Največji tloventki dnevnik ▼ Združenih druraK VeUa za vse leto ... $6.00 Za pol leta .... . $3.00 Za New York celo leto - $7.00 ^ Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA IistisIovemskihidelavcevY AmerikL p The largest Slovenian Daily in | the United States. Shwed every day except Sundays § and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA M71 Katere* u Zee—« Class Matter, September 21, 1963, at the Post Office at New York, N. Y, under Act sf Caufrcss si March S, 1S79 TELEFON: CHELSEA mi NO. 2tl. — STEV. 281.___NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 1, 1930. - POXPELJEK, 1. DECEMBRA 1930 VOLPMl »t»vin _ t DAVIS SE POSLAVLJA KOT DELAVSKI TAJNIK PRED ODSTOPOM JE ŠE POZVAL BARONE IN DELAVCE V DANVILLE NAJ URAVNAJO TEŽAVEN SPOR Delavski tajnik je prosil stavkarje in barone v Vir- giniji, naj sklenejo mir, predno bo zapustil urad. Povabil je voditelje, naj se posvetujejo. — štraj- karjem je do vol jen jo postavljati pikete. WASHINGTON, D. C., 29. novembra. — De lavski tajnik Davis je brzojavil danes lastnikom tekstilnih predilnic v Danville, Va. ter jih pozval, naj vprizore vse mogoče, da uravnajo tamošnjo stavko. \ posebnem brzojavu jih je povabil, naj se ee-stanejo tekom popoldneva, in skušajo uravnati stavko v krščanskem duhu. Rekel je, da bi rad poročal v ponedeljek predsedniku Hoover ju, ko se bo umaknil iz kabinta, da^ je bil zopet uveljavljen mir v tej temeljni industriji. Davis je rekel nadalje, da smatra mir v industrijah za enega največjih uspehov njegove službe v kabinetu. Pojasnil je, da se je nahajala dežela leta I 92 1 . ! ko je bil imenovan na to mesto od predsednika Hardinga, sredi zopetne preureditve, kar je imelo za posledico številne stavke in zadrege med delom in kapitalom. — Srečen sem, — da ni z izjemo tekstilne stavke v Danvi lie, nikakega večjega industrijalnga spora v deželi. Njegov naslednik, William Noak, iz Virginije, prihaja v dobro organiziran department. Vse osob-je je skrajno zanesljivo. DANVILLE, Va., 29. novembra. — Danes zvečer je dobil H. R. Fitzgerald, predsednik Dan River predilnice povabilo, naj pošlje jutri zastopnike v Washington, da se uravna stavko v Dan River predilnicah. Člani United Textile Workers, ki so tukaj na stavki, so izvojevali danes tehnično zmago nad mi- ličarji, ko je governer Pollard osebno preiskal položaj ter izročil poveljniku miličarjev, polkovniku Opie, pisano ugotovilo, ki dovoljuje uniji imeti pikete pri vratih naprave. Zadnjo sredo, ko so dospeli vojaki, so bili piketi pregnani. Odločen priziv je poslala unija governer-ju s trditvijo, da je bilo obnašanje miličarjev skrajno oblastno. Governer Pollard je prišel semkaj iz Richmonda da uvede osebno preiskavo. Posvetoval se je z uradniki ter obiskal dosti krajev. Posvetoval se je tudi 3 polkovnikom Opijem. Nato se je vrnil v Richmond. Jutri bo Opie odslovil štiri izmed sedemnajstih Vojaških skupin, ki so tuk^ij v službi. Danvillski trgovci so priporočili governerju Pol-lardu da so dali izraza upanju, da bo stavka hitro končana. v Danes je bilo obsojenih 3 I mož, ki so bili aretirani v torek, ker so napadli hišo nekega neunijskega delavca, na trideset dni ječe. NEZNANCI USTRELILI JECARJA KANSAS CITY, Mo., 29. novembra. — Ko se je peljal glavni ječar Louis A. Olivero v kaznilnico je bilo oddanih 12 avtomobila, ki mu je prhroatfli nasproti, nanj več strelov. Tefxo ranjenega Oilvera so pri j ale-' tyl odvedli * bokrJftnico, kje je po pretekji par ur umrl. ■ POBEGLEGA LETALCA ŠE i VEDNO NISO NAŠLI BORDEAUX. Francija, 29. ndv. — Na prošnjo španskih oblasti so začeli tudi francoski obmejni uradniki iskati slavnega španskega, le-jtaka Franca, ki je pobegnil iz za -j pora. Franco je bil aretiran, ker se je žaljivo izražal o španskem kra-'lju in mornahiji v splošnem. BREZPOSELNIH JE VEDNO VEČ Izza meseca novembra prejšnjega leta se je število nezaposlenih povečalo za dvesto odstotkov. — Preiskava v Buffalo. ALBANY. N. Y., 29. novembra. — Državna indusirijalna komisurka Miss Frances Perkins je natančno preiskala razmere v Buffalo ter prišla do zaključka, da je med tisoč ljudmi, ki so pripravljeni delati, najmanj 165 takih, ki ne morejo dobiti nobenega zaprxslervja. Izza lajnskega po do letošnjega novembra se je število brezposelnih zvišalo za dvesto odstotkov. Preiskava se je vršila v devetih okrajih Dufalla ter se je tikala 14 tisoč delavoljniii oseb. Med njimi je bilo 2254 nezaposlenih. N-adaljnih 527 oseb je bilo vsled bolezni in drugih vzrokev brez dela. Samo 8800 oseb dela po pet dni na teden. Ostali so zaposleni le po par dni na teden oziroma po par vir na dan. OGENJ NA NEMŠKEM LETALU PO X Krilo ogromnega nemškega zrakoplova zgorelo. — Požar je omejila posadka. — S tem so začasno prekrižani vsi nadaljni načrt*.. LIZBONA, Portugalska, 29. nov. Danes popoldne je izbruhil na o-gromnem nemškem zrakoplovu DO-X ogenj ter se z veliko naglico razširil. Člani posadke so se podali takoj z veliko požrtvovalnostjo na delo. Njihovi napori so bili pa le deloma u-apešni. Zgorelo je vse krilo, pa tudi rnašinerija je precej pokvarjena. Malo prej tako ponosen zrakoplov nudi sedaj zelo žalostno sliko. Vse i je črno in ožgano. Natančna preiskava se še ni vršila, toda zdi se, da so tudi stroji poškodovani. Kako je nastal ogenj, se ni dalo dognati. Nekateri domnevajo, da ga je povzročil kratki stik. Katastrofo je prekrižali vse načrte, ki jih je imel z^raditelj Dor-nier za bodočnost. Še pred Božičem je namreč nameraval poleteti v Južno Ameriko. iTARDlEUJEV BOJ PROTI OPOZICIJI Navzlic odločnim napadom nasprotnikov b o skušal francoski ministrski predsednik ostati na slojem mestu. PARIZ, Francij?a. 29. novembra/ Po čakalnicah in hodnikih poslanske zbornice se je danes govorilo, da bo franeski ministrski predsednik Tardieu vztrajal na svojem stališču navzlic ostrim napadom, ki jih vprlzarjajo njegovi nasprotniki j na notranjo finančno politiko. Tardieu bo izjavil, da se kabineta kot celote nič ne tičejo dogodki zadnjih par tednov, ko je bil izpo- 1 stavljen zunanji minister Brian d o- ! stremu kriticlzmu in ko je moral reaignirati justični minister po de- ! bati, ki se je vnela zastran banke-' rota Oustric banke. 1 Po Tardicujevem mnenju je bila resignacija osebnega značaja. Pa tudi člani opozicij-: so pripravljeni boriti se do skrajnosti. Pravi-ijo, da je izgubil sedanji kabinet v! 'parlamentu vse zaupanje ter bo 'moral prej ali slej odstopiti. I —- ! VELIK POŽAR V HUNTINGTON. PA. HUNTINGTON. Pa., 30. novem-ibra. — V pritličju Clifton gledali-; jšča je izbruhnil požar, ki se je raz- ' 'širil z veliko naglico. Zgorelo je vsej 'gledališče in več sosednjih hiš. Škoda, ki jo je ogenj dosedaj povzro- j j čil. znaša n»ad dvestopetdeset tisoč ! j dolarjev. Pri gašenju sta bila dva! jOgnjegasca smrtnonevarno poško-j dovana. PAPEŽ BO SKLICAL 1 K0NS1ST0RIJ VATIKANSKO MESTO, 30. nov J Papaž Pij bo sklical v blžnji bodočnosti konsistorij. Pri tej priliki bc razpavljal o svetovnem miru in ra- j gorožitvi. PARNIK NASEDEL i LONDON, Anglija. 29. novembra, j Ameriški parnik •Exhibitor", ki je plul iz New Yorka proti Jafi. je da- j i nes pri Mitilenah nasedel. | Na pomoč mu je odplul parnik ."Viking", ki se je mudil v pirejskem ' pristanišču. PROCES PROTI RUSKIM i _ZAROTNIKOM Obtoženi inžinir je opisal stanje kot neznosno. —\ Krilenko je izsilil nove sam oob tožbe. MOSKVA, Rusija, 29. novembra. Križno zaslišanje v današnji razpravi proti osmim inžinirjem, ki so 'obtoženi zarote proti Rusiji, je sprav, lo na dan iz/ave ii telektual-' cer/. Ki niso b,li zmožni delati pod diktaturo proletarijata. Prvi, ki so prišli pod ogenj neiz-' prosnega obtožiteija, Krilenka, so izpovedali, da je bilo njih šolanje in tehnična izobrazba taka, da ni-,so mogli vrjeti. da bi mogel biti so-.vjetsfci sistem uspešen. Iz tega razloga so bili pripravljeni storiti vse, i da napravijo konec režimu, ki je nasprotovali njih idealom. Vsi ^a. so koneino priznali, da so se motili in da boljseviška vlada obstala. Tekom de sta b la zaslišana Niko-ilaj Čamovski in Sergej Koprianov. Dunes zvečer so našli osmeri obtoženci simpatije nabito polne dvo-jrane, kjer st vrši proces. To je bil 67-letni Aleksander Fe-dorov\ sivolasi veteran med zarotniki. Njegova starost, njegov prijetni glas in njegova odkritosrčnost, vse to je ustvarilo simpatije zanj. j Pripovedoval je: — Predno sem se pridružil za-Irotnikom leta 1925. sem preživel 'najboljša leta svojega življenja. Nimam drugega kot prijetne spom:ne !na svoje delo zra sovjetsko vlado. Ko ga je nato obtožitelj vprašal, zakaj je prestopil k zarotnikom, je odgovoril: j I — To je težiko pojasniti, kajti to 'je bila tragedija mojega življenja, j Rekel je nadalje, da so bili vsi in-žin:rji nezadovoljni s pogoji, pod katerimi so delali za sovjetsko vlado. j — Kot veste, so bili inžinir j i pod staro vlado visoko naobraženi ljudje. Najhujše bilo. ker so izgubili inžinirji vse pravice, j Z vnemo fanatika je skušal Krilenko izvabiti iz obtoženca vedno ' nova priznanju. ! j Le troje osmih obtožencev je bi- ' lo na ta način zaslišanih, namreč profeor Leonid Ramsin, Aleksej La-1 ričev ter Ivan Kalamikov. j Krilenko si predvsem prizadeva, da osvetli prejšnje življenje obto- j žancev in da ugotovi, pod kakšnimi1 pogoji so prišli, da so se pridružili zaroti. katastrofa v 1 premogovniku; 13 premogarjev ubitih, i Štirje nadaljni poškodovani v ostri plinski eksploziji v premogovniku v Lutie. LITIE, Okla., 29. novembra. — c Devetnajsta večja rovska nesreča v 1 zadnjih osemintridestih letih in v druga v manj kot petih tednih, je * dociula danes trinajst življeitj k & smrtnemu seznamu. Kmalu popoldne je eksplozija v 1 Heiley Ola Coal Company uničila 1 iztočni vhod k rovu št. 10 in 12, u- 1 bila trinajst mož ter "£>03kodova!a 1 štiri rta dalj n:?. ( Osem ntrideset premogarjev, ki so 3 delali v drugih delih rova je prišlo 1 na površje nepoškodvanih. , • Z izjemo dveh. so bili ponesre- ' čenči poročeni, in večina njih je t imela velike družine.' j i Med ub timi sta bila ore in sin, > Tommy Bussolato in Peter Bu?50- j lato. 5 Poškodovani so bili tako resno s obdani, da so trije umrli, na poti v £ bolnico v Hanshorne. Veteranski premogarji domnevajo, da ni postalo število žrtev še dosti večje vsled dejstva, aa je bil rov težko obokan proti nevarnosti plina. Strupeni plini so se razširili le počasi in premogarji, ki niso bili prizadeti direktno, so lahko ušli. i - ŠPANSKA KRALJICA | SE JE VRNILA _ MADRID, Španija, 28. novembra. Danes se je vrnila iz Pariza semkaj španska kraljica Victoria Eugenija j v spremstvu svojih dveh hčera, : Beatrice in Cristine. Na kolodvoru j jo je sprejel kralj Alfonso ter dru- j gi člani kraljeve družine. V Parizu je bila več kot dva meseca. 1 levineb0 kmalu prost Rekel je, da bo s svojo iz- , javo skrajšal proces in da bo ob Božiču že lahko doma v Ameriki. DUNAJ, Avstrija, 29. novembru. Charles Levine je sprejel danes poročevalca Asociated Press ter izjavil povsem dobre volje, da upa preživeti božične praznike v družbi svoje družine. Ameriški navdušenec za aeroplane, ki je bil tukaj aretiran pod su-mom ponarejanja francoskega denarja, a bil pred par dnevi izpušne.i proti jamščini $7000. Je rekel por>-čavalcu. da bo pojasnil vse. kar -mogoče poj-asniti na temelju avstrijskih postav. To pa je baje zeir» malo. Prost upa biti v osmih do d'-setih dneh. Potom njegove izjave b. proces precej skrčen, čeprav b: driA-gače trajal pet do šest- tednov. Levme je izjavil, da je hvaležen svojim prijateljem, ki so mu zve v > stali na strani, ko je prišel v zadrege radi neljubega nesporazuma. BOJ MED KOMUNISTI iN HITLERJEVIMI PRISTAŠI KOLIN. Nemčija. 28. novembra -Na Hohenzollernskem mostu, vode-čem preko Rtn-i, so se včeraj spopadli komunisti in narodni soiija-listi »fašisti). Ko so se nicijonah-* vračali z neke slavnosti, jih je napadlo na mostu več sto komunistov ki so bili oboroženi z revolverji. Pet fašistov je bilo težko ranjenih. Policaja je pozneje aretirala tajnika tukajšnje komunistične \. e-ze, češ, da je on zasnoval napad Naročite M aa "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik t Z draft eni b diiaral Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poŠtah naslovi J ene ev točno ▼ polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas izdanih potrdilih Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez zamud« časa, brei na daljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovi j encev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem t dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju ne* sreče pri dela radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sod ni j i v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo | V Italijo Din 500 ............................ S 9.40 I Lir 100____ » 5 74 1000 --------------------------- S 18 60 I „ -0fl t|1 • 2000.....................$ 37.00 200------- - 2500 ......................... $ 46.25 I " **--W - - 5000______________________ S 91.50 " 500----------$27.40 * 10,000..............................$181.80 I - 1000 _________S54JŽ5 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nak*. žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazuma-te glede načina nakazila. j Najna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino n cwaftaft SAKSER STATE BANK CI COBTLANDT STEEET NSW XOU, ft ft Telephone Barclay 0980 — 0381 .DOSTOJANSTVENIKI BOLGARSKE PRAVOSLAVNE CERKVE Metropolit in voditelji pravoslavne cerkve pred stolno cerkvijo v Sofiji po poročni cerimoniji. bolgarskega kralja * italijansko princeso Giovanno. -■ti....... new york, monday« december 1, 1930 =BS--5=----------- iM mqw reoYRM ami urilr Peter Zgaga Dopisi. Iz Slovenije. j "Glas Naroda" | Owned and Published by SJLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) ftao* aaJMT, Frwt4spj__________l. Bencdlk, Trta*. Plaoe of buMama of the corporation and addresses of above officers: UA W. UU> Sir—*, UoMgh at Manhattan, New Ywrfc City, N. Y. "GLAS NARODA" ki vladi, ki sta ju j»a takoj nadomestili dve drugi, istega kalibra, toda driu ^ačucga imena. Na Poljskem je o< 1st o pil Pilsudski po svoji volilu? 'tmap" ter prmtavil precise slamnatega moža Slaweka, doe i m je v Avstriji odstopil Vaugoiuoy kabinet. K temu ga je prisilil izid volitev, kojih ]M>litieiiih posledic ni lno-tfoee prerokovati. Le toliko je znano, da b j Sei}K*lova skupina, ki je najvažnejša v kršeansko soeijalni stranki, dobila nadomestek v dr. Rameku. Heinlu in Kiuisehaki« ter da bo postal Bchober, bivši kaueler avsiri j>ke republi-kV, zopet elan protisoeijaUstiene kršeansko soeijalne ko-alieijske vlade. Ker je Sehotar pri suidnjih volitvah javno izjavil, da ne bo pod nobenim pobojem sedel v vladi s soc'jaluinii demokrati, ni dvoma, da l>o potegnil s krščanskimi soeijalei Vprašanje je ie, ee bosta v prihodnji vladi zastopana tudi Starhemberg in Hueber, zastopnika avstrijskega Heimwehra. Ako bosta izključena. I>> {»omenjalo t«» edino zmago.1 ki so jo izvojevali soeijalisti pri zadnjih volitvah. Pa še ta zmaga je bila jako dvomljiva. V prihodnji narodni skuj>~ šeini bodo imeli soeijalisti nekoliko močnejšo in b »jevitej-*o koalicijsko večino. Volitve, ki so se vršile dne 9. novembra, potemtakem niso uiti rešile, niti bistveno izpremeuile politične situacije v Avstriji. V Nemčiji se bodo v sredo oziroma v četrtek savrAilej važne odločitve. Državni kancler Br ueuning je že namignil voditeljem eentruma in socijalne demokratske stranke, da bo moral državni zbor odobriti ves finančni program. Ce ga ne bo odobril, bo morala Bruenningova vlada poslužiti (lik-tatorienih sredsteV. ! Soeijalni demokrat je so mu odgovorili, da sicer n*'' morejo odobriti vsega finančnega programa, da pa v splo- j šuem sedanji vladi ne bodo opouirali. Z drugimi •besedami rečeno — socijalna demokracija bo skušala obdržati pri življenju Brueimingovo vlado. Vsi udarci, ki jih je dobila nemška socijalna demokracija v zadnjih mesecih, niso izpremenili stališča tc velike nemške delavske stranke. _ Soeijalisti hočejo obdržati na krmilu nazadnjake iz samega strahu pred fašisti. Navzlic temu bodo pa nr. vod ni soeijalisti (fašisti/ tvorili bodočo nemško vlado. Ker soeijalisti tega nočejo ali ne morejo uvideti, j ill bo zadela huda kazen. Izgubili bodo namreč v veliki meri zaupanje nemških delavcev. LETALKO SMATRAJO U IZGUBLJENO MIAMI, Fla., 30. novembra. — O j itfaSd lf& J. M. Ketth-MiDer, ki Je t petefc odletela ta Hatuw proti! fe^^hiji^H u meoctu, nI dosfdaj ie; "STRAŠNI ŠVED" UMRL j SAN FRANCISCO. CaL. 29. nov. [V starosti enoinsedemdesertih let je umrl ttdcad Jacob Johansen, eden j najbolj znanih mornarjev v tukajšnjem pristanišču. Znan -ameriški | pisatelj Jafck London ga je oveko-večil v svojem spisu "Strašni Šved". Ko j« *>U Johansen scar štirinajst 1st, je pobegnil z doma ter je preživel vse sroje poznejše življenje na morju az£rosj|& v pristaniščih. Ker je "W&qporsod iskal prilike za pretep Usr j« Guctt skoro slehernega na- Tragedija Mariborčanke in njene-Ca zaročenca v Peči. 14. novembra se je v Peči odigrala velika drama, ki je vzbudila med prebivalstvom veliko zanimanja in sei-ustovanja. Ka se je za rana podala neka uslužbenka tukajšnjega Doma narodnega zdravja na svoje običajno de i d. je na nekem drevesu našla pLimo. ki go je odprla in takoj prestala. V pismu je stalo, da je Jovo Ristič. šef okrožnemu urada za zavarovanje delavcev v Peci u-smrtil zaščitno sestro D cm a nerednega zdravja Heleno B.tenčevo, doma iz Maribora, in nato izvršil samomor. Dalje je biio tudi točno rra-vedeno, kje naj ju pciščejo. Ženska pe pa prečitAnju pisma tako-j poklicala ljudi iz bližine, ki so preiskali bližnji vinograd in tam tc:no na določenem mestu našli Jovana Ri-stiča in Heleno Bi ten če vo, oba s prestreljenima .glavama. Bila sla v obupnem položaju. Nemudoma so ju prepeljali v bolnico, ker pa je Ri-stič umrl po dveh urah. do čim se je Helena Bitenčeva še p. ur dalje borila s smrtjo. Pokojni Ristič je sin znanega na-I rodnega delavca pokojnega Nikola Rističa iz Peči. Kuj ga je dovedlo d3 obupnega dejanja, je zaenkrat še uganka. Dejstvo je. da je Helena 2itenčeva pred pur dnevi prejela odlok, v ka.crem je premeščena iz Peči v Plav. Dognano je nadalje, da je Risrič b:l zadnje čase precej za-dolen in da se je v okrožnem uradu za zavarovanje delavcev ugotovilo nekaj primanjkljaja. Vse to jc najbrž oba zaljubljenca privedlo do obupnega sklepa, da se skupno poslovita od sveta. Pokojni Ristič je bil sicer v Peči spoštovan kot eden najboljših intelektualcev. Vzlic svoji .mladosti je zavzemal v javnem življenju ugledne funkcije in je bil tudi član občinske uprave. Takisto je pokojna Helena Bitenčeva bila ira najboljšem glasu. Mladi Ristič se je z njo seznanil pred debrim letom in jo nameraval poročiti. Razen o-jmenjenih navedb je pckcini Ristič lv poslovilnem pismu prosil starše in ' -crodnike. naj mu ne zamerijo obupnega dejanja ter je v svojem in v imenu zaročenke izrazil željo, da ju poleže v skupni grob. Smrt otročička v Žerjavici. V Račici. mali vasici trebeljevske občine se je primerila poldrugo leto staremu sinčku posestnika Aloj-. zaja pripravljala večerjo, njen sinček pa je ta čas spal v kamrici po-,leg kuhinje. Med tem ko je ma:i bila zaposlena s kuho, se je o t ročice Ir prebudil in neopazen priko-: bacal v kuhinjo. Ker je bil bes. ga mati ni slišala. A ko jo je prijel i-j. krilo, sc je nenadoma okrenila. kar povzročilo, da je otročiček padel v : pepela j ak pod ognjišče, kamor je biia mati maloprej sesula žerjavico, Otročiček je gresovoto ^viokal. S Ino prestiušena ga je mati dvi-[ gnila k stbi. toda pomoči ni bilo' /več. Njen miljenček je dobil smrtno nevarne opekline. Na krik je orihi-tel gorpodar z dvorišča, kjer je imel opravka z drvml Nemudoma se je odpravil po zdravnika, tocra med' tem je nesrečni otrok že izdihnil. Zanimiva razprava o čarovniji. 15. nmrembra se je pred sodiščem v Novem mestu vršila zanimiva razprava. ki je drastično pokazala, koliko je med našim kmečkim ljudstvom praznoverja in nesmiselnega verovanja v čarovnije. Zadeva, ki »jo je obravnaval kot sodnik -poj edi n ec svetnik dr. Romih, je naslednja: Ob letošnji Veliki noči je 16-let-na devojka Metoda spravila v svojo šatuljo dva pirha. ki ju je bila prejela v dar. Eno jajce je bilo barvano rdeče, drugo pa modro. Ko je ob Sv. Jakobu začelo oboje pirhov gniti in širiti smrad, jih je Metoda spravila v neko škatljo in jih odložila v bližini sosedovega vrla v [plitvo jamico, kamor je priložila tudi šop svojih, * glavnikom odče-sanih las. Vse skupaj je pokrila z opeko, da tega ne tyi i-aznesli otroci. Naključje pa je naneslo, da je •sosed naslednje dni odkril bUzu vrta nenanradno najdbo In je bil tako prepričan, da gre za čarovnijo. Ti-jho je razodel Svoji ženi kaj je na-/iel in ji pri tem z bridkost jo zaupal, da mu je gotovo "narejeno" in da ho moral omreti. Njagova žena je fflsa v skrbeh stopila k sosedam, da lil se s njimi posvetovala, kaj trt Imalo ukreniti softer čarovnijo, in sosede so ji svetovale, naj na. tistem mestu, kjer je mož našel nenavadni *'zaklad", napravi križ in blagoslovljenega lesa. ki naj ga še enkrat blageslcvi z že^nano vodo in nato vse skuhaj pesaje s sveio žerjavico. Sosede so zatrjevale, da se bo nato najkasneje v treh dneh sam javil tisti, ki je izvršil čarovnijo. Kc je Metoda čula, kak strah so povzrcc.ii njeni pirhi, je take j naslednji dan stopila k omenjenemu posestniku in prostodušno povedala. da je ona cči piriia zakopala blizu njegovega vrta brez vsakih zlih nam ene v. To prostodušno priznanje pa je pcic-tnikcvega očeta, ki je že precej v letih, raztogotilo in je Metodo cumerjal, da je čarovnica, ki je povzročila mnogo straha in bržčas tudi kriva, da mu je zbolela krava. Zagroeil tj i je celo, da jo bo dal v "cajtenge". Zaradi omenjene žalitve je bila vlečena težt-a ter je bil stari oča-nec obsojen na 180 Din globe. Kazen je sicer sprejel a niti sodnikova, niti zagevornikeva c:-5eda ni ma^ia obtoženca in ujegovih sored-nikerv prepričati o nesmiselnosti praznoverja. "Copmija je bita in nič drugega!" so zatrjevali, ko so zapuščali dvorano. Poizkus izsiljevanja. 14. novembra je prt.iel gostilničar Frelih, podomače Grošelj, v Pod-gciju pri Kamniku nepedpisano pismo, v katerem zahtevajo neznanci od njega, da položi do 11. u.e zvečer v s veji gostilni pod kamen kuverte. v kateri naj bi blio 2000 Din. V pismu se grozi, da bodo neznanci v n:sprc:nem primeru zažgali hišo ali pa gostilničarja odlepili. Gcs&Hničar je o tem poskusu izsiljevanje. takoj obvestil orožni š t vo, ki se je pripeljalo zvečer okreg 11. z avto>m v Podgorje in zasedlo hilo. Izisiljevalci se seveda niso pojavili, ker so najbrže zaslutili, da jih <~\-ka oko postave. Preiskava je v teku. Zcptt nesreča v kočevski tovarni. Iz Kočevja poročajo: Ni še preteklo i.lrlnajst dni. ko je v tak,-zvani s .url tovarni padla neka delavka med kolesje, iz katerega so jo potegnili z zlomljenimi udi, že se je v isti tovarni dogodila nova nesreča. Delavka Hilda Aberjeva je delalu pri predilnem stroju. Baš ko je hotela prerezati niti, katere je predla, je padla s kolesa pri stroju verigo: padle so tudi niti in Aber-jeva se je urezala v roko ter si prerezala kito nad zapestjem. Odpeljali so jo v ljubljansko bolnico, iz katere pa se je že vrnila. Sreča je hote :ii. da ni bilo hujšega. Sreča v nesreči. 14. novembra pepeidne je izvabilo ki2 no solnčno vreme tukajšnje? a posetnika Andreja Eernika. da je naprcgel svojega konjiča, ho-teč se popeljati po opravkih v Št. ^ d pri Stični. Da bi bilo polovanj? prijstnje*. je na povabilo prise-del tudi višnjegerski nadučitelj Vinko Okorn. V pričakovanju vžitka polne vožnje sta oba prav zadovoljno sedela na sedežih Takoj pod gostilno Nadrah Lam, kjer se prevali cesta in vodi navzdol v hudih ovinkih proti Staremu trgu, se je nenadoma odpeta konju prena veriga. Huda strmina je potisnila v trenutku na prej voz. ta pa je zadel kenja v noge. To je žival preplašilo v taki meri, da je skočila in planila v ostrih skokih naprej. Ber-nik je talko j ob prvem skoku od-skočil z voza, hoteč zadržati konja, Okorn pa je obdržal rovnotežje in obsedel na krovu. In sedaj se je začela peklenska vožnja.... Bili so tre-mrtki izredne napetosti. K vsej sreči je bila cesta prosta. Kaj bi se zgodilo, če bi slučajno privozll v o-vinku nasproti kak avtomobil? Posledica bi bila brez dvoma katastrofalna. V zadnjem ovinku doli pri hiši kovača Peruška se je voz preobrnil ob kupu gramoza. Vos obrnjen s kolesi navzgor, kanj vržen ob tla v jaku, Okorn pa, otrok sre-če, onstran jarka na travi. • -' 7~~ ."'-v; NASLEDNIK MIN. PREDSED- NOtA VAUGOINA __-. ■ ■ DUNAJ, Avstrija, 30. novembra. Governer province Vorarlberg, dr. C. Ender, član klerikalne stranke, je bil danes imenovan naslednikom udu. predsednica Vaugokia, koje^a kabinet je resigniraL DRUŠTVA U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, o jF - I ZABAVE -T- « bČLAŠUJTE ~~~ •"_____ ______ "GLAS NARODA" ne cita ..mo vmžo ckiMtvo, pač p» vsi Slovenci ▼ vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE — Gospod dcklor, tale umetni zob, ki ste mi ea včeraj vstaviL. me strašansko boh. — No vidite, saj sem vam dejal, da oo kakor naraven. JK. — Pravijo, da bodo bodočo vojno vodili kemiki. j — Zelo me veseli. Moj sin študira pravo in mu torej ne bo treba r/a vojno. * Dama v družbi: — Moj mož mi pciari vsako leto za god velik biser, — Jej. to morate imeti ze dolge koralde! * — Poglej, žena, kako sem premočen. — Si že zopet pozabil vzeti dežnik! Kdaj si pa opazil, da si premočen? — Ko je nehalo deževati, sem hotel dežn.k zapreti, pa sem opazil, da ga nimam. * Zaradi razžaljenja ga hočete tožili? Zmerjal je vas z nosorcžcem. pravit?? Z-akaj pa prihajate tako s tem? — Ker -;em ^ele dane v zverinja-ku videl, kak len ne-tvor je to. — Ste skovali te pesmi sami? — Seveda, gespod urednik. Vse do zadnje pičice je mc;e delo. — Zel-> me veseli, da sva se seznanila. Mislil sem. namreč da ste že davno umrli. S(. — Meja žena ^e je nekam zatekla. Si jo kje videl? — Trikr?t sem jo ze srečal, tebe išče. — Pomisli, ta kcklja zaleraje mojega moža! — Ta ima že od nekdaj strašen okus! Rojak se je vrnil pozno domov. — Kje .si pa bil toliko L-asa? — ga je vprašala skrbna žoni:a. — Nekdo je izgubil na vogalu cekin za pet dolarjev, pa sem mu ga pomagal iskati. — Pa si imel sre^o — A j a. kakšno srečo? Smolo sem imel. — Torej cekina ni bilo mogoče [najti. — Seveda se je našel. Toda našel 1 ga 'je tisti, ki ga je izgubil, ne jaz. j t ; Bapftistorski pastor je vprašal zu-[morca: — Tortij praviš, da si se po-! boljšal? — Da. poboljšal sem se, father. — Ali nisi ta teden ukradel še nobene kokoši? — Nak, nobene. — Nobene gosi? — Nak. nobene. — No. pa si se res poboljšal. ; Ta hvala je zamorca zelo razveselila. Ves zadovoljen se je vračal proti domu in mrmral: — Sama sreča, da me ni vprašal, če sem kako raco ukradel. * B^Mififej | Pred par dnevi je bila v neki hiši v Downtownu, kjer stanuje precej rojakov, značilna razstava. V veži so bih razstavljeni kotli vsakih vrst in velikosti. Bilo jih je ^toliko, da skoro mimo nisi mogel. Izvedelo se je namreč, da si ho-!Čejo razstavo ogledati suhaški agen-jti, in da bi jim ne bilo treba hoditi v vsako kuhinjo oziroma klet. so rojaki kar v veži razstavili svoje blago. Agentov pa k sreči ni bilo. Pa tudi če bi prišli, bi ne mogli dognati lastnika. Na vsiljiva ^pra«anfja bi jim odgovarjali rojaki: — Nak, ta pa že ni moj, sam ne vem, kdo ga je sem postavil. Razstava je trajala od treh do sedmih zvečer. Ob sedmih so pa zopet pospravili svoje blago. Vsi, razen Sent j an-žavega Čalija, ki je kar naenkrat postal navdušen prohibicijonist. Z vsi svojo težo — ki ni premajhna — se je vrgel na kotel in tako zmečkal, da ni več'kotlu, pač pa velikemu bakrenemu krožniku podoben. S pota. Sptrejel sem 37. letnik Slovensko-ftmerikanskega Koledarja. V naglici >em pregledal vsebino ter se mo-! t--m o nji jak= pohvalno izraziti. Posebno priznanje izrekam Marku Rupniku. ki je tako izbomo opisal življenje sloven kih premogarj-v. j Ko sem čital njegovo razprav, sem re zamiilil v čase. ko sem tu^,! jaz delal po premogorovih. Istctako je izboren tudi članek rojaku Trcha, ki opisuje življenje slovenskih gozdarjev. Ob čitarrju so mi prišli v spomin časi. ko sem goz-:lar:l v W. Va. Tudi iz Californije so se oglasili j rojaki v Koledarju. Jako zanimiva 5ta spisa- rojaka Jakšeta in rojaka Simoniča. Zelo zanimivo je epical prve tameinje priseljence rojak Predovič. Njegov spis o Rajski dolini je res nekaj posebnega. Da. leta 1896 je romalo tja lepo število j naših rojakov, teda usoda jim ni bila mila. Rojak G., ki ga danes že krije črna zemlja, mi je prloovedo- j val. da je bila na enem vozu sz,mo njegova družina, namreč žcrra in i šest otrok. On je ,pa poleg korakal ter na strminah držal voz. da se ni prevrnil. Lani ^eni si bil sam ogledal ene kraje. Zemlja je precej hribovita in s'i-alnata. Srečal scni le nekega p?.;tirja in par ljudi, ki so ?e cd nekod peljali. Člov Ika blva-liiia sc skoro vsa zapuščena. Predo-vičev -pis kro;e tudi zanimive slike. Mr. Predovič je tudi mene opisal ter priobčil mojo sliko, ki me predstavlja atcječeia na visoki skali v Rajski dolini. Mr. Predovič je bil precej boječ, ker je bilo ckciu mene vsepolnc strupenega grmovja, takczvaneea "poison oak". Califor-nijo sem že neštetokrat prepotoval, lani s^-m bil pa tudi na njeni severni strani, kjer se n-.ihaja Raj • ska. dolina, ki je za Ameriške Slovence tako velikega zgodovinskega pomena. Matija Pogorele. Conemaugh, Pa. Tem p^to:n naznanjamo cenjenemu slovenskemu cbčin-tvu v za-padni Penna.. da bo pelo Slovensko pevske društvo "Bled"' iz Cone-maugh na radio postaji WJAC. 1310 K. Johnston. Pa. v nedeljo, dne 7. decembra "b 5. uri pcpcldne. Za Slov. pevsko društvo "Bled": John Brezovec. Jr. Fairport, O. Prosim, da bi te m:je vrstice uvrstili med dopise v priljubljeni mi rst Gias Naroda, ker ga jaz tako z veseljem čitam. Prinaša mi dosti novic, dobrega ter poučnega etiva. lepih romanov itd. Tukaj pri nas je nekako tako kakor drugod. Delavske razmere so bolj slabe. Lahko se reče. da je današnji čas čas počitnic. Aii žal bog. počitnice, ki jih drugi dajo, so za nekatere zelo težke. Pri naših rojakih se ne vidi. da so slabi časi. Ljudje so dobro razpoloženi in veseli. 27. novembra smo praznovali 10. letnico zakonske zveze in sicer kar dva para skupaj T. A. Lunka in J. M. Zalar. Kako dobre volje so naši slovenski ljudje. Človek se ne more kislo držati pri takih zabavah. Ja, prav dobra smo se imeli, to ve vsak, kateri je bil navzoč. Lopo sc zahvalimo vsem. ki ste nas obiskali na ta spominski dan. O priliki vam povrnemo vašo prijazne i't. Dragi čitateiji in čituteljice tega lista, oglašajte se pridno z dopisi, da bomo vedeli širorr naie nove domovine, kako n*-n čas poteka, ker vem. da ta* lis; obiskuje vsako slovensko nos .'o n: sirom Amerike, pa povsod je kaj nove.:u. Vas pozdravlja Angela Lunka. BERLINSKI NEZAPOSLEN! NAVALIL1NA TRGOVINE BERLIN. Nr.nčija. 29. novembra. IV centrali mesta na Friedrich-' ^trasse se je vršilo vej vročih spopadov med policijo in nezaposlenimi. Istočasno so se završili nemiri i v delavski četrti Neukoelln, kjer so ; brezposelni vdrli v trgovine, v katerih so biLa naprodaj živila. Pobrali 'in odnesli so vse. kar jim je prišlo pod loke. I EINSTEIN BO ODPOTOVAL ; V AMERIKO BERLIN, Nemčija, 30. novembra. Jutri bo odpotoval iz Berlina proti Antwerpnu znani ameriški znan-{stsvenik Albert Einstein s svojo že-i no. V sredo se bo . krcai na parmk "Belgoniand ' ter se odpeljal proti ; Z d r u že nlm drža v a m. Podai se b: v Pusadeno. CaL, kjer ,bo sodeloval s tamošnjimi znanstveniki na observatoriju. Imel bo tudi |več predavanj, v splošnem pa ne !bo nastopal pred javnostjo. i _ ! Z A H V A L A. Socdaj podpi ani srebrno poro-• čeii. se i krene zahvalimo prijateljem in prirediteljem Johnu Knau--u in soprogi ter Franku De'oelj-jku in soprogi za ves vaš trud. ki {ste ga inicii. da se je vse tako i. po !rvr- lo in ste nas presenetili s tako lepim večerom, kot je oil v soboto 23. novembra. Izkazali ste nam č*as.t ket prijateljem in cdpiti ste nam spomine nazaj v našo mladost. Srca so nam drhtela, ko ste nas dovsdli v društveno dvorano, kjer so nar. pozdravile s šopi lepih cvetlic in času primernim govorom tri made deklice. To je bilo nad vse ginljivo in nepopisno. Za tem nam je sledilo drugo presenečenje. Odvedli so nas v spodnje prostore, kjer je bila pogrnjena dolga miza in obložena z vsemi dobrotami. Navzočih je bilo vsepolno prijateljev in prijateljic. Zabaval: sme se do zgodnje ure naslednjega dne Ne najdemo primernih besed za zahvalo. Nikakcr noče na papir kar čutijo naša srca. Preveč bi vzelo prestera, ako bi cznačili imena vseh navzočih. Vsem prijateljem in prijateljic an: najlepša hvala. Bodite iur?rjeni. da jpovrnemo vam. kateri nam sledite jako reka usede prej ne poseže mec nas. ' I Srebrnoporočenci: Alatt Kemc in soproga. Charlie Laurie in soproga. John Truden in soproga. Traunik. Mich.. 26. nov. 1930. čo teitiorti« JutftrtshocSiio irr sftpad-aa od Floride, pa mno našii mu g •.i-.'UBftKI »MRtvU. NEW YOM, MONDAY, DgCEMBEK 1, 1939 •M LABQC8T ILOTESX MILU ta ' - V i | ___ I Naj bo vesel j Božič IT --L. - — ' - — I — [. Iz dolge vrste preteklih let v bančnem po- [ slovanju, pridobili smo izkušnjo, ki nas \ uči, da dobrosrčnost naših rojakinj in ro- \ jakov tudi v slabih časih ne pozna meje za j dobra dela. i Na podlagi te izkušnje smo uverjeni, da J se boste tudi letos spominjali svojih dra-gih v stari domovini, z večjem ali manjšim ( denarnim darilom za Božične Praznike. Z najboljšimi zvezami, smo popolnoma v pripravljeni za točno izvršitev vseh naro- ( čil, vendar prosimo ne odlašati s pošiljat- £ vami, da nam bo mogoče nakazane zneske £ dostaviti obdarovancem pravočasno. S Sakser State Bank a 82 Cortlandt Street I New York, N. Y. INDIJSKA KONFERENCA KRATKA DNEVNA ZGODBA SKAVT PETER IN NALOGA O MIRU FR 2.: * Skavt)« vedno kaj snujejo, pa so bi < ne dni i>novali godbo. Eden je imel crghce. okoli vratu so mu vi- >le m psar.i vrvici, spleteni iz narodnih karv. in so dejali tovari-si zato da je vrvica, da se fantu ne primeri in bi orglice požrl oo ojrojevitem sviranju skavtske koračnice. Drugi pa je imel gosli in so bile tolikšne, da se ni bilo bati, da jih pogoltne. Zato so lahko pi^ rezale vrvico in je niso imele. Oiglice in gosli, ako znaš nanje, so j.ikj ali besno ugodne za uho naklonjenega poslušalca. Pa Je dejal skavt Peter: — bkavtje moramo imeti orkester. — Orglice in gosli ie niso orkester, ampak je treba še tretjega, tretji bom jaz m bom sviral na banjo. Banjo je imeniten inštrument, b« no imeniten Kajti je cisto drugačen: na en kraj Je podoben Uccnu. na drugi kraj dolgi kuhal-nicl in ako ni toliko ugoden za u-h.t, je tembolj ugoden za oči; in ^e dejal skavt Peter: Kadar je kaj za oči. ljudje bolj gledajo . nego pcsiušajo m ni več tako važno, kako godeš in ali znaš. Banjo, da je doma mf*d zamorci in je dejal .< kuvt Peter, da si bo banju na ljubo črno poslikal lica in roke, kar b'i be&no vleko. Besno je najnovej-ikavtska beseda in pomeni to-Lko, kakor jalto. Jako ali besno, da lj « vlekle. je dejal skavt Peter, vsa-Krmu koncertu da bo zajamčen nabito poln uspeh in ga bo na vse -splošno zahtevo trikrat ponovil. Tako je govoril skavt Peter pa so bii: vsi navdušeni in je skavt Peter pil pred očeta, da mu kupi banjo. Je dejal oče: — Ho. ho. ho! Se za fcn jige ti minam, kolikor si jih 4o-»«!" preti izmišljuje, vsak teden so drugačne! Pa meniš, da bom denar i jj! se za banjo. Na sslavnik plin j, pa bo prav tako zaleglo! Vidtl pa je oča. da mu je trda beseda petria sinka, pa je dobroti« no dejal: — Stoj. dečko, veš ki.i: Pravkar sem čitai v novinah. v vseh šolah, da boste pisali naloga o m:ru in kaj je zanj treba, ta naloga da bo nekakšna tombola z nagradami, devet bo nagrad, najboljša bo vrgla pet sto dinarjev. Daj, potrudi se. dečko! Sreča te išči, um ti je dan! Dobodi si na-gredo, čim višjo, tem boljše! Zanjo pa si kupi banjo, ako nimaš nuj-nejših potreb, in poleg banje, ako hečes se žabo. da ti bo sedela na! bebnu — žaba na bobnu bo dose^ -; la nezaslišan uspeh! Nagrad." *a nalogo — to misel je sprejel skavt Peter z besnim navdušenjem in se je lotil naloge in je nI delal kakor po navadi šele j zadnji večer ob zadnji uri,- ko že' voda dere v grlo — nego tri dni, ne dosti manj. je bil tih in zamis-l;en in ko so opoldne imeli eeipljev-ct. mu niso di!ali in jih je snedel le štiriindvajset. Prepadena mu je Ihbljena majka tipat hodila roko, aJi nima vročine, ko je takšen, in še ji je moral kazati jezik. Skavt Peter pa ni bil bolanl nego je kuhal nalogo in jo je kuhal čisto s. m in je ni dal. da mu jo naredi, kdo drugi. Moj beg, za pet sto di-; ni.rjev kateri pisateljski prvak ne i bi česarkoh poldrugo stran napisa!) p j naj je mir ali sir ali pazdir' —| Tcda je skavt Peter potreboval na- I grado zase in za banjo in ne za li- J Urate in kar je naposled skuhal sam, in brez pomoči, je bilo tole: MIR Miru je več vrst, kakršna so tla. k na njih poganja. Mi smo dija- < k. nas najbolj zanima om mir. ki' poganja na šolskih tleh. Mir v šoli je jako koristen aa profesorje in si zelo prizadevaip. du ga ohranijo. Toda se da ohraniti mir le z nemirnimi sredstvi, tj jc siaba stran miru. Če je razred nemiren in hoče go pod profesor, da bo mir. s pe-sijc udari po katedru in zakriči. — Mir! Krvoločno pogleda po klo-: peh in tistega vpraša, ki ni pripravljen. in mu da cvek- In potem je mir vso uro. Tako si šola živo prizadeva zai | mii. Ko si je gospod profesor zadnjič: prizadeval za mir in je udaril poj k. tedru. se mu je razlilo črnilo. P-..tem e ves razred pomagal bri-j s^ti in smo ei vsi pomazali prste in cbkko. mi in gespod profesor. Li?j M sko si je pomazal tudi nos in' obe lici in je moral domov, da si jih umije z milom, kajii smo se' lr.j vsi sme ali. Toda si j2 bil lise nalašč namazal na nos in obe lici; rtkei je. da je neumni Avgust, in je potem razred moral kupiti druge črnilo. * Tako je mir združen z žrtvami. Najlepši mir ,e v šoli, kadar ni. šote in je prosto. Prosti dnevi so najtemeljitejše In najuspešnejše sredstvo za mir. Kadar je prosto, s nemir izseli iz šole in potem stoka ljubljena maika. jezi se in krega, zakaj ni šole. Tudi majka ljubi mir in pravi, kemaj da čakaj dr bo zopet šola in se ji bodo 1 hladila ušesa. Doma naj je mir, | piavi majka. v šoli pa da je za-; stran nje Lahko vojna na kopnem, i li?. morju in v zraku. Vsej|ovsod bujn0 poganja cvetka, IŠČEM STANOVANJE z hrano ali bre* hrane v okoiici New Yorka. Oglasite se: — co Glas Naroda, j 216 W.-18. St,. New York, N. Y. <3x 1.3&5 • RAD BI IZVEDEL za naslov svojih dveh bratov PETER in ANDREJ TUSAR. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njima, kje sta bila med vojno ali sploh kake podrobnosti, da mi javi, za kar bom zelo hvaležen in dam $5.00 nagrade. Joe Tusar, 3111 Carrol Ave., Cleveland. Ohio. 1 <6x 24—1) L Otroški kašelj! A Naj k«- tauiuvi |.n ,t 8 M n> varnoetjo. Zausta, JM vite nadletno mt-ge- (Ml gjL t»i»J* m ra« |H fialiuttn. Pn- J^M Hj U«WJ*n > j-e zdeio. da mu je na jeziku beseda, toda jo je požrtvovalno zatrl, le glavo je zmajal. Z zamolklim glasom, 'kakor bi prihajal od onkraj groba, je slednjič izpregovoril: — Potokar. tukaj vzemite ta zvezek in na glas prečit aite nalogo, kakršno je napisal Ptter. da. tisti tamkaj, ki tako ne-' d<-!žno zija! Zopet je. kazalo, da bo hrupno in. na mah izbruhnil srditi mir izza k;-.tedra Toda se je gospod profe-o nalogo o miru resnično zapravil mir. Zapravil sa je v šoii, kajti soj še iz drugih razredov prihrumeUj gledat, kaj je. Na licu mesta se jej aostojanstveno pojavil celo gospod, direktor in ko se je na lastne oči uveril, da je pekrov katedra potrt in za nadaljnje mirovnoprizadevanje docela neuporaben, je ukazai. da se popravi na stroške razreda. Zapravljen pa je bil mir tudi doma, kajti skavt Peter je bil besno bef>en. ker je mesto nagrade prinesel cvek. za cveke pa je bila doma posebne vrste nagrada, ki se ni dala menjati v pare ali dinarje To pot ni bilo kaj z banjem. Morebiti bo drugič, kadar bodo pisali vojno in kaj je zanjo treba. • - ! ______ POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list* so naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista V Londonu se vrši za vso svetov-poiitiko veievažna konferenca, ki naj poda osnovo za bodočo in-d; sko ustavo. Udeležujejo se je zaitopniki vseh Indijcev, in sicer tako predstavitelji onih indjiskih dtžel in držav, ki imajo svoje vla-ca.rje, mahardže, in stoje samo pod angleško nedoblastjo. kakor tudi zastopniki onih delov Indije, k- so neposredno pod angleškim gospodarstvom; na konferenci so seveda tudi predstavitelji sedanje angleške vlade in zastopniki opozicijskih strank iz angleškega parlamenta. Zbrali so se torej vsi v formalnem pogledu kompetntni faktorji, ki jim politična poziciji nalaga dolžnost, da se brigajo za bodočo politično uredbo Indije in uredbo njenega odnosa je do Velike Britanije. I Že iz navedenega se vidi, kako .važno nalogo ima indijska konferenca. Saj vznemirja Indijo že najmanj vso povojno dobo nacionalistično gibanje, katerega stremljenje gre za tem, da se dežela ali j popolnoma otrese britanskega go-spodstva ali pa da se vsaj uredi kot v bistvu samostojna država, ki o-stene v obliki, slični dominjonom, s,imo še v rahlih vnanjih zvezah s celotnim britanskim imperijem. — Inasko nacionalistično gibanje ie v zadnji dobi zavzelo zelo borbena pozicijo napram angleškemu gospostvu, tako da se je situacija v Ir»diji prav močno poostrila in je želja po izhodu iz sedanjega stanja, lahko se reče. splošna tako v Ar.gliji kakor tudi v Indiji sami. Delo indijske konference bo tečaj ogromnega pomena za bodočo usodo Indije, za bodoči odnošaj med njo in Veliko Britanijo, za ce-. lot en razvoj britanskega imperija. T'j se pravi, da se postavi - sodba previzneje: delo indijske konference more postati ogromnega pomena za ves svet. a so bo ovenčano z uspehom. Uspeh konierence pa še nika-. ko; ni zagotovljen. Bila bi seved t ' skrajna naivnost spuščati se gle-d tega v kake prognoze; morejo I se samo karakterizirati nekateri i ^ mrmenti. ki jih je treba imeti pred očmi že f.edaj. ob pričetku konference. momenti, v katerih more- 1 mo vsekakor reči. da bodo u-_oeš-i nemu delu v oviro, i Predvsem ie trebu naglasiti. da ; indijska konferenca ni nikako u-; stavodajna skupščina, marveč sa-: mo posvetovalni kongres poglavitnih kompetentnih faktorjev. Na dnevnem redu diskusije ni morda kak konkreten načrt glede bodočo notranje uredbe odnesno ustave za Indije, marveč prinašajo na konferenco razni predlagatelji različne osnutke. Ti osnutki, kolikor so znani v preciznejši obliki, kaže- j jo med seboj velike razlike .in ne i samo na indski strani, marveč prav tako tudi med angleškimi politiki. Tu imamo na primer poročilo Simonove komisije, ki predstavlja o-grumno gradivo o Indiji v vseh v pošte v prihajajočih pogledih in postavlja na njegovi osnovi zgrajeno mnenje, da Indija ni še sposobna za skupno demokratično u-svavo v smislu domini jonskih statutov, marveč da je sposobno šel? samo za uredbo večjega števila avtonomnih. odnosno napol samostojnih držav le z rahlim: i kupnina vezmi. Ali že nekateri zastopniki angleške vlade Imajo drugačne nazore in projektirajo napol dorr i jonsko samoupravo za vso Indijo skupno, toda tako, da nekatere zadeve ne bi spadale v ob noč e samouprave, marveč bi estale sa-. mo v kompetenci angleške uprave Na indski strani so principijeine razlike morda še večje. Indijski princi in knezi želijo ohraniti svojo oblast in potemtakem niso navdušeni niti za skupno niti za de-! mokratično samoupravo. Tudi velik del fevdalne in denarne aristokracije je v tem pogledu konservativno usmerjen ter se loči od politične levice, ki zahteva za Indijo popolno svobodo. Ali tudi med ekstremnimi naci-jonalisti so razlike; dečim s nekateri zares nočejo zadovoljiti drugače kot s popolno osvoboditviio atžele. bi bili drusi — trdi se. da je med njimi tudi Gandi — končno prav veseli, ako dosežejo za Indijo dominjonske statute. Naposled ne smemo seveda pozabiti n globoko segajoča nasprotja Me l br.-nskimi Indi in muslimani, ki sedajo temeljito tudi v po!it-ko muslimani se boje. da bi bili v do-mijonski indijski skupnosti majo-rizirani. in se spričo tega ne vn?-majc zanje, ednesno zahtevajo za-3«.* primerne garancije, kot nekako majšinsko zaščito. Tudi v®levažne razlike med socijalnimi plastm1. ku.stami. se ne smejo prezreti: tudi te padajo s precejšnjo težo na pc litieno tei^nico Indije. Navedene principijeine razlike >o zastopane med delegati indijske konference in so prišle do izraz. tudi na otvoritveni seji v pozdravnih izjavah posameznih zastopnikov. Pri tem pa ne sme ostati neomenjeno, aa nacijonalisti na lon-1 donski konferenci sploh niso zastopani, da ne priznavajo njene kom-> ptlence. Spričo vsega tega ni čud-1 no da spremlja angleška javnost delo konference s precejšnjo skep-; so in da vidi v njej šele uvodno e-t-po na potu do pomirjenja in u-reditve Indije. protest proti oblasti V nobeni drugi državi nt treba s<;aiščem in javnim uradom tako zelo računati z javnim !r.nui:e:n nego v Angliji. Kadarkoli izide kr.-ka nareaba. je gotovo tudi takoj na poseben način protestira p: . : n ej. Nedavno je po svetovnem časopisju krožila slika nekega Lb )do. Na sličen način e n < mož protestiral proti •stanovanjskim RAZNE POVESTI in ROMANI: Ana Kareiiina ( lulstoj) zanimivi roman i- zvt'zk:i i . .$5.50 Amerika, povsod dcLro, doma najbolje „.....................65 | igitator (Kersnik; broš........8« J Indrej liofer....................50 j Beneška vedeževslka ............ .35 j iielgrajski biser .................35 j Beli mecesen ....................40 ! Bele noč i, mali junak ...........60 ; Italkansko.TuiSika vojska .......80 Balkanska vojska, s slikami.....25 Boj ic zmaga, povest .......... .80 Blagajna Velikega vojvode.......60 8oy, roman .....................65 Burska vojska...................40 Beatin dnevnik .................60 ttoiitni darovi.................. Jt5 Božja pot na Bledu .............20 Cankar: , Grešnik Lenard. broS-.. ."0 Mimo življenja ...... M Mrtvo mesto ........ .75 Komantične d use......60 Cvetke ................................................£5 Cesar Joief H. ................................M Cvetina Borograjska ........................-50 Čarovnica ..........................................35 Ccbdlcft *25 Črtice iz življenja na km#tifa________-33 Drobiž, in razne povesti aplsal Milčlnskl ...............60 Darovana, zgodovinska povest .. M Dekle Eliza .....................40 Dalmatinske povesti ............ .35 Dolga raka .............................50 Do Ohrida In Bitolja...........70 Doli s orožjem ................ .50 Don KI šot iz U Manhe...........40 Dve sliki. — Njiva, Starka — (Me3ko> .....................«• Devica Orleanska .............. .50 Duhovni boj ................... JO Dedek je pravil: Marinka in ftkra-teljrki....................... .41 Elizabeta ...................... .S3 Fabijola aU cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk ............. .33 Filozofska zeodba ...............60 Fra Diavolo.................... Gozdovnik (2 zrezka) ...........1.M Gospodarica sveta..................40 Godčevski kateklzeas............ -25 Gostilne v stari LJnblJanl...... .60 Grška Mytoiogija.............. 1.— Gusarji .........................79 Hadžl Mnrat (Tolstoj) .........M VIriitorjev meč.................. -50 Hudi imsL Blace duža, veKloUcra 75 Selena (Kmetova) .............40 Hudo Breadno (II. ........ -35 L . Humoresko. Groteske In Satire. vecano .68 I b rotirano Izlet Bfoo&s ................ L20 Ishrani spisi dr. H, Dolenca .... .tt razmeram v mestu Br.^htonu. Ker n. mogel dobiti primernega stanovanja. ;e obdolžil te neprijetnosti občinsko upravo, ki da ne zna urc-Qj;i tako važne zadeve. Oblekel se j-? v krilo, na glavo si je posadil s.ar ženski klobuk z ogromno per-jer.ico in tak hodil po ulicah, da je vzbujal pozornost. Pred seboj je potiskal otroški voziček, na katerem je imel nekaj oblake, par, loncev m kletko s kanarčkom. Ustavljal se je po najprometnejših trgih, razložil svoje ionce po tleh in si kuhal ca j. Trdil je vedno: - Jaz sejn občinar. ali občina ini ne da stanovanja. Moram bivati pod milini nebon:. Da je možu pomagalo to početje, j? videti iz tega. da se je občinska uprava takoj potrudila in mu od« kazala sobo. da se je vanjo vselil. Še izvirnejši je bil domislek nekega meščana v Newbury ju. ki je piotestiral proti novim občinskim dokladam s tem. da je kupil 12 mi-šolovk in jih poslal mestnim očetom. V pasti je dejal listek z napisom: — Davkoplačevalca imate že v pasti, zdaj pa pojdite se sami v i. njo. Koliko je temu pomagal domislek. ni znano. Vendar pa se je mož izkazal kot znacajen človek in dober občinar. ki ve deliti grajo in hvalo po zasluženju. Ko je namreč pri neki drugi priliki občinska uprava napravila nekaj zelo pametnega. je šel mož k Armadi spa-Sii in jim naročil, naj gredo opoldne na glavni trg in naj glasno molijo za pametne mestne očete. Ti pa niso razumeli dobrega namena Dokler jih ljudje karajo in se nanje jezijo, so očetje mirni, molitve pa niso prenesli. Tožili so dobrega občinarja. ki je bil obsojen zavoljo "neumestne izjave soglasja"' na 70 angleških funtov. Za molitev je tedaj na Angleškem zelo občutna globa. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Zla večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poclušojmo m km tajam«, ta star« In stanovitna iasxc^ | bank«. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. POUČNE DOT«: V Abecednik slovenski .............25 * Angleik« slovansko beril« . * " . . . . X.—j j (Dr. Kern) !, Angirtfc« slov, in si«v. ancL slovar Jlt šmmrikm in An*rikand (Trunk)..S.—|j AnceUska sluibn aH nank kako ee na) etreie k sv. naH .......... Otjj ......»•§ i J9VSW ....... laM Deaaift iftvtnoadravnfc, trd. ves. ..lJt DimsII iivlneidravnik. brok ____lJtS 1 Demafi sdravnlk p« »nalpn: j trdo ves. ..................151 broširano ....................U8 DtnaA vrt .................... 1J50 ] Govedoreja ......................LM CsspiiMjrtve...................UN 1 Hitri rs€nnar .................. .75 | Jaceslavijn, Mettk 1. svesek ....LM i 2. arresek, 1—2 snopK ......LM KleUrstv (Skalkfcy) ..........2.M I Knjiga • levem vedenjo:...... trdo tesano ................L— , Kratka z^idtviM Sbwsur, Hwa^ j tm in flfbav Jm , Kako ee ptstsns driavijaa Z. D. JB , S' Materija in enerti^ ............LsP Mlada leta dr, Jmma Ev. Krška .75', .. ... - . __ u1' AUIMHBvwHi E* • j MladenMem. II. *V- ............ JM , . . (oba svezka skapal JI) l' Mtakarstv« ......................L— , NtM)bi sl«v. Uatfes, 689 str. ' lepo rex. (Kaliniaek) ..........i-— , Nasveti sa Hi« In dom trd- rmm. L— ' rti^flM tat aiitaija: 1. dal ..•....«..■-* JM' 2. det----.........----_____ Ml j Nsbtki fbttwiw dtttp ......... M5 j •pb*'^ Unbavafc b . diSdibfllHi .......79 (Slovensko oeniki slovar.........1— Ojačen beton .................. JM Obrtno knjigovodstvo ............ZM I' Perotnlnarstvo, trd. ves. ........1.80 Perotainarstve, broA ............LM Prva atenka. rea................75 , Pravila sa oliko .............. .55 ' i Prikrsjevaa^ perila »o ilvotnl meri s word ..................L— 1*«! ........................ .71 I Praktični iiinar .............. .18 I Prav« In revolucija (Pltsmle) .. M [ Predhodniki in idejni utemelji ruskega idejalizma ..............lJI Radto, osnovni pojsoi is Radi« t*. mkn, Tesano ..................2.— l| broMrmno ....................L» 1 Rafanar v brsmfci ta dluai^l ve- 1 Uavl ......................... .75 » SsiaMe....................... JM ; 8Uk« is iivalstva. trdo vezana .. JM 1 Slovenska narodna mladina 1 obsega 452 strani .............LM i Spretna kahariea, trdo vesana ....1.49 i „ Svet« Pism« star« in nove saveze, lepo trdo vessan ............ 1 sSSTv^USSetvn!!!!."!! S Uina knjiga in beril« latkega Jezika ......................... .59 \ Uvod v Filozofijo (Yeberr) ......1.50 Veliki vsevedei ................ M | Veliki elovenski m*z«vnik trgov- J skib in dragih pisem..........2J5 Vetfllnn knjttiea ............... M t Zdravilna seliite .............. .45 i Zel in plevel, slovar naravnega I zdravilstva ....................LM Zbirka dsamtib zdravU ........ .M Zgodovina HhImiH pri Steven- dk Mrvatib |n Srbih..........LM Zdrsvj« mladina ........ ......US Zdravje ta bsiw— w iinll WiL \ 2 w. ..•.....•....•»......»US5 j (i Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slo-j vene«* (Malik) | li H. sve«._________________ JO i.-; ff W -v • sil Riflvpr NEW YORK, MONDAY, DECEMBER I. 1930 Carovniško zlato. SOMAN IZ imJDUA. Za Glas Naroda priredil G. P. rrsr.:-.- ŽRTEV 21 < Nadaljevanje. * Juta je odprla pismo, katero je dobila in gospa Volgemut se je umaknila. Gc^pa Sterneck je takoj posegla po onem pismu, katero je dobila. Pismo, katero je dobila Juta, je prišlo od H-arie*: Davonshire. Vsebovalo ni nič važnega, pač pa Lahko kramljanje deklice, a tako zanimivo. da se je Juta parkrat nasmejala. Pismo gospe Sterneck pa ni bilo posebno zanimivo. Tekom čitanj-a jc napravila otožen obraz ter globoko vzdJhnila. Juta je poslala pozorna. — Ali imate slu be novice, gospa Sterneck? — Ne ravno slabih, kontesa, a otožne so. Pismo je od mojega ne-ž.i ka. L bogi človek! Visi kot sin na meni ter je strašno žalosten vsled ločitve. On se hoče pripravljati za doktorski izpit, a od hrepenenja po meni se ne more zbrati k delu. Drugače je energičen mož ter im-a globino čustvovanja, kot ga je redkodaj opaziti pri mlalih ljudeh. . Sedaj me vpraša, če bi mogel dobiti za par mesecev stanovanje v ^raju. kjer se nahaju železniika postaja. Upa. da me bo tam lahko videl xatcrikrat. da najde miru pri svojih študijah. Ali mi dovolite, da se odpeljem danes ali jutri tjakaj ter si ogledam kraj? Juta jo je prijela za roka. Zukaj pa take okoliščine, draga go^pa Sterneck? V Ravenau je dosti sob. ka'erih se ne rabi. Celo iztočno krilo ni rabljeno. Vsled tega Jc nalažje, če pride semkaj v Ravenau! Gospa Sterneck je pogladiLa roko Jute. — Kaka dobri ste. draga kontesa! Ah, ne govorite več o tem! Pridobili bomo s tem, kajti vi boste dobili novega tovariša ter družabnika! — Ali je to res vaša resnica? Gt'.ovo. Veseli me izkazati vam uslugo. Ali boste takoj po zajtrku pisali svojemu nečaku? — Gotovo, draga kontesa. — je odvrnila gospa Sterneck gin j ena. — Cim preje bo dobil veselo sporočilo, tem boljše. — Ah, to bo veselje! Juta se je smehljala. Morate mi nekaj povedati o svojem nečaku. — je prosila v domnevi, da bo s tem razveselila gospo Sterneck. — Koliko je star? — Devetindvajset let. — Kaj študira? Najprvo je hetel biti jurist, a ko smo obubožali, je presedlal, ker mu to ne nosi dosti dobička. Postal je kemik! — In vi ste pa vzeli za svojega? Da. Njegovi starih so umrli prezgodaj. Mati je bila sestra mojega moža Her be it je bil star petnajst let. ko je prišel k nam. Z veliko I u bežni j o se nam je zahvalil Njegova mati mu je zapustila majhno, a varno premoženje. Ko sem obubožala, sem skrbela zanj. ne da bi se moral dotakniti svojega premoženja. Gn je dober ter plemenit človek! Nato ji je pripovedovala par potez iz njegovega življenja in Juta ni slutila, da je prednašala največje laži. V resnici ni imela Dolly Sterneck že dolgo časa nikakega premoženja in njen nečak ni podedoval po materi nikakega premoženja. Gospa e erncck je živela, kot njen zamrli mož. od vsakovrstnih, majhnih kupčij, ki niso bile vselej uzorne. Ko se je poročila s svojim možem pred petnajstimi leti, mu je prinesla v zakon precej čedno vsoto. Ta vsota pa ni zadostovala gospodu Sternecku. Bil je rahkomišljen ter kmalu zapravil premoženje svoje žene pri zelenih mizah Monte Caria Nato se je pričelo pustolovsko življenje. V tem vrvenju je vzra°tel Herbert von Sonnsfeld. Po smrti njenega moža so postala tla Pariza prevroča za Dolly Ster-reck Njeni upniki so neprestano pritiskali rranjo in malo je manjkalo, ->a bila aretirana kot sleparica. Odšla je v Eerlm ter si znala tam pridobiti kredit, pri čemur jo je podpral njen nečak Njegov ' študij je služil le kot pretveza. V svojem bistvu se je bal cela ter bil lahke miši j en. a čeden človek, očarljivega vedenja, kadar je prišlo do tega. Pri ženskah je imel nevrjetno srečo. Nato je zidala gospa Sterneck svoje načrte. Pametno je pcrahila ugodno priliko, da je izrabila ubogo Johano, Ki Je postala njeno orožje brez volje. S povabllcm Jute se je nekoliko približalo izpolnjenje želja in naklepov. Spretno in varno bitje Dolly ji je pomagalo preko številnih težkoč. Ptav nič ni delala utiša onih nesolidnih eksistenc, katerih mrgoli.y vsak—m večjem meatu. Znala si priboriti enako stališče tudi v Ravenau. Juta ji je popolnoma zapadla. Pozorno je poslušala, kako ?e gospa Sterneck naslikala živahno sliko o prednostih svojega nečaka. Juta se je veselila njegovega prihoda, ki bi prinesel malo izpre-aiembe v tihi Ravenau. P-pokine sta se odpeljali dami v Gerlachhausen. kjer je Juta vese-1 pripovedovala, da je povabila v Ravenau gosta. Lilly ni kolebala v tej izberi. V ljubezenskem obleganju s strani pla-volasega suhega pesnika in neustrašenega ljubimca, ki je jedva dvajset let star, bil v vojni in bil odlikovan z dvema svetinjama za hrabrost. je Lilly jasno čutila, da bije njeno srce za pesnika, ne za vojšča-ka... Naleti slednjega pa so. bivali čedalje trdovratnejši in pesnikov li-rizem je bil takšne narave, da bi u-tegnil prej ali slej izzvati tragedijo. Sporočila je možu, ki je bil že šest mesecev z doma na daljšem potovanju, da je zaroka med njenim sinom in Lilly gotovo dejstvo. "Pristala sem na to stvar zategadelj, ker sem uverjena, da i ti ne misliš drugače. Saj poznaš Lilly. Draga nam je kakor lastrra hči". Tako je bila ljubezen med Lilly in pesnikom gotova. In ob novici, da se lahko zaobljubita, ju je prevzela tolika radost, da se nista niti spomnila na nesrečnega tekmeca, ki je propadel. Vojščak pa se je vendarle pojavil. Prišel je v septembru, neko popoldne. Srečala sta se z Lilly v parku, ki je bil kakor nalašč ustvarjen za blažene trenutke zaljubljencev. Pred njima je valovalo morje, zibalo jadra in razkazovalo privlačno čare sinje špile na Capriju. Lilly je bila vsa zatopljena v mislih na svojo srečno ljubezen. Te-dajci se je pred njo pojavil vojščak kakor da je zrasel iz tal. — Vi ljubite drugega? In s to ljubeznijo tajite iskrenost moje lju- soda nam povsod nastavlja pasti in mi postajamo žrtve.... Lilly ni razumela, za kaj gre. A starec ni sledil z razkritji. Pokazal je na predal, ki ga je Lilly hlastno odprla, vzela iz njega neke listine, prečitala. .. In bridko zaplakala... Ko je naposled zbrala nekoliko moči, je rekla: — Sežgala bomo te grde listine.... Naj ostane resnica med nama. Pri-sezite mi, da boste o tem molčali! Starec je solznih oči dvignil tri prste kvišku. Lilly je plani>a v jo. Kakor klada je nato padla na njegove roke. Zdela se je mrtva. * Dva dneva in dve noči je trajalo strašno stanje. Ostala je v hiši, se je nadejala, da zboli in umre. Toda ne bolezen ne smrt nista potrkali na njena vrta. Zaman je čakala, da bi se zgurdila vznak, zadeta od kapi zaradi strašnega doživljaja, ki ji je uropal vso srečo. Živela je toda to življenje ni bilo več življenje, radost in vedrost; bi- i lo je obup, otožnost in mrak. — Kako naj sprejmem pesnika, kadar se vrne? — se je spraševala, j In si ni vedela odgovora. Vso nož ni spala, šele ko se je dan zazoril, se ji je za spoznanje u-mirilo srce. Slednjič je njena domišljija našla spoznanje, način in izhod iz zadrege. Sklenila je umreti — pri živem telesu. — Kadar boste občutili odjek moje neozdravljive ljubezni in moje beznii do vas! Ne pozabite pa. da sem vas ljubil prej od njega! Utegnilo' bi se zgoditi, da vas pomendram, kakor sem storil z nekim sovražnikom v vojni. .. Poteptal sem ga. kakor črva, ki mi je hotel ukrasti življenje. Zdaj, če dovolite, pa vam povem, da razmišljam o nečem drugem kakor o življenju. Pr'bližal se ji je, da se ga je ustrašila. — Sožali bi radi? — jo je prestregel. — Če je že tako, povejte mi vsaj eno: ali se me b-jite, ali me mrzite, ali sem vam zopern'' Lilly je prebledela in rekla: — Z operni ste mi.... Kratek premolk. Nato je Lilly dodala: — Mogla bi tudi reči, da vas obžalujem — ne mrzim! Kajti vaš duh je bolan in ne more doumeti položaja... Vojščak je zgrabil Lilly za roko in jo poljubil. — Hvala za to besedo. Hvala, da ste uvidteli, da mi je duh "bolan". Povedali ste resnico, kajti vi ste vzrok moji bolezni. Vidite, jaz vas ljubim. Ah je to zločin? Nikakor ne! To vam moram povedati zategadelj, da ne bi videli v meni nekakšnega svarila usode. Lilly je bila ogorčena. Dejala je vojščaku: — Vedite, da se bojim samo nečesa, le enega v življenju. Veste česa? Propada moje ljubezni! Če mi življenje pripiavlja to skušnjavo — bom morala paziti, kako naj vzdr-žim ravnovesje. Ljubim pesnika in tudi on me ljubi. Če bo pa le najmanjši madež oskrunil to solnce. ne bi bilo človeka, ki bi me mogel zapeljati. To bi pomenilo zame smrt. Ko je čloevk mrtev, ne sliši ničesar. Ali pa — znabiti sliši? — Ne sliši. — je potrdil vojščak. i Lilly je ponudila vojščaku roko. Trenutek pozneje je tekmec pesnikove ljubezni izginil. orezmejne strasu, spomnite se mojega opomina, da vas kliče usoda, j Tako nekoko ji je bil govoril voj -ščak1 pred razstankorn. Proroštvo se je sedaj uresničilo. In zopet je slišala Lilly od nekod svoje lastne besede: — Ko je človek mrtev, ne sliši ničesar. Bila je toroj mrtva in kot takšen mrlič je hotela v drugo življenje. Preden se je mladi pesnik vrnil domov k svoji zaročenki, je počil glas. da je Lilly ponoči pobegnila z mladim vojščatccm. Nastal je velik škandal, o katerem je vse govorilo. Takšna je bila ta "koristna in potrebna smrt", ki je uropala ženinu nevesto in ni dala polubratu polu-sestre za ženo. Kako se pota je v stari kraj m nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stan kraj. je potrebno, da je poučen c potnih listih, prtljagi in raznib drugih stvareh. Ysled naše dolgo letne izkušnje Vam mi samoremc i dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brio-pamike. Tudi nedržavljani za morejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Ret urn Permit) iz Wash-ker ; fngtona, ki je veljaven za eno leto | Brez perm i ta je sedaj nemogočr 1 priti nazaj tudi v teku 6. mesece* in isti se ne pošiljajo vež v stari kraj, ampak ga mora vsak prosiler osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoto-vanjem in oni, ki potujejo prekc New Yorka je najbolj*, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York. N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila i veljavo s prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljence* letno, a kvotni vizeji se izdajale samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanav, možje a-meriških državljank, ki so se po 1 juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prv« polovice kvote. Do druge polovic« pa so opravičeni žene in neporočeni otroci Izpod 21. leta onih nedr-; žavtjanpv, ki so bili postajno pri-< puščeni v to deželo za stalno bi i vanje . Za tu pojasnila se obračajte tu poznano in zanesljivo Kretanje Parnikov — Shipping News — J. decembra: Afjuitania. Cherbourg President Hardin*. Cherbcurj. Hamburg Hamburg. Cherbourg. Hamburg 4. decembra: Stuttgart. ClieilJourr, Dretnen 9. Paris. I la', re Bn-men, Cherbourg, Bremec 0!ympii\ Cherbourg Augustus, Napoil, Geneva A. decembra: l^evijthan. Cherbourg 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugedna pot za potovanje na ogrcmn.h parr.ik-.h; PARIS 5. dec.; 24. dec. (4 P. M.) 14 P. M.) I!e de France 12. dec.; 6. febr. (10 P. M.» Najkrajša j>'H po že!<-ast Vs.tkilo > v p>-s.-bni kabini 7. \ -»ml in- 'ertrmi ud«ibn stnil. — Pijavii in si vj.t fr.iii-coslt.i kuhinja Izredr. ■ i;izl%«- • •-n»-, • VprsiSiijt- k it.-renal.".: pooblaščenega. -nta a'i FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. V. 10. decembra: Vulcan is. Trst B«r*t*arl*. Cherbourg Ooig- Washington, Cherbourg, Hamburg Come Hiar.camano, Napolt. C«noTa 11. d»cembra: Berlin. Boulogne Sur Uer, Bremen Roma, Napoll. Genova 12. decembra: 11« de Franc«, H»*r» St LouIh. Cherbourg. Bremen 15. decembra: Eluropa, Cherbourg. Bremen 16. decembra: Maure" ariia, Cherbourg 17 decembra: President Hooeevelt. Cherbourg, Hamburg New York Cherbourg. Hamburg 18. decembra: Dresden. Cherbourg, Bremen 23. decembra: Albert Ballln. Cherbourg Hamburg 24. decembra: Am<*riprvo je bila presenečenu cd zunanje lepote Herberts. Njefova elegantna postava, klasična glava in izraziti glas, — vse to bi mcjulo napotiti deklico, da bi ji srce hitrejše bilo. Najbrže bi bil vtis, kateterga je napravil na Ju£o. še močnejši, če bi tiče ne pripadalo ie Goetz Gerlachausenu. Gc*pk Sterneck je opazovala pri tem Juto ostro ter skrivoma. Ni ji u&io plamteče ctfcudovanje Herberta napram mladi ženski. Zmagoslaven usmev je husknil preko njenega obraza. V nadaljnem občevanju je našla Jiita zopet svojo prejšnjo hladnost, Let ni prisadeto njeno srce. (Dalje prihodnjič.) j&fiyn Lahnih korakov, malce vznemirjena. je Lilly ostavila park. Mrak se je že spuščal na zemljo. Zvon iz bližnjega stolpa jo je spomnil na nekaj. Zavila je proti cerkvici. Ko se je v božjem hramu razjokala, se je vrnila domev. Bila je vsa plaha. Vprašala je po zaročencu, a so ji povedali, da pride šele čez nekaj dni. Tedajci je občutila toliko samoto in osamljenost, da se je vrgla v naročje starega sorodnika. pri katerem je vedno v svojem obupu iskala utehe. Starec jo je odvedel v svoj kabinet in je jel brskati po predalih svoje mize. Nato ji je rekel: — Dragu moja, biti moraš močna in mi oprostiti. In ne samo meni. .. Lilly je molčala in brisala solze, ki so ji polzele pol icih. — Ko so mi povedali, da si se zaročila s pesnikom, — je nadaljeval starec, — ni mogel oče tvojega zaročenca dati nobenega sveta. Predaleč je biL A čim se 'je pripeljal domov, je pconral sina pred sebe. Ti in oni! Nemogoča zveza! Dnga moja. življenje je polno tragedij, u- Lokalne lekarne imajo sedaj Severov Almanac, ki je že več let jako priljubljen čitateljem "Glas Naroda". Ta znani Koledar je pi-pravila W. F. Severa Company v Cedar Rapids, Iowa, za tujezemce v Združenih državah. Letos je že petdeseta obletnica W. F. Severa Company, izdelovalcev priprostih in uspešnih domačih zdravil. Vsledtega je Almanac za leto 1931 posvečen 50-letni Severovi službi. Poln je zanimivih in vzgojnih podatkov ter opisuje politični in znanstven razvoj v Združenih državah tekom zadnjega pol stoletja. Severova Domača Zdravila, ki so redno oglaševana v Glasu Naroda ter so naprodaj v vseh vodilnih lekarnah, so plod izčrpne preiskave, dragocenih skušenj in opazovanj. F. Severa Company je pijonir-ka v iskanju novih resnic na polju zdravilstva, po katerih dela svoje izdelke za blagobit človeštva. Posledica tega je. da so njena zdravila znana po vseh Združenih državah. Seveda Medical Almanac imra ta zdravila podrobno opisana. Brezplačen iztis lahko dobite pri vašem lokalnem lekarnarju ali pa pišite na: W. F. Severa Company, Cedar Rapids, Iowa. POZOR, ROJAK! Is naslova na Usta, katere* t prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vaa opominja, temveč obnovite naročnino a (i direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. KDOR ŽELI PREŽIVETI BOŽIČNE PRAZNIKE med SVOJIMI v STARI DOMOVINI je vabljen, da se pndruži enemu naših skupnih iz-lotov. To leto priredimo še dva skupna izleta: Po FRANCOSKI PROGI s parnikom "ILE DE FRANCE" preko Havre: VELIKI BOŽIČNI IZLET f dne 1 2. decembra 1 930 SEZNAM KONCERTOV: ?. dec.: Gostovanje v operi "HoffT manove pripovedke", Chicago, 111. 14. dec.: Gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago. 111. 28. dec.: Radio-koncert WJAY, Cleveland, Ohio. 31. dec.: Lorain, Ohio. Banovec Svetosar, I 933 E. 185. St, Cleveland, Ohio.; ADVERTISE ••GLAS NARODA* CALIFORNIA Fontana, A. Hochevai Ban Francisco, Jacob iJinahln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cullg, A. Baltlč. Balida, Louis Costello. Walsenburg, II. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verblcb Chicago, Joseph Bllah, J. Bevčic, Mrs. F. Laurich, Andrew 8pillar. Cicero, J. Fable a. Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblcn, J. Zaletel, Joseph Hroval. La Salle, J. Spellch. Mascoutah, Frank Augnstln North Chicago. Anton Kobai Springfield, Matija Barbarleh. Waukegan. Jots ZeZxnc. KANSAS Glrard, Acnes Mocnlk. Kansas City, Frank £arar. MARYLAND Steyer, J. Cent. Kltzmlller, it. Vodoptva«. MICHIGAN Calumet, M. F. Kota Detroit, Frank Stular, Ant. Ja-nezlch. MINNESOTA Chlsholmn. Frank Goals. Frank PucelJ. Ely. Jos. 3. PraheL Fr. Stkala. Eveleth, Louis Gouts. Gilbert, LpHs Vessel Hibbing. John Povfla Virginia. Fra*k Hrvatteh MISSOURI V St. Louis. A. Mahrgoj. MONTANA Klein. John R. Bon. Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Qwitips . Po COSULICH PROGI z motorno ladjo — "VULCANIA" VELIKI BOŽIČNI IZLET dne 1 0. decembra 1930 NA OBISK V STARO DOMOVINO — zamore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Za cene, za pojasnila in navodila glede potnih listov, vlzejev, per-mitov itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto in sto-tisoči potovali|v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa kar je najvažneje. da boste o vsem točno in pravilno poučeni. Sakser State Bank 82 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 0380 NEBRASKA Omaha, P. Brodeklck. NEW YORK Gowanda, Karl Bternlsha. Little Falls. Frank Masla. OHIO Barberton. Joan Bal ant, Joe H1U Cleveland, Anton Bobek, C has Karlinger, Jacob Resnik. Math. Slapnik. Euclid. F. Bajt. Glrard. Anton Nagode. Lorain. Louis Balant in J. Kumfe Niles. Frank KogovSek. Warren. Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj. Homer City in okolico, Frank Fa-renchack. Irwin. Mike Paushek. Johnstown. John Poianc. Martin Koroshets. Krayn, Ant. Tauftelj. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Pemshar. Meadow Lands. J. Koprlvtek. Midway John 2ust. Moon Fun. Fr. PodmllAek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. A. h m J Pogačar Presto, F.'B. Demahar. Reading J. PezdVrc. Btee 1 ton, A. Hren. Unity Sta. In okolico. J. »kirlj. OREGON Oregon City. J. Koltlar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank JakSs. Bessemer, Mary Hribar Braddock. J. A. Germ. Broughton. Anton Ipavso. Claridge, A . Yc-rlna Conemaugb. J. Bresovec. V. Ro-vanftek. Craftcm. Fr. Machek. Export, G. Prevlft, Louis Zupančič. A. Skerlj. Farrell Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamla Greensburg, Frank Novak. Fr. Schlfrer. West Newton, Joseph Jovaa WUlock, J PeUmaL UTAH Helper. Fr. Kxeba. WEST VIRGINIA: Williams River. Antoz Bvst WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik ia Jos. Koren. Sheboygan. Johr Zorman. WEST AT J.IS: Frank Skok. WYOMING Bock Springs, Losis DlamondvlUe. t. Vmbut