studijska biblioteka LJUBLJANA Si« 201 Poštnina pora&anfena (C. C. con la posta) LM vaki dan znotraj nt«n p»&ed«iika. Naročnina: sa 1 maaec L 8,—, 3 ibcmcc L 2X—* poi leta L c«lo lato L 75^-, ▼ »aeoitfo aieseteo L 6,50 vat — Pnumamr Storilk« 30 rt. - Ogt«b. u 1 m y Visokosti 1 kolone (58 mm}; za trgovafca in obrtne ofiaae L I-—, sahrale, podana, vabiU L 130. oglaaa riemmih zavoda* L OgM pr»i »trani L I*— tek, 24. avgusta, 1928. - tato VI. Pešam storilka 30 C on t. L&E&&S& Lfll INOST Uredništvo in upravniStvo: Trst ulica S. Francesco d'Auaai 20. Ta« laf on 68-04. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredniStru, oglasi, rekla« macije in denar pa upravništvu. Rokopisa se ne vračajo. Nelrankieana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne cEdinoetea Poduradačfttro v Gorici: ulica Giosuč Caadacci SL 7, L a. — Td«4. it 3221 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. m ■ " " Vtisi iz Berlina (Pi£e dr. V. F. — Čepe) BERLIN, v avgustu 1928. Mi novinari* smo taki ljudje, dia imaario navadno napram vsa-kmu mestu, kjer se nahajamo, nekak oseben odnoćaij. Na naših potovanjih, govori zunanjost mesta našemu srcu adi razumu. Tako nam je spregovoril po dvodnevnem bivanju v njem tudi Berlin, in povsem jasno, da se ne obotavljamo povedati tudi našemu čitat eljtskemu občinstvu1: «Ne dopadia se nam tukaj !» Berlin ni mesto, ki bi klicalo za nami: «Pridite še!», toda ni niti tako mesto, ki bi posetniku "reklo ob ločitvi: «Spominjaj se name!« Tudi onemu, ki je dolgo živel v Berlinu im ki se je potrudil, da se približa objektivnim nazorom, je to mesto za ik>l-go nezapopadljivo, tuje. Berlin je pravzaprav mlado me-tfo, katero je bilo v svoji se-(Mnji obliki takorekoč izkopano Iz zemlje v zadnjih petdesetih — šestdesetih J-etih pred vojno. Danes ima nad štiri milijone prebivalcev, široke ulice, krasila gledališča, banke, kavarne, kinematografe, po noči krasno razsvetljavo, divne promenade — kakor se sicer spodobi za vfieko civilizirano veliko mesto. Stenega Berlina v ressnici ni. Ko razkazujejo tu nekoliko cerkev itz sr^nje-g-a veka (saj se radovednim tujcem, ki jih prihaja v Berlin povprečno 120.000 na dan, vendar mora nekaj pokarati!), je to le nekaka šala. Večina teh «starin» datira v sedanji obliki iz drutre polovice devetnajstega stoletja. Vse drugro je padlo pod bati in kladivi zidarjev. Preteklost vam iz Berlina torej gotovo ne govori. N*">rda pa je njegova sedanjost nekaj posebnega ? Ne, tudi tqga ni. Sicer pa velja to t.udi aa mnoga droga mesta, a vendar dobčm> drugačno sliko, če &e spomnimo na Rim ali Pariz-Koliko je tam starin, ki živijo dalje v sedanjosti, kolikim po-kolenjem se ta starodavna in že temina preteklost spreminja stalno v sedanjost! To je pomen beoede « večna mesta». Večna po svoji vrednosti in po obnavljanju človeškega dulia. Berlin ni tako večno mesto. Ni pretopi svoje preteklosti, t. j. orrJh šestdeset let, v katerih je zrastetl, v sedanjost in ta cilj je še večino d*\il-eč. Tudi za Nemca, ki hoče biti dober Evropejec, mora beti lice njegove prestol-niee čudno. Kaj morejo danes povedati povprečnemu Nemcu one brezštevilne «piklhavbe» na nesimpatičnih spomenikih v sredini mesta, oni ponosni liki m^tm Gei manije po trgih, oni težko razumljivi reliefi na spomeniku Zmage? Ko pridete v Berlin, pojdite po divnem drevoredu Zmage in oglejte si pazljivo br ezkončno vrsto nemških vo-lianjh kneeov, {cesarjev lin po* tentatov na eni in druRi strani. Nikakor se ne bom čudil, če po t«n sprehodu, kot kulturen človek dvajsetega stoletja, vzkliknete: «Čudno, da niso berlinski otroci ob Času niovembi-ske revolucije odbili vsaj enemu izmed teh spomenikov njegovega rtosu!» A ti berlinski pobalini niso zaress poškodovali niti enega spomenika in človek se začuden povprašuje, kakšna je bila v Nemčiji ona slavljena prcticesarska revolucija na dan 9. novembra pred desetimi letL Po teh vtisih greva s prijateljem na stolp Zma^e, da poiščeva v Berlinu «genia Ioci». — Pa tudi pogled doli na mesto nam ne nudi nič posebnega: na eni strani pred državnim zbogom Bismark, seveda v uniformi pukovnika, na. ^Jrugi strani Vtoltke, na tretji Roon, na četrti aXačo in javnimi poslopji se nahajajo sami generali, vojna, sai>lje ln zastave. Goethe, Kant in Beethoven so se iqgablii v parke, kot bi za poecijo, znanost in glasbo zadostoval tudi Tier-g ar ten! To je malenkost, ki pa je značibaa za pruski duh, a berlinski Tiergarten je krasen, prekrasen park. Ta narod je v nedavni preteklosti znal popolnoma pozabiti na vzvišeno zapovedi največjega, modrijana :wZum evvigen Frieden», a se je zopet spomnil nanjo Se Le pred nekoliko leti v času bede in narodne nesreče. Ali za trajno? Na to vprašanje ne more po mojem mnenju odgovoriti noben inozemski opaaocva&ec, četudi bi se Še talko trudil, da bi našel ta odgovor. Ali je zunanje lioe današnjega Berlina zares tako. grobo, da bi morali biti vtisi le negativni1? Odgovarjamo: «Ne, ni tako » Ko gremo iz sredine m&sta proti o-kolifci, v predmestja, nam je takoj nekako lažje pri srcu. Mesto juiikerjev je že za nami. Tudi kasaraski okraji počasi izginjajo in nakrat se razgrne pred nami \Vestend, nekaj zares no-veg:a, Berlin iz prav zadnjih let. Hvala Bogu, nikjer ni podob svetovnega imperializma. Zato pa vidimo široke, čiste, popolnoma asfaltirane ulice s četvero drevoredov, obširne vrte z vilami in družinskimi hišami. Tam je postaja za radiio, tu gledišče, tam zopet kavacne, kopališča itd. Z vseh strani se nam smehljajo moderne, vesele, zračne stavbe, nova, radostna, topla ogn j išča. Da, je tudi berlinska sedanjost na zunanje^ licu metsta, toda morate jo iti irkat daleč od dvornega trga in »od cesarskih spomenikov, kajti nahaja se na periferiji mesta! Izmenjava brzojavk med on. Mussoiinijem in finskim zunanjim ministrom RIM, 23. Povodom sklenitve spravne in arbitražne pogodbe med Italijo in F iraško je finski zunanji) minister g. PTocopš ta-ko-le brzojavk načelniku vlade in zunanjemu mrnašistru on. Mussoliniju: «Dočim prosim V. eksc. povodom sklenitve spravne in arbitražne pogodbe, da blagovoli vzeti na znanje spoštljiva čuvstva mojega visokega čislan j a in velikega zadoščenja radi novega koraka do bolj tesnih in dobrih odnošajev med obema državama, izražam obenem željo za srečo italijanskega naro-* nočftla, ker so bile do včeraj zvečer pretesne telefonske m br-zc silovit: izrval je več startii dreves, po^kodovad mnoge strehe in po*zrt>čil tudi mnogo škode na poljA, ker se je bila usula debela in gosta toča, ki je kar pobelila pokrajino. Toče je bilo toliko, da se je še do jutra ohranila v do 30 cm visokih kupili. Proces preti tolovajski družbi TERMINI IME RESE, 23. Včeraj se je tu nadaVjeval proces proti sto sedem in osemdesetim obtožencem, ki so obdolženi, da so pripadali organizirani zločinski družbi. Obravnava se je bila predi par meseci prenesla. V tem času je umrl glavni obtoženec cdv. Antonk> Ortoleva, pri katerem so nadli važna listine, ki govore) o zločinskih podjetjih tolpe. Odmevi poslednjega pu£a na Poc-tmgalskotm LISBONA, 23. Osebe, ki so sodelovale pri poslednjem revohicij-skein poskusu na Portugalskem, so bile deportirane na Azorske otoke in v portugalske kolonije. Tam bodo ostali do končnoveljavne razsodbe, ki jo bo izreklo sodaiče. Sala KSD v Ljubljani KDK ne priznava beograjskega parlamenta LJUBLJANA, 23. Pod predsedstvom dr. Mačka se je vršila danes dopoldne v dvorani tajništva StDS v Kazini seja vodstva KDK. Seja se je popoldne nadaljevala. Po daljši razpravi je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: , «Vodstvo KDK je sprejelo na svoji redni seji 23. avgusta 1928. v Ljubljani naslednji sklep: KDK se pridružuje protestu parlamentarnega predle d ni&tva hrvatske sel jaške stranke z dne 20. avgtusta 1928. proti sodelovanju delegracijje okrnjene narodne skupščine na konferenci mednarodne interparlamentarne unije v Berlinu. KDK kot parlamentarna predstavnica Hrvatov, jSrbov in Slovencev, 'ki jib zastopa, ne priznava narodni skupščini v Beogradu pravice, predstavljati parlament kraljevine SHS na konferenci interparlamentarne unije v Berlinu. Tega ji ne priznava iz raiZloga, ker je bila ta skupščina ne le izvoljena z nasiljem, marveč so bili v njej 20. junija u-stiFeftjeniji predsednik in voditelj KDK Stjepan Radič ter narodna poslanca HSS Pavle Radić in dr. Gj-uro Baslarićek, 'težko ranjena pa poslanca dr. Ivan Pernar in Ivan Grandja, ker so se bitt z zakonitimi in parlamentarnimi sredstvi borili za svobodo in ravnopravnost svojega naroda. S tem neprimernim zločinom, ki je bil izvršen iz sredine vladajočih strank, je parlamentarnemu predstavništvu KDK onemogočeno sodelovanje pri delu narodne skupščine in njenih delegacij ter potemtakem tudi ne more sodelovati z delegacijo te skupščine na konferenci interparlamentarne unije v Berlinu. «Ta skupščina, ki bi morala biti takoj po 20. junija razpu-ščena, nima pravice, da sprejema zakotne za kraljevino SHS in da predstavlja parlamentarizem na forumu, kje/ se sesta-nejo predstavniki i&krenega in pravega parlamentarizma ter demokracije vsega civiliziranega človeštva. Toda ne samo, da z razpustom okrvavljene narodne skupščilne ni bilo dano zadoščenje užaljenim čute m člove-čanstva in pravni zavesti naroda, marveč se s pomočjo take nairodne skupščine vzdržuje vlada, ki grozi borcem za parlamentarizem, za demokracijo in za narodne svoboščine z izjemnimi odredbami, vse to z motivacijo, da predstavljajo pozivi na mednarodno solidarnost ve-ileaadajo fllržfcve. fS podaljševanjem življenja okrnjene narodne skupščine v Beogradu, z njenim zakonodajnim jlelom in s .sodelovanjem na mednarodnem mtetfparlamentk.inem forumu se posveča krvavi zločin 20. junojja 1928. in s tem se ru-&ijo veiike pridobitve parlamentarizma ter se mesto parlamentarnih razprav uvajajo kot sredstva in dokazila krvava r a®r ačun a v a nj a ter ubijanje na-rodaiiih predstavnikov. ^Položaj, ki je bil ust-rajrjen na ta način, da so bifti z revolverji izgnani iz narodne skupščine pi-edstavni-ki KDK, se izkorišča sedaj v to. da se v odsotnosti opoticije vsiljujejo zakoni vsej državi in ratificirajo mednarodne konvencije, ki se najbolj tičejo krajev, karterih predstavniki so bili iz-ernani iz parlamenta. KDK, ki je nepokolebljiva borite!ji-ca za ideje mednarodnega miru in bratstva, pričakuje, da bo interparlamentarna unija s svojim delom in s svojo moralno avtoriteto delovala za zmago pravega in iskrenega parlamentarizma, ki more edini zajamčiti trajni svetovni mir za napredek človeštva » Dr. Koro^e je Izjave postopanje proti kršiteljem ln driavne ostave Kandidat ameriških demokratov ALBANY, 23. Guverner Smith je uradno prevzel kandidaturo za predsednika Zcdinjenih držav, ki mu jo je ponudila demokratska stranka. Ob tej priliki je imel govor, v katerem je pov-daril, da bo v slučaju izvolitve skrtjel za ameriške poljedelce in za izvajanje miroljubnih načel. Obsojal je politiko washington-ske vlade v zadevi Nikaragu» in Mehike- BEOGRAD, 23. Danes se je vršila seja miri»trskega sveta, po kateri je načelnik vlade dr. Korošec spreoel novinarje in jim podaji naslednjo izjavo: «Sedanja vlada je prevzela nalogo, da izvede vsestransko pomirjenje. Na tem stališču stoji še danes. To pa še ne znači, da bo mirno gledala kada-r in kakor se greši proti obstoječim zakonom in di-žavni ustavi. Ministrski svet je na svoji današnji seji govoHl o smer nicali, po katerih naj postopajo poedini ministri. Posvetovanje se še ni končalo. «Ministrski svet je nadalje razpravljal o proslavi predora solunske fronte, ki predstavlja končno zmago naše in zavezniške vojske leta 1918.» Otvoritev kongresa mednarodne medparlamentarne unije BERLIN, 23. Danes dopoldne se jej v veliki dvorani nemškega državnega zbora otvoril kongres mednarodne interparlamentarne unije. Kancelar Miil-ler in nekateri ministri so prisostvovali kongresu kot zastopniki nemške vlade. Za predsednika kongresa je bil izvoljen nemški poslanec Schiicking, ki se je zahvalil uniji, da je po-ča-stilla Nemčijo s tem, da si je izbrala Berlin za svoj letošnji kongres. V svojem govoru je nagi aisil, da se v Ke'llog-govi proti-vojni pogodbi odraža resolucija, ki jo je leta 1925. sprejela interparlamentarna unija na svojem kongTesu v Bernu. Za predsednikom ie govoril državni kancelar Mtiller, ki je pozdravil kongres v imenu predsednika Hindenbuirg-a. Tudi on je imel daljši govor. Nato se je predsednik SchuckLng1 v kratkem spominskem govoru spomnil umrlih Članov unije. S tem so bile otvoritvene svečanosti zaključene. Pričela se je najto razprava o prvi točki dnevnega reda, o splošnem političnem položaju. K debarti se je prvi oglasil ho-landski poslanec Treub, predsednik odseka unije za gospodarska in finančna vprašanja, ki je ugotovil, da so kljub vsem naporom za svetovno gospodarsko obnovo carinske tarife povsod nanovo porastle. Kot drugi je govoril bivši1 danski minister poslanec Much, predsednik odseka za razorožitev. Obžaloval je neuspešno za kij učitev poslednje razorožitvene konference v Ženevi in j>e priporočal ustanovitev zadevne organizacije v o-kviiru Družbe narodov. Bivši nemški minister David je isto-tako govoril o vprašanju splošne razorožitve. Dejal je, da ima Nemčija, ki je kot prva izvedla razorožitev, tudi kot piva pravico, da zahteva izvedbo razorožitve tudi s strani drugih držav. Ugotovil je, da bi bil trajen sporazum med Francijo in Nemčijo ključ do pomirjanja Evrope. Po govoru poslanca Davida je bifla današnja seja kongresa interparlamentarne unije zaključena; Izvrševal ni odbor interparla-mnetarne unije je na predlog l>osi. Schuckinjga, predsednika nemške delegacije, izvolil za svojega novega predsednika poslanca Boissona, predsednika francoske poslanske zbornice. Železniška nesreča na progi Milan-Genova MILAN, 23. Včeraj popoldne se je na progi Milan-Genova dogodil hud incident. V bližini po-sitaje Rogoredo sta se iz še ne pojasnjenih vzrokov odprli pri nekem vozu III. razreda osebnega vlajka dve vrati. V istem hipu je privozil v nasprotni smeri mimo neki tovorni vlak. Odprta vrata so udarila ob vozove tovornega vlaka in se razbila. Stekleni in železni, drobci so lahko ranili kakšnih deset potnikov, ki so bili za silo obvezani na postaji v Rogosredu in so nato nadaljevali svojo pot. Vlak je imel radi incidenta pol ure zamude. Uvedena je bila preiskava, da se ugotovi morebitna odgovornost službujočega osebja. Uradna preiskan v Dalmtiji Namestnik spUMtega velikega župana kazensko premeščen SPLIT, 23. Pravni referent velikega župana dr. Marin Ivič, ki je zastopal velikega župana za časa njegovega dopusta, je bil na zahtevo iftaliljanskega konzula oziroma italijanske vladei kaijen&ko premjelščen za okrajnega pogUavarja v Sinj. Kakor naknadno doznavamo, je italijanska vlada v svoji protestni noti zahtevala zadoščenje za užaljenega italijanskega konzula v Spli'tu g- Castegmttija na ta način, da se kaznujejo najvišji uradniki splitske oblasti. Dr. Ivič je bil svoječa.sno državni pravdnik ter se je šele po prevratu posvetil upravni službi. Razen tega je dobil veliki župan od vlade nalog, da se osebno opraviči) pri italijanskem konzulu. Ker je veliki župan dO 1. septembra na dopustu, bo izn vrši-1 ta nalog vlade najstarejši uradnik splitskega velikega županstva. Danes je prišel semkaj nadzornik notranjega ministrstva dir. Svetek, da po nalogu vlade izvede preiskavo glede poslednjih incidentov in da ugotovi krivdo onih uradnikov, ki jih je obtožila italijanska vlada v svoji protestni noti, da niso vršili svoje dolžnosti. Po preiskavi v Splitu bo dr. Svetek odpotoval v Šrbenik, da izvrši tudi tam naloženo mu preiskavo. Glede škode, ki je bila po zatrjevanju italijanske vlade povzročena povodom incidentov v Splitu m Šibeniku italijanskim državljanom, je bilo uradno u-got ovij eno, da znaša ta škoda pet dinarjev. KeEIoggeva protivejna pogodba in njen postanek PARIZ, 23. O pbigotdbi proti vojni, ki bo v pondeljek popoldne podpisana v Parizu, prinašajo tukajšnji 1 iteti dolga poročila. Polete" ugibanja o udeležbi najodfličnegših J predlstavi [Lkov prizadetih vlad — sedaj so se pričele na pr. spet širiti vesti, da Stresemann iz zdravstvenih ozirov ne bo prišel v Pariz — se bavirjo vsi večji listi tudi s postankom Meje, da se napravi s pomočjo zakona konec vojni kot sredstvu nacionalne politike. Ideja o «proti vojnem zakonu» je izšla, kot doznavamo, iz a-meriških republikanskih vrst kot protiutež proti Družbi narodov, ki so jo zasnovali predsednik Wiison in njegovi demokrati. Slično ktojo, dasi v toliko manjšem obsegu, je zasnoval francoski zunanji minister Bri-and. Bilo bi morda pravili no reči, da jo besedilo po-godbe se-stia/vfljenoi jpodla^i kompromisa med obema precej nasprotujočima si zasnutkoma. In nekateri- listi celo zatrjujejo, da je pri&lo do tega kompromisa le iz tega razloga, da se bi napravil vtiis, kot da se prizadete stranke sploh ne bi moglo sporazumeti, in da ne bi potem vsa svetovna javnost govoril la o velikem neuspehu Francije, Zediinjenih dir-žav in drugih vlasti. Frank Bili in gs Kellogg, državni tajnik za zunanje zadeve Združenih držav, ni nikoli nameraval vmešavati se v evropske zadeve posebno ne s kakim pi^ed'logom mednarodnega značaja, ki bi Združenim državam v zvezi z Evropo nalagal kake obveznosti!. Že predsednik Coo-lid#e, ki je lani predlagal mednarodno konferenco za omejitev pomorskega oboroževanja, se je raoeŠfcral, ko je konferenca propadla spričo velikega prepada, ki loči stari in novi svet. Spričo te trpke izkušnje ameriškega državnika je iostal Kellogg neobčutljiv in nezaupen napram vsem pozivom evropskih držav, naj Zed;njene ,'jdržave končno vendarle pristaaiejo na tesno in složno sodelovanje z Evropo. Skoro nasprotno: Zedi-njene države so lepo urejevale dolgove, ki so jim jih dolgovale in jilm še dolgujejo evropske države, in so čakale, da tudi Frajncija kot poslednja po vz-gjedu drugih držav konsolidira svoje vojne dolgove napram A-meriki. Med tem pa je dozoreval čas, ko se je imelo spraviti vprašanje razorožitve, ki se je načelo / n. « EDINOST* V Trstu, dna 24. avgusta 1928. v paktu Družbe narodov, v sklajd z mirovnimi pogodbami. IJ*"afficijo, katere politika je bila v»a vezana. na Družbo, je tedaj čakala naloga, da pritegne tudi ZevLinjeiie države v delokrog* Ženevske institucije. Naloga je t>ila težavna. Ameriške držaje so se takrat že pripravljale na letošnji vseame viški kongres, na katerem sp je imela na novo posvetiti MonToejeva doktrina, ki je !>ilo s tem pričakovati, da bi jo Amerika prekršila, kot jo jo prve čase po vojni predsednik \YiiLsoEL Otežkočilo je Franciji njeno nalogo povrh še njeno ravnokar omenjeno nerešeno vprašanje vojnih dolgov. In končno si WaeJiiington ni bil na ja&nem z miroljubnimi izjavama! predstavnikov FrajiciJje, -Jci je bili a na d rugi strašn i vendarle v tesni zvezi z M&Jian spora-zuanom ter Poljsko in ki se je oboroževala na morju in na kopnem. Toda Arjstid Kriand, francoski zunanji minister je znal dfati resnični ni rrol j ub nosti Francijo pravilni izraz. Lani, meseca junija, je predložil wa-skingioKiski vladi predlog o francosko-amriškii protivojni pogodbi docela v zmislu svojega zamisleka, ki pa je bil, kot smo že prej omenili, v marsičem nasproten načrtu protivoj-ne pogodbe, kot ga je zasnovala republikanska stranka, ki ima sedaj v svojih rokah oblast v Zediinjenih državah. Francoski načrt je biil radikalen: z zakoni odlstranrti napada3no vojno iz djefrokroga držav. Bil pa je obe- nem omejen le na Francijo in Zeditoijene držav«. Ko pa se je Kellogg končno venudarle zadel zanimati za ta predflog, ki je navajal Zedinjene dTfauve k novi prekršfitvi Mon-roejeve doktrine, je postavil protipredlog: pogodbo naj poI po ulici Ferriera proti domu. Ko je avto dospel do ulice Conti, je šofer obrnil proti trgu Perugino, a v istem hipu je vozil v nasprotni smeri tramvaj, ki izvršuje promet na progi Stetv. 5. Šofer je koj pritisnil na zavore, a bilo je že prepozno; s silnim ropotom je avto zavozil v tramvaj. Nesreča je hotela, da je Požar opazil, da je trčenje neizogibno in je hotel za-radžtega še pravočasno skočiti iz avtomobila. PHjel je za vrata, jih odprl, a v tistem hipu se je bila nesreča že zgodila. Sunek ga je vrgel vznak, da je padel ob nasprotna vratca, razbil je steklo in se pri tem pore-zal. Medtem ko sta se šofer in tramvajski zavirač živahno pre- rekala, so mimoidoči poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki je dal Požarja prepeljati v mestno bolnišnico. Tukaj so mu rane izprati m obvezali. Zdraviti se bo moral dober teden dni. Pri trčenju se je avto popolnoma pokvaril. Vesti z Goriškega Še nekaj o kronem dogodku v Gorici Svoje včerajšnje poročilo izpopolnjujemo s temi podatki. Teo Vectin je stanoval s svojim očetom Ivanom v ulici Carducci št 30., ki meji s hišo št. 13, na Ko-renjsksm trgu. Ifeo so opazili stanovalci te zadnje hiše postavo na dvorišču, so bili prepričani, da je to tat, ki namerava kak vlom ali tatvino. Bil je pa to v resnici A-lojztj Bregant, ki je bil prišel po umoru Viktorja Kogeja po strehah is hite št. 18 v ulici Carducci na dvorišče hiše na Korenjskem trgu. Stanovalci so takoj zagnali krik, da je tat v hiši. Te glasove je sliđal Teo Vemtin, ki je stanoval, kakor £e omenjeno, v sosednji hiši in se odpravil, da prežene tatu. Tu, vl sosednje hiše, so mu vrgli ključ, s katerim je odprl važna vrata. O-stalo je znano. Skriti Bregant je streljal na ubogega Ventina, da si zagotovi prost izhod iz tuje hiše. Padla je druga žrtev bestijalnoga morilca. Kmalu po umoru v prvih popoldanskih urah so se pojavile po mestnih zidovih osmrtnice po pok. Teodorju Ventinu. Bil je tajnik pri društvu pohabljencev in o peša n-cev, udeležil se je bil svoje dni pohoda na Kako kot legijonar, bil je tudi član prostovoljne milice in fa-šistovske stranke. Bilo mu je komaj osem in dvajset let. Včeraj zjutraj so se pridružili že nalepljenim osmrtnicam nove, tako da je enajst najrazttčnej&h osmrtnic javljalo meščanom nasilno smrt Ventina. V jutranjih urah so zaplapolali tudi žalni trakovi s pocestnih obtoč-rrfe. Določilo so je bilo, da se bo vršil pogreto na stroške goriškega mesta. Včeraj ob dveh popoldne se je začel pomikati sprevod nesrečnega Ventina izpred hiše št. 20 v ulici Carducci. Bil je veličasten pogreb. Trgovine so bile vse zaprte. Našteli smo eden in dvajset vencev in o-sem in dvajset zastav. Poleg oddelkov fašistovske organizacije so bile zastopane pri pogrebu vse mestne, pokrajinske in državne oblasti. Godba je vso pot igrala žalo-stmke. Za krsto se je zgrnila veli^ ka množica ljudstva, ki je na ta način počastila spomin nedolžne žrtve. Po vseh ulicah, koder se je pomikal sprevod, so stale gruče občinstva Tako se je mesto udeležilo zadnje zemeljske poti pokojnega Ventina. • * * Na široko smo včeraj poročali o strašni tragediji, ki se je 'Zgodila v dveh hišah ulice Carducci v noči med torkom in sredo. Včeraj so pokopali z veliko svečanostjo — kot poročamo zgoraj — čisto nedolžno žrtev te krvave drame — fašista Teodorja Ventina, dočim je ubdti mladenič Viktor Kogej bil prenešen v mrtvašnico pokopališča ob Mirenski cesti, odkoder ga bodo danes odnesli v grob. Istota-ko bo pokopan ubijalec Bregant. Krajevno kot tudi tržaško in bene-čansko časopisje je temu krvavemu napadu posvetilo daljše članke. Kot goriški meSčani, tako tudi novinarji ugibajo, kakSen naj bi bil prava vzrok tega napada, ki je imel tako tragičen konec. Po večini propadajo teze, da bi bil napadalec Bregant imel namen krasti, ko je vdrl v sobo Viktorja Kogeja z dvema samokresoma, z nožem in želatino v žepu. Bolj verjetno je, da gre za maščevanje — morda iz ljubezenskih, tem verjetnejše — kot pišejo listi — iz političnih otrokov. List «Gazzettino» piše, da je Kogej do nedolgo časa od tega pripadal neki skupini mladeničev, vnetih zagovornikov komunistične ideje, od katerih pa se je pozneje radi nekih notranjih razporov v organizaciji ločil in odstopil. Kmalu za njegovim odstopom pa je policija Izvedela za te skrivne komunistične prevratne elemente in za>-prta več oseb ter prišla v posest važnih sklepov, ki so jih bili spre- jeli ti prevratni elementi v Julijski Benečiji, li slednji so osumili Kogeja da jih je izdal — in sklenili, da ga umore. Na drugi strani pa je Bregant — kot piše omenjena list — poznan kot komunist. Tržaški «Piccoio» navaja, da se je Kogej že več časa sem zeio čudno in nervozno obnašal. Nekoč je našel pred svojimi vrati malo girlando z belimi trakovi in napisom «Mladi Julijanci» (Giovaini Giuliani), kar naj bi pomenilo, da mu groze s smrtjo. Na tak in podoben način se skuša v Časopisju najti pravi mo«tiv, ki je vedel Braganta do o-pis&nega dejanja. Vendar pa so vse te domneve dvomljive; s temeljito raziskavo pa se peča policija, ki je zaprla že nekaj osumljenih oseb, med temi tudi Bregan-tovx> ljuhico. Danes sejem v Gorici Danes se vrši v Gorici znani sejem večje vrste — sejem sv. Jerneja. Ljudsko gibanje v Gorici V minulem tednu od 13. do 19. avgusta se je rodilo šest dečkov, o-sem deklic, ena deklica se je rodila mrtva, rojstev je bilo torej petnajst. V isti dobi so umrli: Marija Er-zetič 4 mesece; Roza Marschio vd. Budigoj, 68 let zasebnica; Helena Valentini, 4 mesece; Albin Saksi-da, tri dni; Arnaldo Tolidoro, 1 leto; Matevž Cej, 74 let, kmet; Edvard Okroglič, 38 let, zidar; dr. Oskar Morpurgo, 61 let, zdravnik; Marija Kolenc, 79 let, zasebnica; Guerrino MicheH, 4 mesece; Andre-ana Lutman roj. Bernandis, 31 let, zasebnica.; Silvij Mrak. 9 mesecev; Silvana Fortin, 5 mesecev; Viktorija Morpurgo, 82 let, zasebnica; Renato Miconi, dve leti; Angelj Gampion, 20 let, vojak iz Pincare (pokrajina Rovigo); Ivan Kofol. 81 let. kmet iz Tolmina.; Alfred Boz-zini, 52 let, odpravnik. Poročili so se v isti dobi: Aioj«ij Zalettel, težak, z Otilijo Rebek, šiviljo; Humbert Delich, natakar s Pavlin Almo, zasebnico; Emil Fie-gel, kmet z Marijo Bavcon, zasebnico; Kari Marcon, Železničar s Stanislavo MožetiČ, zasebnico. Henrik KoršiČ, mehanik z Valerijo Prinčič, tovarniško delavko; Ivan Ciampa, uslužbenec pri tramvaju z Olgo Kolenc, služabnico; Josip Dimartino, marešijal v armadi z Alojzijo Gaspardo, zasebnico. Mrtvih je bilo torej osemnajst, porok je bilo sklenjenih sedem. Trije ranjeni pri nesreči z motociklom. Zeleni križ je s svojim rešilnim vozom prepeljal včeraj v goriško bolnišnico tri ranjence iz VolČje-drage. In sicer Franca Brantoviča, starega 33 let, ki so je ranil na levem očesu in na desni ledvici, Filipa Bajta, starega 47 let, ki se ie ranil na desnem očesu, in Si Ivi j a Čemigoja, starega 36 let. ki je vodil motocikel in si pri padcu zlomil rebro. Nesreča z motociklom se je zgodila včeraj popoldne okrog 5. ure. SJovesaa blagoslovi*sv nove bazilik« na Sveti gori. Vodstvo svetišča na Sveti gori nam sporoča, da se bo vršila v nedeljo, dne 26. t. m., slovesna blagoslovitev nove bazilike na Sveti gori. Bazilika, ki je nastala na razvalinah prejšnje svetogorske cerkve, se že več časa zida in je sedaj končana. Slovesnost se bo vršila po sledečem redu: Ob 8.30 pridiga v začasni kapeli a sta ostala zakrknjena Juda, vkljub temu da sta krščena. Po besedah je Kukermain največji ruski rodoljub, v resnici pa je zagrizen anarhist, ki vceplja otrokom anarhistične zablode, sovraštvo napram poseduj o čim slojem in versko mlačnost, Če ne celo bneabožnost. Vrhu visoga tega so danes sol a, tvornice, pivnice piavn zfcirali&ča raznih potepuhov, ki imajo huj-sk&joče govore, delijo proglase, poživljajo delavstvo k stavki, ki naj bo nepremagljivo orožje v borbi proti bogatim slojem. Popova vk>#ca je še ostudnej&a, ker je Rus in izofora&esi človek; no, na nesrečo je on svečenik novega pokoljenja In izrablja svoje «svečeni5tivo», da dvigne svojo oblast ▼ očeti ljudstva, ki ga pohujšuje. Trefca prana ti, da je njegovo delo uspešno, zlesti v tvornicah, kjer je organiziral med delavstvom nedeljske bralne sestanke in du&cune vaje, sam pa pod krinko tarščanskega bratstva prepoveduje kozmo-polftiaem. Domovinska Ljubezen je po njegovih nsa75orfh «nacionftilni egoizem«, ki ga vzdržuje na zadttijaška vzgoja. Vojna, pa na] lima katerikoli vznok, je «zop**rn preostaoiek barbarstva«, ki ga podpira kapiitaiiaem. pošiljajoč v smrt prolotai-riat. Zaito je vsak vojskovodja samo zaščitnik bogatili sflo.jev in sovnutaniik prolertarcev. — Zakaj pa ga ne zatožijo škofu in ne razkrinkajo njegovega delovanja? — je vprašal nevoljno Rostislav — Prvič je naš škof sa.rn «liberalec«, a drusiČ ščilti Agafangela, tako da ne moremo od te s lir ni rrtč^iaar pričakovati; pa tudi prii gubernator j u nisem boi je opravili; saj je \-zhodniomor5»ki baron in zajto pljuje raa ruske interese. Za.to gTo vse kakor po loju: tu se je nastanil«, pravcata četa raznih «prosiTe zaposlena. Gre za to, «la bi nastavila d»vo>e svojih. Z veliko vnemo si prizadevajo Ezvostif ta načrt, toda jaz se nadejam, da bo ves njihov trud zaman, ker odločitev jo v ro-kaih Miltce Jurjevne, — ie zaključil z lokavim nasmeškom Derevnin*