranskem ministrstvu oproščeni s pristavkom:	Nadaljna opro-
stitev le v slučaju nesposobnosti za službo na fronti, še morajo, ako hočejo biti še nadalje oproščeni od vojaške službe, zglasiti pri najbližji vojaški evidenčni oblasti (okrajno glavarstvo) v svrho vojaško-zdravniške preiskave glede njihove sposobnosti za vojaško službo. Zglasi i se pa morajo eden ali dva meseca poprej, predno poteče rok, do katerega so o-proščeni. Vojaške evidenčne oblasti so dobile nalog, da morajo tozadevnim prošnjam ugoditi čimpreje ter o uspehu vojaško-zdlravniškega, preiskovanja pismeno obvestiti dotične osebe, ki prosijo za nadaljno oprostitev. Prošnjam za nadaljno oprostitev je nato priložiti uspeh vojaško-zdravniškega preiskovaihja in sicer v izvirniku in ne v prepisu. Na ta način je dana možnost, da se take oproščene osebe, ki so za vojaško službo na fronti nesposobne, pravočasno Še nadalje oprostijo, v nasprotnem slučaju pa, ako so dotične osebe za vojaško službo na fronti sposobne, je omogočeno prosilcem pravočasno skrbeti za nadomestek v vojake vpoklicanega.
Konferenca radi ljudske prehrane se vrši te dni na Dunaju. Sklical jo je ministrski predsednik dr. pl. Seidler sam, ki povdarja v uvodnem poročilu, da mora vlada sedaj staviti vso pozornost na večjo produkcijo in paziti v prvi vrsti, da se pridelki pravočasno razdelijo med konsumente. Ministrski predsednik stavi na udeležence vprašanje, ali se izrečejo ža prosto nakupovanje ali za dosedanji sistem, ki bi se moral le ublažiti. Poziva navzoč^, da prosto 'govore in dajejo nasvetov. Mnogi govorniki so izjavili, da je le država v stanu pravično pridelke razdeliti; povdarjali so pa, da pride državna razdelitev le pri pridelkih v poštev, ki se ne pokvarijo lahko. Glede krompirja so se vršila še posebna posvetovanja.
Cerkvena slavnost v Celju. Piše se nam: Dne 15. avgusta sem dopotoval v prijazno mesto Celje in se slučajno takoj sestal z mojim dobrim prijateljem g. Bervarjem, ravnateljem tamkajšnje glasbene šole in vodjo cerkvene glasbe v mestni opatijski župni cerkvi Takoj me je povabil na sodelovanje za dne 17. avgusta prigodom cerkvene glasbene slavnosti rojstnega dne Nj. Veličanstva cesarja Kareta. Slovesno sv. mašo je celebriral iufulirani opat presv. g. Ogradi ob obilni asistenci pričujočih gospodov duhovnikov. Na koru se je izvajala veličanstvena orkestralna „Missa solemnis“ od Gruberja. Mešani pevski zbor od 36 moči in 8 ork. glasbenikov je popolnoma zadovoljil zahtevi dojtifene težke polifonične skladbe. Seveda pri posameznih delih bi bilo prigovoriti pomanjkljivi dinamiki, na primer pri Gloria: „.Quoniam tu solus“ boliši crescendo-fortissimo, in pri Credo: ,,Et incarnatus est“ obsežneji pianissimo itd., ali vobče se more reči, da se je izvedlo vse izborno in imenitno, kar je bilo vsem na čast. Vloge so bile koralne in pela se je tudi krasna kontra-punktiöna „Ave Maria“ od nepoznatega sicjadatelja. Posebno mi je še omeniti izbornega basista v osebi vlč. g. Ocvirka, župnika v St. Andražu pri Velenju, koji me je s svojim imenitnim in donečim glasom Še posebno iznenadit. Misom in celim glasbenim delom je prav mojstrsko ravnal g. ravnatelj Bervar , koji zna dati skladbi pravo vrednost in čar. Na koncu se ie pela cesarska himna, nakar se je množica vojaških in mestnih oblasti, druge inteligence in silna množica pobožnega občinstva pristojno razšla. . — Fr. Filip Oštir, frančiškan v Klanjcu na Hrvaškem.
Nov časten naslov. Cesar je ustanovil za o-sebe, ki si stečejo posebnih zaslug za poljedelstvo, časten naslov »gospodarskega svetnika«.
Povišanje odvetniških pristojbin. Justični minister je izdal dne 31. avgusta odredbo, ki dovoljuje za odvetnike višje pristojbine. Po tej si sme odvetnik zaračunati za zamudo £asa 25%, pristojbino kadar zapusti sedež 30%, za prehrano in manipulacije pa 50% višjo takso kot dosedaj. Za sporne zadeve do 100 K ostanejo dosedanja določila. Odredba stopi v ; veljavo Še le s 15. decembrom 1917.
C. kr. samostojni gimnazijski razredi z nemškim in slovenskim učnim jezikom v Celju. Vpiso vanje v I. razred slovenske gimnazije v Celju se bo vršilo 17. septembra t. 1. od 8—9. ure predpoldne; sprejemni izpiti v isti razred pa bodo od
9.	ure naprej. Vpisovanje učencev II.—IV. razreda bo 18. septembra od 8.—10. ure predpoldne. Ponavljalni in dopolnilni izpiti bodo tudi 18. t. m. od 8. ure naprej. Slovesna služba bo 19. t. m. ob 8. uri. Redni pouk se bo začel 20. t. m.
Umrl je v Petrogradu v starosti 77 let bivši ministrski predsednik Stürmer, ki je bil pred revolucijo delal na separatni mir med Rusijo, Nemčijo in Avstrijo.
Senzacionalen proces na Dunaju. Več dni je
trajala na Dunaju obravnava proti vseučiliškemu profesorju in sedaj vojaškemu štabnemu zdravniku dr. Braunu. Obtožen je bil, da se je dal podkupovati in da je za denar oproščal popolnoma trdne in zdraVe ljudi. Obtoženec je bil oproščen.
Razpuščen občinski zastop. Zaradi nesklepčnosti je razpuščen občinski zastop občine Vučja-ves v ljutomerskem okraju. Občinski posli so poverjeni tamošnjemu nadučitelju Francu Cvetko,
V zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano se prične šolsko leto z 20. septembrom i917.
j Wilson piše papežu. Iz Bagileje se poroča:
I „Morning Post“ javlja iz Newyorka:	Kakor je zve-
1 del list „Sun“, je predsednik Wilson svoji noti na papeža pridejal lastnoročno pismo, ki omogočuje papežu kljub formalni odklonitvi nadaljevati mirovno posredovanje. Predsednik je v Svojem pismu izjavil, da je pripravljen, sprejeti nadaljne predloge papeževe.
Drž. posl. dr. Benkovič opozarja svoje volilce, daje njegov stalni naslov: Dunaj I, državna zbornica (Parlament); volilcem je na razpolago na praznik, dne 8. t. m., dopoldne ob 8. uri v Raj-henburgu (Društveni dom), popoldne ob pol štirih v Sevnici pri g. A. Starki, in v nedeljo, dne 9. t. m., popoldne ob treh v Brežicah pri g. Zorko poleg kolodvora.
7. nemško vojno posojilo. Na Nemškem je razpoloženo v podpis 7. vojno posojilo od 19. sept. do 18. oktobra t. 1. pod istimi pogoji kakor 6. vojno posojilo. Tudi pri nas se pripravlja za pozno jesen novo vojno posojilo.
Gospodarske novice.
Oklic c. kr. namestnika na poljedelce. C. kr. namestnik grof Clary je poslal ta-le oklic: Po mesecih največjega pomanjkanja je vendar nastopil trenotek, ko dobimo sadove nove žetve, ki je pesta! po božjem blagoslovu obila. Vojaštvo in ljudstvo pričakuje željno kruha in novih sadov. Toraj poljedeljci. ne čakajte, dajte od Vašega žita, kar le zamorete dati; kajti pred vsem potrebujejo nujno kruha naši vojaki in delavci v večjih tovarnah! Oddajte hitro vaše odvišno žito na kupoval-ce žitnoprometnega zavoda. Prepričan sem, da bodete vpoštevali ta poziv in da bode štajerski kmet zvesto storil svojo dolžnost nasproti državi. Ne bode potrebno, se posluževati nasilnih sredstev in rekvizicij; ponos štajerskega kmeta naj bode, prostovoljno dati svojim držaljanom, kar potrebujejo.
Kake so letošnje žetve? Čudimo se, ko čitamo oklic namestnikov, ki trdi, da so žetve jako obilne. Kdo je zopet tako poučil gospoda namestnika? Opozoriti ga moramo, da so žetve sploh slabe, pridelkov je malo. To se mora povedati v Gradcu, da ne bode zopet na podlagi slabih raču nov velikega iznenađenja. Svarimo oblasti, da bi nakazovale poljedelcem oddajo žita in krompirja le po približni sodbi žetve. Krompirja je po nekod le dvakratna ali trikratna setev.
Živil je malo, zato konservirajte sadje! Sadna letina je letos hvala Bogu prav dobra. Obrodila so jabolka, hruške, slive itd. Potrebno je posebno letos, da si pripravimo kolikor mogoče veliko sadja za hrano pozimi in v spomladi, ko ne bo dobiti drugih živil. Ker. je sladkorja le malo, zato je dati prednost tistim konservam, ki ne potrebujejo nič ah le malo sladkorja.
Oddaja konj za poljska dela. Mariborski poljski havbični polk naznanja, da oddaja brezplačno vojaške konje za poljska dela. Več o tem med oglasi.
Cene za jajca. Urad za presojevanje cen za živila s sedežem v Mariboru je za okraje Maribor, Sv Lenart, Slov. Bistrica, Ptuj, Ormož, Ljutomer, Gornja Radgona in za Marenberg določil sledeče takozvane ravnalne cene za jajca in sicer:	Pri kmetu
na domu komad 26 v, v trgovini na debelo 10 ko- | madov 3 K 20 v, v trgovini pri prodaji na -drobno 3 j komade 1 K in posamezni komad pa 34 v.
Zasebno nakupovanje krompirja na kmetih. Štajersko cesarsko namestništvo je izdalo naredbo, s katero je prepovedano ljudem iz mest, trgov itd., ki nimajo tozadevnega dovoljenja, nakupovati med 'drugim tudi krompir na deželi, ker je krompir zasežen v prid državi. Zoper tozadevne prestopke je določena denarna globa do 20.000 K ali kazen zapora 'do 6 mesecev, vrhutega smejo orožniki odvzeti nakupljeni krompir. Nadaljna namestniška naredba določa, da se krompir ne sme poprej izkopati, dokler ni popolnoma dozorel. Kdor bi pa krompir izkopal, še predno je popolnoma dozorel, bi zapadel strogi kazni. Urad za ljudsko prehrano je uvedel po vsej državi strogo nadzorovanje vseh cest, potov in železnic, da se ta-KO prepreči nepostavno nakupovanje, oziroma prevažanje krompirja tudi nadrobno. Kdor se ne bi mogel izkazati z dovoljenjem od vojno-žitno-prometnega u-rada ali od krompirjevega nadzornika pri okrajnem glavarstvu, zapade kazni in se mu krompir odvzame, kajti za krompir veljajo od 1. avgusta nadalje ravno isti predpisi glede nakupovanja in prevažanja, kakor glede žita in stročnic. — Ta naredba je, milo rečeno, skrajno trdosrčna, kajti izdana je bila, ne da bi se bilo poprej prebivalstvo preskrbelo s krompirjem, ki je vendarle glavni živež zlasti revnejših slojev, ki so sedaj obsojeni na gladovanje!
Karte za premog. Vlada je izdala naredbo, s katero se določa, da se bo odslej naprej prodajal premog na karte. Množino premoga, katera bo prišla na osebo in na teden, bodo določile dotične okrajne oblasti. Nadalje se določa omejitev uporabe premoga. Tako n. pr. bodo odprte slad-ščičarne samo predpoldne do 10. ure, popoldne pa od 4. do 7. ure. Prepovedano je tudi kuriti v kinogledališčih, klubovih sobah, v gostilnah in v drugih prostorih, ki so za zabavo. Gostilne bodo morale biti zaprte ob 10. uri zvečer, kavarne pa ob 11. uri zvečer. Vse trgovine, izvzemši one za živila, bodo že ob 7. zvečer morale biti zaprte. Tudi v zasebnih stanovanjih bo uporaba premoga omejena in sicer bodo smeli biti zakurjeni zraven kuhinje še samo trije prostori vsakega zasebnega j
slanovanja. Zoper tozadevne prestopke so določene stroge kazni.
2ivila s kmetov se smejo prinašati v mesto. C. kr. urad za ljudsko prehrano je razveljavil one izvozne prepovedi živil, ki so jih odredila okrajna glavarstva v lastnem delokrogu. Veljavne ostanejo le one prepovedi za izvoz, ki so jih odredile deželne o blasti, osrednja mesta ali ki so izšla glasom naredb.
Rekviriranje svinj na štajerskem. Štajersko cesarsko namestništvo je izdalo naredbo, s katero je samo osebam, ki so za to pooblaščene, dovoljeno nakupovati svinje od hiše do hiše ter na sejmih. Svinje nakupovati še nadalje tudi smejo tssti svinjerejci, ki rabijo svinje za domačo rejo, toda rediti jih morajo doma najmanj dva meseca ter jih ne smejo zaklati poprej. Tozadevne pre stopke kaznuje politična oblast z denarno globo do-5000 K ali s kazn j-> zapora do 6 mesecev. Naredba stopi v velja v t» s !. septembrom. To naredbo so zopet skovali pri zeleni mizi brez kmetskih zastopnikov, zato pa je tudi — da ne rabimo hujšega izraza — presneto pametna! Le glej te: Če si kdo kupi svinjo za pitanje, da bi si jo izredil in imel doma potrebno mast, imeti jo mora najmanj dva meseca pri hiši, predno jo sme zaklati. Kaj pa če je svinja že v 6 tednih pitana in dotičniku povrh še zmanjka reje? Po namest-niški naredbi mora čakati še 14 dni, da poteče dvamesečna doba, medtem sme qjwga žival lepo stradati in se s praznim trebuhom počasi pripravljati na smrt, da si ubogi kočar ali najemnik vsled preobilne rabe masti ne bo pokvaril želodca! Pametni svinjerejci se navadno ravnajo po načelu: »Zakolji svinjo, dokler je debela!«
Oskrba s krompirjem v mestih. V mestih so preoivalci v veliki zadregi glede krompirja. Oblasti ga ne oskrbijo prav nič, sami si ga pa tudi ne smejo nositi v mesto. Meščan si krompirja pri kmetu še niti kupiti ne sme. Veliko razburjenje je povsod, ker' so žandlarji odjemali celo ženskam krompir, ki so ga prinašale z dežele v mesto v nahrbtnikih. Najlepše je pa še, da oblasti niti ne dovolijo meščanom pripeljati svojega lastnega krompirja v mesto. Uradi so počasni in še sedaj računajo, koliko bode smel vsak človek pojesti krompirja na teden. Sedaj so razglasili iz Gradca, da bi nekoliko pomirili razburjene ljudi:	Kdor je sam sadil krompir na lastnem polju
ali vzel njivo v najem, ta sme za sebe vporabiti določeno količino, katera Še pa ril znana. Za prevažanje na železnici podeli takim strankam žitnopromet-ni zavod dovoljenje samo za 50 kg do 1,0. septembra. Pozneje, ko določi prehranjevalni urad, koliko krompirja se dovoli za vsako osebo, dobijo te stranke dovoljenje, da smejo voziti krompir v mesto primerne s številom oseb v družini.
Pridobivanje municije za lov. C. kr. osrednja .rekvizicijska komisija je naznanila c. kr. poljedelskemu ministrstvu, da se je tvrdki Simon Hofman v Plznu vnovič poverilo podelovanje starega svinca v lovske šibre in to pod sledečimi pogoji:	1. Tvrdka
Simon Hofman je zavezana oddati polovico prejete množine starega svinca kovinski centrali A. G. Dunaj VII., Neubaugasse 1, v vojaške svrbe, zato pa mora prejšnje lastnike odškodovati za vsak kilogram svinca z 90 vinarji. 2. V ta namen mora tvrdka vsa--kih 14 dni predložiti osrednji rekvizicijski komisiji v dvčh izvodih seznam vsega v tem času dospelega svinca z navedbo imen in naslovov pošiljateljev; h-krati je priložiti prodajno pismo kovinski centrali , glaseče se na 50% vsega došlega svinca. 3. Osrednja rekvizicijska komisija si izrecno pridrži pravico, pregledati ta seznam in tudi morebitno odklonitev pri posameznih prosilcih, Oziroma pošiljateljih. Na enem izvodu se bo potem tvrdki naznanilo, koliko svinca se sme podelati v lovske šibre. Ta seznam se vrne s povratno pošto, če le mogoče. 4. Navedena tvrdka sme za predelavo vštevši dlovoz k večjemu 60 vinarjev za kilogram Šiber računati. Tudi mora kon-sumente opozoriti, da je maksimalna cena 2 K 05 v za 1 kilogram Šiber pri prodaji porabnikom. Zaradi predelave starega svinca imajo lastniki tega blaga s tvrdko Simon Hofman v Plznu stopiti v neposreden dogovor.
Kaj bo z vinsko kupčijo? Od vseh strani dobivamo vprašanja, kaj bo letos s cenami za vinski mošt. Mnogi želijo vedeti, ali bo vlada nastavila naj-višje cene za vino ali ne. Dosedaj še osrednja vlada ni nastavila najvišjih cen in jih najbrž tudi ne bo. Na Dunaju je dne 28. avgusta zborovala centrala za varstvo kmetijstva. Na tem zborovanju se je zastopnik vojnega ministrstva izrekel za znižanje cen. Zastopnik armadnega poveljstva je napovedal, da se bo moralo za soško armndb, ki je vsled pomanjkanja pitne vode posebno potrebna vina, dobaviti vino potom zaseženja. Obljubil je Istri boljše cene kakor lani Kako daleč bo segala rekvizicija vina in po katerih cenah, se Še ni moglo določiti. Mogoče je, da bo tudi Štajerska morala oddati večje množine vina za armado. Cene bodo baje med 2—4 K. Na Štajerskem Še okrožne komisije za preizkušnjo cen niso določile primernih cen za vino. Take cene so določene samo v ptujskem in brežiškem glavarstvu.	•
Primerni urad cen v Mariboru javlja, da so se določile cene za drože tako-le 1. pri prodajalcu od /i kg naprej prodajalna cena 2 K 20 v;. 2. pri prodaji po dekah za vsako deko 4 vin.
70 milijonov meterskih stotov krompirja letošnjega pridelka imamo v Avstriji na razpolago. Tako so izračunali gospodje pri prehranjevalnemu uradu na Dunaju še predno so kmetje izkopali krompir. Pridelek hočejo razdeliti tako-le: 30 odstotkov za seme, 10 milijonov meterskih stotov dobi ubožnejše prebivalstvo, 10 milijonov meterskih stotov dobi armada. Za ostalih 29 milijonov meterskih stotov zahtevajo a-grarci popolno trgovsko svobodo. Minister za prehrano Höfer in predsednik skupnega urada za prehrano se. na prigovarjanje socialnih demokratov u-pirata svobodni kupčiji.
Zakaj ječmen za pivovarne? Dunajski listi poročajo, da namerava vlada izdati v najkrajšem Času odredbo, s katero bo določeno, da se bo smelo od letošnjega pridelka ječmena uporabiti 40% za izdelovanje phanega ječmena kot nadomestilo za stročnice, ker jih bo letos zelo primanjkovalo, 20% za izdelovanje kavine primesi in 40% ječmena za pivovarne za izdelovanje piva. Iz teh 40% ječmena se bo baje izdelalo 15 milijonov hektolitrov piva, kar bi vrglo državi in deželam okroglo 216 milijonov K dohodkov na davkih. Ako bi se vlada res odločila do tega u-sodepolnega koraka in bi prepustila 40% ječmena za izdelovanje piva, bi bila taka naredba skrajno čudna naprarn ljudstvu, ki že sedaj vsled pomanjkanja moke umira gladu. Raje ječmen v mlin za kruh, ne pa za pivo, brez katerega Še do sedaj ni prav nihče umrl!
Razne no?iee.
Spomenik junaškemu branitelju Soče, generalnemu polkovniku pl. Boroevieu postavi „Brača hrv. zmaja“ na njegovi rojstni hiši v Mečenčanih. Izdelal ga je hrvatski umetnik prof. FrangeŠ.
Odlikovanci z zlato hrabrostno kolajno za službo v zaledju Naš cesar je določil, da se v bo doče vojaških oseb, ki so bile odlikovane z zlato hrabrostno kolajno, ne sme /več uporabljati na fronti, marveč v zaledju za izvežbanje moštva.
Vsi so spali . . . Državni tajnik Palnayai je prišel te dni v policijsko poslopje v Budimpešti, da se informira o naročenih poizvedbah po hotelih Zgodil se je pa jako mučen prizor; vsi uradniki so namreč — spali
Vojni dobički. Ogrskemu židovskemu industrialcu Manfredu Weiß so na podlagi lastne napovedi predpisali 38 milijonov davka. Ta mož menda še ne bo za konec vojske.
Izvoz zlata iz Amerike prepovedan. Angleški listi poročajo, da namerava vlada Združenih držav Severne Amerike prepovedati izvoz zlata in zlatnin iz Amerike. Od začetka vojske do sedaj se je iz A-merike izvažalo za 200 milijonov dolarjev zlata.
Usoda zvonov. „Dziennik Krakovski“ poroča: V vasi Lutognievi na Nemškem so sneli dva zvona iz zvonika, in so ju položili na pokopališče, ker ni mogel zaradi žetve noben posestnik dati konj, da bi ju bili odpeljali. Kako se je vse čudilo, ko se je naslednjega dne zapazilo, da je en zvon izginil. Vse poizvedovanje policije in županstva je bilo brezuspe šno. Ali to še ni bilo dovolj! Ko je še krožila govorica o ukradenem zvonu po župniji, je izginil še drugi zvon brez duha in sluha. Tudi po tej tatvini je bilo vse poizvedovanje popolnoma zastonj. Ta dogodek je vznemiril domačine in že se snujejo razne legende o zvonovih, ki sta na tako čuden način izginila . . .
Lakota na otoku Korčula. Zagrebški korespondenci poročajo s Korčule v Dalmaciji, da postajajo življenjske razmere na tem otoku vsak dan ne-znosnejše. Za kg koruzne moke plačujejo po 15 kron, za belo od 25 do 80 K, liter graha velja 12 do 15 K. Družina s 4 člani potrebuje na dan 40 do 50 K. Kdor nima toliko denarja, pa poginja od gladu. Stvari, ki se pošiljajo s Hrvaške na Korčulo, sploh ne prihajajo, ali pa so skoraj popolnoma oropane. Če ne pride pravočasno pomoč, bo lepega dne na otokn, čegar sinovi se bore kakor levi za »domovino«, vse mrtvo.
Pridelovanje prave kave v Slavoniji. Že pred leti so začeli v okolici Vukovarja v Slavoniji gojiti pravo kavo, kateri ondotno obnebje in zemlja dozdevno prav dobro ugajata, kajti kavina zrna so lepa, težka in zdrava, le nekoliko drobnejša so od onih, ki se jih uvaža. Ker so se ti poskusi izborno obnesli, bodo začeli v večjem obsegu.s pridelovanjem prave kave.
Pariški časopisi. V Parizu izhajajoči časopisi imajo velike, nekateri celo ogromne naklade. Lista „Petit Parisien“ se tiska vsak dan 2,500.000 izvodov, „Matina“ 1,870.000, „Journala“ 1.400.000, „Petit Jour-nala“ 1,050.000, „Echo de Paris“ 800.000, „Intrasige-anta“ 350.000, „Želaira“ 150.000, „Humanite“ 130.000, „Homme Enchaine“ 110.000, „Figaro“ 55.000, „Rapel“
60.000	itd. Veliki listi so tudi „Temps“, „Journal de Debats“ in „Oeuvre“, ni pa znano, v kolikih izvodih izhajajo.
P. n. župnijski uradi se uljudno “rosuo, da takoj naročijo spovedne in obhajilne liste za leto j 1918 in druge potrebščine, ker ob novem letu jim na j noben način ne bo mogoče pravočasno ustreči radi | pomanjkanja delavcev, plina in sirovega olja. Naro- < čite torej takoj 1 — Vodstvo Cirilova tiskarne v M a- | riboru.
Kristus na fronti! Strašne vojske še vedno ni konec. Naši možje in mladeniči morajo Daprej krvaveti, v vednih smrtnih nevarnostih prenašati j grozne duševne in telesne muke. Kdo jih naj gre j tolažit v teh najbridkejših urah njih življenja? Po- j šljite za njimi na fronto Kristusa samega v tolažbo! To storite, če jim naročite knjižico »Nedelj ski in prazniški evangeliji z razlago in opomini, spisal dr. M. Slavič.« Kristusove besede sv. evangelijev s primernimi navodili in pojasnili so jim najprimernejše hladilo za njih upa in miru potrebne duše. Lepa knjižica, povsod z velikim odobravanjem sprejeta, stane s poštnino vred 50 v dobiva po »T i s k a r n i sv. riboru.«
„Božja pot na Svete Gore“.
nik, ki poleg lepih molitev tudi vsebuje kratko zgodovino »Božje poti na Svete Gore«, se je v kratkem času močno priljubil nafemu ljudstvu, zlasti romarjem na Sv. Gore. Ker bo tudi letos, kakor vsako leto, običajno romanje iz Slovenskega Štajerja na Sv. Gore pri Sv. Petru blizu Sotle, zlasti dne 6., 7. in 8. septembra in v naslednji osmini, bodo romarji imeli priliko si ta molitvenik kupiti pri župnijskem uradu Sv. Peter pod Svetimi Gorami.
Bogomila. Nove molitveno bukvice za slovenska dekleta. Ta molitvenik se je s.ovensV m dekletom silno prikupil in je bila prva izdaja v neitaj tednih popolnoma razprodana. Na stotine deklet je še hotelo imeti to knjigo, a je ni bilo več dobiti. Zdaj je pa knjiga zopet v novi izdaji izšla m se lobi nekaj sto izvodov v tiskarni sv. Cirila v Mariboru v treh raznih vezavah, vse z zlato obrezo, in ivcer po pošti poslana p6 K 2.20, K 2.60 in K 2.80. Dekleta, sezit* po tem molitvenika!
Cirila
ter se v M a-
Ta lični molitve-
„Straža“ stane za celo leto 10 K, za po! leta
5 K in za četrt iela 2 K 50 v. Kdor še ni po ravnal dolžne naročnine ali še naročnine za drugo polletje ni obnovil, ga prosimo, da to takoj stori. Kdor hoče nabirati nove naročnike, mu pošljemo položnice. Denar se pošlje na naslov:
Upravništvo lista »Straža« Maribor, Koroška ulica št. 5.
ltopi«L
Maribor. Dne 4. septembra je po daljši bolezni umrla gospa Nma Ferk, vdova leta 1915 pri Sv. Barbari umrlega slovenskega zdravnika dra. Ferka. Pogreb se je vršil v petek dne 7. sept. popoldne na mestno pokopališče v Pobrežju. Svetila ji večna Inč!
Sv. Lenart v Slov. gor. Gospodarsko pomožni urad za sodni okraj Sv. Lenart (načelnik: okrajni sodnik dr. Ilaunig) v Št. Lenartu naznanja še enkrat, da sprejema prošnje ob delavnikih samo popoldne od 2—5. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 11—12. nre dopoldne. Ob delavnikih se dopoldne ne uraduje in se občinstvo prosi, <V -e potem ravna.
Št. Vid pri Ptuju. Ant. Kmetec ne prud uje več Gospodarja in Straže, temveč se oba lista do-b ta v trgovini g. Tombaha.
Iz ormoškega okraja. Nekje je selo ali vas. Do imena nam ni, ker se gre samo za dejstvo in za les-nico. Tam županuje že nekaj let mož, ki je, kot pravijo, premožen in da sedanjih vojnih razmer glede prehrane Še ni čutil v najmanjši meri. Bodi to prav, če se mu godi diobro, a to ni prav, da se ta župan iz nas revnih slojev, ki moramo drkali za hlebčkom kruha ali za trohico moke, čez strn in drn, norčuje ter kaže s tem, da nima srca za ubogega trpina. A najbolj žalostno pa je to, da se tudi njegova hči ravna po njem. Kaj naj poreče človek k njenim besedam: „Najbolj me zanima in interesantno je gledati v nedeljo pri cerkvi izstradane obraze naših siromakov!“ Svarimo jo resno pred takimi in enakimi opombami, očeta-župana pa pozivamo, 'da prepove svoji hčeri taka razodetja njenih čustev, sicer smo primorani z imeni na dan!
Slov. Bistrica—Maribor. Začetkom vojne so »e pri v sek sodnijah ustanovili na ukaz pravosodnega ministrstva gospodarsko-pomožni uradi, da pomagajo ženam vpoklicanih vojakov z 'dejanji in nasveti, posebno pa s prošnjami za dopuste, oprostitev in podpore. Kako potrebni so ti uradi, se vidi posebno na mariborski sodniji, kjer vsako soboto in sredo
ljudje kar oblegajo pisarno voditelja g. svetnika Stergarja; nadsvetnik Detischegg (DetiČek) je prejel tudi izredno visoko odlikovanje za zasluge okrajne sodnije. V Slov. Bistrici pa je načelnik gospodars-ko-pomožnega urada notar dr. Wiesthaler, kt je že pred štirimi meseci nekako čudno, skrivnostno izginil iz Slov. Bistrice, tako skromno in tiho deloval, da, so vsak teden prihajali ljudje iz bistriškega pol-okraja na mariborsko sodnijo iskat pomoči za nadloge, ki jih jim je prinesla vojska; do zadnjega časa namreč ni nihče vedel, da imamo tudi v Bistrici tak pomožni urad. Mnogo se jih pa je zateklo k raznim nemčurskim in zasebnim zakotnim pisačem, ki uporabljajo to ugodno priliko , da izžemajo od ljudi zadnja jajca, krompir, fižol in drugo in povrh tudi še zaračunijo za vsako prednjo višjo plačo, kot kak dvorni advokat na Dunaju. Ce gospodje ne bodo bolj pazili na svoje uradnike, si bomo to pestro družbo o priliki natančneje ogledali. Za danes pa sporočamo vsem, ki imajo svojce pri vojakih, da jo prevzel sedaj vodstvo gospodarsko-pomožnega urada v Slov. Bistrici sodnik dr. Fohn, kateri bo torei napravil v imenu tega urada vsakemu zastonj prošnjo za podporo. zvišanje iste, za vojaški dopust, oorostitev in drugo.
Dobrna. Gospa Frida Melichen nam z ozirom na naš zadnji članek o dobrnskih razmerah piše, da ni res, da bi bila ona dobila za mesec avgust 200 kg sladkorja. Dobila je dne 28 julija 10 kg in 20. avgusta 25 kg sladkorja in ne dekagrama več. Pač pa je dobila g. Marija Haas dne 28. julija 300 kg in dne 10. avgusta zopet 3C0 kg sladkorja. Rejnici na ljubo naše tozadevno poročilo lojalno popravljamo, ker nočemo nikomur delati krivice.
Zadnja poročila došla v peti dne 7. septembra.
Hajiiovejte avstrljsk®
mmđm# porottilo.
Dunaj, 6. septembra.
Italijansko bojišče.
Včeraj pred 12 dnevi so začeli Italijani z velikim, po načrtu izvršenim napadom na goro Sv. Gabrijela. Mogočne množine topov in metačev min so skozi mnogo ur združile svoj ogenj proti našim postojankam v višinah. Na ozkem prostoru je naskakovala infanterij-a najmanj osmih italijiajnskih brigad. Predvčeraj je dosegla borba vrhunec. V boju, ki je valovil semtertja, je vršac gore menjal večkrat svojega gospodarja, toda veselje po senzacionelnih uspehih koprnečega sovražnika je bilo prenagljeno; požrtvovalna vstrajnost naših Čet je zmagala. V hudih protisunkih smo napadali sovražnika ter mu iztrgali mimogrede pridobljeno ozemlje. Včeraj o -poldne je bila gora ’Sv, Gabrijela zopet popolnoma v naši oblasti. Zvečer je bil močen sovražni napad krvavo odbit. Zbiranje i-talijanskih čet v dolini svedoči, da še bo prišlo do n adalje ih bojev.
Vzhodno od Gorice smo sovražne delne napade odbili.
Na južnem delu kraške gorske planote je bitka trajala skozi celi dan. Italijane smo vrgli iz njegovih najprednejših jarkov. Naša hrabra infanterija je v zavzetih postojankah zmagonosno v-strajala zoper vse sovražne poskuse, d!a bi popravili svoj uspeh z močnimi napadi.
Število 'dne 4. in 5. septembra na tem boinem ozemlju vjetih sovražnikov je naraslo na 160 častnikov in čez 6300 mož.
Trst je bil zopet cilj dveh italijanskih zračnih napadov.
Vzhodno bojišče.
Na fronti armade generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa opetovano živahnejše bojno delovanje.
Iz nemškega uradnega
poredila«
Berolin, 6. septembra.
Francosko bojišče.
V Flandriji močni artilerijski boji zlasti med kanalom Ypern—Comines. Angleži so na črti Poet* capelle—Zonnebeke napadli dvakrat z močnimi Četami nemške postojanke. Vsi napadi so bili brezuspešni.
Na Črti Laon—Soissons in na vzhodnem delu Chemin des Dames živahni artilerijski boji. Zvečer je po hudem bobnečem ognju napadala francoska infanterija nemške postojanke južnoza,hodno od Parny —Filain, toda bila je odbita.
V	Champagni je bilo bojno delovanje prav živahno.
Pri Verdunu in na vzhodnem bregu reke Može huda artilerijska borba.
Vzhodno bojišče.
Na severni in na severovzhodni fronti se umikajo Rusi z vso naglico. Ob reki Dvini je sovražnik z všo naglico zapustil svoje močne postojanke. Posedaj je bilo vjetih 120 častnikov in čez 7600 mož, v-plenjenih pa 180 topov, 200 strojnih pušk in veliko drugega vojnega gradiva.
V	gorovju pri mestu Foksani je bil odbit ru-munski sunek.
Macedonsko bojišče.
Med jezeroma Prespa in Dojran so bili odbiti sovražni sunki.
Nemško vojno brodovje v nalivu
Rige.
Iz Petrograda se poroča:
Po padcu Rige je vdrl oddelek nemškega vojnega brodovja v zaliv Rige, kjer sedaj od morske strani obstreljuje rusko pomorsko trdnjavo Dünamünde. Padec trdnjave je neizogibljiv. Ruske vojne ladje so brez boja zapustile zaliv.
Klevetnikom češkega naroda,
Poročilo vojnega tiskovnega urada z dne 6. L m. poroča, da sta se v zadnjih ofenzivnih bojih v o-zemlju Grmade razven našega slavnega polka štev. ‘47 odlikovala posebno še pešpolk štev. 11 (dopolnilni okraj Pisek) in štev. 28 (dopolnilni okraj Praga). — To je treba zabeležiti zaradi klevet, ki jih prinašajo Nemci in nemškutarji proti Cehom.
Raz pu st n e m šk e ga: parlamenta,
„Bayrischer Kurier“ javlja, da se v merodajnih krogih igrajo z mislijo, da hi razpustili nemški državni zbor.
Vest ni neverjetna, kajti različni mogotci se bojijo ljudske sodbe. Toda igra je nevarna, ker bi v sedanjem Času absolutistični poizkusi uplivali tudi: na fronte.
Pomorska bitka ob danski obali.
Dne 1. septembra je prišlo pred Horns-Riffom? ob danski morski obali do pomorske bitke med Angleži in Nemci. Bitke se je udeležilo 14 angleških in 4 nemške vojne ladje. Angleškim vojnim ladjam se je posrečilo pognati vse štiri nemške vojne ladje na plitvine ob obali. Nemške vojne ladje, takozvani iskalci min, so izgubljene. Visoki morski valovi pljuskajo Čez nje. Od posadke nemških vojnih ladij se je-rešilo 100 mož na dansko obal, ostali del je pa uničen.
Za narodno ujedinjenje. Pod tem naslovom objavlja poslanec dr. Ivan Krek v »Hrvatski Državi« članek, v katerem pravi: Pomni Slovenec,, Hrvat in Srb, da si sin enega slovanskega naroda na jugu Evrope in da ti zavesti tega jedinstva: ne more vzeli nikdo, ako si ga sam ne daš vzeti. Pomni, da si majhen, s separatizmom pa postaneš še manjši. Separatizem ti je zapreka kulturnega in ekonomskega razmaha v veliki beli svet. Pomni: narodno življenje brez državnosti ni mogoče. Beseda o ravnopravnosti je stara. Ž njo* se je varalo mnogo ljudi; realnost pa je dokazala, da ni ravnopravnosti brez svobodnega, samostojnega državnega razvoja. Narodna avtonomija brez državnosti nima življenske moči. Zato pa: Ujedinjenje in ujedinjenemu narodu jedinstveno, samostojno svobodno državo! V obeh deklaracijah (dunajski in zagrebški) čitamo kot dodatek: pod: habsburško lolarinško dinastijo. To ni le priznanje, nego je tudi apel v najčistejši nameri.
Trdmrofri nčonop zdrav in močan’16 let star>
iigUxuAl UuCIluu vešč v govoru in pisavi slovenščine in nemščine, ki se je že pol leta učil v mešani trgovini, a je moral nadaljevanje pouka vsled smrti gospodarjeve predčasno prekiniti, želi vstopiti za trgovskega učenca v kaki mešani trgovini, kjer bi bil, razven obleke, preskrbljen z vsem potrebnim. Ponudbe na naslov: Frančiška Kovačič. Maribor, Nadvojvode Evgena cesta štev. 2.
IZDELOVANJE
raznovrstne - -cerkvene oprave, kot oltarjev, kipov,, vojmh spominskih ptašč, kakor tuđi -prenovi je nje istih ohramte po končani vojski na temu slovenskemu umetniku-podobarju in pozlatarju
Iwanti S s je
Maribor, Reiserjeva. ulica št. 26.
Brsolavtsi CSriSmra ftetatnra
Maribor
vs» a®kar*k«> »trckft spaöajofi» d«Ia feakor;
■tiiscite'i- knjigtr. - broiure, stenska *r <3!ng« kaUMlari*.
%m Ti &sj>«ssi*	m mk^msks lutk» s teste, stoto »K
mitfrm njkw», and»« «witk* & naüuwaa gtera to* nun« «e»aaöa* m$«m h,- '!mw e-Mhmk», lotete® is faijre Kraste' ay«ÄB* isrWr#, «Mwdk, s», j»? -MgüttM, plačila» predpis», prejemaš petriä» M Z« «Jmnfi» š» tog«»«* pisan, wwitk«, «krriais*, «šteta», «paste«, snalm, ««sik*, &&-
rice aKstoroieSj («tek» ta tepah« s into » tirojptamte Mm».
pmct&Bie*, smrngs ta draživa: pnsril», sapteife«, pristopal»» n ajpras-jtaa», J«ai» porodila, nteaslra «aišjjulk*, draStr*»* stmk*, nUt tal
Trgovina tiskarne sv* Cirila
MARIBOR, v fasbrsl Idi! H@s'-0lka cesta štev. §
pripMod* «*®|* rat&a misg» raza«#» paptoj«, pswsaikoT, pore», feups «a seww«ii», nial»ike*, m&ric, kasstoaeko», toblie, draü, wrcSkcv vsta» i« fe«tlh, ♦ n*s relškcjrtth), w*»«sltHi fctyig, notieev, ftoMMg* p*$*3j* »	is Ekadjsto, r&«fk*6t.Sc, tei, — Svoto podoba («mk, _ vs-
Uk* š» «U®*«»}, nwy«la v«eh •»■aifteortL, ««Htnaiki, mehek!, mftišjtM, IkapdBnš. -- BwMS&üijss sa urad» la d*. — PoBtražfes to&sa ia soHću.

Oddaja konj za poljska dela brezplačno!
Vpraša se naj pri Ersbatt. FHR. 28, topničarska vojašnica v Mariboru, Objekt VIII, II, nadstr. soba št. -49.
HRASTOM LES,
DEBELI
predaja Kmetijska zadrega NA CVEtttJ PRI LJUTOMERU. • *9*
čebele in čebeljujak
z vso opravo vred, torej tudi čebelo, tudi same parne kupi župni oral Brezno nad Mariborom.
Družinska bila v Žalen pri Celja enonadstropna z vrtom, električno lue;o i. t d. pripravna tudi za trgo-ino v prav dobrem stanju Be po vred« osti proda. Poizvedbe Celje Eoseggerring 7. tt. nadBtr. drsno.
Općinska Štedionica
u Drnišu (Dalmacija).
Hranilne vloge koncem 1.1916. K I S 87,688 37
Rezervni zaklad	95.180 92
Obrestuje hranilne vloge koncem vsakega polletja s
brez odbitka.
Proda se hiša s S sobami z ali brez hišne oprale, kl»t, svinjski hlevi g snnjimi, drvarnica, vrt z& zelenjavo, lepe vinske brajde, dobra pitna voda, Vg« novo pozidano iav dobrem stana. Naslov: Marimheitn Poljčane št. 63.
Kobila z žrebetom vred, 9 let stara, na prodaj, v Orehovi vasi št. 5, p. Slivnica pri Mariboru. 64S
Pomožnega pisarja išče okrajna sodnija v St. Lenartu v Sl gor. Nastop 1. septembra t, 1. Zdajna mesečna plača okoli 50.— K. Prednost imajo strojepisci.
„Enonadstropna hiša, na najlepšem prostora ličnega trga na Spodnjem Štajerskem, ob železnici pripravna za vsako obrt, se proda pod ugodnimi pogoji. Zraven hiše vrt in hlevi.“ Hranilnica in posojilnica v Sevnici.	7 -
Kupim kostanjev in hrasto? les, kumno, janež, lepe suhe gobe, češenj, maline, ostrožnice, borov nice črne, borovnice rdeče (Prei-selbeer), melišno štugo, zrelo črno brinje, orehe, suho sadje in vse drage reži po najboljši ceni. Ivan Kopušsr, trgovec in gostilničar v Šoštanju.	60S
Dijak spodnje gimnazije se sprejme na stanovanje in hrano pri slovenski obitelji. Domkogelgasse št. 2 pri vili AIvris,
Maribor
Na prodaj V Gaberju pri Celju lepa, dobro riđana hiša, še davka presta, z lepim vrtom. Cena 11.000 K. Dopisi : G. Kompan, davkarija Celje
z lepimi prostori Narodni dom v Slov. Gradcu se da v najem z 1. oktobrom. Natančne pojasnile se izve pri Jožef Druškoviču, trgovcu v Slov. Gradcu.
Vila,
ali vili pod baa hiša z vrtom vred, mariborska okolic», cena okrog 25.000 K se kupi takoj. Pen ■ dbe pod „Vila“ na upravništvo lista.
Vojak želi stanovanje v Mariboru pri boljši družini, hrano Si-ojo;
samo za kuhanje prosi. Ponudbe n» nptavništvo.
11 OJ
ks o
Ceirlii
niiair spodnje gimnazije se sprejme na sta-LJ!J€IA novanje in hrano. Naslov: Sodnijska ulica štev. 11, I. nadstropje, Maribor.
„Panorama-International“
Karibov, Gr&jßM trg Stay, 3 graven gostilne „k črnemu
©rin“ se pr poroča na obilen obisk Oiprto cel dan. Vstopnina 80 v. otroci 20 v. Predstava traj* 24 im »at. vojni dogodki iz vseh bojišč, pokrajine weh dežel celega svata v nrravni velikosti, slikovite in re-sa-čse. Z» malo denarja :n malo izgubo časa se vili mnogo zanimivost celega sveta. Kdor si «nkrat ogleda „Panoramo“, pride zopet, ker sc vedno nove predstave.
Občina Drniš jamči za varnost s celo svojo davčno močjo in z vsem svojim premoženjem, vrednim
x S«®«ralraif podplati)
okova», znotraj
naj boljke kak kožah« vio®.
Eli
Hranilnica je pod državnim nadzorstvom.
Zavod uživa pupilarno varnost ter se vsled tega l sprejemajo tudi vloge mladoletnih, širotinskih in i cerkvenih zakladov.
Poäeljnjs amaftizacijsko MpMaraa posojila p» S %.
Naročajte, priporočajte, podpirajte v prvi vrsti svoj list v Novem mestu
Dolenjske
vsi dolenjski rojaki, ki živite na zelenem štajerskem Naprej plačana letna naročnin« 3 krone
Koslaniet les
In «inrrbov« sliorfe
kupi vsako množino p© najvidjih cenah
lakob Wreck©*
'2 6.2«
29 —.34 35 -38 39 —41 42—46
a*1“ Za pristnost .in izur se jamči y nolnem obsegn.
bela, rešaf® in irns
(dalmatinska) od 56 1 naprej po povzetju prodaja in razpošilja tvrdka F. CVITAlilC vdova If MARIBORU,
Šolska ulica št. 5.
VINA
Pošiljanj« po pošti. Povzetje Zamenjava d?v«l)«B&. Poštnina in stroški pošiijauja do 5 kg 1 K 4v v.
*1. S-e hram, 'Maribor ob D, w
GOSPOSKA ULICA.
Goričar & Leskovšek
===== Celi« =
ffUritior,	culic« fttov. 8.
trgovina s papirjem, pisalnimi m risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX po raznih cenah. XX Im pestSIraiJarie:
Papirnate ser vijete vsled novih predpisov namestnije v Gradca po zelo nizkih cenah.
88t


#«

Tisk	-----
»MN*
ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
^®sis*sigü *	summmmm
prejete Iraiüne rleie sl fiilega, ii jii ikmhg« p
4°lo».
Z» nalaganje denaija po pošti so?ma raspala gopo-loiniee c. kr. poštne hranilnice o« Dunaja št. ©8.465.
ISntiii davek plačuje zadruga saas
Poseiii« ctal«
članom aa vknjižbo, na poroštvo in zastave pod zel® ugodnimi pogoji. Vknjižbo in druga zemlfekäjiMa izpeljav® izvršuje posojilnica sama brezplačna; stranka plača le kolek®.
Uradno
vsak delavnik ®d 9. do 12. are dopoldne.
„Hotel Bdi volGraika Ccosaria Villoma) costa it. 9.
Spodnještaj. ljudska posojilnica v Mariboru
reg. zad. z neom. zav.
Hranilne vloge
1 4‘/,*/f Obresti se pripisujejo h kapitelu bi se njih obrestovanje kaj prekinil«.
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 47,•/„ proti trimesečni odpoTedi 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne Za nalaganje po poiti so poštno hraniline položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
Pn^Olil/1 cp rićlITlin *e ^anom tn sicer: na vknjižbo proti pupilami varnosti po 5V4%i na vknjižbo sploh po B'/,*/i» n» vknjižbo in poroštvo po ««vlJtlCl 016 UdJaJU B’/.Vo in na osebni kredit po 6°/o- Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke.
1 TrüHtlO 111*0 80 vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema ^ 4 llitllv Ul V in izplačuje denar.
POlvIStlllvI RO H žileti fl ™ prošnje prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Ujaouua 9K uajaju	DOC- Posojilnica Ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. ~&a
Stolna ulica 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo.)
KUPIM
vsako množino ja Isolk tudi za prešanje po postavno določenih cenah.
Za vsako župnijo v okrajnem glavarstvu Maribor in Ptuj se iščejo tudi zanesljivi nakupovalci proti dobri plači.
FR. KREPEK,
poobla§čeni nakupovalec sadja.
Sv. Lenart v Slovenskih göricah»
Naznanilo.
•
Na podlagi naredbe c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 17. maja 1917 drž. zak. list štev. 221 smejo sadje nakupovati samo tisti, ki imsjo tozadevno dovoljenje od urada za zelenjavo in sadja v Gradcu, oziroma ki so v to pooblaščeni.. Vsaka druga nedovoljena nakupovanja oziroma prodaje sadje se strogo kaznujejo. Dolžnost poobla Sčenega nakupovalca za sadje je, da vsako neopravičeno kupčijo s sadjem takoj naznani na imenovano mesto. Za okrajna glavarstvo Maribor in Ptuj ima polnoveljavno pravico nakupovanja sadja v vsaki množini gospod Franc Krepek pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, kamor se naj naslovijo tozadevni dopisi. Župani mu naj gredo na roko ter naj ljudstvo o tem opozorijo. Cene 25 v ozir. 30 v, sadje za prešanje in od 44 v do 75 v ozir. 85 v, drugo lepo mešano, ali izbrano prvovrstne sadje na kolodvor postavljeno.
FRANC KREPEK.
Ure! Ure!
7.XKK
V veliki izbiri In ne nizkih ceweii«
Za vsako uro s® jamči’
Preakyske ore, Sohafhaus»ai., Zenith, Omega, Etenu Očala: Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
m
BEGUNCEM. INVALIDOM
revnim slojem, kakor tudi šolski mladini se nudi posebna prilika z nabiranjem in sušenjem sedaj zelo potrebnih zdravilnih zelišč, priti do postranskega dobrega zaslužka. Natančna po a snila d»je
tvrdka R. Lukmanu, prej Jos. Leuz nasL v Ljubljani, Ahacljeva cesta št 10. v bližini sv. Petra cerkve
Vinski kamen,
suhe göbe, kmuno, med, vosek, sveže in suh® sadje, smrekove storže, sploh vse deželne In gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste praznih vreč kupi vsako množi e«
veletrgovec ANTON KOLENC, CELJE.
rPenzijonist
samec, 180 K mesečne pokojnine, išče mirno in pohlevno kmetsko malo družino, da bi imel pri njej hrano in stanovanje do smrti, v prijaznem kraju in ne daleč od farne cerkve. Plač - bi dobro na mesec in pomagal včasih tudi delati. Ponudbe se prosi na upravništvo „Straže“ pod „Mirna hišica“.
Posestvo se kupi.
V bližini Celja se želi kupiti majhno posestvo. Ponudbe na naslov E, K. Celje, poStnoležeČo.
Hiša se odda v najem.
Na Ptujski gori (najbližfla železniška postaja SterntaJ ) z vsakdanjo voznopoštno zvezo se odda v najem hiša v lepi, solnčni legi z dvema so-borna, kuhinjo, podstrešjem, zelen jadnim vrtom itd. od 1, septembra 1917 naprej pod ugodnimi pogoji.
Povprašati je v upravništvu Straže.
Edina šiaferskm steklarska narodna trgovin«
m debelo!
Na
• ••
090
FRANC STRUPI
Graška cesta
priporoča po aajnlžjih cenah svojo bogato zalogo stekleno eolanasie posoile, svetilk, ogledal, vsakovrstnih Sip ia el podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri «orkvah ha
Najsdllđnefša lit točna postrežba.
CELJE
s»
Ustanovljeno I 1893.
Ustanovljeno I. 1893.
Vzajemno podporno društvo
v Uubliani
5 garnitur za dekleta
in sicer ena majhna cmera za knjige, pisalna miza in tabla ia orehovega lesa a krasnimi cvetli-cami z ▼ les vžganimi slikami takoj proda podobar Albert Lešnik, Maribor, Wiesengasse št. 2. pri mestnem pokopališča. Naprara okvirjev za pod.be vseh vrst.
p«Qjg Bureš
urar, zlatomer In očalar,
TeptMm usta 39. Prii urar id ylaihlodvMi
a SUHE GOBE (JURČKE)
4 kupuje v vsaki množini in po najvišjih cenah
$ M. RANT, KRANJ,
naj večja eksportna tvrdka suhih g©h.
resistrevans zadrug« a ometenim lamstvem.
De voltu!« Hanen« posolile proti Boroitv u, ssil&vi iivl!en|fhlh polk« posestev» vredne sinih ptplriev eil aeznembi na siitlbeite prejemke.
Vračajo se posojila v 7 */„ 15 ali 22 V« letih v od-sslsJh ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor želi posojilo, naj se obrne na pisarno v Ljubija«, Korgresnitrg žt. 18, ki daje vsa potrebnaTpojasnila.
Zadruga sprejema tudi hranilne
vlog® in jih obrestuje po 47*%*
Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848.40 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezenluje jamstveno glavnice za 6,089.850 kron.
Deklico ozir. študentko cd 10 let naprej sprejmem k svoji 11 letni hčerki v Maribora. Volksgarten-strasse 22 na stanovanje in hrano, psd strogim nadzorstvom Ponudbe na gospo Ziaauer, Sv. Jakob
v Slov. gor.
fino
belo (tudi za 8V. maše), rdeče in črno dalmatinsko od 56 litrov naprej razpošilja pe povzetju
A, ©SET
p. GUSTANJ, Koroško.
GOBE -
lepo posušena kupim tudi letos * vsaki množini. V prvi vrsti »Sc-Isto®	®M tor«'**
Se, potom lesidfce £•	$*»
Prosim sušiti in ponuditi ssxuo tak® vrste prstih got»- W jih poznate kot sssStiis©. — Hues®}? StaröyaSnlk, akapsrt gab v Konjičak Štajerske.	88S

^isajžnik: Konsorcil „-Strafft-*
Olgovum! •unadBik:/ yetoskv
j-tUJjiu«
ffi** tiske-mr «v,- Otrli« v MurlBo*«.