PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
JL	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 227 (13.165)
Trst, četrtek, 13. oktobra 1988
Glasovanje, ki bi moralo biti včeraj, so odložili
Prostim strelcem so ure štete Danes odprava tajnega glasovanja
Tajno glasovanje bo ostalo v veljavi rned drugim za zakone, ki zadevajo jezikovne manjšine Težavna naloga predsednice poslanske zbornice Jottijeve, ki bi bila skoraj ob funkcijo
DUŠAN KALC
RIM — Parlament je tudi včeraj doživljal silno razgibane ure. Spopad med vladno večino, ki se trmasto in odločno zavzema, da bi čimbolj omejila možnost uporabe tajnega glasovanja pri parlamentarnih odločitvah in s tem onemogočila proste strelce, ter opozicijo, ki se prav tako odločno in trdovratno bori proti tej nameri, je včeraj morda dosegla svoj višek. Potem ko so se v palači Montecitorio ves dan vrstile seje, pogajanja, srečanja, tiskovne konference in vsemogoče izjave, se je v napovedani popoldanski uri vsa razprava dokončno preselila v dvorano. Kakšen bo dokončni izid glasovanja o tajnem glasovanju pa bomo videli danes. Opozicija je namreč potem, ko so propadli vsi njeni poskusi, da bi v tem maratonskem in uničujočem spopadu vendarle iztržila nekaj več, začela z zmerno obstrukcijo. K razpravi sicer ni prijavila vseh svojih poslancev, kot se je zgodilo predvčerajšnjim, kljub temu pa jih je bilo na seznamu okrog petdeset. Računali so, da bo za glasovalne izjave potrebnih kakih deset ur. Pozneje pa so se dogovorili, da odložijo sejo na danes in da govori samo eden za skupino.
Prvo dejanje včerajšnjega spopada se je začelo v odboru za pravilnik, ki naj bi spet pregledal in popravil osnutek zaključnega dokumenta, o katerem naj bi se skupščina potem izrekla. Po štirih urah ognjevite razprave je bilo končno izdelano toliko pričakovano besedilo, ki pa se bistveno ne razlikuje
od prejšnjega, kar je le še podžgalo razburjenost opozicijskih strank. Odpravljen je bil le tisti stavek, ki je določal različen način glasovanja v dveh vejah parlamenta. Pa še eno spremembo so vnesli, ki bo predvsem zanimala našo narodnostno skupnost. Na predlog demokristjanskega poslanca in člana odbora za pravilnik Usellinija bodo tajno glasovanje ohranili za tiste zakone, ki zadevajo jezikovne manjšine. Za vladno večino je torej problematika manjšin tako delikatna, da je ni primerno obravnavati z javnim glasovanjem, prosti strelci pa očitno pri tem niso važni!
Bolj kot o samem dokumentu pa se je v odboru za pravilnik vnela razprava o tem, kako naj se o dokumentu glasuje: ali naj se skupščina izreče o celotnem dokumentu, ali pa o posameznih členih. Večina je bila odločno proti tej drugi varianti, ker se je bala, da bi bila na kakšnem od šestih členov poražena. Predsednica odbora Jottijeva se je zavzemala za to, da bi volili po posameznih členih ter se pri tem sklicevala na dva precedensa. Tedaj pa je nastopil socialistični predstavnik Labriola in izjavil, da bo njegova stranka v tem primeru sprožila krizo predsedstva zbornice.
Po vsem tem dogajanju na seji odbora in po silovitih reakcijah, ki so ji sledile, je zavladalo za popoldansko plenarno sejo poslanske skupščine še večje pričakovanje. Dvorana se je napolnila in završalo je kot v panju. Na tribunah za tisk ni bilo najti prostora. Zabrnele so snemalne kamere vseh televizijskih
postaj. Trenutek je bil slovesen in dramatičen hkrati. Vladna večina in opozicija si še dolgo nista stali nasproti v takšnem vzdušju napetosti. Nihče pa ni v tistem trenutku vedel, kako se bodo stvari zasukale.
Glavni protagonist je bila tudi včeraj predsednica Jottijeva in njeno delo res ni bilo lahko. Še zlasti ne, ker je kot članica KPI, a v svojstvu predsednice zbornice, nastopila proti svoji in drugim opozicijskim strankam, ki so zahtevale vse mogoče, od prekinitve in odložitve seje do novega sestanka odbora za pravilnik ter načelnikov poslanskih skupin. Najglasneje pa so zahtevale glasovanje dokumenta po ločenih delih. Tisto, kar je dopoldne zagovarjala v odboru, je Jottijeva zvečer požrla. Zavrnila je vse zahteve opozicije, glede načina glasovanja pa je odredila, da se o tem izreče skupščina sama z javnim glasovanjem. Prevladala je seveda večina.
V vrstah večinskih strank je kljub temu zavladalo precejšnje zadovoljstvo. Zaznali so, da so pred veliko zmago, čeprav bodo morali nanjo počakati še nekaj ur. Njihove vrste, ki so bile v prejšnjih dneh zelo zrahljane, so se na koncu vendarle strnile. K temu so veliko prispevale tudi De Mitove grožnje, da bo prisiljen odstopiti, če ne bo prodrla ukinitev tajnega glasovanja. Tudi te grožnje je opozicija ostro obsodila ter jih označila za protiustavne. Za popolno zmago pa bo večina vsekakor potrebovala 316 glasov, kar kljub vsemu ni ravno enostavna naloga. Morda se v teku noči kakemu skesanemu prostemu strelcu spet prebudi strelska strast...
Zaporni nalogi za umor Ruffillija
FORLI — Namestnik državnega pravdnika iz Forlija Roberto Mescoli-ni, ki vodi preiskavo o umoru senatorja Roberta Ruffillija je zahteval od preiskovalnega sodnika Gabriela Fer-rettija, naj izda 14 zapornih nalogov na ime domnevnih članov Rdečih brigad.
Po še nepotrjenih vesteh, naj bi vseh štirinajst članov celice, ki je izpeljala atenat na senatorja Ruffillija, spadalo v skupino 32 oseb,, ki jih je policija aretirala junija in septembra v Milanu in Rimu. Med temi izstopajo imena Fabia Ravallija in njegove žene Marije Cappello, Tiziane Cherubini, Rosselle Lupo, Franca Gallonija in Flavia Lorija.
Skupinico domnevnih teroristov so menda izdali prstni odtisi, ki so jih preiskovalci zasledili na dostavnem vozilu z lažnimi oznakami poštne službe. Aretacije v milanskih in rimskih brlogih pa naj bi omogočile preiskovalcem iz Forlija, da so prišli na sled izvajalcem zločina in tistim članom celice, ki so sodelovali le v začetnih in manj zahtevnih fazah teroristične akcije. Domneve preiskovalcev pa menda potrjujejo tudi balistični izvidi na brzostrelni pištoli skorpion, s katero je bil umorjen demokristijan Ruffilli. Preiskovalci sumijo tudi, da je ista celica Rdečih brigad pripravljala atentat na kakega drugega vidnega predstavnika KD, morda celo na tajnika De Mito.	f
Na včerajšnji seji centralnega komiteja slovenske partije
Kučan ponovil zahtevo po pravni državi in po spoštovanju človekovih pravic
DEJAN VERČIČ
LJUBLJANA — Včerajšnjo sejo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Je začel predsednik Milan Kučan, ki je med drugim dejal:
»V ospredje družbene in politične polnosti so prišli nacionalni spori, mitingi, zborovanja vseh vrst, pohodi, neargumentirana obtoževanja vsevprek, prikrojevanje 'nformacij in hujskaško ustvarjanje javne-9a mnenja, sodni procesi in odbori ter uk-varjanje z varnostnimi službami. Usodna za Zavarovanje temeljnih pravic človeka, pralce do življenja in pravice do dela, torej Za zavarovanje teh pravic najbolj pomemb-?a vprašanja, kot so ekonomska, razvojna 'h socialna, so postala skoraj obrobna. Ob drastičnem naraščanju cen in padanju real-
kupne moči, kar radikalno znižuje ži-vljenjski standard, ob negotovosti usode ditiogih proizvodenj in delovnih mest, ob dejasni in negotovi pespektivi in ogroženi *°cialni varnosti ljudi, ni nič nenavadno, da je mogoče na ulice in trge spraviti tak-?*e množice nezadovoljnih ljudi in jim us-varjati iluzijo - kot sem zadnjič prebral -da tako, na tak način, ljudstvo dela in izvr-
šuje politiko. Za tem je kaj lahko prikriti namene tistih, ki so pravi strategi takšne politike, pa tudi odgovornost za njene posledice. Lahko je zažigati ognje političnih, nacionalnih, socialnih in drugih strasti, a misliti je treba na pogorišča, ki jih silno počasi prerašča blagodejna sila pozabe. Skrajni čas je za zaustavitev tistih, ki izrabljajo in manipulirajo s stisko ljudi. Tega pa se brez utrjevanja in uveljavljanja demokracije ne da. Prav v tem je smisel zahtev po pravni državi in po spoštovanju človekovih pravic. In v tej luči je treba gledati tudi na odgovornost politikov, kajti: Zaupanje je tačas najpomembnejše. Od koder zaupanje enkrat odide, tja se več ne povrne,« je poudaril Milan Kučan.
Demokratična reformska fronta v Sloveniji je ogrožena: »Več kot očitno je, da so v Jugoslaviji sile, ki jim pritisk grožnje izrednih razmer ustreza, saj smo v nedavnih dogodkih v Novem Sadu in Titogradu bili takorekoč na njihovem pragu, da silijo v izredna ukrepanja govorice o pripravljanju vojnega udara, strašenje z vojsko in policijo, zahteve po izrednih oziroma predčasnih volitvah, po izrednih kongresih zveze komunistov in socialistične zveze,« je povedal predsednik slovenskih komunistov.
»Slovenski komunisti in ta centralni komite ter njegovo predsedstvo smo se znašli pred napadi in pritiski iz raznih strani. Tako nam eni že očitajo, da z nenačelno nepopustljivostjo, nerazumno in proti interesom delavskega razreda rušimo enotnost in bomo jutri krivi za vso politično krizo, drugi pa nam kopljejo veleizdajalski grob in nas vnaprej sumničijo, da smo prestrašeni in zato pripravljeni na vse vrste nenačelnih kompromisov na račun interesov slovenskega naroda, nam vnaprej pripisujejo veleizdajalske namene in nas postavljajo pred sodišča.«
Slovenski komunisti po besedah predsednika »izhajajoč iz avtentičnih interesov slovenskega naroda in zavarovanja njegove identitete in suverenosti« spodbujajo »pripravljenost na ustvarjalno graditev skupnih jugoslovanskih rešitev«.
»Zveza komunistov Jugoslavije se je znašla v nezavidljivem položaju. Naše objektivno pogojene razlike se predvsem zaradi staropartijskih metod, ki jih uporabljamo, spreminjajo v neenotnost in odkrite
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Kljub dvomom o ustavnosti takega zakona
Spet razprava o uporabi jezika narodnosti
BEOGRAD Teze zakona o uradni uporabi jezikov narodnosti Jugoslavije, ki jih je včeraj prejela skupščina SFRJ, so prvi korak v izvajanju ene od nalog jugoslovanskega programa za zaustavitev izseljevanja s Kosova.
Zakon naj bi uredil enotne temelje uradne uporabe jezikov narodnosti v Jugoslaviji, ki so po črki ustave zmeraj v uradni uporabi jezika naroda. Republiški in pokrajinski zakoni, statuti in samoupravni akti bi urejali načine in pogoje uresničevanja pravic, ki bi jih določal zvezni zakon.
Ker gre za pomembno in zapleteno politično ustavnopravno vprašanje, bodo teze obravnavali na tako imenovani preliminarni razpravi, zvezni zbor pa se bo o njih izrekel decembra. Ob tezah bodo delegati proučili tudi pismeno mnenje izvršnega sveta Slovenije, ki meni, da za sprejetje zakona ne obstajajo ustavni temelji.
Zakon pripravljajo v skladu s sklepom zveznega zbora in na pobudo skupščine Srbije. Sprejetje zakona o uradni rabi jezikov narodnosti je predvideno z jugoslovanskim programom o Kosovu, ustavno sodišče Jugoslavije pa je že pred štirimi leti opozorilo skupščino, da federacija v okviru svojih pristojnosti hi v celoti uredila uradne uporabe jezikov in pisav narodnosti v Jugoslaviji.
Mistični viziji pri Ločniku
Predsednik Bendžedid obljubil korenito reformo političnega sistema
Položaj v Alžiriji se je povsem umiril
GORICA Pri mostu v Ločniku se facto/e čase dogajajo menda čudežne, 0 že ne nadnaravne stvari. Po priče-s°nju goriškega fotografa Vittoria Polverinija se mu je prav v bližini j}°stu prikazala Devica Marija. Temu °bro znanemu goriškemu fotografu ,1 bi se čudežno doživetje ponovilo
W
dvakrat, čeprav niso znane pod-
nbnosti glede ur prikazovanj, vreme-v° >n seveda trenutnega Spolverinije-e9a razpoloženja.
l 'Qm nekje pri ločniškem mostu je f)' tore/ človek, ki že dolgo let beleži Ulmu vsakdanjo kroniko, deležen j s neobičajne mistične vizije. To pa ni vse, saj je Mati božja menda ki svo/ tretji prihod na Goriško,
ponedeljek. Kraj, kjer
nainft bi biI
^se pokazala fotografu in vsem, m s° mu pripravljeni verjeti, pa je 0st pri Ločniku.
ALŽIR — V Alžiriji so včeraj ob zori ukinili izredno stanje, oklepne enote pa so se umaknile iz položajev, ki so jih zasedle v prejšnjih dneh. V Alžiru le vojaška terenska vozila nadzorujejo položaj, ki se je medtem skoraj povsem umiril. Iskra upora pa še vedno tli v revnem predmestju alžirskega velemesta, kjer imajo islamski fundamentalisti, glavni pobudniki hudih izgredov iz prejšnjih dni, največ svojih privržencev.
Predsednik Sadli Bendžedid je torej v svojem televizijskem govoru prepričal Alžirce, da bo res izpeljal napovedano reformo političnega sistema. Bendžedid je med drugim obljubil tudi odpravo enopartijskega sistema, kar je seveda najbolj razveselilo notranjo opozicijo, ki doslej ni imelo nobene možnosti, da bi učinkovito vplivala na domačo politično sceno. Predsednik republike bo odslej odgovoren za obrambo in zunanjo politi-
ko in bo imenoval ministrskega predsednika, slednji pa bo moral za svoje delo odgovarjati parlamentu in ne kot doslej predsedniku' republike. O reformi ustave se bodo na referendumu Alžirci izrekli 3. novembra.
Obračun petdnevnih pouličnih spopadov pa je izredno težak. Po uradnih podatkih naj bi namreč umrlo 176 oseb, opozicija pa v Parizu trdi, da je mrtvih vsaj tisoč. V spopadih je bilo ranjenih več tisoč oseb, samo v nedeljo pa so aretirali 900 ljudi. Pred trgovinami s prehrambeni izdelki so se zmanjšale vrste potem, ko so vojaki poskrbeli za prevoz hrane, ki je v prejšnjih dneh ni bilo dovolj. Dijaki bodo ponovno odšli v učilnice že naslednje dni, predavanja na univerzah pa so bila tudi v dneh, ko so bili poulični spopadi najbolj siloviti.
Na sliki (AP): manifestacija v podporo predsednika Bendžedida.
Zadnja »maksi obravnava« v boju proti rdečemu terorizmu
Razsodba procesa »Moro ter« 26 dosmrtnih zapornih kazni
Ker Polisario zahteva umik maroških čet
OZN ne bo spremenila načrta o Zahodni Sahari
RIM Rimsko porotno sodišče je ob koncu tako imenovanega procesa »Moro ter« (tretji proces Moro) obsodilo 26 obtožencev na dosmrtno ječo, ostalim pa so skupno pripisali skoraj 1.800 let zapora.
Med obsojenci na najvišjo kazen, ki jo predvideva italijanski zakon, so med drugimi: Barbara Balzarani, Giovanni Senzani, Vittorio Antonini, Susanna Berardi in Enrico Vil-limburgo. Med tistimi, ki so dobili 30 let, so najbolj znani Mario Moretti, Natalia Ligas in Manuela Villimburgo, sestra Enrica Villimburga. Na 22 let zapora so obsodili telefonista poslanske zbornice Giovannija Alimontija, na 17 let in 6 mesecev Prospera Gallinarija, na 16 let in 10 mesecev zgodovinskega voditelja rdečih brigad Renata Curcia, 12 let pa je dobil bivši socialistični senator Domenico Pitella, ki je v kliniki Lauria zdravil ranjeno Ligasovo. Dvaindvajset od 173 obtožencev so oprostili zaradi različnih vzrokov (pomanjkanje dokazov, amnestija in ker so v priporu že prestali kazen).
Proces, ki je trajal dve leti in štiri mesece, bi moral razkriti teroristično dejavnost rimskega voda rdečih brigad od februarja 1977 do prvih mesecev leta 1982. Kot prejšnja dva procesa Moro in Moro bis je tudi ta pustil precej sivih lis. Poleg ugrabitve Alda Mora, pokola njegove telesne straže, 55-dnevnega jetništva demokrščanskega veljaka in njegovega umora so na tem tretjem procesu obravnavali še umor karabinjerskega generala Enrica Galvaligia, ugrabi-
tev sodnika Giovannija D'Ursa, atentata proti odvetniku Antoniu De Viti in bivšemu načelniku Digosa Nicolu Simo-neju ter številne umore in rope.
Sedanji proces pa je nesporno dokazal, da se je treba v bodoče izogibati takim postopkom, ki zaobjemajo preveč kaznivih dejanj, saj je za skoraj vse obtožence zapadel rok o preventivnem zaporu, tako da so za zapahi ostali le po zaslugi prejšnjih obsodb. Kljub temu pa so morali pred razsodbo izpustiti sedem obtožencev, ki so jih včeraj obsodili na dosmrtno ječo.
Če k temu dodamo, da je proces stal pol milijarde lir, je popolnoma razumljivo, da v bodoče ne bomo več priča takim »maksi obravnavam«. To odločitev med drugim krepi spoznanje, da so preiskovalci v bistvu zaključili sodne postopke proti tako imenovanemu »zgodovinskemu jedru rdečih brigad«. Novi rdeči terorizem se namreč omejuje na krajše obdobje, tudi kaznivih dejanj in zločinov je precej manj, tako da bodo prihodnje sodne obravnave precej hitrejše.
Pri včerajšnji razsodbi so sodniki upoštevali tako zakon o skesancih kot tudi možnost, da se bivši teroristi ogradijo od oboroženega boja. Na tem procesu je bilo kar 20 skesancev, ki so prejeli zaporne kazni od dvanajst do enega leta zapora, štiri skesance pa so oprostili.
NEW YORK — »Organizacija združenih narodov ne bo spremenila svojega načrta za referendum o samoodločbi Zahodne Sahare,« je dejal generalni tajnik OZN Perez De Cuellar, ko je obravnaval spremembo stališča fronte Polisario o pogojih za uresničitev referenduma. Dodal je, da nudi načrt izvrstne možnosti za dosego čimbolj pravičnega in dokončnega sporazuma med maroškim kraljestvom in fronto Polisario po petnajstih letih spopadov.
Tako fronta Polisario kot Maroko sta se v začetku avgusta strinjala z načrtom OZN za premirje in o prihodu predstavnikov OZN v Zahodno Saharo, ti naj bi pripravili referendum in nadzorovali njegov potek. Vodstvo fronte Polisario pa hoče, da se maroške čete popolnoma umaknejo iz zasedenih predelov Zahodne Sahare za ves čas trajanja referenduma, kar pa ni v skladu s smernicami OZN. Podrobnosti o mirovnem načrtu še niso znane, z gotovostjo se ve le, da bo pri-
šlo na področje približno 2000 pripadnikov vojaških enot OZN.
Med Marokom in fronto Polisario je tudi veliko nesoglasje o točnem številu beguncev, ki taborijo v puščavskih predelih Alžirije na meji z Marokom. Maroški viri pravijo, da je beguncev precej manj, kot to trdi fronta Polisario. Maroko trdi, da se je večina saha-rujskih beguncev doselila iz sušnih področij Alžirije, Mavretanije ter Malija.
Begunci so morali zaradi vojne temeljito spremeniti svoj način življenja, mladi pa so bili vsi vključeni v gverilske enote. Uprava fronte je na obmejnih predelih zgradila bolnišnice, mošeje in šole in tako občutno dvignila življenjski standard prebivalcev. Desetine hektarjev puščave so spremenili v polja, zgradili so majhne tovarne, kjer izdelujejo vse, tudi orožje in strelivo. Občutno so znižali število nepismenih. Kljub temu niso bili rešeni vsi problemi, predvsem kar zadeva oskrbo z zdravili in oblačili.
Samo kosovski komunisti imajo pravico zahtevati odstop svojih funkcionarjev
BEOGRAD - Član predsedstva jugoslovanskih komunistov Albanec Azem Vlasi ni odstopil. Zaključki skupne seje predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije in Zveze komunistov Kosova sicer omenjajo opomin kosovskemu vodstvu zaradi ne dovolj doslednega izvajanja ukrepov, istočasno pa poudarjajo, da so vse kadrovske in druge zadeve predvsem dolžnost in pravica kosovskih komunistov. To pa pomeni, da bodo o zadevi razpravljali kosovski in albanski komunisti na seji pokrajinskega komiteja, ki bo v teh dneh, še pred ponedeljkom. V tem forumu pa ima Azem Vlasi nesporno večino. To je že tretji Miloševičev neuspeh po prvotni tako odmevni zmagi v Vojvodini. V soboto mu ni uspelo vreči vodstva Črne gore in v nedeljo je črnogorsko vodstvo, ki se je uprlo sili uličnih izgredov, prejelo solidarnostne izjave vseh centralnih komitejev Zveze komunistov razen srbskega.
Včeraj bi moralo po teh načrtih priti do čistke v vodstvu kosovskih komunistov in vse napovedi so bile dokaj soglasne, da sicer ne bodo odstranili celotnega vodstva, da pa bodo odstranili številne albanske predstavnike, ki so Srbom najbolj trn v peti, predvsem Azema Vlasija. Srbski CK je o tem razpravljal in sklenil, da zahteva odstop treh najvidnejših albanskih predstavnikov. To pa se_ ni zgodilo, saj je predsedujoči Stipe Šuvar zaključil, da je imenovanje in glasovanje sad legitimnih vodstev in torej kosovskega CK, ko gre za predsedstvo Kosova, jugoslovanskega CK, ko gre za predsedstvo Jugoslavije.
Azem Vlasi je v pisanju srbskega tiska postal nekak sinonim za kosovsko kontrarevolucijo in albanski separatizem. Stalno je pod udarcem, proti njemu se pišejo številni članki in na vseh mitingih so zahtevali njegovo glavo. Očitno se v CK jugoslovanskih komunistov utrjuje zavest, da je treba stvari reševati mirno, z dogovarjanjem legitimnih organov oblasti, partije in drugih organizacij. BOGO SAMSA
e Kučan na seji CK ZK Slovenije
NADALJEVANJE S 1. STRANI
spopade. Argument, da nam strankarski politični pluralizem ne ustreza, ker bi povzročil nastanek nacionalnih strank in njihovega tragičnega spopadanja, je danes, čeprav ostajajo pri njem, videti naravnost ironičen, če ga soočimo s stvarnostjo, da nekatere nacionalne partijske grupacije že obstajajo in dostikrat delujejo kot skupine za pritisk znotraj in izven zveze komunistov in so nas že dodobra zapletle v tragičen spopad.«
V nadaljevanju svojega govora je Milan Kučan še odločno zavrnil napad predsedstev Srbije in srbskih komunistov na telegram, ki je iz Ljubljane šel v podporo v Titograd in zaključil, da je ena izmed nalog te seje centralnega komiteja slovenskih komunistov, da se reši ene »največjih hipotek, ki obremenjujejo naše komunistično gibanje« - posledic dachauskih procesov: »Tak sklep centralnega komiteja bo izraz naše trdne volje in odločenosti, da popravljamo, kar se na storjenih in ugotovljenih zmotah popraviti da, in da se zavarujemo pred morebitnimi podobnimi napakami, pa tudi poravnamo dolg do žrtev teh procesov in njihovih svojcev, pa tudi moralna oddolžitev in priznanje,« je v za-
ključku rekel predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan.
Enajst ur in štirideset minut je trajala včerajšnja seja centralnega komiteja slovenskih komunistov. Osnovni temi razprave, odnos slovenskih komunistov do sprememb državne ustave in do Kosova, sta bili le meji, znotraj katerih je tekla razprava o slovenskem in jugoslovanskem trenutku. Kot je v zaključni besedi povedal predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan, se je pokazalo, da je slovenski centralni komite enoten, ne pa monoliten -»kar je za nas dobro, kajti največje napake v zgodovini so delala monolitna vodstva,« je rekel Kučan.
Kar se ustave tiče, je mogoče na podlagi uvodne besede Cirila Ribičiča in vseh kasnejših razpravljalcev soditi, da slovenski komunisti ostajajo na načelni obrambi federativne državne ureditve in s tega stališča se ne nameravajo umakniti za nobeno ceno.
Tudi do Kosova, kljub hudim stvarem, ki se tam dogajajo, ostajajo načelni. V uvodni besedi h kosovski temi je Tina Tomlje povedala: »Vsak program izhoda iz krize bo uspešen samo, če bo izhajal iz dejstva, da je Jugoslavija večnacionalna skupnost in da bo trdna in stabilna država le, če se bodo vsi narodi in narodnosti v njej počutili doma, če bodo čutili, da so želeni in potrebni. Na narodnostno mešanih območjih morajo pripadniki manjšinskih narodov uživati raje kako pravico več kot večin-' ski narod. To smo že večkrat poudarjali. Medsebojno komuniciranje med skupaj živečimi narodi je nujen temelj za vzpostavljanje skupnega življenja, pogoj za to pa je razvijanje bilingvizma in večkulturnosti v šolstvu, v drugih državnih inštitucijah in v družbenem življenju.«
Nastopil je tudi Franc Šetinc, ki je o svojem odstopu med drugim povedal: »Ne sprejemam očitka, da sem se vdal malodušju. Če bi bilo to res, bi se skliceval na slabo zdravstveno stanje in odšel, torej ne bi napisal izjave, ki hoče biti opozorilo, da nas bo pognalo v prepad, če rušilnega plazu ne bomo nemudoma zaustavili. Nisem odstopil pod pritiski temveč proti njim. Mnogi zahtevajo, da odstop prekličem. Če bi to storil, bi umaknil tudi svoje opozorilo, tega pa ne morem storiti, ker bi s tem odstop izgubil smisel.« Franc Šetinc je prosil za razumevanje za svoje dejanje in člani centralnega komiteja so mu ga izrazili s ploskanjem. Milan Kučan je povedal, da komunisti Šetinčev odstop razumejo kot »resno opozorilo in tragičen opomin« predsedstvu in centralnemu komiteju jugoslovanskih komunistov.
Več razprav se je nanašalo na strategijo in taktiko slovenskega nastopa na ponedeljkovi seji centralnega komiteja ZKJ, sekretar CK ZKJ Štefan Korošec pa je zbrane obvestil, da je mogoče pričakovati zamenjave tako v centralnem komiteju ZKJ kot tudi v njegovem predsedstvu (brez kongresa je mogoče zamenjati eno tretjino članov). Med drugimi naj bi najvišje partijske organe zapustili vsi, ki zasedajo ključne položaje v državi ali drugih političnih organizacijah (člani vlade, državnega predsedstva in predsedstev sindikata in podobno). Tako bi se država in partija personalno ločili.
Centralni komite je še priznal krivice, ki jih je nedolžnim ljudem storilo partijsko vodstvo ob dachauskih procesih, in podprl zamisel, naj se žrtvam procesov v Ljubljani postavi spominsko obeležje.
Predsedujoči v predsedstvu CK ZKJ Stipe Šuvar in predsednica CK kosovskih komunistov Kačuša Jasari med skupno sejo obeh predsedstev (Telefoto AP)
Predstavitev Šetinčeve knjige v Zagrebu
ZAGREB — Predsinočnjim so pred prepolnim avditorijem družbenega doma SZDL Zagreba predstavili najnovejše delo znanega jugoslovanskega pisatelja, publicista' in člana predsedstva CK ZKJ Franca Šetinca »Kaj je in za kaj se bori Zveza komunistov«. O pomenu tega dela je v glavnem mestu Hrvaške govoril ugledni javni delavec in profesor na fakulteti za politologijo dr. Zdravko Tomac. Poudaril je, da je Šetinčeva knjiga zanimivo čtivo za vse tiste, ki se ukvarjajo s teoretičnimi vprašanji socializma, zlasti političnega sistema socialističnega samoupravljanja pa tudi za tiste, ki se pri vsakdanjem delu srečujejo s številnimi problemi, o katerih govori avtor. Šetinc, ki so ga toplo pozdravili številni občani, narodni heroji, člani sveta federacije in mnogi mladi ljudje, je govoril o knjigi, metodah političnega delovanja v ZK, vlogi ZK v sodobni družbi, demokratičnem centralizmu, delovanju komunistov v SZDL, političnih vodstvih, forumskem načinu dela, vlogi sredstev obveščanja in o Kosovu, (dd)
Prva seja novoustanovljenega sveta za varstvo človekovih pravic
LJUBLJANA — Včeraj se je na svoji prvi seji sestal novoustanovljeni svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Že na samem začetku se je soočil z resnim pomislekom, ali je prav, da ob usodnem dogajanju v nekaterih delih države, ko gre za očitno dušenje demokratičnih poti, sprejmejo izjavo ali ne. Nekateri od članov so namreč pomišljali le v tem smislu, da svet zastopa moralna in ne izrazito političnih kršitev. A je prevladovalo mnenje, da gre v zdajšnjem političnem spopadu za izrazito kršenje suverenih pravic narodov, narodnosti in osnovnih pravic, zato je apel k razumu treba posredovati in to vsej jugoslovanski demokratični javnosti.
Med najodločnejšimi v tej zahtevi je bil Franco Juri. Poudaril je, da se ta čas po vsej Sloveniji porajajo pisma solidarnosti s slovenskim političnim vodstvom kot obupen klic k razumu. Očitno že prihaja do kršitev političnih in človekovih pravic, to lahko celo privede do nasilja, zato se svet, ki je dokazal svoje jugoslovanstvo, po Jurijevem mnenju mora odzvati. Naj se kot člani tega sveta ogradimo do političnih dogajanj, ali pa gre morda za dogajanja, ki lahko ali že povzročajo kršenje človekovih pravic in torej moramo kaj reči, se je vprašal Miloš Mikeln. In v nadaljevanju odgovoril, da v političnem spopadu, kjer gre za očitno izko-
riščanje ekonomske stiske ljudi in siromaštva, že grozi krnitev človekovih pravic, zato je izjava, kratka in jedrnata, nujna.
Če bo šlo tako naprej, ne bomo imeli v tem svetu več kaj govoriti, ker sploh ne bomo več obstajali, je menil Primož Simoniti in kot domala vsi člani pozval slovensko vodstvo, naj se končno opre na slovensko demokratično javnost. Slovenska politika naj se polnokrvno postavi na čelo svojega naroda (Drago Demšar). Prave demokratične legitimnosti to vodstvo doslej še ni dobilo, ker so volitve bil® takšne, kot so pač bile, toda zakaj se zdaj tega brani, so se spraševali. In opozorili, da svet dogajanj ne sme spolitizirati. To je stvar drugih inštitucij. Ni potrebe, da bi se obnašali čedno, bolje se je držati področja, zaradi katerega smo v Sloveniji ta svet ustanovili.
V nadaljevanju so člani sveta spregovorili še o organizacijskih in metodoloških vprašanjih svojega delovanja. Dr. Peter Jambrek je opozoril na probleme v veljavni in »popravljeni« ustavi, ko nekatera mednarodna določila o človekovih pravicah niso zajeta ali pa so v nasprotju z drugimi ustavnimi določbami.
NADA MAVRIČ
V Vojvodini in Črni gori položaj še resen
BEOGRAD — Po množičnih protestih in navkljub določeni umiritvi je politično-varnostni položaj v Črni gori in Vojvodini še naprej resen, so poudarili na predsedstvu zvezne konference SZDL predstavniki republiške in pokrajinske konference Črne gore in Vojvodine.
Govorili so o vzrokih in poteku shodov v Črni gori in v Vojvodini ter opozorili na okrepljeno politično dejavnost organov in organizacij v republiki in pokrajini, s katero naj bi se upravičeno nezadovoljstvo ljudi usmerilo k reševanju problemov skozi legitimne organe in inštitucije sistema.
Ob oceni, da izredno težkega stanja na Kosovu ni treba pojasnjevati, je predstavnik pokrajinske konference SZDL Kosova poudaril nujnost takojšnje določitve odgovornosti za položaj v pokrajini.
Različni podatki o stopnji onesnaženosti v Milanu
MILAN — Svetovna organizacija za zdravstvo je pred kratkim objavila statistični pregled najbolj onesnaženih mest. Iz raziskave izhaja, da je Milan najbolj onesnaženo mesto na svetu s 185 mikrogramov žveplenega anhidri-da v kubičnem metru zraka.
Na izsledke raziskave je reagirala milanska občinska odbornica za ekologijo Cinzia Barone, ki je dejala, da so v velemestu zabeležili v zadnjih šestnajstih letih občuten padec stopnje
onesnaženja. Baronejeva je svojo izja-vo podkrepila s podatki, po katerih je bilo leta 1970 800 mikrogramov žveplenega anhidrida v kubičnem metru, leto zatem pa kar 1.084, v letu 1987 pa so izmerili samo 139 mikrogramov strupene snovi v kubičnem metru zraka. V primeru, da so ti podatki točni, bi Milan avtomatično izgubil PrV° (nezavidljivo) mesto na posebni razpredelnici najbolj onesnaženih mest.
Izvajanje dekreta Ruffolo
RIM — Komisija za okolje v poslanski zbornici je na včerajšnjem sestanku obravnavala uveljavitev dekreta ministra za okolje Ruffola o skladiščenju 1 uničenju industrijskih odpadkov. Med drugim so sklenili ustanoviti stalno koo dinacijsko službo med deželnimi upravami in združenjem javnih podjetij kr jevnih uprav (CISPEL).	■
Na sestanku so sodelovali tudi predstavniki zveze industrijcev, ki so iZI?z li odločno nasprotovanje nameravanemu sprejetju posebnega obdavčenja Pla tičnih vrečk, ki so eden izmed najbolj pogostih virov onesnaženja.
Z včerajšnje seje deželne komisije za javna dela
Uničevanje odpadkov ostaja še vedno odprto vprašanje
TRST — Včeraj se je sestala deželna komisija za javna dela, ki je razpravljala o vprašanju odpadkov. Uvodno Poročilo je imel odbornik za okolje Armando Angeli.
Osrednji točki razprave sta bili vladni dekret o uničevanju industrijskih odpadkov in odložitev deželnega zakona o trdih odpadkih. Odbornik Angeli je v uvodu svojega posega dejal, da bo morala Dežela FJK počakati, da bo italijanski parlament sprejel" vladni dekret. Zelo verjetno je na-
mreč, da bodo v poslanski zbornici spremenili marsikateri do sedaj veljavni člen.
Predsednik komisije Pierantonio Rigo je v svojem posegu poudaril, da osrednja vlada oporeka deželni upravi pravico, da prepove uporabo plastičnih vrečk, saj je to pristojnost države.
Svetovalci večine so po uvodnih besedah poročevalca Angelija sprejeli njegovo tezo, da bi potrdili obstoječi deželni zakon, izključili bi le člen o plastičnih vrečkah. Na ta način bi del-
no rešili vprašanje odpadkov, ostali pa bi odprti vprašanji industrijskih odpadkov in škodljivih snovi. Obeh problemov bi se lotili, ko bi vladni dekret postal zakon. Predsednik komisije Rigo je naglasil, da se mora deželna vlada oborožiti z ustreznimi zakoni, saj sedanje pomanjkljivosti onemogočajo, da bi se resno lotili uničevanja odpadkov, tudi ko gre za trde odpadke, ki se kopičijo v mestih.
Vsa zadeva je očitno zelo zapletena. Osrednja vlada je izdelala dekret o industrijskih odpadkih, o dekretu bodo morali glasovati v parlamentu in šele nato bo lahko dekret postal zakon. Dežela FJK je tudi izglasovala svoj zakon, vendar bi morala izločiti člen o plastičnih vrečkah. Svetovalci večine bi radi ohranili del deželnega zakona, vsem pa je jasno, da bo treba čakati na usodo vladnega dekreta. Šele nato bo jasno, kako ukrepati pri uničevanju industrijskih odpadkov.
Prav zaradi nejasnosti in zmede so svetovalci opozicije nasprotovali temu, da bi ponovno odobrili deželni zakon.
Komunista Sonego in Budin sta med drugim poudarila, da je Dežela že trikrat glasovala o zakonih za uničevanje odpadkov, in to v borih treh letih. Vsakič, pravijo komunisti, je deželna vlada trdila, da gre za dokončno rešitev vprašnja. Praksa pa jasno kaže, da ni tako, le zmeda je bila vedno večja.
Pismo Janezu Stanovniku
Poročali smo že, da so se v soboto v Trstu, v okviru letošnjih Koroških dnevov, sestali zastopniki Narodnega sveta Koroških Slovencev, Koroške enotne liste in Slovenske skupnosti. S tega posveta so zastopniki omenjenih organizacij poslali predsedniku predsedstva SRS Janezu Stanovniku pismo, v katerem izražajo »globoko zaskrbljenost zaradi ogrožanja slovenske državnosti, ki med drugim hudo slabi boj slovenskih manjšin za narodne pravice in manjša ugled matice v svetu.«
V pismu mu zastopniki omenjenih strank in organizacij izražajo »vso Podporo naporom za demokratizacijo, gospodarsko ozdravitev, utrditev slo-vebske samobitnosti in razvoj v smeri evropskega povezovanja«. Istočasno izražajo željo, da bi pri svojem boju za obstoj in razvoj bili še vnaprej deležni nadaljnje podpore.
Zasedanje mešane komisije za vodno gospodarstvo
V Novi Gorici se je včeraj sklenilo 10. redno zasedanje Mešane italijansko-jugoslovanske komisije za vodno gospodarstvo, ki je predvidena po Osimskih sporazumih. Delegaciji sta vodila predsednik Republiškega komiteja Slovenije za varstvo okolja inž. Tomaž Vuga in inž. Mario Rugen, vodja urada pri italijanskem ministrstvu za javna dela. Zasedanju je prisostvoval tudi ambasador Massi-mo Casilli d'Aragona, ki pri zunanjem ministrstvu odgovarja za izvajanje Osimskih sporazumov.
Kot podrobneje poročamo na goriški strani našega dnevnika so bila v ospredju nekatera vprašanja urejanja voda na območju obeh Goric. Govor je bil o gradnji jezu čez Sočo pri Podgori, pri čemer je jugoslovanska stran dosegla sprejetje zahteve, da bo to vprašanje moralo še biti predmet mednarodnega pogajanja, zaradi učinkov, ki jih bo sprememba načrta z italijanske strani povzročila tudi preko meje.
Širšega pomena je bila ocena kvalitete mejnih vodotokov, Soče s pritoki, Vipave, notranjske Reke, Timave. Na osnovi podatkov, ki so jih od zadnjega zasedanja, maja lani, zbrale pristojne službe na obeh straneh. Ugotovili so, da se v tem času stanje glede čistoče rek ni poslabšalo. Kar zadeva (že precej slabo) stanje notranjske Reke, so zapazili nekolikšno izboljšanje, manj zaznatni napredek pa beležijo tudi glede čistoče Vipave.
Italijanska stran je na zasedanju dala pomembno zagotovilo, da bodo do konca prihodnjega leta zaprli rudnik Rajbl - že več let odprto rano, ki povzroča onesnaževanje vodnih tokov, predvsem reke Koritnice na jugoslovanski strani meje. Seveda se bo pri tem postavilo vprašanje tam zaposlenih rudarjev.
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: PaveI Stranj_:________
O odnosu med večino in manjšino na Tržaškem: pristop zgodovinarja
Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini je v sodelovanju z ustanovo Irrsae pred štirimi leti organiziral v Trstu tečaj za italijanske šolnike o narodnih vprašanjih ob italijanski vzhodni meji. Med sedmimi zanimivimi predavanji je bil objavljen pozneje tudi prispevek prol. Elia Apiha o fašistični raznarodovalni politiki na našem območju. Iz te razprave bomo povzeli nekatere vodilne misli, ki seveda nikakor ne morejo nadomestiti branja zgoščenega in vsebinsko zelo bogatega eseja.
Avtor začne pri koreninah fašističnega protimanjšinskega odnosa. Išče jih v glavnih značilnostih italijanskega liberalnega meščanstva v avstro-ogrskem Trstu. Te značilnosti so bile: kulturna oblast italijanske skupnosti, ki je spadala h "kulturnim nacijam" skupaj z Nemci in Madžari, medtem ko so Slovenci in Hrvati spadali k "obglavljenim" narodom, ki so prišli v moderno dobo brez tradicionalnega vodilnega sloja. Gospodarska oblast, ki se je izražala v italijanskem obvladovanju trgovskih tokov, ki so se pretakali skozi Trst. Politična oblast, ki je slonela na volilnih mehanizmih, ki so privilegirali italijansko elito.
Na prelomu stoletja pa so tudi Slovenci začeli krepiti svoj srednji sloj, ki je začel zahtevati politično avtonomijo in narodnostno enakopravnost. Od patriarhalnega sožitja se je odnos med Italijani in Slovenci prevesil v kompetitivnost.
Italijanska liberalna oblast je skušala zanikati obstoj Slovencev v mestu z izgovorom, da gre za nesprejemljiv pritisk dunajske vlade. Odnosa do povsem slovenskega zaledja, pa italijanski Trst skoro ni imel. Tržaški tr-govsko-finančni kapital je bil odtujen slovenskemu podeželju, obravnaval ga je z merili razvite mestne družbe, ki je prepogosto "reševala" konflikte s predsodki o lastni vzvišenosti nad 'barbarstvom' podeželja. Na drugem bregu, pa so Slovenci ugotavljali, kako razredne meje pogosto sovpadajo z narodnimi; kako zapostavljena narodnost sovpada z izkoriščenimi sloji. Narodnostne in razredne napetosti so se kopičile in seštevale.
Sprememba meja je po prvi svetovni vojni povečala oblast italijanske meščanske komponente in zaostrila družbeno in narodnostno napetost. Italija je prišla v Trst kot centralizirana enonarodna država, ki sta ji bili tuji bodisi narodno vprašanje bodisi
politična tradicija o krajevnih avtonomijah.
Fašistični režim je še bolj poudaril strukturo enonacionalne centralizirane države. Zanikal je vsako diferenciacijo, ne le na vzhodni meji, ampak tudi na glavnih otokih in do nekato-liških verskih manjšin. Etnično kompetitivnost je kmalu zamenjala groba nadvlada, kar je privedlo k narodnostnemu zatiranju in raznarodovanju kot "končni rešitvi" narodnega vprašanja. To usmeritev je fašizem skušal utemeljevati z argumentom, da je to predpogoj nacionalistične ekspanzije na vzhod in z argumentom o superiornosti italijanske kulture, torej z etničnim predsodkom.
Raznarodovanje je potekalo laže v mestu kot na podeželju. Tržaško zaledje je ostalo slovensko, bodisi, ker ni uspela naselitev Italijanov (zaradi revne zemlje) bodisi, ker sta vas in družina, kot obrambni strukturi slovenske narodnosti, vzdržali pritisk. Do tega zaključka je avtor prišel s primerjavo popisov iz časov prve svetovne vojne z onimi in časa po drugi svetovni vojni. Do popisnih podatkov, pa je zelo previden: odpor Slovencev do narodnostnega popisa se mu zdi upravičen, kajti sklep o reševanju manjšinskega vprašanja ne sme izhajati iz merjenja odstotkov, ampak iz bistvene ugotovitve, da manjšina obstaja.
Izidi in posledice take politike so znani: močan pritisk je rodil močan odpor in veliko nasilja. Marsikatera nelogična upravna tvorba se je v teku druge svetovne vojne zrušila, nekaj usedlin preteklosti pa je ostalo. Po tekmovalni in po zatiralni fazi v odnosih med večino in manjšino, smo prišli v fazo sožitja. Vendar v politični presoji slovenskega položaja v Italiji ostaja še preveč predsodkov. Treba se je zavedati, pravi avtor, da Slovenci v Italiji niso italijanski državljani slovenskega jezika, ampak Slovenci z italijanskim državljanstvom. Zato morajo imeti možnost biti celoviti Slovenci, da bodo lahko tudi celoviti državljani.
Elio Apih, Regime fascista e repres-sione nazionale ai confini orientali dl-talia, v Oualestoria, 1. 13., št. 1., Trst, april 1985, str. 28-39. Prejšnji članek o šolskem položaju Hrvatov na Madžarskem je črpal večino podatkov iz istoimenske razprave Dura Vidmaroviča, ■ ki je bila objavljena v Zgodovinskem časopisu, 1. 42., 1988, Ljubljana, št. 1, str. 103-109.
Jubilej vzgojne posvetovalnice Koper
Srečanje bivših internirancev
KOPER - Te dni mineva dvajset let, odkar so v °kviru Delavske univerze Ivana Regenta v Kopru Ustanovili Vzgojno posvetovalnico, danes samostojno ustanovo z nazivom Svetovalni center za otroke, Mladostnike in starše. Trinajstčlanski kolektiv s petimi. rednimi pogodbenimi sodelavci ter najmanj 30 Inštruktorji - prostovoljci, se je v dveh desetletjih razvil v pomembno ustanovo, ki skrbi za psihosocialni razvoj odraščajočega otroka. .
Center v zadnjih letih obravnava okrog tisoč primerov letno, pri čemer je posebej zanimivo, da posujejo dvojezično in da se k njim za pomoč obračajo tildi starši oziroma vzgojitelji iz zamejstva in to Slovenci pa tudi Italijani, saj je to področje na Tržaškem obdelano le raziskovalno, nimajo pa ambulantnega in kliničnega dela, preventivnega in skupnostnega ter izobraževalnega dela, kar v koprskem centru predstavlja večji del aktivnosti.
Med specifičnostmi, značilnimi za koprski Sveto-Vulni center je nedvomno pomembna tudi ta, da njihovi strokovnjaki večji del dela opravijo na terenu,
na domu, v šolah, vrtcih in krajevnih skupnostih. »Učinkovitost našega dela je težko merljiva, prepričani pa smo, da s tem, ko se otroku približamo v njegovi sredini, tam, kjer je zanj najbolj primerno, dosegamo večje učinke pri svojem delu,« pravi mag. Robert Trunki, direktor Svetovalnega centra. Delavci centra, ki deluje predvsem na Obali, Krasu in Postojnskem, bodo le v okviru preventivnega delovanja organizirali kar 50 raznovrstnih predavanj za starše, učitelje, vzgojitelje in mladostnike, njihovo prisotnost pa je čutiti domala povsod, kjer lahko kaj koristijo. Pomembno je, da se zadnja leta vključujejo v pripravo in izvedbo vsebine življenja na letovanjih, ki jih organizira občinska ZPM, sodelujejo na radiu, s posebno rubriko v Primorskih novicah, itn.
Ko predstavniki centra govore o svojem delu poudarjajo, da ne posvečajo pozornosti le otrokom, ki so drugačni od drugih, ali moteni in potrebujejo specifično pomoč pri premagovanju težav pri učenju, življenju v sredini, kakršni so, pač pa skozi pre-
ventivno delo, predavanja skušajo čimbolj izboljšati vzgojno-izobraževalno prakso. Tudi v primerih, kou-gotovijo, da imajo opravka z nadpovprečno razvi-
Ob jubileju Svetovalnega centra bodo v petek v mali dvorani koprskega gledališča delavci centra skupaj s številnimi gosti pripravili krajšo slovesnost v okviru katere bodo tudi tri zanimiva predavanja strokovnjakov s področja psihologije in vzgoje. Dr. Ludvik Horvat bo spregovoril o vlogi strokovnih institucij v vz-gojno-izobraževalni praksi, dr. Borut Šali o razvoju svetovalnega dela in dr. Vilijem Ščuka o človeku kot osebi iz preteklosti v prihodnost.
tim otrokom, se vključujejo v proces vzgoje, izobraževanja, da bi bili učinki tega dela kar najboljši.
DUŠAN GRČA
Danes ob 17. uri se bo začelo v hotelu Bernardin v Portorožu 1. srečanje bivših internirancev v nacističnem taborišču Auschwitz, na katero je Republiška komisija za bivše politične zapornike, internirance in izgnance, ki deluje v sklopu Republiške konference Zveze združenj borcev Slovenije, povabila tudi interniranke s Tržaškega in Goriškega.
Glavni govornik na srečanju bo pisatelj Ciril Zlobec, v kulturnem programu pa bo sodeloval zbor KD Karel Pahor iz Pirana.
Na srečanju, ki bo potekalo še jutri, bodo predstavili tudi knjigo "45 let vstaje na Primorskem", spomnili pa se bodo tudi obletnice množičnega odhoda internirank v nacistična taborišča, predvsem v Auschwitz in Ravensbriick.
Za hip se je odmaknila od njega, se s palcem ljubeče dotaknila njegove spodnje ustnice in mu jih rahlo razprla, P°tein mu je z rokami segla v lase in potegnila njegovo Slavo navzdol. Tokrat ni bil nezadovoljen in njegovo drge-taloče veselje se je preneslo nanjo.
Že prej ga je večkrat držala v objemu, toda kot otroka, tijkoli kot moškega, in šok, ki ga je doživela ob tem, ko je v njem odkrila moškega, jo je plašil. Ko se je izgubila v tijegovem objemu, ko je na sebi čutila njegove ustnice, ko njene dlani drsele po njegovemu vratu in gladkih, miši-Castih prsih, je v sebi odkrila potrebo po tem in bolečino J^bujajoč užitek, da čuti njegove roke na svojem telesu. Sašel je z obleko zakrite obrise njenih prsi, ne da bi ga Kdo vodil, potem pa je njegova dlan zdrsnila pod ovratrnik lene obleke in objela njeno golo ramo.
, »Mary! Tim! Mary! Tim! Kje sta, kaj me ne slišita? az sem Ron! Odgovorita mi!«
Izvila se mu je iz objema, ga prijela za roko in ga odvlekla v zavetje dreves. Tekla sta toliko časa, da je bil Ronov glas le še oddaljen odmev za njima, šele takrat sta se ustavila. Maryino srce je tako razbijalo, da je komaj lovila sapo in za trenutek se ji je zdelo, da bo omedlela. Lovila je zrak in sopihala ter se oklepala Timove roke, dokler ji ni odleglo, potem pa se je nekoliko v zadregi odmaknila od njega.
»Pred seboj imaš neumno staro trapo,« je rekla, ko se je obrnila k njemu.
Smehljal se ji je na svoj stari, popolnoma ljubeči način, vendar je bila v njem zdaj razlika, neko novo očaranje in začudenje, kot da si je v njegovih očeh pridobila neko novo razsežnost. To jo je streznilo bolj, kot bi jo lahko karkoli drugega. Roko si je pritisnila na čelo in poskušala misliti. Kako se je to zgodilo ? Kako bo zdaj ravnala, kako naj ga postavi na raven njunih prejšnjih odnosov, ne da bi ga prizadela ?
»Tim, tega ne bi smela narediti,« je počasi rekla.
»Zakaj ?« Obraz mu je žarel od sreče. »Oh, Mary, nisem vedel, da se to tako čuti! Všeč mi je bilo, veliko bolj všeč, kot pa če te objemam ali pa če me ti tolažiš !«
Odločno je odmikala. »To je vseeno, Tim! Tega ne bi smela storiti. Nekaj stveri ljudje ne smejo počenjati, in ta je ena izmed njih. Prava škoda, da nama je bilo všeč, ker se ne sme ponoviti, nikoli se ne sme ponoviti, pa ne zato, ker meni ne bi bilo všeč, tako kot je bilo tebi, temveč zato, ker ni dovoljeno. Moraš mi verjeti, Tim, res ni dovoljeno! Od-
govorna sem zate, zate moram skrbeti tako, kot bi to hotela tvoja mama in oče, to pa pomeni, da se ne smeva poljubljati, enostavno se ne smeva.«
»Toda zakaj, Mary ? Kaj pa je narobe pri tem ? Meni je bilo všeč !« Obraz mu ni več žarel.
»Samo po sebi to ni narobe, Tim. Toda med teboj in menoj je prepovedano, greh je. Ali veš, kaj je greh ?«
»Seveda vem! To je tisto, če nekaj storiš, kar Bogu ni všeč.«
»No, Bogu ni všeč, če se poljubljava.«
, »Toda zakaj bi imel Bog kaj proti temu ? Oh, Mary, še nikoli nisem občutil kaj takega! Tokrat sem se počutil skoraj tako kot če bi bil čisto pri pravi! Zakaj bi imel Bog kaj proti? Ni pošteno, če ima Bog kaj proti, enostavno ni pošteno !«
Zavzdihnila je. »Ne, Tim, ni pošteno. Toda včasih težko razumemo, kakšni so božji nameni. Veliko je stvari, ki jih moraš početi, ne da bi prav vedel zakaj, mar ne ?«
»Ja, verjetno res,« je nejevoljno odgovoril.
»No, kadar govorimo o božjih namenih, nobeden izmed nas ni čisto pri pravi - ti nisi čisto pri pravi, jaz nisem čisto pri pravi, tvoj oče ni čisto pri pravi, avstralski ministrski predsednik ni čisto pri pravi in kraljica tudi ne. Moraš mi verjeti, Tim!« je moledovala. »Moraš mi verjeti, kajti če mi ne boš, ne bova mogla več biti prijatelja, ne bova se smela več videvati. Za naju ni mogoče, da bi se objemala in poljubljala, to je greh v božjih očeh. Ti si še mladenič in ne popolnoma pri pravi, jaz pa se že staram in sem popolnoma pri pravi pameti. Dovolj sem stara, da bi bila lahko tvoja mati, Tim!«
Morda dokončni razkol med KD in PSI
Zmeda pred občinsko sejo
Več kot tri mesece po volitvah in dan pred odločilno občinsko sejo še ni znano, kdo bo tržaški župan. Pogajanja med strankami (bivše) koalicije, ki je doslej upravljala Občino in Pokrajino, so se skoraj dokončno razbila, tako da vlada sedaj na političnem prizorišču popolna zmeda. Zasedanje občiri-skega sveta se bo — razen v primeru presenečenj zadnjega trenutka — začelo brez političnega sporazuma, tako da bo za župana v teh pogojih izvoljen svetovalec, ki bo prejel največ glasov. Pri prvih dveh glasovanjih je za izvolitev župana po zakonu obvezna absolutna večina glasov, v odločilni balo-taži pa zadostuje relativna večina.
Do razkola je prišlo v torek zvečer na sedežu tržaške federacije PSI, kjer so se srečali predstavniki petstrankar-ske koalicije in Liste za Trst. Da se je srečanje pričelo v napetem vzdušju, priča že uvodni poseg demokristjan-skega tajnika Tripanija, ki je glasno protestiral zaradi navzočnosti delegacije LpT, ki je prišla na sestanek na
izrecno povabilo socialistov. Demokristjani niso »prebavili« te udeležbe, ker so bili mnenja, da je bil sestanek namenjen samo petim strankam, ki bi morale nato morebitna skupna stališča šele posredovati Listi.
Politična nesoglasja pa so prišla jasno do izraza, ko je delegacija PSI formalno posredovala sogovornikom predlog, da bi na čelo tržaške Pokrajine, Občine in Krajevne zdravstvene enote izvolili predstavnike laičnih strank PSDI, PRI in PLI. Stališča PSI, KD in Liste — pravijo socialisti — so v teh pogojih nezdružljiva, zato predstavljajo lahko laične sile v teh razmerah edino politično ravnotežje, ki bi bilo sprejemljivo za vse tri stranke. Za tržaškega župana bi tako kandidiral liberalec Trauner, za predsednika Pokrajine republikanec Cervesi, za predsednika upravnega odbora KZE pa morda pokrajinski tajnik PSDI Berce. Odborniška mesta na Občini in Pokrajini pa bi razdelili na podlagi številčnega razmerja sil med strankami.
KD je v celoti zavrnila ta predlog, ki ga je sekretar Tripani v intervjuju za neko zasebno televizijsko postajo označil kot sramotnega in žaljivega za stranko, ki je na junijskih volitvah postala stranka relativne večine in katere glavni kandidat za župana je prejel največ osebnih preferenc. Tajniki so se razšli, ne da bi se dogovorili za novo kolegialno srečanje, do katerega najbrž sploh ne bo prišlo.
Na jutrišnji seji občinskega sveta se v teh pogojih zato lahko marsikaj zgodi. Največ možnosti za izvolitev ima še vedno demokristjan Richetti, lahko pa prodrejo tudi druge kandidature. KD ima v občinski skupščini 18 svetovalcev, isto število predstavnikov pa imajo skupaj tudi socialisti in listarji, ki v primeru sporazuma lahko podprejo skupnega kandidata. V tem primeru bi odločilno vlogo igrale ostale stranke, v prvi vrsti komunisti, čeprav je malo verjetno, da bi v pomanjkanju sporazuma KPI kar tako »poklonila« svojih deset glasov demokristjanom ali socialistom. V primeru vzdržan) a svetovalcev KPI pa bi vloga jezička na tehtnici pripadla laičnim strankam, Slovenski skupnosti in zelenim, seveda če drži načelo, da bo podpora MSI za vsakega kandidata nezaželena in nesprejemljiva.
SSk se ni še izrekla o svojem sodelovanju v morebitnem manjšinskem odboru s KD in z županom Richetti-jem, njen edini svetovalec Lokar pa bi v primeru balotaže skoraj gotovo podprl demokristjanskega kandidata. Isto velja morda tudi za svetovalki zelenih, ki sta bili izvoljeni na listi s simbolom marjetice.	§ j
Nič uradnega o železarni AIT
Kaže, da bo za uraden izid dražbe, ki jo je razpisala državna finančna družba Finsider za prodajo svojih petih železarskih obratov (med katerimi je tudi ške-denjska železarna AIT), potrebno čakati še nekaj dni. Likvidatorji, ki so v ponedeljek v nekem rimskem notarskem studiu odprli ovojnice s ponudbami zasebnih podjetnikov, so se namreč ogradili z doslednim molkom, tako da so vse govorice teh dni povsem neuradne.
Kar zadeva Skedenjsko železarno, je podoben molk značilen tudi za kroge osopske jeklarske industrije Pittini, katere lastnik je edini pokazal dokajšnjo odločenost za odkup tržaškega obrata. In govori se, da je tudi edini, ki se je odzval na dražbo zanj, kar pomeni, da je njegova ponudba najbrž ostala v okvirih, ki so bili že skoraj dokončno dogovorjeni v predhodnih pogajanjih s Finsider.
Okolje predmet skupnega dela KPI in ZKS
Deželna komisija KPI za vprašanja okolja in marksistični center Zveze komunistov Slovenije sta si izmenjala dokumenta o vprašanjih okolja, kar predstavlja konkreten začetek skupnega dela na tem področju.
V tiskovnem sporočilu KPI beremo, da so o obeh dokumentih razpravljali na prvem sestanku delegacij, ki so jih sestavljali Tullio Morgutti, Giorgio Mattassi in Franco Perco za KPI ter Jadran Maček in Jože Urh za Zvezo komunistov Slovenije. Razprava se je gibala predvsem okrog vprašanj, ki jih zastavljata dokumenta in okrog metod in časovnih rokov njihovega reševanja. Delegaciji sta se sporazumeli, da se bodo po že dogovorjenem posvetu o Jadranu lotili vprašanja energije, prav tako z izmenjavo dokumentov in s srečanji izvedencev za to področje.
Naslednje srečanje med komunističnimi predstavniki obeh strani bo posvečeno naravnim parkom, živalstvu in tekočim vodam.
Dvigovanje bonov še do 22. oktobra
Do torka razdelili bone za 35 milijonov litrov bencina
Skoraj dve tretjini upravičencev sta že dvignili bone za bencin po neobdavčeni ceni. Do torka so na tržaških občinskih izpostavah in na uradih okoliških občin oddali bone za 35 milijonov litrov bencina, kar predstavlja približno 60 odstotkov vsega bencina, ki ga bodo razdelili po neobdavčeni ceni (skupna količina razpoložljivega bencina je 55 milijonov litrov) in na ta način zadostili približno 65 tisoč prošnjam. Pravico do bonov za bencin po neobdavčeni ceni ima približno 73 tisoč prebivalcev tržaške pokrajine. Kot je znano, je bone mogoče dvigniti do 22. oktobra, veljali pa bodo do 30. aprila prihodnjega leta. Deset dni pred zaključkom razdeljevanja bonov je večina Tržačanov torej že pohitela na občinske izpostave in dvignila bone. Drugi del bonov bodo razdeljevali od 21. novembra do 22. decembra.
Med razdeljevanjem bonov ni prišlo do take gneče, kakršna je bila v prvih dneh oddajanja prošenj. Zato so na občinskih izpostavah spremenili urnik za razdeljevanje bonov. Od ponedeljka so tržaške občinske izpostave odprte od 18. do 20. ure, v Miljah pa je mogoče dvigniti bone pri Tehničnem uradu v Ul. Roma, in sicer od 15. do 19. ure. Na županstvu devinsko-nabre-žinske občine oddajajo bone od 9. do 13. ure in od 17. do 19. ure, na Repentabru od 8. do 14. ure, v Zgoniku vsak dan od 8. do 13. ure in ob torkih ter četrtkih od 15. do 18. ure, v Dolini pa vsak dan od 8.30 do 12. ure in ob ponedeljkih in sredah od 15.30 do 17.45.
Če problemov za dviganje bonov ni, pa je včasih problem najti črpalko, kjer imajo dovolj bencina. Zaradi naraslega povpraševanja po gorivu so mnoge črpalke predčasno izčrpale zaloge, večina pa jim ima premajhne rezervoarje, tako da bo tankanje tudi v prihodnje precej oteženo.
Prijetno srečanje Zorana Lupinca in njegove harmonike s Škedenjci

(Foto Magajna)
Škedenjsko kulturno društvo Ivan Grbec je uresničilo posrečeno zamisel in za začetek nove delovne sezone pripravilo v svoji dvorani srečanje z Zoranom Lupincem in njegovo diatonično harmoniko. Prav naš priznani glasbenik (svetovni prvak na svojem področju) je z igranjem na ta inštrument ustvaril med poslušalci vzdušje, kot ga je mogoče doživljati le ob izredno dobro podanih koncertih. Program, ki je obsegal polke, valčke, mazurke in koračnice, je Zoran Lupine podajal s tako dovršenim izvajanjem, s tako globokim čutom za vsebino posameznih skladb, da je bila tišina v
dvorani popolna in da so poslušalci, prevzeti od lepe melodije in od izrednega podajanja skladb, sledili večeru izjemno pozorno in navdušeno.,
Gosta in navzoče je pozdravila predsednica društva Devana Černič, program in pogovor z umetnikom pa je vodila Melita Valli. Večer je tako potekal z vprašanji in odgovori, vmes pa je Lupine zaigral devet skladb in na željo občinstva dodal na koncu še eno.
Vprašanja so se nanašala na gosta, na njegovo harmoniko, na številne nagrade in priznanja, ki jih je prejel, na gostovanja, ki se jih s svojo har-
moniko udeležuje, na šolo za diatonično harmoniko, ki jo vodi pri Dom-ju, na skladbe, ki jih tudi sam piše in izvaja, na njegove želje in načrte. Odgovori so razkrili pomen te dejavnosti, ki se med nami vse bolj uveljavlja, na pomen ovrednotenja tega starega inštrumenta, ki ga ponekod že vključujejo v redni program učenja na glasbenih šolah, pri nas pa je iniciativa šele na začetku.
Že podatek, da je imela šola za diatonično harmoniko pri Domju pred tremi leti, ko je začela delovati, samo nekaj učencev, danes pa jih ima že okrog 20, kaže, da se krog ljubiteljev tega inštrumenta širi in da zanimanje za igranje na diatonično harmoniko narašča zlasti med mladimi.
Predsednica KD Ivan Grbec Devana Černič je na večeru tudi obvestila, da se društvo pripravlja na redni občni zbor, ki bo v petek, 28. t. m. »Sedanji odborniki upamo,« je dejala, »da bodo pristopili v vodstvo društva novi ljudje, pripravljeni za aktivno sodelovanje. Pritok novih idej lahko izboljša, popestri in posodobi naše dejavnosti. Predvsem si želimo stikov z mladimi, jih motivirati za vstop in sodelovanje v društvenem kolektivu. Samo z visokim številom glasov bo naš občni zbor uspešen in bo imel dovolj moči za nadaljevanje delovanja v korist slovenske skupnosti v Škednju.«
Na večeru so si lahko udeleženci priskrbeli tudi kaseto, ki je izšla avgusta in na kateri je 12 skladb, od tega osem skladb Zorana Lupinca.
N. L.
Iz protesta proti politični praznini v javnih upravah
Sindikalisti CGIL simbolično zasedli občinsko dvorano
(Foto Magajna)
Vodstvo Sindikata uslužbencev javnih ustanov CGIL se je včeraj zjutraj zbralo v sejni dvorani tržaške občinske palače in jo za tri ure simbolično zasedlo. Bila je to protestna manifestacija proti politično-upravni krizi, ki že tri mesece po volitvah hromi delovanje tržaških uprav. Pomanjkanje političnega vodstva se negativno odraža na vseh ravneh, še posebno na tistih področjih, ki so bila od nekdaj zanemarjena. To je oskrba za ostarele, kjer je občinska uprava že sramotno odsotna, smetarska in grobarska služba, vprašanje odpadkov in njihovega upepeljevanja. Sindikalisti so včeraj opozorili tudi na hude in morda celo nepopravljive zamude pri izkoriščanju prispevkov iz javnih skladov.
Nezadržnemu nazadovanju kvalitete javnih služb botruje tudi dejstvo, da so določila pred kratkim podpisane pogodbe za javne uslužbence ostala na papirju, pri svojih zahtevah za reorganizacijo dela, urnikov in plač pa sindikalni predstavniki nimajo pravega sogovornika. To velja za uslužbence tržaške Občine, pa tudi za zdravstveni sektor. Tudi upravni svet KZE je namreč le začasen; dogaja se celo, da so v njem politiki, ki niso bili ponovno izvoljeni in torej nikogar ne predstavljajo. Nič čudnega, da sprejemajo odbori samosvoje sklepe, za katere verjetno sploh ne bodo odgovarjali.
Za vodstvo Sindikata uslužbencev javnih služb CGIL je tako zadržanje političnih strank absolutno nesprejemljivo in prava klofuta za občane, ki plačujejo davke, a ne razpolagajo s službami.
Nov tržaški upepeljevalnik bo stal skoraj 60 milijard
Deželni odbor bo v kratkem zaprosil proračunsko ministrstvo za 129 milijard lir prispevka iz sklada FIO (Sklad za investicije in zaposlovanje) za gradnjo novih upepelj e valnikov v Furlanij i-J ulij ski krajini. Na prvo mesto je Dežela uvrstila nov upepeljevalnik v tržaški pokrajini, ki naj bi po prvih ocenah stal približno 60 milijard lir. Objekt bodo zgradili v tržaški industrijski coni, v bližini umetnega kanala nedaleč od Naselja sv. Sergija. Tržaški občinski odbor je s posebnim sklepom že odobril lokacijo novega upepelj e valnika, odlok pa mora ratificirati občinska skupščina.
Sedanji upepeljevalnik pri Pantalejmunu ne odgovarja več naraščajočim potrebam tržaške pokrajine, je tehnološko precej zastarel in v zadnjem času pogosto v okvari. Pri gradnji novega upepeljevalnika bodo morali načrtovalci strogo spoštovati zakonske predpise o uničevanju odpadkov, ki jih je pred kratkim izdal minister za ekologijo Ruffolo. Zato je tržaška občinska uprava že ustanovila posebno strokovno komisijo, ki bo v kratkem proučila vse načrte in preverila, ali odgovarjajo precej strogim naravovarstvenim normam osrednje rimske vlade. Ta občinska komisija bo delovala v tesnem stiku z deželno vlado, posebno pa z odborništvom za prostorsko načrtovanje in za ekologijo. O tem vprašanju je na včerajšnji seji deželnega odbora poročal odbornik Carbone.
LEPI IN DRAGOCENI VAS PRIČAKUJEMO OD 18. DO 22. OKTOBRA 1988
Večni in nezamenljiv čar diamantov izstopa iz novih zamisli sedemindvajsetih mladih designerjev. Obiščite razstavo "NOVE KREACIJE DIAMANTI 88", ki bo v naši draguljarni od 18. do 22. oktobra t.l.
Pred sobotnim občnim zborom v Špetru
Vrniti kulturi njen polni pomen ena od glavnih bodočih nalog ZSKD
Na sinočnji seji občinskega sveta
Devin-N abrežina: odobren proračun
Rezultat glasovanja 10 proti 9
Devinsko-nabrežinski občinski svet je pozno sinoči po več kot šti-riurni razpravi odobril finančni proračun za tekoče leto. Proračun je podprlo deset svetovalcev Krščanske demokracije, Slovenske skupnosti, neodvisni Tuta ter zeleni Certo, proti pa je glasovalo devet svetovalcev KPI, PSI in MSI. Svetovalec Liste za Trst Baici, ki je bil do včeraj dosledno v opoziciji, pa je bil sinoči odsoten. Prav ta odsotnost je morda odločilno prispevala k odobritvi proračuna, tudi zato, ker občinski odbor lahko trenutno računa le na politično podporo desetih svetovalcev na dvajset, kolikor jih šteje občinska skupščina.
Sinočnja seja se je odvijala brez večjih polemičnih ostrin, tudi zato, ker so bila stališča posameznih strank v bistvu že zdavnaj znana. V razpravi so svetovalci v glavnem obravnavali politično poročilo župana Brezigarja, malo ali pa skoraj nič finančni proračun, ki je glede na čas obravnave skoraj že obračun občinskega poslovanja v tem letu. Župan je v svoji repliki izrazil pripravljenost na pogajanja s socialisti in torej ponovil razpoložljivost za razširitev sedanje koalicije na Craxijevo stranko, ki je sinoči glasovala proti proračunu. Dodal pa je tudi, da ostajajo še odprte možnosti za programsko soočenje s komunisti.
Na seji je tekla beseda o vseh Perečih vprašanjih in težavah, ki
pestijo devinsko-nabrežinsko občinsko skupnost. V središču pozornosti je bil seveda Sesljanski zaliv, povezan s turističnim in splošnim gospodarskim razvojem občine. Govor je bil tudi o ekonomskem položaju v občini, o načrtovani in sporni obrtniški coni, o načrtu za metansko omrežje itd.
S sinočnje seje, o kateri bomo obširneje poročali v jutrišnji številki Primorskega dnevnika, naj še omenimo, da je neodvisni svetovalec Vocci, izvoljen na listi KPI, napovedal, da bo ustanovil avtonomno svetovalsko skupino Neodvisne levice.
S. T.
Več kulture v prostem času — več prostega časa za kulturo! S tem geslom želimo podčrtati, da mora kultura, in še posebno ljubiteljska kultura znova pridobiti neko osrednjo pomembnost v našem zamejskem dogajanju. Čutimo nujnost, da se ljubiteljsko kulturo začne pojmovati ne le kot golo preživljanje prostega časa, pač pa kot perspektivno investicijo prostega časa.
Za to je nabrž potrebno, da se kulturnemu delovanju na ljubiteljski osnovi ponovno postavi neke visoke idealne in vsebinske cilje in da skupno skušamo ustvariti tisto zdravo napetost in tisto vzdušje, v idealnem in stvarnem smislu, ki nas edina lahko privedeta do zastavljenih smotrov.
Samo tako bomo lahko postali zanimivi in privlačni tudi za mlajše generacije, ki se očitno oddaljujejo, ker je
določena »utrujenost« že vidna in negativno vpliva na delovanje kot tako in tudi na odnose med ljudmi, to je med kulturnimi delavci, ki zgubljajo elan, navdujšenje, inventivnost.
Ko pravimo, da je naše kulturno ozračje potrebno novega kisika, mislimo tudi na to, na neko širšo kulturno razgledanost, na neko bolj odprto filozofijo življenja, ki nam lahko pomaga pri ustvarjanju boljših in kvalitetnejših življenjskih razmer in medčloveških odnosov.
Naša zamejska kulturno-ljubiteljska stvarnost je pomembna za naš narodnostni, politični obstoj, toda zgrešili bi, če bi prezrli, da je ta stvarnost še kako pomembena tudi za vsakega posameznika, ki nima veliko drugih možnosti, da bi se izražal, se družbeno udejstvoval in soustvarjal.
Življenjski ritmi, katerim smo izpostavljeni, nas prisilijo, da te naravne človeške potrebe vedno bolj potiskamo v ozadje.
Če bi morala oceniti naše kulturno delovanje v enem strnjenem stavku, bi trdila, da je še vedno preveč mani-festativno in še vedno premalo kul-turno-formativno.
Toda situacija je v razvoju in že opažamo zelo emblematične težnje:
—	v krizo je zašla vloga društva kot kulturnega posredovalca;
uveljavlja se predvsem želja po ustvarjanju in proizvajanju;
—	jasno se kaže iskateljska volja po kvalitetnejšem delu;
—	razširja se zanimanje in prizadevnost društev za kulturno dejavnost najmlajših.
To so le nekateri, nedvomno zelo pozitivni znaki. Po drugi strani smo še premalo drzni, premalo ustvarjalni; preveč se bojimo novega in soočanja iz novim,- svoje izbire še vedno premalo motiviramo in pomanjkljivi smo v organskem kratkoročnem in še zlasti dolgoročnem načrtovanju; še vedno smo premalo aktivno in polnopravno vključeni v širši tok dogajanja,- pomanjkljivo je namreč naše sodelovanje z drugimi družbenimi, kulturnimi, političnimi dejavniki tako večinskega naroda kot Slovenije.
Iz tega kratkega razmišljanja že izhajajo glavne smernice za naslednje dveletno delovno obdobje ZSKD in njenih članic: manj proslavljanja in manj razkošnih prireditev (ki si jih poleg vsega ne moremo več privoščiti) in več možnosti izobraževanja, ki pomeni omogočiti strokovno poglabljanje na posameznih področjih (torej oblikovanje kadrov), spoznavanje sodobnih in novejših prijemov in vsebin na področju kulturnih dejavnosti (torej spodbuda za inovacijo) ter odpiranje in sodelovanje z drugimi kulturnimi organizacijami tako iz Slovenije kot tudi iz Italije.
Izobraževanje torej, kot vsebina in metoda dela primerna za vse stopnje in dejavnostne oblike, zato da bo naše delovanje kvalitetnejše, prodornejše in bolj ustvarjalno.
NIVES KOŠUTA
Goreča bakla iz fiata 500
Stari fiat 500 tvrdke Spaventi se je včeraj popoldne med vožnjo po Skedenj ski ulici spremenil v gorečo baklo. Kot so ugotovili gasilci, je bila cev za bencin že zguljena, tako da je bencin kapljal na motor in ob dotiku z vročim motorjem nazadnje povzročil požar. Voznik se sploh ni poškodoval, saj je takoj skočil iz avtomobila in poskusil pogasiti plamene z aparatom za gašenje. Požar so dokončno pogasili gasilci, od fiata 500 pa je ostalo samo železno ogrodje.
KPI zahteva sklicanje svetoivanskega sosveta
Tudi rajonski sveti paralizirani
Posledice že več mesecev trajajoče upravno-politične paralize se v mestu vedno bolj občutijo. Ne samo, da se ne rešujejo veliki problemi, kot so kaos v prometu in pomanjkanje parkirišč, gospodarsko propadanje, onesnaževanje, in še bi lahko naštevali, tudi majhni problemi že predolgo čakajo na rešitev in se zaradi tega zaostrujejo.
Takšni so na primer problemi, s katerimi se navadno ukvarjajo rajonski sveti, ki so bili svoj čas ustanovljeni kot nekakšen vezni člen med občani in krajevnimi upravami. Toda če ni uprav, niti rajonski sveti ne delujejo.
Pri Sv. Ivanu so trije rajonski svetovalci KPI skušali svoje kolege drugih strank prepričati, da bi se glede na težke probleme rajona sosvet lahko vendarle sestal, dobili pa so same odklonilne odgovore. Prav zato so včeraj Igor
Canciani, Rada Cergol in Jagoda Kjuder sklicali tiskovno konferenco, da bi opozorili javnost na nevzdržno stanje, pa tudi na številne nerešene probleme Sv. Ivana, Podlonjerja in Lonjerja. Po njihovem mnenju bi se moral rajonski svet sestati in se teh problemov lotiti, medtem ko bi lahko v pričakovanju sporazuma na Občini in Pokrajini odložili izvolitev predsednika. Toda tudi včeraj se je pokazalo, da druge stranke temu nasprotujejo, saj se njihovi predstavniki niso udeležili srečanja. Prišla je le dosedanja predsednica sosveta Udinova (Lista za Trst), ki pa jim je zamerila sklicanje tiskovne konference, še bolj pa je bila jezna in celo zapustila dvorano, ko je ena od rajonskih svetovalk spregovorila v slovenščini,
WWF skrbi za obveščanje o lokaciji sinhrotrona
Vse dosedanje utemeljitve družbe Sincrotrone Trieste, Po katerih ni možna lokacija sinhrotrona na območju ARI, to je znotraj starih meja Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah, so se izkazale za neutemeljene. E raziskave, ki jo je fizik Marvin izdelal za Mednarodni sklad za naravo WWF namreč izhaja, da ne drži, da je območje ARI premajhno in prestrmo za namestitev sinhrot-r°na. Neresničnost tretje in glavne utemeljitve družbe Sin-Crotrone Trieste o neprikladnosti območja ARI zaradi bliži-Oe hitre ceste, ki naj bi sinhrotronu škodovala, pa so že Pred nekaj leti v tajnem dokumentu dokazali raziskovalci tržaškega Geofizikalnega observatorija. To pa po mnenju članov WWF dokazuje, da je lokacija sinhrotrona na krajin-sko in naturalistično dragocenem območju T8 v bližini Bazovice izraz neodgovorne in samovoljne izbire nobelovca Rubbie.
Zaradi vsega tega so člani VVVVF priredili javno informa-cijsko srečanje o vprašanju lokacije sinhrotrona pri Bazovi-Cl- na katerem so Predonzan, Marvin in Ermacora s pomoč-1° diapozitivov pojasnili razloge, zaradi katerih se sloven-fke organizacije in naravovarstveniki upirajo lokaciji sin-nrotrona pri Bazovici. V razpiravi, ki se je razvila po preda-Vanju, je prišla do izraza želja kar številnega občinstva, da 01 aktivno sodelovalo v bitki proti namestitvi sinhrotrona Pb Bazovici. Več je bilo tudi predlogov konkretnih pobud.
Včeraj tudi v našem mestu
Stavka uslužbencev podjetja SIP
V okviru vsedržavnega sindikalnega spora o obnovi delovne pogodbe so tudi v naši deželi uslužbenci telefonskega podjetja SIP včeraj stavkali 24 ur. Zbrali so se pred deželno palačo na Trgu Oberdan, nato pa so v sprevodu krenili po bližnjih ulicah. Delovna pogodba je zapadla že konec lanskega leta, pogajanja pa so se začela šele maja in vse kaže, da se ne bodo kmalu končala. Prepad med vodstvom SIP in sindikalnimi zvezami CG1L, CISL, UIL bo bržkone težko zapolniti, saj sindikati zahtevajo med drugim skrčenje delovnega urnika od sedanjih 40 na 38 ur tedensko in zvišanje plač za povprečno 300 tisoč lir mesečno v roku treh let. Protipredlog družbe SIP pa je znatno nižji: 160 tisoč lir v štirih letih. Kljub stavki, so uslužbenci jamčili nujne službe in vzdrževanje naprav.
Na sliki (foto Magajna) uslužbenci telefonskega podjetja SIP na tržaških ulicah med včerajšnjo stavko.
J?
Na križišču med ulicama Svevo in Baiamonti
Tovornjak zmečkal pet avtomobilov
Tri leta in pol zapora za nočnega divjega voznika
Križišče med ulicama Svevo in Bai-?bionti je bilo včeraj popoldne okrog j ■ ure prizorišče slikovite nesreče, ki l6 Povzročila veliko gmotno škodo, a -3 ni imela hudih posledic za ljudi. °vornjak z mešalcem za beton se je anireč prevrnil na avto, ki je peljal v L?sProtni smeri, in na štiri bližnje par-rsne avtomobile. V nesreči so se lažje 1^‘li samo trije mladi francoski turisti, Pa bodo okrevali v največ 20 dneh.
^ Karabinjerji iz Istrske ulice še niso JJotovili vzrokov nesreče, a menijo, ■j.4 ji je botrovala okvara na zavorah. VJvornjak z mešalcem za beton iz A.®visa, ki ga je upravljal 31-letni ; Pittino iz San Daniela del Friuli, tj Pripeljal na križišče iz Ul. Baiamon-p'.Na križišču je voznik zaman skušal vtisniti na zavore: tovornjak je zdr-tQ* na sredo križišča in trčil v drug ie °rnjak z mešalcem za beton, ki ga j6 v°zil 34-letni Livio Forza iz Trsta in je Prihajal iz nasprotne smeri. Slednji Nemoteno nadaljeval svojo vožnjo S6°« Ul. Baiamonti, prvi tovornjak pa pr le zamajal in se z vso svojo težo deU,rnil na renault 14 s francosko evi-iai ■	° tablico, ki je prav tako priha-
nasprotne smeri, in na štiri avto-$tj lfe, ki so bili parkirani na levi s0 aru ceste. Francoski avto, v katerem Peljali trije 24-letni fantje, se je s6 4ui sunka premaknil na pločnik in iti ,9°zdil med prevrnjeni tovornjak ves\*s°k zid. Pri nesreči se je skoraj je , Pet on izlil na cesto, francoski avto tli v Pnpolnoma uničen, dve parkira-tnipOz.ili - renault in kombi tovarne bjljCriih proizvodov Giglio pa sta thočno poškodovani.
Enrico Dodich iz Naselja sv. Sergija, ki je v ponedeljek ponoči s svojo divjo vožnjo na ukradenem avtomobilu spravil na noge policijo in karabinjerje, je že včerej zvedel, kakšna usoda ga čaka za prihodnja tri leta. Včeraj mu je namreč pretor Piervalerio Rei-notti sodil po hitrem postopku in sklenil, da mora Dodich presedeti v zaporu tri leta in šest mesecev ter plačati 300.000 lir globe.
Dodich je bil obtožen, da je kradel, vozil brez vozniškega dovoljenja in v vinjenem stanju ter da je nenamerno ranil dve osebi. Pretor mu vsekakor ni sodil zaradi tega prekrška, ker je bila prijava pomanjkljiva, a je odklonil tudi prošnjo Dodichevega branilca, da ga spustijo na začasno svobodo.
Dodich je v ponedeljek ponoči v Naselju sv. Sergija ukradel golf Paola Ciguia. Ker je vozil precej nevarno, so ga karabinjerji hoteli ustaviti že v Ul.
Flavia. Ko jih je Dodich zagledal, pa je še močneje pritisnil na plin in se odpeljal proti Miljam. Karabinjerji so mu sledili do križišča med ulicama Foschiatti in Battisti v Miljah, tam pa so se zaradi nepričakovane ovire na cesti zaleteli v parkirane avtomobile. Medtem pa so telefonsko obvestili svoje kolege in policijo, ki so začeli zasledovati nevarnega in pijanega voznika. Dodichu je vsekakor uspelo pripeljati do Trga Cagni, kjer je trčil v motor, s katerim sta se peljala 19-letni Andrea Treu iz Ul. Scomparini 27 in 18-letna Caterina Lughi iz Ul. Com-merciale 19. Oba sta padla z motorja, na srečo pa sta se le lažje poškodovala. Šele ko so policisti streljali v avtomobilske gume, je Dodich končno ustavil avtomobil. Njegova vožnja s policijsko "pantero" pa se je končala pred Coroneom.
Kot rečeno, so se v nesreči ranili samo trije francoski turisti, medtem ko se voznik prevrnjenega tovornjaka ni poškodoval. Rešilec Rdečega križa je Francoze odpeljal v katinarsko bolnišnico, kjer so jim nudili prvo pomoč. Voznik Henri Guedeney se je ranil in porezal po levem komolcu in se udaril v rebra in ramo ter bo okreval v 20 dneh. Njegov sopotnik Erič Kohsok se je urezal po rami in komolcu ter bo okreval v 15 dneh, Pierre Charcellay pa bo zdrav že v osmih dneh, saj si je le lažje poškodoval uho.
Na sliki: prizorišče nesreče na križišču med ulicama Baiamonti in Svevo. (foto Križmančič)
Vročo noč zaključil »na hladnem«
V torek ponoči so agenti letečega oddelka aretirali 31-letnega Maurizia Fusera iz Ul. Biasoletto 16 pod obtožbo, da je žalil, se upiral in poškodoval javnega funkcionarja ter da je namerno ranil dve osebi. Fuser je namreč napadel dve ženski in se nato upiral policistom, ki so ga hoteli zaslišati.
Teresa Rosati in Antonella Pirjevich, ki sta poklicali agente letečega oddelka, sta nekaj po polnoči stali na pločniku v Ul. Filzi v bližini denarnega zavoda Banco di Sicilia, ko je naenkrat privozil Fuser z mopedom. Mladi moški je v hitrici parkiral moped in se približal ženskama ter navidezno brez razloga udaril v lice Rosatijevo in v hrbet Pirjevic-
hevo. Ženski sta prestrašeni zbežali vsaka v svojo smer, tudi Fuser je vzel pot pod noge in zbežal po Ul. Torrebian-ca v smeri proti Ul. Carducci. Ženski sta nato poklicali policijo, ki se je takoj spravila na lov.
Zasledovanje ni bilo dolgo, saj so policisti našli Fuserja v Ul. San Lazzaro in ga odpeljali na kvesturo. Med zasliševanjem pa je moški začel zmerjati in suvati agente ter se celo zaletel vanju z glavo. Zato so policisti sklenili, da je najbolje, da se moški strezni na hladnem v zaporu. Ženski pa so medtem peljali v glavno bolnišnico, kjer so jima nudili prvo pomoč.
Ugoden letni poslovni obračun javnih zavodov za skrbstvo
Javni zavodi za skrbstvo in dobrodelnost (Ul. Pascoli 31) so objavili finančni Obračun delovanja v preteklem letu. Uprava zavodov si je v zadnjem letu najbolj prizadevala za oskrbo nepremičnih ostarelih. Sprejela je splošni načrt za obnovo in preureditev svojega zgodovinskega sedeža oziroma Doma za nepremične ostarele v Ul. Pascoli (znan pod imenom Progetto Istituto '90) in namenila 4 milijarde lir za prvi sklop prenovitvenih del, ki so že v teku.
V Domu so zaprli oddelek za premične ostarele, za katerega povpraševanje postopno upada, in jih preusmeriti v primernejše zavode in v dnevne centre. Istočasno so v petem nadstropju Doma odprli nov, peti zavarovan oddelek, tako da so preprečili padec skupnega števila ležišč.
Veliko truda so Javni zavodi vložili v boljšo oskrbo gostov: bolniško skrbstvo so prepustili delovnim zadrugam, za inkontinenco so uvedli specifične proizvode za enkratno uporabo, z ministrstvom za obrambo so se domenili za večje število vojaških oporečnikov, ki bi alternativno služili vojaški rok pri njih, s škofijo pa so podpisli devetletni sporazum za versko pomoč gostom. Uprava zavodov je podpisala tudi sporazum s Tržaško hranilnico CRT, ki bo gostom Doma nudila bančne storitve.
Uprava Javnih zavodov namerava nadaljevati uresničevanje načrta za obnovo in popravilo Doma v Ul. Pascoli vsaj do leta 1990, za kar je dobila tudi deželni prispevek v znesku tri milijarde lir ter dve milijardi iz sredstev Sklada za Trst.
Spet trajekt med Trstom in Grčijo
Po skoraj dvomesečni prekinitvi bodo od ponedeljka dalje obnovili trajektno progo med Trstom in Patrasom z bolgarsko ladjo Trapezitza, ki so jo v tem času popravili in obnovili. Ladja bo vsake štiri dni v tržaškem pristanišču, kjer se bo ustavila samo za čas natovarjanja in raztovarjanja. Kot grški trajekti na isti liniji prevaža tudi bolgarska ladja tovornjake z izvoznim blagom iz Grčije, Turčije in nekaterih bližnjevzhodnih držav, namenjenim v države Srednje Evrope. Od začetka leta pa do začetka avgusta, ko so progo prekinili, je trajekt Trapezitza natovoril ali raztovoril v tržaškem pristanišču več kot šest tisoč tovornjakov z okrog 80 tisoč tonami blaga.
KUPUJ NA OPČINAH
VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ 88


ZA VSAKIH 10.000 lir	S
NAKUPA ZAHTEVAJ SREČKO!	|
1.	NAGRADA 15.000.000 lir ®
2.	NAGRADA 7.000.000 lir %
3.	NAGRADA 3.000.000 lir ° IN 10 NAGRAD PO 1.000.000 lir i
V zlatih žetonih žrebanje bo 5. jan. 1989
CASSA KUKALE ED AKTIGIANA-OKICINA HRANILNICA IN FOBODILNICA• OPČINE
kino
šolske vesti
ARISTON ■ - 18.00, 21.00 Bird, ZDA 1988, r. Clint Eastwood, i. Forest VVhitaker, Diane Venora.
EXCELSIOR I - 16.30, 19.15, 22.00 L'ul-tima tentazione di Cristo
EXCELSIOR II - 17.45, 21.45 Good morning Vietnam, r. Barry Leving-ton; i. Robin VVilliams
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 II risto-rante alVangolo, kom.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Action Jackson
NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Sesso bollente, pom. D D
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 L’impe-ro dei sensi, dram., r. N. Oshima, i. M. Eiko, N. Aoi. □
PENICE - 18.00, 22.15 Corning to America - II principe cerca mog-lie, kom.; i. Eddie Murphy.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Mister Crocodile Dundee II, r. John Cor-nell, i. Paul Hogan, Linda Kozlov-sky.
MIGNON - 16.00, 22.00 La leggenda del santo bevitore
EDEN - 15.30, 22.10 Stimolazioni ani-malesche, porn. □
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Oscar Wilde
Važno je imenovati se Ernest
Režija: Marko Sosič
Igrajo: Vladimir Jurc, Tone Gogala, Anton Petje, Alojz Milič, Adrijan Rustja, Lidija Kozlovič, Stanislava Bonisegna, Lučka Počkaj in Bogdana Bratuž.
Premiera jutri, 14. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu.
ABONMA RED A
PONOVITVI:
v soboto, 15. oktobra, ob 20.30 — ABONMA RED B prva sobota v nedeljo, 16. oktobra, ob 16.00 — ABONMA RED C — prva nedelja
Prodaja abonmajev in vstopnic od 10. do 12. ure vsak delavnik ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4 (tel. 734265).
gledališča * v
VERDI
Jesenska simfonična sezona - V soboto, 15. t. m., ob 20.30 bo na sporedu recital pianistke Lilie ZILBERSTEIN. Izvajala bo skladbe Schumanna in Rahmaninova.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89 - Od 18.
do 30. t. m. bo Teatro Slabile Furlanije -Julijske krajine uprizorilo delo L. Piran-della VSAK NA SVOJ NAČIN. Režija Giuseppe Patroni Griffi. V abonmaju odrezek št. 1. Rezervacije in predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti.
Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti so
v teku vpisovanja novih abonmajev in potrditve starih.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 ponovitev dela Carpin-terija in Faragune MARINARESCA ali NEL PAESE DELLE MALDOBRIE. Režija Francesco Macedonio.
Pri blagajni gledališča Cristallo (Ul. Ghirlandaio 12) so v teku vpisovanja novih abonmajev.
včeraj - danes
Sindikat slovenske šole obvešča vzgojiteljice, da je razpisan izredni rok za habilitacijo po zakonu 276/88 za poučevanje v otroških vrtcih. Prošnjo lahko vložijo vzgojiteljice, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: a) so poučevale kot sup-lentke v državnih otroških vrtcih v šolskem letu 1981/82 z letnim imenovanjem šolskega skrbništva, b) so opravile, tudi kot začasne suplentke z imenovanjem didaktičnega ravnatelja, v šolskem letu 1978/79/80/81/82 eno leto (180 dni) sup-lence v državnih otroških vrtcih in drugo leto suplence v sedemletju 1975/82. Rok za vložitev prošnje zapade 2. novembra t. 1. Informacije na sedežu SSŠ, Ul. Carducci 8, v sredo in petek od 11. do 12. ure, v torek in četrtek, od 16. do 17. ure.
Danes, ČETRTEK, 13. oktobra 1988
EDVARD
Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob 17.23 - Dolžina dneva 11.04 - Luna vzide ob 9.07 in zatone ob 18.05.
Jutri, PETEK, 14. oktobra 1988
KALIST
PLIMOVANJE DANES: ob 3.40 naj-nižja -27 cm, ob 9.49 najvišja 54 cm, ob 16.36 najnižja -54 cm, ob 22.51 najvišja 24 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,2 stopinje, zračni tlak 1014,6 mb ustaljen, veter 20 km na uro severovzhodnik, vlaga 57-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 20 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Maddalena Chersova-ni, Massimo Veglia, Giovanni Spinelli, Federico Dionis.
UMRLI SO: 79-letni Francesco Marši, 66-letni Mario Pinguentini, 46-letna Li-cia Fornasari por. Gentonio, 81-letni Renato Candotti, 81-letni Remo D'Alberto.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 10., do sobote,
15. oktobra 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Zavije).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
prispevki
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 In-contri intimi di coppie viziose,
porn. D D ;
CAPITOL - 16.00, 22.00 Madama Sou-satzka, r. John Schlessinger; i. Shir-ley McLaine.
LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 2001 Odisea nello spazio ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 La calda signora della porta accanto, porn. □ D
Prepovedano mladini pod 14. letom D - 18. letom D D
V	spomin na prezgodaj preminulo ženo Lojzko Stopar-Križmančič daruje mož Rudi 30.000 lir za ŠD Zarja, 30.000 lir za KD Lipa, 30.000 lir za TPPZ P. Tomažič, 30.000 za VZPI-ANPI sekcija Bazovica in 30.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje.
Ob 80. rojstnem dnevu dragega očeta Karla Kokelja darujejo hči Mileva, zet Darijo in vnukinja Helena 50.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje.
Namesto cvetja na grob Lojzke Stopar por. Križmančič darujeta Marija in Silvan Žagar 20.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na Celesteja Daneva daruje Marija Hollstein 100.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Pepke Malalan daruje Marija Šemolinova 15.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Pepko Švagelj vd. Malalan darujeta Irma in Egon Kraus 50.000 lir za ŠD Polet.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava z naslovom UMETNOST IN POHIŠTVO. Svoja dela razstavljajo: Nado Canuti, Pasguale Di Fabio, Federico Gismondi, Ali Al Jabiri, Paolo Pratali, Daniela Rancati in Tina San.
V	Kraškem muzeju v Repnu je odprta razstava ČLOVEK IN LES. Razstava bo odprta do 23. oktobra, pripravil jo je Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborniš-tvom za kmetijstvo Tržaške pokrajine. Urnik: od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 14. do 19. ure.
V	Studiu PHI - Ul. S. Michele 8/1 - je
na ogled do 23. t. m. fotografska razstava Alfreda DAVOLIJA in Alda PALINA.
V	galeriji Torbandena bo do 30. t. m. odprta razstava slikarja Edmonda DOB-RZANSKEGA.
V	Palači Costanzi razstavlja do 23. t. m. slikar Ulisse SARTINI. Urnik: od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00.
V	galeriji Cartesius bodo v soboto, 15. t. m., odprli razstavo slikarke Rossde-ar.
razna obvestila
SKD Barkovlje obvešča, da bo danes, 13. t. m., ob 20.30 redna odborova seja.
Tržaški partizanski pevski zbor priporoča vsem borcem in pevcem, da si ob slavju I., II. in III. prekomorske brigade, ki bo v soboto v Kopru, pripnejo na prsi borbena odlikovanja in Gallusova priznanja. Zbirališče ob 9.50 v koncertni dvorani za akustično vajo. Nastop ob 11. uri.
Odbor za organizacijo proslave ob stoletnici Ciril-Metodove šole je odprl pri TKB in pri Hranilnici in posojilnici na Opčinah tekoča računa in sicer pri TKB št. 5197/49, pri denarnem zavodu na Opčinah pa št. 7227. Vsi, ki bi želeli denarno prispevati za izpeljavo proslave, lahko to storijo preko navedenih računov.
Taborniki Rodu Modrega vala, družine Šumečih borov Prosek-Kontovel,
obveščajo, da se sestanejo vsako soboto ob 16. uri v Soščevi hiši na Proseku. Vabljeni vsi, ki se nam hočejo pridružiti.
Smučarski klub Brdina - Opčine obvešča, da je predsmučarska telovadba za otroke vsak torek od 18.00 do 19.30 v Sežani (v šolski telovadnici pri marketu Emona). Zainteresirani naj se javijo na sedežu kluba, Proseška 131, Opčine.
Smučarski klub Brdina - Opčine organizira začetni in nadaljevalni smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini od 13. novembra dalje. Vse informacije na sedežu kluba, Proseška 131, Opčine.
izleti
V	spomin na 19. rojstni dan Sonje Ko-koravec darujejo mama, brat in sestra
50.000	lir za MPZ Primorec-Tabor, 50.000 lir za Godbeno društvo V. Parma in
50.000	lir za ŠZ Sloga.
Vesela družba 50-letnikov iz Trebč, zbrana dne 9. oktobra 1988, daruje 75.000 lir za Sklad M. Čuk.
Minilo je 17 let, odkar je preminil Julko Purič. V njegov spomin daruje žena Karla 100.000 lir za kulturni dom-spome-nik padlim v NOB iz Briščikov.
V	spomin na Borisa Božiča darujeta Giancarlo in Nela Foraus 20.000 lir za MPZ V. Vodnik.
V	spomin na Borisa Božiča daruje Paolo Foraus z družino 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
Kriški 65-letniki darujejo ob praznovanju jubileja 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu in
45.000	lir za Godbo na pihala Vesna.
Ob 65. jubileju daruje Gigi Švab (Simeon) 10.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu.
Odbor za varstvo človekovih pravic,
ki se je na pobudo Mladinske sekcije Slovenske skupnosti ustanovil v Trstu prejšnji teden, sklicuje svojo
1. SEJO
jutri, 14. oktobra, ob 20.00
v prostorih Slovenske skupnosti -Ul. Machiavelli 20.
Odbor vabi vse, ki bi še želeli pristopiti, da se seje udeležijo.
27. REDNI OBČNI ZBOR
Zveze slovenskih kulturnih društev
v soboto, 15. oktobra 1988 -občinska dvorana Špeter ob 14.30 v 1., ob 15.00 v 2. sklicanju.
DNEVNI RED:
1.	otvoritev občnega zbora
2.	podelitev priznanj ZSKD
3.	izvolitev verifikacijske in volilne komisije
4.	pozdravi
5.	poročila
6.	razprava
7.	razrešnica staremu odboru
8.	volitve novega odbora
9.	razglasitev volilnih rezultatov.
koncerti
Glasbena matica vpisuje abonmaje za koncertno sezono 88/89 vsak dan, razen sobote, od 10. do 12. ure do petka, 27. oktobra, na sedežu v Ul. R. Manna 29. Abonenti lanske sezone lahko potrdijo svoj sedež do torka, 18. t. m.
razne prireditve
Zvezi upokojencev CGIL Križ-Nab-režina obveščata, da so še na razpolago mesta za izlet v Celje in okolico 21., 22. in 23. oktobra. Za informacije telefonirati na št. 220710 in 200036 ob uradnih urah.
SPDT priredi v nedeljo, 16. t. m., izlet z osebnimi avtomobili na Zermulo. 2145 metrov visok vrh v Karnijskih Alpah spada v deseterico vrhov Poti prijateljstva v naši deželi. Odhod ob 6.30 izpred sodne palače na Foru Ulpiano. Izlet vodi Vojko Slavec, ki je tudi na razpolago za morebitne informacije (tel. 7796339).
Slovenska gobarska družina Trst vabi člane na tradicionalni izlet v nedeljo, 16. oktobra v Hudičevec. Odhod ob 8. uri izpred spomenika padlim v NOB na Opčinah. Obvezna sta potni list ali preopustnica.
Oglasni oddelek
sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
Glasbena matica prireja danes, 13. t. m., ob 16. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R-Manna, JAVNO KLAVIRSKO URO. Prof. . Igor Lazko z beograjske fakultete za glasbeno umetnost bo ob sodelovanju gojenca Glasbene matice Aljoše Starca obravnaval Letne čase, opus 37 P. I. Čajkovskega.
Slovenski kulturni klub se ta teden aktivno vključuje v koroške dneve. Naša gosta bosta ANSAMBEL DRAVA iz Borovelj in MIHA URBINC, ki nam bo med koncertom prebral nekaj tekstov iz literarne zakladnice mlajših koroških ustvarjalcev. Prireditev bo v soboto, 15. oktobra, ob 19. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. Sledi družabnost s koroškimi gosti. Prisrčno vabljeni!
Pripravljalni odbor iz Gročane, s Peska in iz Drage vabi na 1. RAZSTA-VO-SEJEM ZNAČILNIH KMETIJSKIH PRIDELKOV KRASA, ki bo v Gročani v nedeljo, 16. oktobra, od 9. do 18. ure. Program: ob 9. uri odprtje razstave-sejma, ob 14. uri pozdravi in koncert Godbe na pihala iz Ricmanj. Obiskovalcem na razpolago tipične domače jedi: jota, zelje s klobaso, razne specialitete na žaru ter domače slaščice in kruh; ogled hlevov pri družinah Anton Petaros (Gročana 26) in Ivan Racman (Gročana 28) ter ogled raznih kmetijskih strojev in pripomočkov, ki bodo nameščeni po vasi. Vabljeni!
PD Mačkolje vabi na lutkovno predstavo z naslovom "FESTIVAL ROPOTULJ, ZVONCEV IN KUHINJSKIH LONCEV" v izvedbi KPD ŠMIHELJ. Prireditev bo v nedeljo, 16. oktobra, ob 16-uri v srenjski hiši v Mačkoljah.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom-V četrtek, 20. oktobra, od 20. ure dalje vabimo žene in dekleta na razgovor: PLETENJE IN ŠE KAJ...
mali oglasi
OSMICO je odprl Zahar v Borštu. Toči staro belo in črno vino.
PRODAM prostorno hišo z dvoriščem ih vrtom v Dolini. Tel. 228390.
PRODAM fiat 124 v dobrem stanju. Edini lastnik. Tel. 200539.
PRODAM autobianchi A 112 E rdeče barve, letnik 1981, v dobrem stanju-Tel. 363531 od 13. do 14. ure.
GOSTILNO dajemo v najem. Telefonirati ob uri obedov na št. 231741.
PRODAJALNA jestvin in zelenjave išče fanta z odsluženim vojaškim rokom-Tel. 213578 med 12. in 13. uro.
NUJNO iščemo tehnika za montažo TV anten in popravilo televizorjev. Pisni®' ne ponudbe na Oglasni oddelek Pomorskega dnevnika, Ul. Montecchi b, 34137 TRST, pod šifro "Tehnik".
22-LETNA TAJNICA išče katerokoli zaposlitev. Telefonirati ob jutranjih ura na št. 229402.
menjalnica
12. 10. 1988
Ameriški dolar... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona .... Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1360,— 743,— 217. 658,— 35. 2350 1980,— 191.— 8,70 1130,—
Japonski jen Švicarski frank
9,70
‘ X ” ” "	877.
Avstrijski šiling.............. 105,30
Norveška krona ............. 10°-
Švedska krona............... 2 « 50
Portugalski eskudo.......... %
Španska peseta.............. n' _
Avstralski dolar ........... ^ g 35
.......	o! 35
Debeli dinar Drobni dinar
Dfll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
DVlIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA	noian 411 611
Albinijeva ženska ovita v tesne in dolge obleke
sklad mitja čuk
jelka Cvelbar
Posvojenci iz tretjega sveta
Le še do prihodnje nedelje bo v Benetkah, v prostorih Palače Prigioni Vecchie, na ogled razstava, posvečena Walterju Albiniju. Zamišljena je kot Poklon italijanskemu modnemu ustvarjalcu, ki je s svojim estetskim čutom vidno prispeval k izoblikovanju značilnega okusa predvsem pri ženskem načinu oblačenja. Še danes so aktualni Aibinijevi dolgi in ozki plašči, puhaste ovratnice in še številni modni predlogi (recimo uporaba tesno se prilegajoče obleke), s katerimi je Albini ustvarjal tudi za velika imena italijanske mode, kot so med drugim Krizia, Basile in Misterfox (na sliki).
Če smo prejšnji teden obravnavali problem zlorabljenih otrok, nas je do tega privedlo tudi dejstvo, da se je v zadnjem desetletju število takih otrok dramatično povečalo. Mnogokrat rešujejo socialni delavci probleme takih otrok z intenzivnim svetovanjem problematični družini, ki naj bi se na tak način reševala iz najbolj preteče krize. Vendar ni mogoče vsake težke družinske krize, za katero je predvsem značilno odstopanje od običajnega družinskega vedenja, reševati le z intenzivno svetovalsko obravnavo.
Zaradi tega je povpraševanje po nadomestnih starših še vedno zelo veliko. Ni pa v izobilju takih ljudi, ki bi bili pripravljeni otroku biti starši le za kratek čas. Največkrat si pari želijo trajnega starševstva in iščejo, če sami niso mogli imeti otrok, pot do posvojitve.
Ob tem je vedno značilnejši pojav zahodnih parov, ki iščejo posvojence na Vzhodu. Razlogov, zakaj ravno tam, je več. Mnogi normativi, ki urejajo posvojevanje otrok, zahtevajo, da so starši relativno mladi. Poleg tega je čakalna doba za otroka iz tako imenovanega razvitega sveta precej dolga. Zato se ponekod in vedno pogosteje razvijajo posvo-jevalne agencije, ki v razmeroma kratkem času preskrbijo zainteresiranim dvojicam posvojence iz tretjega sveta.
Povsem jasno je, da agencije tega ne delajo zastonj in da svoje usluge in predvsem relativno »hitrost dobave« kar slano zaračunajo. Za tak posel je angleški par, ki je našel svojega posvojenca v Peruju in je bil leta 1980 pravzaprav začetnik takih posvojitev, odštel približno 14.500.000 lir za pravne, zdravniške in prevozniške stroške.
V zadnjih osmih letih se je posvojevanje tujih otrok precej razvilo. V Veliki Britaniji in v Nemčiji je v porastu, v Franciji se je število takih posvojitev podvojilo in že leta 1986 preseglo število posvojitev francoskih otrok. V ZDA je število posvojitev otrok iz tretjega sveta naraslo od približno 5000 iz leta 1980 na več kot 10.000 lansko leto.
Strokovnjaki menijo, da tiči izvor tega fenomena v demografskem padcu in obupu. Mnogi pari, ki so dolgo odlašali s tem, da bi imeli svoje lastne otroke, se odločajo zanje in za družinsko življenje zelo pozno, takrat, ko lahko opazijo, da sploh niso več sposobni spočenjanja. Nato odkrijejo, da je v lastni deželi na razpolago zelo malo otrok, kajti vse več je splavov, rodnost je nizka in vse več je neporočenih mater, ki se odločajo za lastno materinstvo. Tako se pari brez otrok zatekajo v Azijo in Latinsko Ameriko.
Socialni delavci iz teh dežel - predvsem iz Južne Koreje, Filipinov in Tajske - pa razmišljajo ali je moralno oddajati otroke v tujino in jih tako oropati etnične dediščine.
Mnogi pari se tudi odločajo za posvojitev na črno, ker se bojijo, da bi jih po zakoniti poti ovirali dolgotrajni postopki. Taki posli najbolj cvetijo v Čilu, Argentini in na Sri Lanki. Brezvestni prekupčevalci zaračunavajo v teh deželah po 30 milijonov lir na otroka. Predvsem v Veliki Britaniji skušajo omejevati to črno borzo. Od tu je tudi podatek, da prihaja največ otrok za posvojitev iz Južne Koreje, kjer pa se še ni razvilo črnoborzij anstvo. Po sistemu, ki ga upravlja vlada, prihaja vsako leto nad 6000 južnokorejskih otrok v posvojitev zahodnih družin. Po zakonu so vse štiri južnokorejske agencije, ki skrbijo za posvojitev otrok, ob-
vezane, da morajo poiskati korejskim otrokom nove starše najprej med korejskimi ljudmi. Naloga pa je, zaradi konfu-cijskih tradicij in globoko občutenih krvnih vezi, zelo težka. Tako sta kar dve tretjini južnokorejskih nezaželenih otrok namenjeni tujim staršem, ki plačujejo zanje po 6 milijonov lir posvojitvenih stroškov s prevozom vred.
(se nadaljuje)
Novo o avtizmu
Sredi tega leta so raziskovalci iz Otroške bolnišnice v San Diegu v Kaliforniji objavili v strokovni reviji The New England Journal of Medicine zaključke nove raziskave o avtizmu. Skupina, ki jo je vodil nevrolog Erič Courchesne, je izvedla študijo s pomočjo zaslonov, ki na podlagi magnetske resonance, dajejo podrobno sliko možganov. Raziskavo so izvedli na tridesetih osebah, med katerimi je bilo 18 avtističnih.
Avtizem je trajno neozdravljivo stanje zaradi fizične hibe v možganih. Zaradi takega stanja avtistični otroci zelo težko osvojijo govor in oblikujejo osnovna socialna razmerja. Najnovejša raziskava, o kateri je govor, pa je ugotovila, da je neki natančno opredeljeni zatemnjeni delček možganov pri avtističnih otrocih za 25% manjši kot pri drugih. Seveda je še prerano ugotavljati, zakaj ta razlika deluje na nerazvitost govora in socialnih spretnosti, vendar je raziskava jasno pokazala na konkretni vezni člen med avtizmom in pomanjkljivostjo v centralnem živčnem sistemu.
Prav gotovo bo treba na rešitev zagonetke čakati še nekaj desetletij. Novo odkritje pa pomeni svež impulz za nove raziskave in za kanček upanja za prizadete starše.
C RAI1	_____________
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.35	Nanizanka: La famiglia Brady
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci U.00 Nan.: Aeroporto internazionale E.55 Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Fantastico bis
14.15	Dokumentarec: Kvarkov svet
15.00	Aktualno: Primissima
15-	30 Aktualno: Italijanske kronike
16-	00 Risanki
16.50	Nadaljevanka: Diciottanni l'-35 Inf. oddaja: Spaziolibero
18.00	Dnevnik
18.05	Film: Gli avvoltoi (vestern, ZDA 1948, r. Ray Enright, i. Randolph Scott, Robert Ryan)
19.40	Almanah, vreme, dnevnik ‘6-30 Film: II tesoro di Matecumbe (pust., ZDA 1976, r. Vincent McEveety, i. Robert Foxworth, . Joan Hackett, Peter Ustinov)
~~10 Dnevnik - večerne vesti ^'20 Reportaža: Expo Italia 88
23.35	Aktualno: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
□T RA|2___________________________]
8.00	Nad.: I fratelli Oppermann
9.00	Film: Tre storie proibite (dram., It. 1952, r. Augusto Genina)
10.50	Risanka	,
11.00	Izobraževalna oddaja: L'epica tra i pupi siciliani
11.30	Nanizanka: LTmpareggiabile giudice Franklin
12.00	Nadaljevanka: Morto per morto
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: Era il piacere delVestate
16.40	Film: Luomo meraviglia (kom., 1945, r. H. B. Humberstone, i. Danny Kaye, Virginia Mayo)
17.50	Šport, dnevnik, športne vesti
18.35	Nan.: II commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik
20.15	Dnevnik - športne vesti 1
20.30	Nadaljevanka: Maigret
22.00	Dnevnik
22.15	Variete: II milionario
23.05	Reportaža o Kambodži
0.05 Rubrika: Filmske novosti 0.10 Film: Caffe Metropole (kom., 1937, r. E. Griffith, i. T. Power)
i A'- RAI 3	]
12.00	Dokumentarna oddaja: Oljka
13.00	Izobr. odd.: Glasbeni instrumenti
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija
15.00	Inf. oddaja: Padec fašizma
15.45	Variete: Starš (z Romino in Al Banom)
16.35	Nadaljevanka: Nicholas Nickle-by (3. del)
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.20	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športni dnevnik: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik, nato Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: 20 let prej
20.00	Variete: Complimenti per la trasmissione
20.30	Aktualno: Dvoboj - Protagoni-zem sodnikov in politikov
22.00	Dnevnik - večerne vesti
22.30	Rubrika: Filmske novosti
22.45	Film: La magnifica ossessione (kom., ZDA 1954, r. Douglas Sirk, i. Jane Wyman, Rock Hudson)
0.30 Dnevnik - zadnje vesti 0.45 Dok. oddaja: 20 let prej
RTV ljubljana_____________
9.50	Video strani
10.00	Mozaik. Šolska TV: Slovar slikarstva, Slovenska ljudska glasbila in godci - razvoj citer
11.00	Film: Na vmesnem tiru (dram., ZRN 1978, r. Wolfgang Staudte, i. Mel Ferrer, Pola Kinski)
12.40	Video strani
16.45	Mozaik: Šolska TV (pon.)
17.45	Spored za otroke in mlade: Majhen je poper (2. del madžarske serije)
18.15	Oddaja o zborih: Naša pesem 88 - Zborovodja Klavdij Koloini
18.45	Risanka
19.00	Vremenska napoved
19.01	Obzornik, TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Tednik
21.10	Dokumentarna oddaja: Mandela (2. del)
22.20	Dnevnik
22.35	Retrospektiva jugoslovanskega filma: Vlak brez voznega reda (dram., Sl. 1959, r. Veljko Bulajič, i. Olivera Markovič, Ivica Pajer) 0.30 Video strani
[ (1P| TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Športna oddaja: Juke box
14.10	Šport: nogometna tekma za enega od evropskih pokalov (pon.)
17.00	Reportaže: Šport spektakel
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: NABREŽINA — Proračun za tekoče leto: temeljni kamen za občinski odbor
TRST — Italijanski motoristi že dve leti s čelado
TRST — Gobarska sezona na Krasu, pogovor z Milkom Čebulcem TRST — Pred novo premiero v SSG, razgovor z režiserjem Sosičem
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nan.: I ragazzi del sabato sera
20.30	Šport: nogometna tekma povratnega kola za enega od evropskih pokalov (pon.)
22.30	TVD Vse danes
22.40	Tednik: Šport ime Magazine
23.00	Šport: boks - slavno srečanje
23.45	Reportaže: Šport spektakel
[j|j CANALE 5____________
8.00	Nanizanke: Strega per amore, 8.30 La časa nella prateria, 9.30 Ge-neral Hospital "35 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-
^■OS Film: La donna delle tenebre (dram., ZDA 1957, r. Hugo Haas, i. Eleanor Parker, Ric-iR hard Boone)
'60 Kviza: Doppio slalom,
17.20	Cest la vie, 17.50 OK il prezzo e giusto!, iq 18.55 II gioco dei nove '45 Kviza: Tra moglie e marito, 20.30 TeleMi-ke (vodi Mike Bon-
23'°0 Variete: Maurizio Cos-tanzo show Rubrika: Premiere '40 Nanizanki: Sulle stra-de della California,
1.40	Petrocelli
RETEOUATTRO :
2'80 Nanizanke: Mary Ty-ler Moore, 8.00 II San-g „ to, 9.00 Adam 12 ' 0 Film: Il suo piu grande amore (biog., It. 1956, r.
Antonio Leonviola, i. Nuri Leva Sangro, Rolf Tasna)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 New York New York
13.30	Nad.: Sentieri, La valle dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.00 Febbre d'amore
18.00	Nanizanka: Lou Grant
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nan.: Gli intoccabili
20.30	Film: L'esorcista (srh., ZDA 1973, r. William Friedkin, i. Linda Blair, Ellen Burstyn)
22.50	Filmska oddaja: Riflet-tore
23.50	Film: Ouellultimo giorno (dram., SZ 1986, r. C. Lopuscianski, i. Rolan Bykov)
1.30 Nanizanka: Vegas
ITALIA 1
7.15	Risanki: Belle e Sebas-tien, 7.45 Pascal
8.15	Nanizanke: Super-man, 8.45 Buck Rogers,
9.30	La donna bionica,
10.30	Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Hazzard
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanki Magica Emi, Hilary
14.00	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay Tele vision
15.05	Tečaj angleščine: So to speak
15.30	Nanizanka: Family ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Memole, Holly e Benji, Prendi il mondo e vai, Acchiappafan-tasmi
18.30	Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy Days
20.00	Risanki: Viaggiamo con Benjamin, 20.15 Beverly FTills
20.30	Film: Fracchia contro Dracula (kom., It. 1985, r. Neri Parenti, i. Paolo Villaggio, Edmund Purdom)
22.20	Nanizanka: Zanzibar
23.00	Variete: Dibattito
23.20	Nanizanke: Tre cuori in affitto, 24.00 Samu-rai, 1.00 Star Trek
Edil TELEPADOVA
12.30	Nanizanka: I Ryan
13.30	Risanka
14.15	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 15.15 Ciranda de Pedra,
16.30	Piume e paillet-tes
17.30	Otroška oddaja: Super 7, vmes risanke Bra-vestarr, Lucky Luke, Robotech, Lupin III
20.00	Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30	Film: L'assassino di pietra (krim., ZDA 1973, r. Michael Win-ner, i. Charles Bron-son, Martin Balsam)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.20 Nanizanka: Svvitch
0.30 Film
%____TELEFRIULI______
13.30	Nadaljevanki: Leone-la, 1^4.30 Cuori nella tempesta
15.30	Rubrika: Parola mia
16.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.15 Nadaljevanki: Einstein, 18.15 Ritratto di donna velata
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Le adora-bili creature
20.30	Nanizanka: The Wild alliance
21.30	Dokumentarna oddaja: Delta
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka:	Corpo
speciale Sandbaggers
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
[	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Za vsakogar nekaj: Pot skozi verstva, Glasba, Paberkovanja in beležke; 10.00 Pregled dnevnega tiska;
10.10	S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Debelost in akupunktura; 12.40 Cecilij anka 1987; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Ne-diški zvon; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Dvignjena zavesa; 15.00 Roman: Spomini na Rilkeja (14. del); 15.15 Lahka glasba; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba: Mešani zbor Hrast iz Doberdoba; 18.00 Zanimivosti iz arhiva Ciril-Metodove šole ob 100-letni-ci ustanovitve; 18.30 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Koncert;
9.05	Glasba; 10.05 Rezervirano; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Iz glasbenih šol; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes...; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambla Bojana Dro-beža in A' la carte; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Zbori; 19.45 Big band RTV-Lj; 20.00 Domači napevi; 21.05 Literarni večer; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika;
7.30	Pregled dnevnega tiska; 8.00 Radio Lj; 13.00 Na valu Radia Koper;
13.45	Od enih do treh; 14.30 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualno; 18.00 Mladim poslušalcem; 18.30 Narodno-zabavna glasba; 19.30 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Dobro jutro;
6.05	Almanah 6.30 Koledarček; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasba in variete; 7.50 Razglednica; 8.00 Gremo na kavo; 8.25 Popevka tedna; 8.35 Glasba;
9.45	Ansambel Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Turizem; 11.45 Pismo iz...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.33 Popevka tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Počitnice po YU;
17.00	Blitz; 17.33 Mixage; 18.00 Bub-bling; 18.33 Dee-jay; 19.00 Orkestri.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Za vsakogar nekaj; 15.00 Lestvica Amade-us; 18.00 Gremo v gledališče; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; 20.30 Oddaja za obrtnike; 21.00 Bazar, vmes Kupim-prodam-podarim, nato Nočna glasba.
Mešana komisija predlaga skupne posege proti poplavam
Od sobote do konca meseca
O jezu čez Sočo pri Podgori potrebna meddržavna pogajanja
Vprašanja urejanja voda na ožjem območju obeh Goric so bila v središču pozornosti na 10. rednem zasedanju mešane italij ansko-jugoslovanske komisije za vodno gospodarstvo, ki se je včeraj zaključilo v Novi Gorici. Komisija, ki je predvidena po Osimskih sporazumih, se je sestala pod predsedstvom inž. Maria Rugena za italijansko in inž. Tomaža Vuge za jugoslovansko stran. Ob ambasadorju D'Ara-goni, ki pri italijanskem zunanjem ministrstvu odgovarja za izvajanje Osimskih sporazumov, sta se med drugimi udeležila zasedanja tudi predsednica Izvršnega sveta občine Nova Gorica Jolanda Slokar in goriški podžupan Mario Del Ben.
Precej je bilo govora o vprašanju gradnje jezu čez Sočo, ki je po Osimskih sporazumih predviden v bližini Podgore. Po takratnih dogovorih naj bi jez zgradili izključno za namakalne potrebe. Pri italijanski vladi so kasneje prišli do sklepa, da bi jez izkoristili tudi za pridobivanje električne energije. Jugoslovanska stran ima s tem v zvezi resne pomisleke. »Ne ker bi se hoteli vmešavati v to, kar počenjajo preko meje, saj to ni naša stvar«, je včeraj na srečanju z novinarji pojasnil
vodja jugoslovanske delegacije, »pač pa ker bi sprememba namembnosti objekta prinesla tudi spremembe vodnega režima na profilu meddržavne meje«. Z drugimi besedami: akumulacija vode za energetske potrebe bi pomenila ojezeritev Soče na jugoslovanski strani tja do solkanske elektrarne, z raznimi negativnimi posledicami. Medtem ko bi učinki zgolj namakalnega jezu bili občasni (zgolj nekaj tednov v letu), bi jez za energetske potrebe za vedno zvišal gladino vode.
Morebitni tovrstni poseg bo mogoč edino na osnovi mednarodnega sporazuma za ublažitev njegovih posledic in povračilo za škodo (med drugim potreba po utrjevanju bregov in neka-jodstotno zmanjšanje kapacitete hidroelektrarne pri Solkanu).
Precej pozornosti so namenili tudi vprašanju meteornih in komunalnih odpadnih voda. Delegaciji sta soglašali, da je treba obstoječe načrte za kanalizacijo in čistilne naprave v Gorici in Novi Gorici poenotiti in obravnavati vprašanje odtoka voda na območju obeh sosednih mest kot celoto. Mešana komisija je torej v bistvu potrdila in osvojila smernice, ki so jih glede
teh problemov nakazali na podobnih srečanjih na medobčinski ravni. Sedaj bo seveda treba zbrati tehnično dokumentacijo, ki naj bi bila osnova za so-finansiranje posegov. Slednje bi izvajali pretežno na novogoriškem območju, vendar tudi z italijanskim doprinosom. Italijanska stran je namreč potrdila, da so protipoplavni posegi, ki so jih že izvedli, v korist obeh mest.
Med vprašanji, o katerih so razpravljali na tem zasedanju Mešane komisije, je tudi stanje glede čistoče vodnih tokov. Na Goriškem so na osnovi stalnih opazovanj in zbiranja podatkov v zadnjem letu zabeležili razmeroma zadovoljive podatke. Stanje Soče se sicer ni izboljšalo, ni se pa niti poslabšalo. Isto velja za njene pritoke, predvsem Idrijco. Kar zadeva Vipavo so v tem času zabeležili celo izboljašnje stanja, pa čeprav komaj zaznatno. Po včerajšnjem zasedanju so si člani Mešane komisije tudi ogledali nekatera dela, ki jih preko meje izvajajo za urejanje voda. Obiskali so gradbišči pri zadrževalniku meteornih voda Piko-lut, ki bo precej zmanjšal nevarnost poplav v obeh Goricah, in akumulacijskega jezera Vogršček.
Igre med obmejnimi prijatelji
Igre med obmejnimi prijatelji. Tako so poimenovali niz prireditev, namenjenih mladim iz Gorice in Nove Gorice in ki se bodo zvrstile od 15. oktobra do 29. oktobra. Tako bodo v prostorih Javnega večnamenskega socialnega centra v Ulici Baiamonti v soboto odprli razstavo likovnih in drugih izdelkov. Razstavljali bodo člani skupine "Delavnica proste ustvarjalnosti", ki deluje v okviru večnamenskega centra, gojenci Dijaškega doma_ ter učenci novogoriških šol Milojke Štrukelj in Kozara. Razstava bo odprta do konca meseca; prireditelji posebej priporočajo obisk šolski mladini.
V nedeljo bodo v javnem večnamenskem centru pripravili prireditev na temo Srečanje s filmom, 22. oktobra je v načrtu obisk naravnega rezervata Cona v ustju Soče, 23. oktobra priredite v-tekmo vanj e s hoduljami.
Istočasno naj opozorimo tudi na natečaj Izmisli si in oblikuj igračo.
Alojz Tomšič - Ušar
Ni še minil mesec, odkar smo na naših straneh opozorili na visok življenjski jubilej, devetdesetletnico, Alojza Tomšiča - Ušarja, znanega gostilničarja v Sovodnjah. Včeraj zjutraj ga je obšla nenadna slabost na domu. Zaman je bila vsakršna zdravniška pomoč.
Pokojnik je bil znan ne samo v domačem kraju, kjer je preko šestdeset let vodil gostilno Pri Ušar ju, (ime izhaja iz krajevnega imena zaselka Ušje, od koder so se predniki priselili v So-vodnje) ampak tudi drugje. Poznali so ga zaradi njegove trdožive samostojnosti in vztrajanja pri poklicnem delu. Pred leti je prejel priznanje Trgovinske zbornice za zvestobo delu.
Pogreb bo danes ob 14. uri z obredom v sovodenjski cerkvi.
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Mr. Crocodile Dun-dee II«.
VERDI 17.30-22.00 »Frantic«. Režija R. Polanski
VITTORIA 17.30-22.00 »Chiamami, šaro la tua bestia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Moana, bella di diorno«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Strela na kolesih«. DESKLE Ni predstave.
V Tržiču ukradli motorno jadrnico
Iz portiča Nazario Sauro v Tržiču so neznanci v noči od torka na sredo odpeljali enajstmetrsko motorno jadrnico, last Giacoma Morene iz Tržiča. Morena je včeraj dopoldne zaprepaden ugotovil, da je čoln izginil ter zadevo prijavil. Nekaj ur zatem je prišla iz Lignana vest, da se plovilo nahaja v tem kraju in da so pridržali jugoslovanskega državljana, ki naj bi bil menda odgovoren za tatvino.
Zveza slovenske katoliške prosvete - Gorica Slovenska prosveta - Trst
prirejata v okviru 3. KOROŠKIH DNEVOV pričevanja in diskusijo k temi
Koroški Slovenci v času nacizma
Sodelujejo:
dekan Kristo Srienc, dipl. trg. Janko Urank, Marija Olip in župnik Lovro Kašelj
Danes, 13. oktobra, ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici
Osemdeset let posojilnice v Sovodnjah V soboto izredni občni zbor in proslava
Pripravlja se sprememba in prilagoditev statuta
Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica v Sovodnjah je bila ustanovljena pred osemdesetimi leti. Obletnico bodo primerno obeležili na prireditvi, v soboto zvečer, v občinski telovadnici v Sovodnjah. Ob prehodu v novo desetletje poslovanja, ki bo nedvomno prineslo velike spremembe in premike tudi na področju bančništva, pa se posojilnica pripravlja tudi s spremembo, oziroma prilagoditvijo statuta.
Na izrednem občnem zboru, ki bo v soboto, 15. t. m. ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah naj bi v prisotnosti notarja sprejeli potrebne spremembe in prilagoditve statuta. Gre za potreben, v marsikaterem pogledu celo nujen korak, da se posojilnici zagotovi možnost uspešnega poslovanja in razvoja tudi v prihodnje. Eden od ciljev prilagoditve statuta je v dosegi večje povezanosti z vsedržavnim združenjem hranilnic in posojilnic, omogočil naj bi hitrejše in bolj elastično poslovanje, prožnejše sprejemanje odločitev, odpravil naj bi dosedanjo togost glede sestave članstva.
Nadalje se z uvedbo, oziroma spremembo statuta predvideva ustanovitev novega organa, to je razsodišča, poleg upravnega sveta in nadzornega odbora.
Predloge za spremembo, oziroma prilagoditev statuta so pripravili v sodelovanju s funkcionarji vsedržavnega združenja hranilnic in posojilnic, kar predstavlja jamstvo, da gre za take spremembe, ki so nujno potrebne za uspešen razvoj bančne ustanove tudi v prihodnje, oziroma za odpravo do-
ločenih omejevalnih in pogojevalnih predpisov, ki jim je, spričo sprememb v poklicni strukturi prebivalstva, danes skoraj nemogoče zadostiti. To recimo velja za predpis o sestavi članstva, ki bi moralo biti pretežno (vsaj 4/5), iz vrst kmetov in obrtnikov. Predlagane spremembe statuta predvidevajo nekoliko bolj prožno tolmačenje.
Po odobritvi sprememb na sobotnem občnem zboru, se bo menjala tudi pravna oblika. Iz zadruge z neomejenim jamstvom, bo posojilnica postala zadruga z omejenim jamstvom. S preprostimi besedami povedano, člani posojilnice, ki jih je danes nad dvesto, so zdaj teoretično jamčili, ob morebitnih primanjkljajih ali likvidaciji, z vsem svojim premoženjem. Po novem bo jamstvo vsakega od članov omejeno v višini desetih deležev, to je v znesku največ petdeset tisoč lir.
Spremembe statuta bodo omogočile prožnejše in bolj ažurno poslovanje, možnost razširitve novih bančnih uslug in s tem tudi boljšo pripravo na spremembe, in ostrejše pogoje poslovanja, ki jih bo nujno prineslo leto 1992 (ob celovitejši gospodarski integraciji dvanajsterice) tudi v bančništvu, pojasnjuje ravnatelj sovodenjske posojilnice, Savo Ušaj, obenem s priporočilom in vabilom, da se sobotnega izrednega občnega zbora in proslave udeleži kar največ članov. Za spremembo statuta je namreč potrebna prisotnost absolutne večine članov.

MLADINSKI ODBOR SKGZ
in
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
prirejata
OPROSTI, NE JURIŠ?
kabaretni večer s Sergijem Verčem in Borisom Kobalom
V četrtek 20. oktobra ob 20.30 v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici
So dnevi, ko se ponovno zavemo, da še obstaja kakovost.
NOVI VOLVO 440
VOIjVO kakovost in varnost
Zaradi izrednega vzdrževanja naprav
Upepeljevalnik pri Sovodnjah bo miroval približno en mesec
Upepeljevalnik za odpadke v goriški industrijski coni bodo v kratkem ugasili. Potreben je namreč izrednih popravil. Podjetje Saspi, ki upravlja omenjeni objekt je Občino Gorica zaprosilo za soglasje, da se naprava ustavi za čas, ki je nujno potreben, da se izvedejo vzdrževalni posegi. Upepeljevalnik naj bi spet pognali, predvidoma čez dober mesec. V štirih do petih tednih namerava podjetje zaključiti nujne posege, ki so bili že predvideni na raznih mestih. Zapora bi se utegnila podaljšati, v kolikor bi med izvajanjem del ugotovili potrebo po dodatnih ukrepih.
Smo torej pred novimi težavami na področju odstranjevanja, oziroma uni-
čevanja odpadkov. Zadeva ni enostavna tudi zaradi tega, ker so kapacitete upepeljevalnika pri Moraru že povsem zasičene in ker so precejšnje težave menda tudi glede odlagališča pri Tapoglianu. Ni znano, kako bodo vprašanje odlaganja smeti rešili v goriški in drugih občinah, ki se običajno poslužujejo upepeljevalnika pri Sovodnjah. Omejeno količino odpadkov bi se najbrž dalo začasno uskladiščiti, precej dvomljiva pa je taka možnost za obdobje enega meseca, saj se samo v Gorici dnevno proizvede okrog dvajset ton odpadkov.
Najprej je treba seveda rešiti vprašanje, kam z odpadki v tem času, šele nato bodo peč lahko ugasili.
Kmalu na razpolago prvi podatki o onesnaževanju iz upepeljevalnika
V nekaj tednih bodo znani izidi analiz za ugotovitev prisotnosti težkih kovin in dioksina v zemlji in v prahu, ki se seseda na območju Sovodenj. Sodelavci Evropskega središča za raziskave iz Ispre, blizu Vareseja, so namreč te dni na raznih točkah in v raznih globinah, vzeli vzorce zemlje, prahu in tudi vode v kateri se je nabrala precejšnja količina usedline, od komaj zaznavnih drobcenih delov pepela, do večjih, tudi kvadratni centimeter velikih, črnih delcev.
Sodelavci omenjenega instituta so zbrali nad petdeset vzorcev, ki jih bodo v prihodnjih tednih podrobno analizirali, da bi ugotovili večjo ali manjšo prisotnost nevarnih snovi. Izvedbo analize je naročila sovodenjska občinska uprava, potem ko je od javne zdravstvene službe prejela odgovor, da le-ta ni v stanju opraviti tovrstne raziskave.
Popoln rezultat bo znan približno v roku dveh mesecev, (tak rok namreč predvideva pogodba, ki je bila nedavno podpisana med Občino in Inštitutom), delni podatki pa bodo na razpolago že v nekaj tednih. Predvidoma se bodo nanašali na vsebnost težkih kovin.
Z analizo, ob tem velja poudariti, da doslej taka raziskava sploh še ni bila opravljena, naj bi ugotovili stopnjo prisotnosti za človekovo zdravje nevarnih snovi, ki jih v ozračje že leta spušča upepeljevalnik.
Vzorce zemlje so vzeli v neposredni bližini upepeljevalnika, pa tudi na nekaterih zelo oddaljenih točkah, do kamor naj bi segel "vpliv" tega objekta.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi - Raštel 52 - tel. 83349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale 1 - Ul. Terenziana 26 - tel. 44387.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
Pri jezeru - Vrtna ulica 2 - tel. 78300.
__________pogrebi____________
Danes v Gorici ob 8. uri Alma Monte-na vd. Delchin iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 9.30 Lui-gia Brescia iz splošne bolnišnice v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče, ob 12. uri Emma Pividori vd. Minisini iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče, ob 13.15 Alojz Tomšič iz splošne bolnišnice v cerkev v Sovodnjah in na tamkajšnje pokopališče.
Zapustil nas je naš dragi
Karlo Semolič
Žalostno vest sporočajo žena Viktorija, sinovi z družinami in drugi sorodniki
Dan in uro pogreba bomo javili naknadno.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Jamlje, 13. oktobra 1988
Sekcija VZPI-ANPI Dol - Jamlj6 izreka družini Semolič občuteno sožalje ob žalostnem dogodku v družini.
Nenadoma nas je zupustil na^
Alojz Tomšič - Ušar
(star 90 let)
Pokopali ga bomo danes ob 14. uri v Sovodnjah. Do pogreba leži v mrlišk1 veži splošne bolnišnice v Gorici.
Sin in hčere z družinami
Sovodnje, 13. oktobra 1988
Mešani pevski zbor Oton Župančič izreka svoji članici Ljudmili iskren0 sožalje ob izgubi brata Alojza.
Didaktično ravnateljstvo Dober dob izreka sožalje učiteljici Vand’ Tomšič ob smrti očeta.
Društvo slovenskih lovcev berdob" izreka svojemu članu Mi ® nu Tomšiču globoko sožalje ob izg bi dragega očeta.
Gledališka posvetovalnica
Gospodična Prism
V PETEK, 14. OKTOBRA bo Slovensko stalno gledališče uprizorilo VVildovo komedijo
Važno je imenovati se Ernest
Tako se vam predstavljajo glavni interpreti.
Sem neporočena, malce kratkovidna stara dama. Na Wooltonski graščini sem guvernanta gospodične Cecily Cardew. Moj priimek je PRISM, gospodična Prism.
Moji edini intelektualni užitki so čitanje in pisanje. V mlajših letih sem se celo lotila pisanja romana, ki pa ni bil nikoli objavljen, ker sem ga še v rokopisu založila ali izgubila. Bilo je takole. Nekega jutra, pred približno 28 leti, sem z otroškim vozičkom in z otrokom moškega spola, ki mu je bilo ime Ernest, odšla iz hiše lorda Brec-knella na Gornjem Grosenor Squa-ru številka 104 na sprehod. S seboj sem imela staro, a prostorno potovalko, kjer sem hranila rokopis romana, ki sem ga pisala v redkih prostih urah. V trenutku duševne odsotnosti sem položila rokopis v voziček, dojenčka pa v potovalko. Potovalko, ki je bila rahlo poškodovana, z madežem na podlogi, na ključavnici pa z vgraviranimi mojimi začetnici, sem oddala v garderobo na postaji Victoria, na brig-htonski progi. Po tej nezgodi se nisem več vrnila v hišo svojih gospodarjev. Nekaj tednov pozneje sem zvedela, da je policija našla otroški voziček na Bayswatrski
cesti. V njem je bil rokopis romana v treh delih pisan, kot so oni cenili, z neobičajno odbijajočo sentimentalnostjo.
Kaj je bilo z otrokom pa ne vem. Tu na deželi sem povsem neznana. Resnično upam, da ne bo ta moja nesrečna zgodba prišla nobenemu na uho.
Priznati moram, da doživljam sedaj svojo drugo pomlad. Spoznala sem se s pastorjem dr. Chasublom. To je razgledan in učen mož. Škoda, da je tako plašen! Ljudomrznike razumem — ženskomrznikov ni-
Bilje najvidnejši predstavnik estetskega gibanja
Ekstravagantni umetnik Oscar Wilde
V	polni viktorijanski dobi, v času angleške ekonomske rasti, v času svobodne trgovine in kolonializma se je rodil v Dublinu 16. oktobra 1854 Oscar Wilde. VVildov rod je izhajal iz Holandske, irska rodbinska veja se je pojavila šele v XVII. stoletju, ko je bil neki Wilde, sin znanega holandskega slikarja, sprejet v angleško vojsko. Wildi so bili dotlej pretežno spoštovani zdravniki. Zdravnik je bil tudi Oscar-jev oče sir VVilliam Wilde, mama pa je bila pisateljica.
Prve učenosti si je Oscar pridobil v Portora Royal Scho-ol. To je bila ena najimenitnejših protestantskih šol na Irskem. Leta 1871 je VVilde zmagal štipendijo za vpis v Trini-ty College v Dublinu. V teh šolskih letih se je izkazal kot velik ljubitelj klasičnih ved. Leta 1874 je prejel zelo laskavo nagrado Berkley Gold Medal, ki mu je omogočila štipendijo za Magdalen College v Oxfordu.
Posvetil se je literaturi. Poterjeva knjiga Marius Epiku-rejec mu je bila življenjski vademecum. Pravila, da se mora človek predati čustveni razgibanosti, ki mu edina lahko omogoča, da popolno uživa najplemenitejše življenjske izkušnje, ni nikoli zatajil. Oblačil se je na najbolj ekstravaganten način. Sprehajal se je po Piccadilyju z lilijo ali sončnico v roki. Zahajal je v najbolj zloglasne beznice ob Temzi in navezoval sumljiva prijateljstva.
Kljub temu da se je posvetil poeziji in esejistiki, ga je privabilo kaj kmalu tudi pisanje za gledališče. Pravijo, da zato, ker ni mogel kot pesnik in pripovednik zaslužiti dovolj, da bi se lahko osvobodil skrbi, ki mu jih je nalagalo razkošno življenje. Pisanje pa je bilo tedaj dokaj donosno.
Leta 1881 je napisal delo Vera or the Nihilists. Gre za zgodovinsko zgodbo o umoru ruskega carja Aleksandra II. Krstne uprizoritve ni delo doživelo iz političnih razlogov. Še isto leto je napisal tragedijo v petih dejanjih The Duč-hess of Padua. Tudi to delo ni bilo uprizorjeno.
V	eseju Človekova duša v socializmu najdemo osnovne smernice njegovega umetniškega nauka. Rdeča nit eseja je obsežena v misli, da je edino pravo načelo, h kateremu stremi življenje, načelo individualizma. Wilda so takrat smatrali za najvidnejšega predstavnika estetskega gibanja. Njegovo pojmovanje umetnosti je bilo larpurlartistično, neobremenjeno ne z moralo, ne s politiko, ne z vero.
Januarja 1882 je VVilde pripotoval v ZDA. Tu je imel nad 70 predavanj. Leto pozneje se je vrnil v Anglijo. Maja leta 1884 se je poročil s Costance Mary Lloyd, hčerjo cenjenega advokata. Po poroki se je ukvarjal predvsem s pisanjem recenzij in literarnimi kritikami. Leta 1888 je objavil zbirko pravljic The Happy Prince and other tales. Tri leta kasneje je napisal roman The picture ol Dorian Gray, s katerim je doživel velik literarni uspeh, ter dramo v enem dejanju Salome, katero je namenil igralki Sarah Bernhardt.
Leta 1892 je napisal igro Lady Windemere's lan, leto pozneje pa igro A woman ol no importance. Leta 1894 je izšla pesnitev The sphinx. To je bil poetični katalog proste in svobodne ljubezni. Januarja 1895 je bila uprizorjena igra An ideal husband. Ta je po mnenju kritike njegovo najboljše in najbolj izdelano odrsko delo. 14. februarja 1895 je bila v St. James's Theatru uprizorjena komedija The importance ol being earnest. Delo je naše gledališče uprizorilo v sezoni 1967/68 pod naslovom Kako važno je biti resen. Avtor je najprej hotel nasloviti komedijo Umetnost je ostati resen s podnaslovom Nesramnost za resnobne ljudi. Snov je izredno preprosta in spominja na študentske potegavščine. Gre predvsem za besedno igro Earnest, ki je v angleščini sinonim za moško ime, hkrati pa pojem za »biti resen« ali »resno misliti«. Dejanje je splet komičnih situacij in plaz ironič-no-sarkastičnih pripomb na račun angleške visoke družbe.
To je bilo tudi zadnje VVildovo gledališko delo. Konec februarja leta 1895 ga je marki Queensberry obdolžil homoseksualnosti. Obtožba bi lahko šla v pozabo, če ne bi lord Alfred Douglas naščuval VVilda naj vloži proti markiju pritožbo zaradi razžaljenja časti. Sodne oblasti so spor preučile in spoznale VVilda za krivega. Po takratnih zakonih so mu naložili dve leti prisilnega dela. V zaporu je VVilde napisal nad 200 strani obsegajoče pismo, v katerem dokazuje, kako je lord Douglas kriv njegove nesreče. Pismo je bilo pozneje objavljeno pod naslovom De Profundis.
Duševno zlomljen se je VVilde po prestani kazni zatekel najprej v Neapelj, kjer je dokončal svojo najlepšo poetično delo The Ballad ol Reading gaol, nato se je izselil v Francijo. V rojstni kraj se ni več vrnil. Umrl je v Parizu 30. novembra leta 1900. (A. R.)
SAZU slavi danes svojo 50-letnico
Slovenska akademija znanosti in umetnosti bo danes s slovesnostjo v dvorani Skupščine SR Slovenije proslavila 50-letnico delovanja. Slavnostni govornik na svečanosti, ki jo bo neposredno oddajal ljubljanski radio, bo predsednik SAZU Janez Milčinski.
Ob »srečanju z Abrahamom« je Slovenska akademija znanosti in umetnosti pripravila bogat program kulturnih prireditev. Začele so se v ponedeljek s predstavitvijo osmih knjig z raznih področij delovanja SAZU. Včeraj popoldne so v Mestni galeriji v Ljubljani odprli razstavo del likovnih umetnikov, članov SAZU. Vsak umetnik je dal na ogled tri svoja dela. Zvečer pa so v Prešernovi dvorani odprli razstavo publikacij, ki jih je izdala SAZU.
Prireditev ob avtorjevi 60-letnici
Pesnik Tone Pavček gostoval v sežanski knjižnici Kosovel
Pesnik Tone Pavček, ki je pred kratkim slavil svoj 60. rojstni dan, je bil pred dnevi gost_ sežanske knjižnice Srečko Kosovel. Že dopoldne se je v knjižnici srečal s šolarji, zvečer pa je bila svečana prireditev, na kateri je o literarnem ustvarjanju Toneta Pavčka govoril Andrej Inkret. Knjižnica je pripravila pregledno razstavo pesnikovih knjižnih izdaj, vse od Pesmi štirih, s katerimi se je pesniška generacija Zlobec, Menart, Kovič, Pavček prvič vidno predstavila slovenski javnosti.
Mnoge pesniške zbirke Toneta Pavčka so prevedene v tuje jezike. Pomembno pa je Pavčkovo prevajalsko delo, predvsem iz ruščine v slovenščino. Razstava je popestrena z zanimivimi fotografijami iz pesnikovega življenja.
Ob literarni razstavi so v knjižnici pripravili tudi likovno razstavo letošnjega Prešernovega nagrajenca Janeza Boljke. Na ogled so naj novejše grafike z motivi cvetja in živali. Umetnika je na svojevrsten pesniški način predstavil sam Tone Pavček.
Kulturni večer so popestrili šolarji, ki so imenitno recitirali Pavčkovo
Splitski dirigent Nikša Bareza gost tržaške simfonične sezone
Splitski dirigent Nikša Bareza, zadnja leta direktor graške Filharmonije, v Trstu znan predvsem kot dirigent Šostakovičeve opere Lady Macbeth v prejšnji sezoni, je za tretji koncert tržaške jesenske simfonične sezone ponudil občinstvu zanimiv in redko izvajan spored. Pod njegovim vodstvom je orkester gledališča Verdi zaigral najprej Pizzettijev Poletni koncert in nato znani Mendelssohnov Koncert v E-molu za violino in okrester op. 66, v drugem delu pa slovito Sibeliusovo suito Lemminkainen suite op. 22, ki je v tržaškem Verdiju bila tokrat prvič izvajana.
Tristavčna Pizzettijeva simfonična pesnitev sodi med skladateljeva najboljša dela. Prepojena z barvitim instrumentalnim lirizmom, v katerem se spevnost violin zliva s pihali (oboami) v mojstrski orkestraciji, sloneči na tradicijah stare italijanske muzike in poustvarjajoči nežno opisnost jutranjih in nočnih občutij v prvem in drugem stavku ter staro plesno ritmičnost v živahni Gagliardi v tretjem stavku. Verdijev orkester jo je izvedel z umirjenostjo in na mnogih mestih s poglobljeno spevnostjo predvsem godal. Manj prepričljiva je bila izvedba Mendelssohnovega med violinskimi virtuozi najbolj priljubljenega dela. Sočna romantičnost skladbe se je izgubljala v pogosto neskladnem muziciranju med solistom in orkestrom, predvsem pa v intonančno nečistem, malo elegantnem in v Iraziranju nedodelanem izvajanju solistke; ki je sicer pokazala znatne tehnične lastnosti violinskega muziciranja in si s tehnično brezhibnim dodatkom tudi zaslužila dolg aplavz občinstva.
Povsem drugače je izzvenela izvedba Sibeliusove nordijske sage o junaku Lemminkdinenu, v kateri je orkester pod natančnim in sugestivnim dirigentovim vodstvom muziciral sproščeno, z zvočno barvitostjo in bogatim dinamičnim niansiranjem, ki sta zmogli pričarati vso lirično simfonično razsežnost, v katero je Sibelius prelil ta finski nacionalni ep in v kateri je s pridahom dežele tisočerih jezer in njene, iz daljave odsevajoče se ljudske melodije, valovala romantična melanhoničnost in tihotna maestoznost nature. V orkestru je presunljivo vzdušje poustvaril mehki zvok angleškega roga Alessandra Bonellija. (jk)
mladinsko poezijo, izbor iz Goličave pa je doživeto podal Vladimir Jurc. Sledil je pogovor z obema_umetnikoma, ki ga je vodila Lučka Čehovin, in v katerem sta oba povedala veliko zanimivega o njunepi ustvarjalnem delu.
Razstavi bosta v knjižnici na ogled do 25. oktobra.
Festival v Stresi ena od glavnih poletnih prireditev na Apeninskem polotoku
Glasbeni tedni v prečudovitem okolju jezera Maggiore
V čudovitem naravnem okviru velikega j 'edalpskega jezera in srednjegorskega sveta se ® odvijal letos že sedemindvajsetič mednarodni j letni glasbeni festival, ki privablja v prijazno Ofistično mestece veliko ljubiteljev glasbe ne 4rtlo iz Italije, ampak tudi ostale Evrope. Podne-
lepo posejani z bujnim in skoraj sredozem-|'Klrn rastlinjem ali pa plujejo s parniki ali čolni našim pletnam podobnim) na bližnje Boro-p iške otoke: Isola Bella, Isola Superiore ali dei
p
s®scatori ter Isola Madre. Vsak izmed treh ima J0)o lepoto in svoj čar. Najlepši je pravzaprav g vi (kot že pove samo ime), kjer ob mogočni °romejski palači, v kateri je bilo tudi več po-j0eftibnih srečanj iz polpretekle zgodovine pada-nj skoraj navpik v temne jezerske valove umet-j_sko obdelani vrtovi, polni eksotičnega cvetja p razkošne favne — med njo kraljujejo skoraj H dosegljivi pravi! Sicer pa je na otoku pravo p Selje z lepo baročno cerkvijo in številnimi gos-tVskimi obrati, ki v poletni sezoni gotovo niso pr®z dela. Drugi, Ribiški otok je dokaj bolj prejet in spominja na naša mala ribiška naselja članske obale. Malo bolj oddaljena Isola Mad-lj. Pa kaže za gostim temno zelenim parkom ve-SJosposko vilo, na vrtu katere je tudi po vsaj (j koncert tega festivala (kot tudi v slavnostni Itj 0tani Boromejske palače). Za vsemi tremi oto-se Pa se proti severu odpira širši rokav jezera, ki r6rnato konča že pod švicarskimi gorami... Zve-Pa so na vrsti koncerti.
i)V P° tem bežnem, a skoraj nujnem okvirnem (okolje tudi po svoje pozitivno prispeva
izstavim ob prireditvi sami. Festival v Stresi
st‘ k uspehu poletnih festivalov) naj se sedaj itti av*m ob prireditvi sami. Festival v Stresi pj Za seboj že več kot srebrni jubilej, kar pome-f>ov 9 se ie ze dodobra utrdil in afirmiral. Naj še f^.pbto, da je član mednarodne zveze glasbenih l'4ihValov s sedežem v Ženevi, ki združuje vse djt a°lj uveljavljene mednarodne glasbene prire-pa e- Na njem v teku skoraj dvajsetih dni nastopa vrsta instrumentalnih in vokalnih solis-
tov in skupin. Gre za simfonične in komorne orkestre, za komorne skupine (trii, kvarteti, itd.) nato vsakovrstne soliste-pianiste, violiniste, čeliste, organiste, kitariste, razne vokalne soliste in druge,- Seveda so na vrsti tudi pevski zbori, navadno skupno z orkestralnimi ansambli.
Kakšno glasbo pa na splošno predvajajo v Stresi? Naj takoj povemo, da tu ne gre za kak festival sodobne ali moderne glasbe (kot je npr. na Beneškem glasbenem bienalu ali še kje drugje) ampak za prireditve, ki v glavnem ovrednotijo klasično glasbo v najširšem pomenu besede — od renesanse in baroka mimo dunajske klasike do romantike in impresionizma. Vse to seveda ne izključuje popolnoma kake sodobne skladbe, vendar je umetniška usmeritev festivala v prej omenjenem ovrednotenju tradicije. To pa vedno v izvedbi vrhunskih in mojstrskih interpretov, tako da je Stresa že daleč zaslovela po elitnem zbiranju najboljših svetovnih virtuozov in orkestrov. Vse to je bilo prisotno tudi v letošnjem programu. Tako so recimo bili med orkestri na sporedu nizozemski Concertgebouw iz Amsterdama, Filharmonija iz Moskve, orkester Bach iz Leipziga, English Chamber Orchestra, Nether-lands Chamber Orchestra, I Solisti Aguilani, I Solisti Veneti, Orchestre national de Lyon. Naj tu omenimo, da je pred dvema letoma nastopala tudi Slovenska filharmonija, gostoval pa je tudi Slovenski oktet. Nič manj blesteča niso imena dirigentov in solistov. Vehudi Menuhin, Isaac Štern, Nikita Magaloff, Marta Argerich, Uto Ughi, Maurice Andre, Aliro Diaz, da omenimo le nekatere, ki so si letos sledili na koncertnem odru Kongresne palače ali otoških dvoran in nekaterih cerkva.
Že tradicija je, da so na prvih koncertih na programu velika simfonično-vokalna dela, kot oratoriji, maše, kantate ali kaj podobnega. Tako je bilo tudi letos, ko so nastopili zbor, orkester in solisti iz Lipskega. Če pa gremo po vrsti, moramo najprej zabeležiti prvi koncert, ko je nastopil Filharmonični orkester iz Moskve. To ni bil prvi
nastop sovjetskega simfoničnega orkestra v Stresi, saj je pred leti že nastopil na festivalu pod taktirko slavnega Kirila Kondrašina. Letos je orkester dirigiral Dimitrij Kitajenko, ki je že nastopal skoraj z vsemi najbolj znanimi svetovnimi orkestri, kot so Berliner Philharmoniker, Ge-wandhaus itd. Kot solist pa je z orkestrom nastopil pianist Vladimir Krajnjev, dobitnik prestižne nagrade Čajkovski j^ta 1970.
Moskovska filharmonija je na uvodnem koncertu predstavila sama ruska dela, kar je gotovo tudi prav. Zastopani so bili skladate^i Mihail Glinka, Sergej Rahmaninov in Peter I. Čajkovski. Koncert se je začel z Glinkovo uverturo iz opere Ruslan in Ljudmila, ki je blesteče in kar se da melodično delo, kot pač vsa prva ruska - in evropska - romantika. Sledil je Rahmaninova Koncert za klavir in orkester št. 2 v c-molu, na katerem je nastopil prej omenjeni pianist. Glasba S. Rahmaninova, ruskega (kasneje poamerikanjenega) pianista-komponista je prav gotovo silno priljubljena in njegovi klavirski koncerti še danes pričarajo nežno in včasih skoraj filmsko-glasbe-no čustveno atmosfero. In prav koncert v c-molu je morda med njegovimi naj lepšimi. Tu je lahko tudi pianist Krajnjev poleg briljantne virtuozis-tične tehnike pokazal tudi globoko interpretacij-sko silo. Koncert moskovskih filharmonikov je zaključila nadvse znana Patetična simfonija P. I. Čajkovskega št. 6 v h-molu. V njej je največji ruski romantični skladatelj pretresljivo in temperamentno ter skrajno osebno dramatično razodel svoje bolesti pa tudi vanjo zajel širšo tragičnost eksistence. Čajkovski je v svoji najbolj znani simfoniji včasih v temnih včasih v svetlejših, a vedno napetih in tesnobno odražajočih tonih razodel v bogati zvočni paleti vse svoje dileme. Moskovski orkester je znal zelo dognano in občuteno poustvariti to veliko delo svojega velikega rojaka, ki je kljub večkrat »zahodnjaškim« vplivom vseeno znal ostati pristen tolmač ruske duše in ruskega sveta. Dirigent Kitajenko se je tu izkazal za vseskozi občutljivega, pa tudi tem-
peramentnega interpreta, ki suvereno obvlada celotno orkestralno maso in ji zna vliti oseben umetniški pečat.
Naslednji večer je bila v sicer manj natrpani Kongresni palači na sporedu nemška glasba, ko. so nemški umetniki izvajali dela svojih skladateljev. Čeprav tu v resnici ne gre za kako »nacionalno« glasbo, saj so Bachi danes univerzalna last človeštva. In govoriti o Bachih ni kaka tiskovna napaka, saj je šlo na tem koncertu za dela dveh glasbenikov velike muzikalne dinastije Bach, in sicer očeta in sina. Orkester Carl Phi-lipp Emanuel Bach in radijski zbor iz Leipziga-Lipskega sta skupno z vokalnimi solisti izvajala dela Johanna Sebastiana Bacha (očeta) in Carla Philippa Emanuela Bacha (sina). Bachova družina je bila itak vsa glasbeno nadvse nadarjena in aktivna in med številnimi sinovi so bili zlasti trije zelo znani kot skladatelji, med temi Carl Ph. Em.
In prav tega skladatelja smo lahko poslušali veličasten oratorij za solo, zbor in orkester »Au-ferstehung und Himmelfahrt Jesu« (Jezusovo vstajenje in Vnebohod), v katerem se kaže sicer že blizu klasicističnim vzorcem in marsikaj spominja na Mozartove sledi (ki je tudi dirigiral eno od prvih izvedb dela). Solistične arije, recitativi, mogočni zbori in orekstralni deli, monumentalni zaključni »fugato« — vse to se izmenoma kaže v tem Bachovem oratoriju, ki v bistvu lepo in smotrno nadaljuje tradicijo Handla in drugih avtorjev baroka. Vsekakor je izvedba tega oratorija C. Ph. Em. Bacha pomenila nadvse posrečen uvod v celotne festivalske prireditve. Izvedba sama pa je tudi navdušila tako publiko kot kritiko. Se prej pa je orkester izvedel J. S. Bacha Suito v h-molu.
Festival ob jezeru Maggiore je nedvomno ena od glavnih tovrstnih poletnih prireditev v Italiji in ob ostalih znanih (kot so med glavnimi festivali v Spoletu, Perugi ali Sieni) prav gotovo s svojo dolgoletno tradicijo in uspešno umetniško politiko lahko veliko obeta tudi za bodoče.
ANDREJ BRATUŽ
Nogomet: še ena mednarodna evropska sreda
Čudež Rome, podvig Juventusa
Košarka: italijansko prvenstvo
Scavolini začel z zmago
Včeraj so odigrali še zadnje zaostale tekme dvaintridesetine finala pokala UEFA, na katerih so dosegli gladke in presenetljive izide. Roma je povsem nepričakovano preobrnila izid iz prve tekme, Juventus je pregazil šibke Romune Otetula, Partizan pa je na tujem z istim izidom kot doma (5:0) nadigral Slavijo iz Sofije, Koln pa je slavil zmago proti belgiskemu Antwerpnu z 2:1 (2:1), potem ko je bil že na tujem uspešen s 4:2.
NURNBERG - ROMA	1:3
po podaljških (1:2, 1:2; 1:3)
STRELCI: v 8' Voller, v 19' Eckstein (11-metrovka); v 35' Policano; v 93' Renato.
NURNBERG: Koepke, Kuhn (v 101' Turr), Heidenreich, Dittvvar, Th. Brun-ner, Dusend, Philipkowski, H. Brun-ner, Sane (v 78' Stenzel), Schvvabl, Eckstein.
ROMA: Tancredi, Tempestilli, Nela, Manfredonia, Oddi, Andrade, Renato, Desideri, Voller (v 114' Gerolin), Gian-nini, Policano (v 91’ Conti).
SODNIK: Butenko (SZ). GLEDALCEV: 20 tisoč. RDEČI KARTON: Renato v 97' zaradi grobe igre.
NURNBERG — Liedholmova enajsterica je sinoči v Nurnbergu pripravila prvovrstno presenečenje: gladko je premagala domačo ekipo in se tako uvrstila v šestnajstino finala pokala UEFA. Takoj je treba poudariti, da je bila zmaga Rome povsem zaslužena, saj je bila vseskozi nevarna in je večkrat ogrozila nasprotnikovega vratarja.
JUVENTUS - OTETUL	5:0 (3:0) '
STRELCI: v 17' De Agostini; v 26' Agiu (avtogol); v 27' in 71' Rui Barros; v 49’ Altobelli.
JUVENTUS: Tacconi, Bruno, De Agostini, Galia, Brio, Tricella, Maroc-chi (v 81' Magrin), Rui Barros, Altobelli (v 76' Buso), Mauro, Laudrup.
OTETUL: Calugaru, Borali, Anghe-linei, G. Popescu, Stan, Agiu, Anghiu (v 53' Ralea), Antohi, Gigi, Burcea (v 46' Profir), O. Popescu.
SODNIK: Thomas (Irs.). GLEDALCEV: 20 tisoč.
TORINO 1— Uspeh Juventusa ni bila nikoli v dvomu, vendar so si lah-' ko le redki pričakovali tako izdatno zmago. V vrstah Juventusa, pri katerem je manjkal Zavarov, so vsi dobro igrali, najboljši na igrišču pa je bil mali Rui Barros.
Kvalifikacije za SP: samo remi Turčije
ISTANBUL - V kvalifikacijskem srečanju za svetovno nogometno prvenstvo (skupina 3 evropske cone) je Turčija igrala neodločeno 1:1 (0:0) proti Islandiji. Lestvica: 2 točki (2 tekmi), Turčija 1 (1), SZ 1 (1), Avstrija in NDR 0(0).
Disciplinski ukrepi: mile kazni
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi za eno kolo diskvalificirala Prog-no (Atalanta) in Bergodija (Pescara), v B ligi pa za dve koli Briaschija (Monza), za eno pa Maiellara (Bari), Argen-tesija, Corinija, Bonomettija in Mariani) a (Brescia), Fontaninija in Gauden-
SLAVIJA - PARTIZAN	0:5 (0:0)
STRELCI: Vokrri v 48', Djordjevič v 51', Grekov v 73' (avtogol), M. Djukič v 80', V. Djukič v 89'.
PARTIZAN: Omerovič, Bajovič, Ver-mezovič, Djordjevič, Brnovič, Batrovič, Milojevič, V. Djukič, Vokrri (M. Djukič), Vučičevič (Sčepovič).
SODNIK: Silva (Port.); GLEDALCEV: 3.000.
SOFIJA — Partizan je že v prvem srečanju zmagal s 5:0, tako da je včeraj lahko igral povsem brez skrbi. V prvem polčasu je sicer Slavij a imela nekaj lepih priložnosti, vendar je bil vratar Omerovič nepremagljiv. V 2. polčasu so se Beograjčani razigrali in polnili mrežo nasprotnika. Z nekaj več natančnosti bi lahko zmagali še z večjo razliko.
zija (Monza), Iacobellija (Empoli), Lo-seta (Bari), Storgata (Udinese), Vettori-ja in Gadda (Ancona).
Francija evropski prvak
BESAN0ON — Francija je osvojila evropski naslov za nogometne reprezentance under 21. V včerajšnjem povratnem finalnem srečanju je namreč kar s 3:0 premagala Grčijo. Prva tekma v Atenah se je končala 0:0.
Prijateljski tekmi
V prijateljski nogometni tekmi je včeraj Brazilija z 2:1 (2:0) premagala Belgijo, Španija in Argentina pa sta se razšli pri neodločenem izidu 1:1. Gola sta dala Butragueno v 7' in Caniggia v 43'.
Italijansko košarkarsko prvenstvo v A-1 in A-2 ligi se prične šele v nedeljo, že včeraj pa je bilo na sporedu anticipirano srečanje 2. kola med Scavolini)em in Al-nom. Prepričljivo je zmagal Scavolini z 99:84 (53:36).
SCAVOLINI: Minelli 5, Gracis 15, Magnifico 26, Delcadia, Ferro 11, Daye 9, Drew 22, Vecchiato 2, Zampolini 8, Costa 1.
ALNO: Francescatto 6, Nardone 6, Pic-coli, Benevelli 3, Marcel 26, Boni 14, Sol-frini 4, Servadio 10, Israel 15.
Košarka: italijanski pokal
V četrtfinale italijanskega košarkarskega pokala se je uvrstil tudi Knorr, ki je sinoči s 96:81 (43:36) premagal Glaxo. Za Knorr sta največ točk dosegla Ric-hardson in Binelli (po 26), za Glaxo pa Dalipagič (27) ter Bailey in Moretti (po 15). Danes bo še zadnja tekma osmine finala, Philips - Annabella. V četrtfinale so se poleg Knorra že uvrstili Scavolini, Snaidero, Enichem, Wiwa, Hitachi in Al-libert.
Košarka: evropski pokali
Včeraj je bila tudi vrsta srečanj v evropskih košarkarskih pokalih. V 1. kolu Koračevega pokala je v Pragi Wiwa Vis-mara iz Cantuja z 93:79 premagala Visoke Praga, Crvena zvezda pa je v Beogradu s 101:64 (49:29) odpravila turški Feuerbache.
V Davisovem pokalu Švedska - Italija
PARIZ V Parizu je bilo včeraj žrebanje parov 1. kola (3.-5. februarja) Davisovega pokala za leto 1989. Pari so tako sestavljeni: Švedska - Italija, Avstrija -Avstralija, Jugoslavija - Danska, Španija
- Mehika, ZDA - Paragvaj, Izrael - Francija, ČSSR - SZ, ZRN - Indonezija. Drugo kolo bo 7.-9. 4., polfinala 21.-22. 7. in finale 15.-17. 12.
Grafova največ zaslužila
MIAMI — Včeraj so objavili, kolikšni so letošnji zaslužki teniških igralk. Na prvem mestu je Grafova (ZRN), ki je prejela 1.296.878 dolarjev (okrog milijarde in 800 milijonov lir). Sledijo: Navratilova (ZDA) 671.782 dolarjev; Sabatini (Arg.) 575.174; Evert (ZDA) 486.524; Shriver (ZDA) 388.127; Garrison (ZDA) 302.452: Sukova (ČSSR) 282.092; Zvereva (SZ) 271.929 itd.
Boks: težave za Tysona
NEW YORK - Po pisanju »New York Daily News« naj bi si svetovni prvak v težki kategoriji Mike Tyson med treningom spet poškodoval roko, tako da je v dvomu njegovo srečanje proti Angležu Franku Brunu (17. decembra). Medtem se je Tysonova žena preselila v Kalifornijo, kjer osebno sledi pravdi za razporoko. Pravijo, da je njen odvetnik od Tysona zahteval okrog 11 milijonov dolarjev (okrog 15 milijard in pol lir).
Šah: nepričakovan poraz prvaka
REVKJAVIK — Svetovni prvak Garri Kasparov je včeraj naredil verjetno napako, ko je v izenačeni poziciji proti So-kolovu v eni potezi spregledal celo damo!
LESTVICA: Talj 5 točk; Beljavski, Sokolov 4,5; Jusupov 4 (1); Kasparov, Sax, Ehlvest 4; Timman 3,5 (1); Andersson, Nunn, Speelman 3,5; Nikolič 3; Korčnoj, Portisch 2,5 (1); Hjartarson, Ribli, Spasski 2,5; Petrusson 1,5.
Na rallyju Sanremo
Biasion v ospredju
CHIANCIANO — Po 23 posebnih preizkušnjah avtomobilskega rallyja Sanremo se je v vodstvo prebil Biasion. Skupna lestvica je naslednja:
L Biasion - Siviero (lancia delta) 2.59'29"; 2. Cerrato - Cerri (lancia delta) po 10"; 3. Fiorio - Pirollo (lancia delta) 20"; 4. Alen - Kivimaki (lancia delta) 103"; 5. Sainz - Moya (ford sier-ra) 1'03"; 6. Eriksson - Dieckmann (to-yota celica) 2'28"; 7. Blomguist - Me-lander (ford sierra) 13'31".
Formula 1: pričetek marca
PARIZ — Nova sezona v formuli ena se bo pričela 26. marca 1989 z dirko za VN Brazilije (Rio De Janeiro). Ostali spored: 23. 4.: VN San Marina (Imola), 7. 5. VN Monaca, 28. 5. VN Mehike, 11. 6. VN Kanade (Montreal), 18. 6. VN Detroita, 9. 7. VN Francije (Paul Richard), 16. 7. VB Velike Britanije (Silverstone), 30. 7. VN ZRN (Hoc-
kenheim), 13. 8. VN Madžarske (Budimpešta), 27. 8. VN Belgije (Spa), 10. 9. VN Italije (Monza), 24. 9. VN Portugalske (Estoril), 1. 10. VN Španije (Je-rez), 11. 10. VN Japonske (Suzuka), 5. 11. VN Avstralije (Adelaide).
Prost favoriziran?
SAO PAULO — Predsednik mednarodne federacije avtomobilskih športov Balestre je Hondi naslovil telex, v katerem je od japonske avtomobilske hiše zahteval, da za prihodnji (in obenem zadnji) letošnji tekmi v formuli ena zagotovi Proštu in Senni popolnoma enaka motorja, da bi tako ne bilo dvomov o regularnosti prvenstva. Ta korak je precej resen in bi lahko potrjeval domneve, da je Prost v Španiji in na Portugalskem razpolagal z močnejšim motorjem kot njegov klubski tovariš Senna.
Atletika: italijansko prvenstvo v hoji
Fabio Ruzzier soliden
V nedeljo je bilo v Piacenzi državno prvenstvo v hoji na 20 km, na katerem so nastopili vsi najboljši italijanski hitrohodci z olimpijcem Damilanom na čelu. Na startu se je predstavilo rekordno število 75 tekmovalcev, kar je daleč največ na podobnih tekmah v zadnjih letih. Med njimi ni manjkal seveda niti naš atlet Fabio Ruzzier, čeprav zaradi domačih opravkov (beri trgatev) ni bil za to tekmo najbolje pripravljem). Kljub temu se je v tej ostri konkurenci in ob zelo strogih sodnikih, ki so po vrsti izključili celo
olimpijca Mattiolija ter Ducceschija, vseeno prebil na 18. mesto, kar je morda celo več kot je pričakoval. V rekordnem času 1.20'26" je zmagal Maurizio Damilano, ki se je tako oddolžil drugouvrščenemu De Benedictisu za poraz, ki mu ga je slednji zadal na državnem prvenstvu v hoji na 10 km.
O Ruzzieru povejmo še to, da bo v nedeljo nastopil v Švici, na mednarodnem štafetnem tekmovanju v hoji (edino tovrstno na svetu) v mešani špan-sko-italijanski ekipi petih članov. Proga bo merila 18 km in bo potekala od Bellinzone do Rivere (kanton Ticino).
ob robu naših nogometnih igrišč - ob robu naših	nogometnih	igrišč	
Goriški nogomet v nezavidljivem položaju
Dario Frandolič (Mladost)
Položaj slovenskega nogometa na Goriškem ne kaže vidljivih znakov izboljšanja. Rekli bi, da je vse po starem.
Težko bi tudi bilo drugače, saj v zadnjem času ni bilo narejenega kaj posebnega, da bi sanirali položaj, ki se nevarno slabša in spričo ne najbolj optimističnih podatkov o padcu rojstev ter drugih kontingentnih težav ne zagotavlja zadovoljivih rešitev.
Ob koncu lanske sezone je bilo navdušenje Štandrežcev zaradi prestopa v višjo ligo upravičeno. Upravičeno je bilo tudi pričakovanje Doberdobcev, ki so šele v dodatnem srečanju s Fin-cantierijem zgubili možnost prestopa v 2. AL. Upravičena pa je bila tudi nejevolja Sovodenjcev, ki so bili priča enemu najslabših prvenstev svoje ekipe. Že zaradi teh različnih občutkov ob sklenitvi prvenstva je bilo težko načeti vprašanje združevanja, saj so bili Štandrežci in Doberdobci upravi-
Massimo Tabai (Juventina)
čeno zaverovani v kakovost lastnih moči, ne da bi potrebovali združevalne elemente, da dosežejo zastavljeni cilj.
Ž naše strani smo na to vprašanje gledali nekoliko drugače, gledali smo ga predvsem v logiki daljšega obdobja, ko uspešni letini sledijo lahko slabše, ko napredovanju lahko sledi nazadovanje. Kaj torej? Verjetno bomona-daljevali po stari poti samostojnega nastopanja z izjemo nekaterih mladinskih postav, ki so prav po združitvi kakovostno zrastle in se enakovredno kosajo z ekipami, ki delujejo v okviru močnejših društev na Goriškem.
Po prvih kolih v 2. in 3. amaterski ligi zadovoljuje le položaj doberdob-ske Mladosti, ki je trenutno na prvem mestu razpredelnice in to po dveh zaporednih zmagah v slovenskih derbijih. Za Kraševce bi lahko rekli, da lahko upravičeno pričakujejo, da bodo
dosegli toliko pričakovano napredovanje. Res je, da je prvenstvo še dolgo in presenečenj ne bo manjkalo, a prav lanska izkušnja uči, da dober začetek lahko zagotavlja uspešno nadaljevanje.
Navdušenje in veselje nad doseženim napredovanjem je v tem času že splahnelo pri štandreški Juventini, ki je precej drago plačala davek novinca. Res je tudi, da so Štandrežci doslej naleteli na izkušene nasprotnike, ki že več let nastopajo v drugi in višjih H' gah (Edile Adriatica). Verjetno bodo Tabaj in tovariši potrebovali še nekaj časa, da spoznajo stvarnost te lige in da se temu primerno tudi »opremijo«' Naivnost in želja po lepi predstavi se včasih ne obrestujeta. Prepričani Pa smo, da z organikom, ki ga ima na razpolago trener Grion, bodo tudi Štandrežci beležili prve uspehe in iZ' boljšali položaj na lestvici.
Istega ne moremo trditi za Sovod-nje, ki so zelo slabo začele tudi letošnje prvenstvo in vse kaže, da hodij0 po sledi lanskega. Trud slovenskih športnih delavcev, da bi za to sezono sestavili kakovostnejšo ekipo, očitn0 ne daje zadovoljivih sadov. Prva srečanja so ob smoli, ki se drži Sovodenjcev, pokazala, da je treba v postav0 vnesti nekaj sprememb, če hočejo ob; držati stik z vodečimi, kot je bilo tudi v načrtih društva.
Ob vsem navedenem pa moramo seveda tudi upoštevati, da je po prvih srečanjih slika našega nogometa lahk° tudi izkrivljena in da bo šele ob n°' vem letu postala jasnejša. Šele takra1 se bo lahko govorilo o ekipah, ki in)3' jo možnost napredovanja, ter o onih' ki jim preti izpad.
Vse po starem torej. (R. Pavšič)
To nedeljo v organizaciji MO SPDT
Vedro in sončno na izletu za otroke
To nedeljo je bil na sporedu izlet za osnovnošolsko mladino v okviru delovanja Športne šole Trst, ki ga je priredil mladinski odsek SPDT pod vodstvom dinamičnega Borisa Paolija. Izlet je ob lepem sončnem vremenu potekal od Obeliska mimo Frlugov, kjer so si otroci in njihovi spremljevalci ogledali tradicionalno »Barcolano«, ko je bilo celo morje prekrito z belimi jadrnicami, ter še preko Globojnerja do travnika v bližini Padrič, kjer je bil na sporedu spretnostni poligon, ki so ga pripravili mladinci SPDT. Izidi poligona po osnovnih šolah pa tudi ocenjevalnega pohoda so sledeči:
RIBIČIČ - Sv. Jakob: 1. Pierpaolo Braz-zani - 3114; 2. Karin Mezgec 35"30; 3. Tjaša Gruden 36 '17; 4. Giulia Sadlowski 37 "75; 5. Ivo Mozetič 39 "39; 6. Irina Pero-sa 42"74; 7. Dean Carli 44 "08; 8. Katerina Alessio 44 '72.
FINŽGAR - Barkovlje: 1. Devan Jagodic 33 "67; 2. Alenka Pertot 34”43; 3. Martin Turk 37 "73; 4. Andrea Hrovatin 40 "31.
KETTE - Ul. sv. Frančiška: 1. Gabrijel Talotti 33 "49; 2. Maks Babič 37 '77.
MILČINSKI - Katinara: 1. Patrick Sa-varin 37 "20.
MILJE: David Žigon 35"30; 2. Valter Stock 35 "54; 3. Sara Crevatin 37"32; 4. Andrej Bertocchi 37'38.
GREGORIČ-STEPANČIČ - Sv. Ana: 1. Fabio Domjo 32 "96; 2. Iztok Furlanič 33 "29; 3. Marko Feruglio 35 "23; 4. Igor Božič 35"94; 5. Robert Debeliš 37"28; 6. Albert Zornada 38'61.
KAREL ŠIROK - Ul. Donadoni: 1. Ivana Flego 38 "05; 2. Nastja Milič 38 93; 3. Gerardo Tolentino 42"33.
ŽUPANČIČ - Sv. Ivan: 1. Vinko Bandelj 35 "17; 2. Luka Pieri 37"15; 3. Rado Šušteršič 40' 22; 4. Irena Jelerčič 40 "60; 5. Vera Repini 42"49; 6. Aleksander Pavlica 47"03; 7. Irene Malusa 50"87.
TOČKOVANJE VPRAŠANJ: 1. - 2. Ribičič in Župančič 35 na 36; 3. Kette 31/36; 4. Gregorič-Stepančič 30/36; 5 Finžgar 29/36; 6. - 7. Milčinski in Širok 23/36; 8. Milje 19/36.
Izlet SPDT na Zermulo
SPDT prireja to nedeljo, 16. t. m., izlet z osebnimi avtomobili na Zermulo. 2145 metrov visoki vrh v Karnijskih Alpah spada v deseterico vrhov Poti prijateljstva v naši deželi. Odhod bo ob 6.30 izpred sodne palače na Trgu Ulpiano ali pa ob 6.45 izpred počiva-
lišča Alemagna ob avtocesti v Devinu. Izlet vodi odbornik Mario Milič, ki je tudi na razpolago za morebitne informacije (tel 229258). Prijave sprejema tudi ZSŠDI v uradnih urah v Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.
Izlet SPDT za šolsko mladino
Mladinski odsek SPDT prireja v nedeljo, 23. t. m., izlet za mladino vseh osnovnih šol v tržaški pokrajini. Gre za izlet od Glinščice do Bazovice, ki je odpadel 5. junija zaradi slabega vremena, poleg osnovnošolcev pa so vabljeni tudi dijaki prvih razredov nižjih srednjih šol. Zbirališče bo ob 9. uri na glavnem trgu v Boljuncu ali ob 8. uri na Trgu Oberdan pred postajo openskega tramvaja. Izlet bo potekal, kot rečeno, po Dolini Glinščice do Bo-tača, kjer bo počitek. Sledil bo kratek vzpon do Jezera in še do Bazovice in do botaničnega vrta v njeni bližini, med potjo bo na travniku na sporedu spretnostni poligon. Prvouvrščeni bodo dobili kolajne. V primeru slabega vremena izlet odpade. Informacije na sedežu SPDT vsak ponedeljek po
20.30	(tel. 744249) ali pri načelniku MO SPDT Borisu Paoliju (tel. 910-836) po 20.30.

JESENSKE IN ZIMSKE NOVOSTI OBLAČIL ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS
%ypmr
250 m od mejnega prehoda Fernetiči
Tel.: 213780
VELEBLAGOVNICA ZA ŠPORT
Borovke (italijanski pokal) že drevi v Torviscosi
Odbojkarska sezona zaživela
Z minulim koncem tedna se je s pričetkom tekmovanja za deželni pokal razživela tudi odbojkarska sezona. Prvenstva v članskih državnih in deželnih ligah se bodo Pričela v soboto, 29. tega meseca, a že zdaj »agonistično mrzlico« doživlja vseh pet naših ženskih šesterk te ravni, medtem ko se slovenske moške ekipe še dalje udeležujejo »le« turnirjev oziroma prijateljskih srečanj.
Pred najzahtevnejšimi nalogami so v tem obdobju borovke, saj je konkurenca v italijanskem pokalu izjemno huda.
Po lepi uvodni zmagi v Trevisu so plave morale gladko kloniti pred Coneglianom, ki je res zelo močna ekipa, drevi (ob 20. uri) pa jih v Torviscosi čaka nastop proti Sangiorgini, ki prav tako nastopa v B ligi in ni bistveno slabša od ekipe iz Veneta. Sangiorgina je namreč v Co-heglianu izgubila s 3:2, v drugem kolu pa je s 3:1 premagala Albatros, kateremu je prepustila prvi niz, vendar pa v nadaljnjih treh le trinajst točk.
Če se borovke želijo uvrstiti v nadaljnji del tekmovanja bi morale drevi že poskrbeti za podvig.
IZIDA 2. KOLA: Bor - Conegliano 0:3; Sangiorgina -Albatros 3:1.
LESTVICA: Conegliano 4, Sangiorgina in Bor 2, Albatros 0.	,
PRIHODNJE KOLO: Sangiorgina - Bor, Albatros - Co-hegliano.
Nekoliko manj zahteven izgleda kvalifikacijski del v deželnem pokalu. V prvem kolu so vse naše štiri šesterke izbojevale prepričljive zmage.
Uspehi Sloge Koimpex v derbiju z Brežankami, Konto-velk proti Virtusu in Agoresta proti drugi ekipi tržiškega
Fincantierija so bili pričakovani, nekoliko presenetljiv, a ne za dobre poznavalce razmerja sil na deželni ravni, pa je suverena zmaga Sokola Indules proti višjeligašu Pieri-su. Že lani so sokolovke v tem tekmovanju redno premagovale tudi bolj kvotirane nasprotnike.
IZIDA 1. KOLA V SKUPINI A: Sloga Koimpex - Breg Agrar 3:0, Kontovel Electronic Shop - Virtus 3:2.
LESTVICA: Sloga Koimpex in Kontovel Electronic Shop 2, Virtus in Breg Agrar 0.
PRIHODNJE KOLO (15. 10.): Breg Agrar - Kontovel Electronic Shop, Virtus - Sloga Koimpex.
IZIDA 1. KOLA V SKUPINI B: Sokol Indules - Pieris 3:0, Agorest - Fincantieri 3:1.
LESTVICA: Sokol Indules in Agorest 2, Fincantieri in Pieris 0.
PRIHODNJE KOLO (15. 10.): Pieris - Agorest, Fincantieri - Sokol Indules.
UNDER 18 MOŠKI
TORRIANA - SOČA ČERIMPEK	1:3
(0:15, 7:15, 15:12, 10:15)
SOČA CERIMPEK: Pavel in Peter Černič, Cotič, Čau-dek, Muscan, Dorni, Terpin, Pellegrin, Milocco.
Mladi odbojkarji združene postave Soče so z zmago na tujem začeli letošnje prvenstvo. Varovanci trenerja Borisa Jelaviča, ki je prepričan v dobro končno uvrstitev svojih, so brez večjih težav premagali postavo iz Gradišča.
Podcenjevanju in premajhni zbranosti pa je treba pripisati spodrsljaj, ki so ga utrpeli v tretjem nizu.
E. Č.
Novi predsednik KK Bor je Ennio Ažman
Konec obdobja brezvladja
V ponedeljek je v Borovem športnem centru potekal obnovitveni občni zbor Košarkarskega kluba Bor ob navzočnosti precejšnjega števila članov.
Občni zbor je potekal v sila neobičajnih okoliščinah, ki izhajajo iz dejstva, da je prejšnji odbor nepreklicno odstopil po odstranitvi trenerja članskega moštva Valterja Vatovca.
Tako je poročilo o delovanju kluba, ki je bilo dejansko podroben re-dosled dogodkov v zvezi z notranjo razpravo po navedenih dogodkih, Prebral predsednik nadzornega odbora dr. Pavlica. Po poročilu nadzornika so bili na vrsti pozdravi gostov.
Predsednik ŠZ Jadran, Edi Kraus, ie v svojem nagovoru obžaloval, da Poteka občni zbor v takih okoliščinah obenem pa izrazil željo, da bi ciffiprej premostili sedanji težavni trenutek. Novemu odboru je voščil, da bi deloval uspešno in da bi nadaljeval po sledeh prejšnjega odbora, ki le deloval zelo uspešno in prispeval n kakovostni rasti kluba.
Predsednik odbojkarskega društva °°r Pino Rojc je ob zaskrbljenosti za-f®di kriznega stanja ugotovil, da je v klubu še mnogo rezerve, ki jo predstavljajo mlajše sile in sklenil svoj P°seg z željo, da bi tudi novi odbor Modno sodeloval z odbojkarskim društvom.
. Pozdrave atletskega društva Bor nfordata je prinesla podpredsednica Ahica Oberdan.
, .Na vrstnem redu je bila razprava, j1 je bila zelo skromna. Dejansko se I6 oglasil samo en član, ki je prosil za dodatna pojasnila v zvezi z notranjo ero, ki je nastala po odstavitvi Valiča Vatovca. Razen tega pa na ob-Pem zboru ni prišlo do nadaljnjega Očiščevanja in diskusije.
Sledilo je glasovanje novega odbo-*■ V novi glavni odbor KK Bor so
Del udeležencev občnega zbora Košarkarskega kluba Bor
bili izvoljeni vsi kandidati na glasovnici.
Novi odbor je nato zasedal že takoj naslednji dan na svoji prvi redni seji, na kateri so tudi podelili funkcije.
Sestava glavnega odbora KK Bor je naslednja: predsednik Ennio Ažman; podpredsednik Dorče Okretič; tajnik Sonja Sancin; blagajnik Lauro Trevi-san; gospodar Valter Corbatti; referent za stike s košarkarsko zvezo Stefan Pegan; športni direktor Fabio Sancin; predstavnika trenerjev Igor Canciani in Umberto Acerbi; svetovalca Miro Krasna in Cesare Uršič.
V nadzorni odbor so bili izvoljeni Florijan Korošec, Pavel Pavlica in Boris Siega.
Na svoji prvi seji je novoizvoljeni odbor med drugim sprejel sklep o priznanju prejšnjemu odboru za opravljeno delo ter za kakovostno rast in številne uspehe na tekmovalnem področju, ki jih je KK Bor zabeležil v preteklem štiriletju pod njegovim vodstvom.
Sedaj je KK Bor spet dobil vodstvo po skoraj enomesečnem obdobju »brezvladja«. Na dlani pa je, da bo moral novi odbor, že v samem začetku svojega mandata, rešiti obstoječe težave in zgladiti vse spore, ki so v zadnjih dveh mesecih burili duhove znotraj kluba in združenja.
Dušan Jelinčič
NOČI
Utrinki iz Karakoruma
Skala spominov
Na ravnici pred taborom I se ustavim le za trenutek, ko pa vidim, da sta Mojmir in Ničo daleč pod mano, se odločim, da takoj nadaljujem. Gotov sem namreč, da se bo Mojmir tu ustavil za dalj časa, morda celo zadremal, jaz pa ne morem toliko čakati. Preveč sem nestrpen in sedaj se počutim prav dobro, tako da je najboljše, da nadaljujem. Pa tudi Ničo nekam sumljivo zaostaja, Mojmir pa ga bo verjetno počakal. Vse bolj si želim samote, nimamo pa nobene obveze, da plezamo skupaj, saj nimamo fiksnih vrvi, pa tudi ni takega terena, da bi morali napredovati v navezi. Zato nadaljujem sam.
Sem že na tistem sitnem mešanem terenu, ki ni ne kamen ne sneg in ne led, zato pa vse tri skupaj, kjer sem nameraval pred kakimi desetimi dnevi obrniti. Zagledam se v skalo, kjer sem pred časom obstal in bil prepričan, da je tista najvišja točka, ki jo bom na tej odpravi dosegel, pa me je Mojmir prepričal, naj nadaljujem. Kar nasmehnem se. Kako sem se spremenil v teh nekaj dneh. Postaral, morda izboljšal za sto let. Šel bom mimo te skale in jo bom komaj pogledal, saj mi bo pomenila le spomin na nekaj neprijetnega, nekaj, kar mi je sicer pomagalo pri rasti, nekaj, za kar se sedaj sprašujem, kako sem sploh lahko takrat mislil obrniti. Človek se večkrat niti ne zaveda, kako in koliko se spreminja. Verjamem, da v boljše! Sedaj vem, da bom vedro in poletav-no nadaljeval prav do tabora II in da se bom na poti mimo skale večkrat nasmehnil.
Že odigrani nemi film
Oblaki na nebu se naenkrat razgalijo, tako da se sonce prikaže v vsej svoji mogočnosti. Proti poldnevu je vročina že neznosna. Za sabo sem ze pustil preperele vrvi na strmini nekaj pod Dvojko in nadaljujem, ne da bi gledal ne desno in levo. Nenadoma se zavedam, da spet štejem korake. Fizične moči spet popuščajo, vendar pa sedaj vem, da je to prav in da to mora tako biti. Nehote pogledam navzdol in se nasmehnem. Moja današnja nenadna prerokba za domačo uporabo se je uresničila. Nasmehnil sem se, še preden sem spoznal tisto mojo skalo, ki mi je na nedavnem vzponu pomenila trenutek šibkosti, sprejemanje lastne majhnosti. In ko vidim njene obrise in si vtisnem v misel njeno silhueto, se zasmejem še naglas. Šel sem mimo skale in je nisem niti pogledal, niti videl je nisem, enostavno sem jo zbrisal iz spomina. Saj je treba preteklost večkrat obiti, da ne bo ovirala sedanjosti. Čisto odveč bi bilo, da bi me sedaj ta skala težila. Od takrat pa, ko mi je ta bila težka, je minilo že sto let.
Kako mi je sedaj to moje vzpenjanje znano, kot neki že odigrani nemi film, kjer do potankosti poznaš svojo vlogo. Znan mi je napor, znan mi je občutek, ko ne morem več, pa obenem vem, da lahko tako nadaljujem celo življenje in se ne bom ustavil nikoli, znano mi je to sonce, znana mi je ta prepotena oprema, znano mi je to štetje korakov, znana mi je pot sama. Pot do tabora II. Tam sem že bil in sem se z njega tudi sam spustil do baze, kar pomeni, da sem tu bil že
Tabor II strmo visi v dolino...
dvakrat. Težave bodo nastopile kasneje, ko bo nastopilo neznano, neznanega pa nas je vedno strah.
Kar naslajam se v tem že odigranem iilmu. Kar naslajam se v občutku samega sebe, ki mislim, da bom obrnil ob vsakem koraku, pa se le vztrajno in enakomerno vzpenjam, ugaja mi ta zdravi napor, ki ga prenaša moje utrjeno telo, zadovoljen sem s tem napredovanjem, s katerim se še enkrat prepričujem, da sem dobro in pravilno treniral doma, ko sem se vzgajal v naporu navkreber pod soncem. Kako se vse obrestuje in kako je svet harmonično pravičen! Trening je poplačan, jaz pa v mislih kar letim do te moje Dvojke, ki bo moje današnje plačilo. Jutri ali pojutrišnjem bo plačilo vse obilnejše, niti si ne upam misliti nanj, a sem vendar v tej moji trenutni sreči in evforiji, ki že meji na popolno fizično izčrpanost, blizu mojega pojma popolnosti. Saj ne zahtevam več. Kmalu bom na Dvojki in bom v popolni blaženosti kuhal čaj zase in za svoje soplezalce, ki so daleč pod mano, ter se še zasanjal v daljna obzorja. Kako bo takrat lepo, le malo potruditi se še moram.
Zanimiva je ta moja dvojnost. Po eni strani se čutim fizično odlično, po drugi pa imam vtis, da bi se še ta trenutek obrnil. Pa me takoj napade evforija in veselje nad današnjim uspehom, nad mojim skorajšnjim prihodom na tabor II. In ta vedrina je vedno močnejša od želje po povratku, tako da se ob vsakem koraku, ki mi zastane, zbudi želja po še hitrejšem napredovanju, še strastnejša želja po vrhu. In ob tej misli se mi beseda povratek v mojih možganih kar sama sesede, kot da bi nikdar ne obstajala. Povratka ni! V takem dnevu, kot je ta, živi le želja po odhodu, obstaja le strast po napredovanju, ki se, vse mogočnejše se tega zavedam, konča prav na najvišji točki, kjer se sneg sreča z oblaki, kjer se kamenje sreča z nebom, kjer se jaz srečam s trenutkom popolnosti, ki mi šepeta, da pot nato še vedno pelje samo naprej, pa čeprav se zdi, da se tam konča, tam..., prav na vrhu...
Pogovor z goriškim jahalcem Venceslavom Devetakom
ŠPORTNA ŠOLA TRST °ča' da bo seja glavnega odbora ru?es> 13- t. m., ob 20.30 v Ul. sv. Franca 20.
$ttSK DEVIN
fP®roča, da se danes, 13. t. m., prične 0s*reativna telovadba v telovadnici kn*°Vne šole v Devinu s sledečim urni-ponedeljek od 20.00 do 21.00, če-g ek od 19.00 do 20.00. Za informacije: u»o Škerk, tel. 200236.
5MUČARSKI ODSEK MLADINA
1^ a program smučarske sezone in iz-ce FISI vabimo smučarje intere-naj se javijo pri odgovornih ali dQ društvenem sedežu ob torkih od 19. ure.
Sokrati obvešča, da bo predsmučar-Sji® telovadba pod vodstvom prof. Dra-ra a °b torkih in četrtkih od 25. oktob-tCn.dalje v občinskem rekreatoriju v driif °d 19.30. do 20.30. Vpisovanja v 0Q jtvenem tajništvu ob torkih od 19. ^9- ure ali na mestu samem.
v4hD Mladina
ve°l v$ak petek od 28. oktobra dalje ob kr,?rOih urah v občinski rekreatorij v ®a večnamensko rekreacijo. Po-tl4a® za čim boljši potek sprejemamo do ->5uštvenem sedežu ob torkih od 19. 4°- ure.
%vAl:ETNI ODSEK ŠD MLADINA p0 e$ča, da se treningi nadaljujejo ob edeljkih in četrtkih: za prvo skupi-
no ob 16. uri, za drugo ob 17. uri v bivšem vrtcu A. Sirk v Križu. Ob navedenih urah sprejemamo nove vpise.
SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG ima namen organizirati smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Zato sklicuje sestanek s starši, ki bo v torek, 18. t. m., v telovadnici v Dolini ob 20.30.
LOKOSTRELSKI ODSEK
NAŠEGA PRAPORA SIRION organizira uvodne treninge lokostrelstva za letnike 1975-76-77. Zainteresirani naj se javijo do vključno 22. oktobra v telovadnici Kulturnega doma ob torkih in petkih od 19.30 do 20.30 ali na domu Bena Vižintina v Pevmi 8 (tel. 85728).
ŠZ SLOGA
prireja v sodelovanju z ZSŠDI plavalni tečaj pod geslom Naučimo se plavati za otroke od 3. do 5. leta starosti. Tečaj bo ob torkih v bazenu v Lipici, otroke pa mora spremljati odrasla oseba. Cena celoletnega tečaja je 80.000 lir. Za informacije telefonirati na št. 767304 (ZSŠDI).
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK
ŠK KRAS
obvešča, da so se v Športno-kulturnem centru v Zgoniku pričeli treningi začetnikov, in sicer ob torkih in četrtkih od 16.30 do 18. ure. Zainteresirani se ob navedenih urah lahko zglasijo v dvorani.
Tekmovalno jahanje zelo zahtevno
"Že kot otrok sem si želel konja. Z zavistjo sem gledal na tiste srečneže, ki so se v nedeljskih popoldnevih s konjem sprehajali po Štmavru. Več časa pa so ostale to samo otroške sanje. Pred približno osmimi leti pa so se končno moje želje uresničile. Ž bratom Tomažem sva kupila konja, ki sva. ga hranila na prijateljevi kmetiji."
Tako nam je kar v eni sapi povedal Venceslav Devetak iz Gorice, ki je bil pred leti tudi dober nogometaš, neutrudljivi motorček štandreške Juventi-ne. Sedaj pa se je posvetil izključno jahanju, saj skoraj dve leti vneto trenira v Čedadu, nastopil pa je že tudi na raznih tekmovanjih v treh Benečijah.
"Z bratom sva držala konja samo nekaj let, v glavnem pa sem se v počasnem ritmu sprehajal po okolici Gorice. Ko pa sem se udeležil ene vadbene ure v Lipici, sem se, sicer nekoliko razočaran, zavedel, da sploh nimam nobenega pojma o jahanju. Tako sem se odločil, da bom obiskoval šolo Forum Julii v Čedadu. Najprej sem zahajal v Čedad dvakrat tedensko, kasneje pa sem pričel trenirati bolj intenzivno, tako da sem sedaj praktično vsak večer v jahalnici.

Čedadska šola je zelo priznana, med vaditelje uvršča tudi vrhunskega trenerja iz Lipice Ladislava Fabrisa, ki je že sodeloval na raznih svetovnih tekmovanjih, bil pa je tudi član jugoslovanske reprezentance na olimpijskih
igrah v Los Angelesu. Pod njegovim strokovnim vodstvom sem veliko pridobil, tako da mislim takoj v začetku prihodnjega leta opraviti še zadnji izpit, ki mi bo dal pravico do nastopa na vseh državnih tekmovanjih.
Tekmovanja so ločena na dve kategoriji: na preskakovanje ovir in na dresurno jahanje. Prav ta del je zelo težaven in zahteva izredno pripravljenost. Osebno mi gre laže preskakovanje ovir, kjer sem že preskočil 1,25 metra visoke ovire, kar je doslej moj najboljši dosežek. Seveda zahteva ta šport veliko truda in večletno izkušnjo, upam pa, da se bom že prihodnje leto lahko udeležil državnega prvenstva."
"Jahanje, tako pravijo, je šport, ki zahteva veliko denarja. Je tako?"
"Takoj ti povem, da stane danes konj toliko, kot avtomobil. To pa ni še vse, saj predstavlja vzdrževanje živali poglavje zase. Osebno sem se tako organiziral, da za svojo kobilo (imenuje se Pispola) poskrbim kar sam. Kobilo hranim v Čedadu, in to zastonj. Z gospodarjem jahališča sem se obvezal, da mu bom vsak dan pomagal v raznih opravilih."
(M. L.)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 1000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000 - din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000 -din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
13. oktobra 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Sirena De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch

H
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Južnoafriški rasisti stopnjujejo nasilje proti verskim ustanovam
V podtaknjenem požaru uničeno poslopje škofovske konference
JOHANNESBURG Podtaknjeni požar je včeraj pred zoro skoraj popolnoma uničil poslopje katoliške škofovske konference v Pretorii. Požar je namreč povzročil eksplozijo v tiskarni, ki se nahaja v pritličnih prostorih. Policija išče enajst oseb, ki so se le nekaj minut pred požarom v kombiju odpeljale izpred poslopja. Preiskovalci so namreč v pritličju našli nekaj ročk s petrolejem in parafinom.
Khanya house nima stalnih stanovalcev, a prav včeraj so v poslopju spale štiri osebe, ki so se za las rešile, med njimi dva katoliška škofa in priletna nuna. Gasilci so jih zadnji trenutek rešili z balkona, kamor so se zatekli pred plameni.
Atentat so obsodile vse južnoafriške verske skupnosti, ki so obenem poudarile, da se nadaljuje nasilje belih desničarjev na sedeže organizacij, ki se borijo proti apartheidu. V zadnjih šestih tednih je bilo v številnih atentatih v Južnoafriški republiki ranjenih več kot 60 oseb. To stopnjevanje rasističnega nasilja večina pojasnjuje kot ustrahovalno strategijo belih rasistov proti tistim organizacijam, ki so predlagale bojkot prihodnjih občinskih volitev. Katoliška konfe-
renca vernikov ni pozvala na bojkot, a je v poslanici vernikom dopustila, da »volijo po lastni vesti in presoji«. Za rasiste je bilo že to dovolj, da so se maščevali. Svet protestantskih cerkva pa je svoje vernike odkrito pozval, naj bojkotirajo te volitve, ki bodo 26. oktobra. Nič čudnega torej, da so proti njim v teh tednih sprožili pravi plaz atentatov.
Avgusta se je tako v Johannesburgu v bombnem atentatu na poslopje Južnoafriškega sveta protestantskih cerkva ranilo 21 oseb. Odgovornost za avgustovski atentat je prevzela do tedaj popolnoma neznana organizacija »belih volkov«. Tudi včerajšnji atentat so baje zagrešili beli volkovi, saj so v podobnem zažigalnem atentatu v glavnem mestu Namibije VVindhoeku predvčerajšnjim uničili sedež krajevnega liberalnega časopisa The Namibian.
Kot običajno se policija rasističnega režima pretirano ne trudi, da bi izsledila storilce. Tudi razni bombni atentati na javne ustanove so bržkone le provokacije belih rasistov, saj storilcev do sedaj niso izsledili.
Čevelj za velikana...
Na otvoritvi sejma usnja in usnjenih izdelkov v Džakarti so razstavili tudi ta velikanski čevelj, ki je dolg 1,5 metra, tehta pa 86 kilogramov. Velikana, ki bi ga obul, niso našli, upajo pa, da bo čevelj »končal« v Guinnessovi knjigi rekordov	(Telefoto AP)
Z Discoveryja ugotovili krčenje amazonskih gozdov
HOUSTON — Medtem ko je vesoljski trajekt Discovery zapuščal vzletno rampo Kennedy space centra so se prižgale alarmne luči. Vsem je zastal dih, saj je Challenger eksplodiral prav 73 sekund po vzletu. Na srečo je bil to le lažni alarm. Precej bolj konkretne so bile ugotovitve, da se je v zadnjih štirih letih amazonski pragozd skrčil od 25 do 30 odstotkov.
Udeleženci zadnje ameriške vesoljske misije so to ugotovitev poudarili na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri so pokazali prav slike amazonskega porečja in jih primerjali s slikami pred štirimi leti. Človek nadaljuje torej s svojim uničevanjem gozdov, ki so dobrina vsega človeštva in ne samo države, kjer se nahajajo.
Glede same misije pa so udeleženci navedli, da so imeli še največ težav z vesoljskimi kombinezoni. Ko so jih po šestih urah slekli, so imeli občutek, da je v vesoljskem trajektu kar deset oseb, saj so se kombinezoni v breztežnosti obnašali, kot da bi bili živi.
ZDA brez strategije v boju proti aidsu
Pred sedežem ameriške ustanove Food and Drug Administration v Rockvilleu (Maryland) je policija aretirala 50 ljudi, ki so demonstrirali proti zveznim oblastem zaradi pomanjkanja konkretnih ukrepov v boju proti aidsu (Telefoto AP)
Zakaj človek postane terorist
RIM — Kaj vodi mladega človeka v terorizem, kakšni osebni problemi so krivi za to odločitev, koliko je pri tem odgovorna družba? Na ta vprašanja skuša odgovoriti raziskava, ki bo objavljena v novi številki revije Polis. Avtorji so raziskovalci bolonjskega zavoda Cattaneo Donatella Della Porta, Luigi Manconi in Cla-udio Novaro. Analizirali so vsakdanje življenjske izkušnje, protislovja, ideološko opredeljenost petdesetih teroristov ter aktivistov skrajno levičarskih skupin, ki so delovali v prejšnjem desetletju. Donatella Della Porta poudarja predvsem to, da se za gorečo željo po pripadnosti določeni teroristični organizaciji skriva potreba po uravnovešenju pretrpelih frustracij. Teroristi so bili pripravljeni na težke preizkušnje, ki so jih prestali v obdobju, ko so bili člani terorističnih skupin, le ker je med člani vladala velika solidarnost in za to solidarnost, za te tople vezi, katerih so bili deležni v organizaciji, so bili pripravljeni izvesti tudi najhujša kriminalna dejanja. Tovarištvo v skupini, pa je onemogočilo vsakršno oddaljevanje od ideoloških smernic organizacije.
Umore so teroristi opravičevali tudi s tem, da so žrtvam odvzeli vsakršno osebnost in v njih videli le vršilce dolžnosti, ki so jih ti imeli v kapitalistični družbi. Smrt je bila sredstvo ideologije, brez vsakršne osebne oznake in čustvenega doživljanja. Vse je opravičevala ideologija.
Teroristične organizacije so bile neobhodno vezane tudi na oskrbovanje: predvsem je bila velika potreba po denarju, orožju in ponarejenih dokumentih. Kljub velikim težavam pa so teroristične organizacije redno nudile vse potrebno svojim članom. Vrh tega pa so bili člani deležni tudi neke vrste plačila: pripadniki skupine Prima linea so naprimer prejemali mesečno 250.000 lir. Druge skupine pa so poravnavale članom tudi stroške za procese.
Atentat IRA v Belfastu
LONDON Oborožena skupina pripadnikov teroristične organizacije IRA je predsinočnjim vdrla v bel-'faško sladoledarno v Lisburn Roadu in pričela streljati na prisotne stranke.
V atentatu je izgubil življenje policist, ki pa ni bil v službi ampak je začasno nadomeščal brata, lastnika sla-doledarne, lažje ranjeni pa sta bili drugi dve osebi. IRA je šele včeraj dopoldne prevzela odgovornost za atentat, ki je od začetka leta povzročil že četrto žrtev med belfaškimi policisti.
Pomagaj si, kot veš in znaš
Avstralski zdravnik je ostal brez denarja za svoje raziskave, pa si je pomagal tako, da je pričel prodajati superščurke. Veliki so kot otroška dlan, tehtajo 30 gramov, stanejo pa 65 dolarjev par	(Telefoto AP)
Kritično o zdravljenju na smrt bolnega cesarja
TOKIO Hiranje japonskega cesarja se nadaljuje, v državi in tudi drugod po svetu, pa se že dvigajo kritik® glede prizadevanj zdravniške ekipe, ki dejansko ne dopušča Hirohitu, da bi izdihnil.
Zdravstveno stanje 87-letnega cesarja se je menda še poslabšalo, čeprav na zdravniških poročilih še vedno piš6, da je njegovo stanje »stabilno«. Notranje krvavitve naj bi s® začasno zaustavile, vendar se slabša cesarjeva anemija, pra^ tako negativno pa je tudi delovanje jeter. Cesarjev glasnik Kenji Maeda je izjavil, da je Hirohito izredno šibak, a je kljub temu gledal televizijo in kramljal z najbližnjimi s°' rodniki.
Medtem ko se v cesarjevi palači nadaljuje »prisilno zdravljenje« Hirohitaje skupina tokijskih študentov prič®' la gladovno stavko. Študentje protestirajo, ker se jim zn1' da vlada izkorišča cesarjevo bolezen v politične namen®-Poleg tega pa trdijo, da je cesar pač umrljiv človek - k°' piše tudi v povojni ustavi - in zato res ne kaže, da bi 9a povzdigovali v neumrljivo bitje.
Tudi v Italiji so se dvignili glasovi proti terapijam, k1 podaljšujejo cesarjevo življenje. Priznani anestezist Corrad® Manni je izjavil, da gre za podoben primer kot pri Titu d Francu, ko so o smrti državnih voditeljev odločali dejansk® politični krogi. Nobelov nagrajenec Daniel Bovet pa trd1 da ima sleherni bolnik pravico do častne bolezni in sfflrt j Hirohitu podaljšujejo življenje, je izjavil Bovet, a mu °be nem daljšajo tudi trpljenje.
Pisateljska žilica tajnih agentov
LONDON — Po pisanju londonskega dnevnika Times je vsaj petnajst agentov britanskih tajnih služb na tem, da objavi svoje spomine. Kar številna skupina 007 je svoje življenjepise že oddala založnikom, knjig pa ne bodo tiskali, dokler ne razrešijo afere Petra Wrighta.
Bivši kolega Jamesa Bonda je namreč obtožen kršenja državne tajnosti, ker je v svoji knjigi Lovec na vohune podrobno opisal delovanje britanskih tajnih služb. Njegova knjiga je sicer redno v prodaji tudi v Italiji, po Veliki Britaniji pa krožijo izključno pritihotapljeni izvodi. Med knjigami, ki naj bi izšle v kratkem, izstopajo spomini tajnega agenta Johna Daya. Na osnovi njegovega delovanja je John Le Carre napisal roman Krt, saj je prav Day vodil zasliševanje domnevnega »krta« sira Rogerja Hollinsa.
Vedno več mest v Afganistanu pada v roke mudžahedinov
KABUL — Kljub umikanju sovjetskih čet se v vseh pokrajinah Afganistana nadaljujejo srditi boji. Uradni kabulski radio poroča, da je v spopadih izgubilo življenje več kot 110 oseb, veliko je bilo tudi ranjenih. Afganistanska vojska je zaplenila upornikom veliko orožja ter uničila tri skladišča streliva. O številnih bojih poročajo tudi mudžahedini. V pokrajini Helmand so ti sestrelili tri helikopterje afganistanske vlade, ki so prevažali hrano in orožje redni vojski v utrbah . V bojih v bližini teh utrb je padlo štiriindvajset upornikov in prav toliko jih je bilo ranjenih.
Afganistanska mesta padajo druga za drugo v roke upornikov. Včeraj sta padli mesti Šaran v pokrajini Patika in pa Ašabad v pokrajini Kunar. Slednje ima za upornike velik strateški pomen, saj preko njega vodi pot, po kateri mudžahedini oskrbujejo z orožjem svoje enote v bližini Kabula. Glavno mesto Afganistana je v obsednem stanju ter je neprestano pod ognjem upornikov. Ob pričakovanju novih napadov si prebivalci mesta
pripravljajo zaloge hrane, ki pa je vedno b primanjkuje, predvsem sladkorja in moke. v Brez rešitve je tudi tragedija beguncev, K , velikem številu ilegalno prestopajo meje s Pa g„ tanom in z Iranom. Obveščevalna služba mu ^ hedinov v pakistanskem mestu Pešavar P°rcL0t da na meji med Iranom in Pakistanom ve'r v0-osemsto afganistanskih beguncev čaka na do' ljenje pakistanske vlade za vstop v državo; F _ bližno tisoč oseb pa jo je že prekoračilo. Iz 1 ske pokrajne Zahid pa prihaja vest o sP°PgrI1e
med begunci in enotami iranske revolucion garde. Po teh vesteh je bil povod za spoP ^e, poskus iranskih enot, da bi nasilno spravi gunce v taborišče, obdano z bodečo žico. la£jo, Sovjetska zveza je obtožila pakistansko . da je pomnožila pomoč afganistanskim UP gje, kom in da s tem krši ženevske sporazume. g dica tega pa naj bi bila odložitev ponov umika sovjetskih čet iz Afganistana.