Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah | Velja za vse leto > . . $6.00 D Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 I tile United State«, a Ifttnfwl every day except Sundays list jslovenskih ^delavcev v Ameriki. s k and legal Holidays, 75,000 Readers. TELEFON: C0&TLANDT 2870. Entered M Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CO&TLANDT 2876. NO. 133. — ŠTEV. 133. NEW YORK, MONDAY, JUNE 8. 1925. — P0NDELJEK. 8. JUNIJA 1925. VOLUME XXXTTI. — LETNIK XXXIII. IZBRUH DRŽAVLJANSKE VOJNE V Kantonu je izbruhnila kitajska državljanska vojna. — V mestu bodo izbruhnili vsak trenotek boji. — 250.000 ljudi stavka v Sanghaju. — Fenga financirajo baje sovjeti. — Preko nedelje bo postala kriza baje še ostrejša. Nemčija je proti zavez, poslanici Nemčija se je z ogorčenjem obrnila proti zavezniški poslanici. — Vojaške zahteve zaveznikov ogrožajo izvrševanje Dawesovega načrta. — General Seeckt bo najbrž odstopil. KANTON, Kitajska, 7. junija. — Včeraj je bila tukaj proglašena državljanska vojna. General Janghsimin, glavni poveljnik prve armade, ki kontrolira celo mesto Kanton, je objavil, da bo pričel s sovražnostmi proti četam ljudske stranke, ki so nastanjene na otoku Honanu. Vsak trenotek je pričakovati izbruha bojev. — Deset tisoč vojakov iz ljudske stranke pod poveljstvom generala LI Fun Luma, je baje pripravljenih. Juanske čete obvladujejo javno službo ter so se polastile vseh javnih uradov. Ojačenja prihajajo neprestano. SANGHAJ, Kitajska. 7. junija. — Stavka Kitajcev v protest proti aktivnostim inozemskih sil v zvezi z zadnjimi tukajšnjimi izgredi, se je razširila. Danes jih je stavkalo 250.000, čeprav so se nekatere skupine delavcev vrnile na delo. Izkrcalo se je približno 1 500 mornariških vojakov. Poročila iz Hankova pravijo, da vodi tam 20 tisoč dijakov agitacijo in da širijo propagando proti tujcem. Kitajske oblasti pa preprečujejo vse večje demonstracije. Tudi iz drugih kitajskih mest se poroča o stavkarskih demonstracijah dijakov. V Cinkiangu je bila porušena policijska postaja. Tjakaj je bila poslana ena bojna ladja. Kitajski predsednik je poslal iz Pekinga cirku-larno brzojavko, v kateri pravi, da je kitajska vlada protestirala proti akciji tujih sil glede zadreg v Sanghaju ter svari kitajske trgovce in dijake, naj ostanejo mirni, dokler se zadeva ne uravna. LONDON, Anglija, 7. junija. — Tukajšnje oblasti se nagibajo k mnenju, da je vojna na Kitajskem med nasprotujočimi si domačimi strankami neizogibna, posebno pa raditega, ker so bile sile ^n Ju Hsinga zelo ojačene z municijo in denarjem, ki je prišel baje iz boljševiških virov. Uradniki so izjavili, da so pripravljeni za možne komplikacije na Kitajskem, ki se bodo pojavile v nedeljo. V zadnjih urah je postal položaj na Kitajskem dosti bolj resen kot pa je bil tekom prve polovice tedna. Fen Ju Hsing, takozvani krščanski general, je velik nasprotnik Cang Tso Lina, madžurskega vojnega lorda. Fen je baje tudi nasprotnik Japoncev, dočim jim je Cang naklonjeni WASHINGTON, D. C., 7/junija. — Oficijelno vznemirjenje v ^^ashingtonu radi položaja na Kitajskem je bilo še povečano, ko je sporočil generalni konzul Jenkins v Kantonu, da je pričakovati v teku naslednjih šest in tridesetih ur bitke njed raznimi strankami za posest mesta. Inozemski prebivalci so pričeli včeraj zapuščati mesto in predmestja. Civilna administracija se je umaknila za barikade na otoku Honan. Nasprotujoče si sile so del južno - kitajske skupine, ki je vzdržala v Kantonu neodvisno vlado pod Sun Jat Senom, prav do smrti slednjega. Ta skupina se je nato razcepila v radikalno in konservativno krilo.' Kantonske sile pod generalom Hsu so našli en top v neki tvormci v so baje radikalne, ki So pripravljene sodelovati z |^o-morju. Kar smo rekonstruirali, rusko vlado ter se odpovedati stikom s kitajsko]^0 storili z "adčlove5kimi n*po' centralno vlado v Pekingu. Civilna vlada v Kantonu je baje tudi podpirala bolj še viške teorije, a centralni konzul pravi v svojem poročilu, da je izdala ta vlada celo serijo pro-klamacij, v katerih je zanikala, da je komunistična, a ob istem času obljubila delavcem in kmetom socijalistične reforme. TOKIO, Japonska, 7. junija. — Oficijelno je bilo objavljeno,'da je odplula proti Sanghaju kri-žarka Tatsuto, ki ima^nJt Idrovtr dvesto mornariških voiakov* 4/\^T ;; ~ ~ : Franciji se bliža kabinetna kriza. Rifska plemena so vpri-zorila obširno ofenzivo proti vsem francoskim črtam, ki so na več mestih pretrgane. PARIZ, Franejja, 5. junija. — Rifska plemena so pričela z naj-močnejšo in najboljne organizirano ofemizrvo Mvojepa vpada v fran-BERLIN, Nemčija, 7. junija. —oosfci Marriko in sicer potom na-Tdkom včerajšnjega dne j-- bilo skoka na Taunt, v sredini fronte, opaziti dva značilna razvoja, tika-' V uradlnih poročilih se glasi, da joča se nemških rawprav «rletle so vete AJxlel Krhna sicer začasni edza^ezniške vojaške poslanice, no pridohide, iker so prekoračile Predsednik nemške državne f reko Uerpro. da pa so jih pozneje banke, SehacJit, najbolj zmožni Francozi vrgli muzaj. Slednji so med nemškimi demokrati in najbolj liiberalni med nemšikimi uradniki v svojih mednarodnih perspektivah, je izjavil, da ogrožajo zavezniške vojaške zahteve Da »ve sov nai*rlt in da bodo eventualno "strle že atak prenapete nemške živce". Tekom hitrega napad::, v katerem je. dal iizra/za duševnemu stanju celega naroda, je trpko pripomnil. da ^potrebujejo zavezniki, it<: pa Nemčija, več zdrave pameti ter izjavil dogmatično: — Če mislite, da ne bo dovedla zavezniška politika, kot je ra-zvidna iz njih obnašanja napraan razorože-nju in iapra&nitvi Koiina, do ekonomskega razkroja, potem ste ekonomski neareli. Drugi raevoj tiči v dejčitvu, da je napravil general von Seeckt o--sebiuo zadevo iz zavezniške vojaške poslanice. Re«signiral bo, če bo Nemčija pristala v to, da se o-meji njegove po-ln o m oči kot vrhovni poveljnik. Ker je von Seeckt najbolj zmožni aktivni vojaški voditelj v Nemčiji, se ibo vlada vspričo njegove pretnje brez dvoma obotavljala, prelno bo pristala v zavezniške zahteve, tudi ee bi jim ne nasprotovala kot sovražnim varnosti dežele in uspešnosti armade kot obrambne organiizaci|jeL V zadnjih »par letih je bilo opaziti tako soglasje mnenja v Nemčiji le redkokedaj in to sosglasje je razvidno iz reakcije časopisja in posameznikov napram zavezniški poslanici. Nemčija je razočarana', trpko razočarana, vendar pa ni dosedaj še odločno zavrnila predlogov. Le fašist o vsika Deutsche Zeitung zahteva javno izzivanje zaveznikov. Stranke desnice in levice soglašajo v tem, da bo mogoče rešiti težkoče ile s pomočjo dolgotrajnih pogajamj. Ndkj-r pa ni mogoče najtf.i človeka, ki bi branil zavezniško poslanico. k pomočijo protimaskokov nanovo zasedli par postojank severno od reke, katerei so pretekli teden prostovoljno ( ?) izpraznili. Ofenziva Maroj^ancev je bila iz-vedeaia iz največjo divjostjo. katera je dosedaj pokazalo ri.fsko pleme. Aibdel Krimi se je poslu žil Tednih riMtiih čet, svojih "shock'-" čet, a Francozi trdijo, da so zašli napadalci v ogvnj strojnih pušk in da so morali im«ti velikanske izgube. ' Rifwka plemena se ne poslužujejo artilerije, a raizpolagajo z večjimi silami kot. so pri prejšnjih .naskokih na francoske pozicije. r PARIZ, Francija, 5. junija. — Danes zjutraj je postalo jasno, da, se bliža kabinetna kriza. Finančni minister Caillaux ni hotel sprejeti sooijalističnih -predlogov glede finančnega programa in vsled tega je postal položaj v bolj zapleten in opasen kot pa je bil dosedaj. Min. Caillaux bo rešil Francijo Ministra Caillauxa pozdravljajo kot rešitelja Francije. — Socijalisti ga svare in prete s strmoglavi jen jem kabineta, če ne bo popustil. PROSLAVA JUBILEJA V ITALIJI Italija je proslavila petindvajseto obletnico vlade svojega kralja. — Kraljevi par je sprejel diplo-matični zbor. — Velike slovesnosti. — Popolnoma neutemeljene so govorice, da nameravata Mussolini in D' Anunzio odstaviti kralja ter proglasiti republiko. Bogat indijski mogotec umrl V Parizu je umrl na posledicah operacije ma-haradža iz Gvaliorja. Njegovo truplo je bilo upepeljeno. PARIZ, Francija, 7. junija. — Truplo maharafdiže iz Gvaliorja, mogočnega in bogatega indijskega princa, ki je nenadno umrl predvčerajšnjem, je bilo včeraj vpepel.j-eno. Bilo je nemogoče ugoditi željam družine, da se pokoplje prinea s kompliciranimi verskimi obredi Br amino v. Ti obredii doiočajo, da se sežgr truplo po celi s.sriji maziljenj in PARIZ. Francija, 7. junija. — Včeraj <2 j ultra j je bil mogoče ku-Y»iti na pariški borzi več kot 21 frankov za en ameriški dolar, za angleški funt je bilo mogoče dobiti sto in tri franke. Ker je frank tekom cel«iga tedna neprestano •pešal, je bilo opazit i precejšnje vznemirjenje, ki pa je bilo nekoliko omiljeno vsiled domneve, da bo finančni minister Caillaux na 11 ali ni način rr£il položaj. Caiillaux sain je prepričan, da je zmožen itoriiti to in to je povedalo javno zaupljivsot. Obljubil je. da bo obrazložil svoje načrte glede finančnega i/zčiščenja pred finančnim komitejem poslanske zbornice, kd se bo sestail v torek. Socijalistieni voditelji so ga včeraj prereštftavali celi dve uri. ker ni hotel sprcj*lti njih načrta glede desetodstotnega davka na kapital. Izjavili so, da so pripravljeni Mrmoiglavi-ti celo ministrstvo radi Caullauxa. če ne bo hotel popustili ter se udat: njih zahtevam. Tem načrtom pa stoji Caillaux nasproti kot. kaik finančni puritanec. Prepričam je, da spoznava francoski narod resnost svojega finančnega položaja in da bo deloval soglasno, da reši samega sebe. Zavrnil je socijalistični na "-rt ter tudi odklonil uporabo stitih milijonov dolarjev, katere je ponudila t-vrdka Morgan & Co., da se. podpre frank in sicer z izjavo, da ne pada vrednost franka vsled špekulacije, temveč vsled normalnega nakupovanja inozemskega de narja. Ker sp ni še nobenemu izza vojne posrečilo prisiliti Francoze, da napolnijo svojo zakladnico z novimi davki in fiskailnimi prispevki, je delo, katerega se mora lotiti, v res»uei vredno samozavesti, katero kaže. Sedaj je ura Cail-flauxa. Vspričo padanja franka je tdino le on hladen in brezbrižen. To j^ bitka živcev r na eni strani med njim in konservativci, ki se obotavljalo dovoliti poslancem, da glasujejo za nove davke, raiz-ven če bi bili prepričani, da se* bo s tem rešilo finančni poiložaj — in na drutri strani med njim in socijalisti, ki se na uličen način boje padanja franka in ki so sklenili i«- Sc^acht je rekel: ' - Edina nevarnost, ki preti bl ,bll° to le Pat°m Pawesovemu načrtu, je politika ^kiipa vehkega kosa pokopališča Ta nemarnost je sedaj naravnoist čiščenj na grmadi, katero prižgo svečeniki. Ker se je ugotovilo, da vesti svoje načrte glede davka na pred nami. Desetkrat bolj smo obubožani kot pa domneva zunanji svet. .Se vedho imamo proizvajalno silo, voijme delavce in izkušnje, a vse to ne koristi ni« vs pričo političnega priitiska. — Zavezniškka politika je naravnost nemogoča. Čakali smo pet mesecev fpredno izvedeli, da kapital. Čeprav izgleda navidez, da ob-sitaja nevarnost, da bo Caillaux (tpešiiil pod velikim bremenom, jih je še vedno diosti, ki verujejo va.nj in v njegovo zmožnost, da spravi Francijo iz finančnih zadreg. RIM, Italija, 7. junija. — Srebrni vladni jubilej italijanskega kralja se je pričel včeraj, čeprav bodo glavne slovesnosti šele danes, ko se bo vršil velik slavnostni sprevod, v katerem bodo zastopani vsi sloji, od najbogatejših do najbolj revnih. V Rim so dospeli vsi člani kraljeve družine; Tekom včerajšnjega popoldne sta sprejela kralj in kraljica v Kvirinalu diplomatične zastopnike, ki so jima izrekli svoje čestitke. Danes zjutraj ob sedmih se je vršila vojaška parada. Ob enajstih je bil sprejet kabinet z Mussolini-jem na čelu. Pozneje bodo sprejeti zastopniki o-beh zbornic, ki bodo predložili vdanostne izjave. S tem pa ne bo še konc selovesnosti. Tekom tedna bo pogostil kralj 200.000 svojih vernih podanikov. V nedeljo so bila okrašena z zastavami vsa mesta, trgi in vasi v Italiji, in zvečer se bodo vršile parade. Ženeva, Švica, 7. junija. — Predvsem mirno se lahko zanika govorice, da nameravata ministrski predsednik Mussolini in znani kričač Gabriele d' Anunzio ustanoviti v Italiji republiko z Gabriele D* Anunziom kot prvim predsednikom. Kljub temu pa petindvajsetletne obletnice vlade kralja Viktorja Emanuela ne proslavljajo sredi take politične jasnosti, kot bi jo rade pokazale svetu uda-nostne izjave senata, veteranov in celo opozicijskih članov parlamenta. Veliko število Italijanov se je naveličalo čakati trenutka, ko bo zavzel kralj stališče proti orgij i zatiralnih ukazov sedanje vlade ter proti enako za-tiralnim predlogam, katere so vsiljene parlamentu. Sedanji italijanski kralj je podpisal še vsako izjavo, katero mu je predložila katerakoli vlada, a domneva se, da je napočil trenutek, ko bo moral odločno reči: — Ne! — Podanike kralja spravlja v veliko zadrego dejstvo, da se tako krotko pod-rejuje vse modredbam Mussolinija. Vzrok temu je eman, kaji znano je, da si ni diktator nikdar pridobil simpatij monarha. Kralj pa spada v ono veliko število Italijanov, ki so po pravici ali krivici prepričani, da bi padcu fašizma takoj sledila anarhija, v kateri bi se proti-monar-h^stični elementi združili, da postavijo republiko na mesto kraljestva. iii še to z velikimi težkočami, je družina prinea odnehala. Angleško poslaništvo je hotelo zadostiti žctjain družine zamrlega, a načrt je bil opuščen, ko je postalo jasno, da so se vsi tozadevni napori iizjailovili. Maharadža je bil operiran dne Velika VTOČina V P&rizU 12. maja. Večje število ri. Naši žrvci so skrajno napeti im zavezniška politika jih laihko raztrgal. * Te izjave moramo smatrati za trezen izraz mnenja, ne pa za izbruh ogorčerija. Industrijalca, poseiwio pa Krup-pi, označujejo poslanico kot fran-o osko-angilešk i poskus, da se zaduši nemško tekmovanje. Vojaški izvedenci vidijo v poslanici uničenje njih celega načrta, da se ohrani Reichswehr kot jedro uspešne armade/ — tako uspešno kot je le mogoča TBprioo omejitev. General indijskih odlič-njakoa' je nosilo krsto na visokem odru v krematorij. Ma.haradiža iz Gvaliorja je dosegel staroslt 49 let. Prestol svoje neizmerno bogate -indijske province je zasedel leta 18S6. Bil je velik športnik ter je prišel pogosto v Anglijo na obisk. V svoji deželi je ustanovil izvrsten železniški in namakalni sistem in je tudi drugače izboljšal razmere. PARIZ, Francija:, 7. junija. — Tukaj je strahovita močima. Dosedaj so umrle t.ni oseibe. Vremenski opazovalec pravi, da bo vročina trajala se najmanj p^t dni. I>ane- jo kaizal toplomer v senci devertdeset stopinj. Policijski šef je odredil, da ljudje lahko prenočujejo po parkih in na bregu r«.-: ke Seine. von Seeckt pa smatra poslanico kot osebno žaljenje. Ker n* bila vlada pozvana, naj odgovori tekom določenega časa, sti bo vzela dosti časa, predno bo odgovorila. Himen. Včera j se je porodil Mr. Joseph Lupsha, tiskar v tiskarni "Glas Naroda" z gospodično Poldko Lovšin iz Ribnice. Bilo srečno! DENARNA IZPLAČILA Y JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. so naJ« oan« Bleda*« i JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $17.80 .2000 Din. — $35.40 5000 Din. — $88.00 rti nakastUh, M snaftajo nanj kot M trn tM itejn II wrtiT » poštnin« In droge rtnšk». ■■ITOIIJ■ m sadnjfrpatte In bptafeje Tdttnl M«nl ITALIJA IN ZASEDENO OZEKLJZV 200 lir .......... $ 9.20 500 lir..........$22.00 300 lir .......... $13.50 1000 lir........$43.00 Prt nantilfh, U lifhji murni kMSNUr ~r—mu jiiHil pm 1B amtov an poštnino in drngo stroška. BnapošOJn nm mdnje pošto In IsplateJ« IJMIJimH kfUtmi teU t Trata. En poMljotro, ki presegajo PETTISOČ DINAKJRV ali pn DVATIBOfl USl dovoljujemo po mogočnosti le poseben popust. tacrjoB tai Lina mšiJ m ihha, Mnja m nftnl ta napc^ FOftlLJATVE1 PO^RZO^TOM^IKIČU IZVRfiUJHMO ff NAJKRAJŠEM ČASU TEB BAČUNAMO EA BTBOŠKE $L« Mow T« FRANK 8AKSEB STATE BANK Mtm Torti, N. T. GLAS , NARODA, 8. , JUtf. 1925. p GLAS NARODA .(SLOVBNB DAUiT) iE3 Owned and PMbked by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Ji Corporation) Frank Bakaer, president Louis Benedik, treasurer Place of bruineaa of the corporation and addresses of above officers: 82 Oortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA" "Voice of .the People" _Issued %very Day Except Sundays and Holidays. Za celo leta velja list ta Ameriko Za Veto Tori ta četo Teto _ k7.00 in Kanado Za pol leta « Za četrt deta ______ $6.00 ___$$.00 ________ tlJiO Za pOi leta $3.50 Za niozenutva ta celo leto — $7.00 Za pol leta —^m..^.^...,.,, $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Qlae Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj t« praznikov. Dopfan brez podpisa in osebnosti se ne priobčuje^*;. Denar naj se blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tadi prejšnje bivališče naznani, da hitreje i najdemo-naslovnika. "G LAS NAROD A", 82 Cofctlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. REGULIRANJE KORPORAClJ mas "'pravice Sreči bfe&le.' slfofo misliti samostojno ti je zafrranje-no. in to v ti a j k ulturn ejsi in naj- hogatejši debeli na svetu. V deželi, ki je šla preko delavešpv in njih žuljev, »preko suženjstva do današnjega foogaisfcva. ki vedno bolj in bolj prehalja v rofce par kapitalistov. Tncaurtkšeffi in preganjanje delavstva je na dnevnem redu, fašizem se šrri 1aH svet imenuje raj! Da. lepa je Amerika in -vsalk Ameirikaneo je lab ko ponosen na .svojo domovino, toda tirana :in pijavke človeške krvi ji ne delajo east i. Od največjega me^ta sveta « tisoč in tisoč tovarnami, pa do rudarskih stanovanj a* West Virgimji, še Siri inžunkšen in preganjanje pro le i ar i j a,t a, da je vsaika. sodba pre mila zanj, in to v letu 1925! Kapital je organiziran v t rust in ki Ixwlo boljši braniki tiranov, voditelja naroda pa z zadovoljstvom gledajri, kako se teptajo pravice delavstva, kaiko se ga vklepa v sužnost in duševno mori. Tn to tisti oditdlji, 'katerim je delavec izročil svojo poslednjo pravico, namreč to, da je postavil tirane, ki boo se pričeli pred približno -t.no generacijo 'pojavijim na po-zoriiču oni jnomstrozni izrastki kapitalističnega sistema, so bili naši politiki prav tako presenečeni in v zadregah ikot je Wililam -Jennings liryan VBprieo fosilnih ostankov enega njegovih oddaljenih prednikov. Sklenili so uničiti to posasit. Ker pa se jim to ni posr« - pričakoval dobrot od wo jih i-zvo čilo, so sklenili regulirati jo. iz najboljših -duhov poznejše dobe je prišla zvezna trgovska komisija, ki naj bi vodila, regulirala, kontrolirala, svarila in krotila te velike organizacije. Danes pa nt. morejo ti regulatorji regulirati niti same sebe in razkol v komisiji nam razkriva pav zelo zanimivih tajnosti. Večina komisarjem se aavizeina za tajnost pri reguliranju naših vladajočih oligarhij in manjšine komisarjev zahteva javnost. S tem. da je imenoval nekega Humphrev-a za člana te komisije, je potisnil predsednik Coolidge tehtnico navzdol na stran on ill. ki se zavzemajo za tajnost. To je manjšino povsem naravno razkačilo in pričela je protestirati. Zadevo, ki je involvirana pri tem pojasnimo taikole: — Gospoda s spretnimi prsti se pomeša meti poslušalstvo ter sc polasti vseh dragocenosti, ki jih more dobiti v roke. Večina nasprotuje javnosti, ko se obrne njeno pozornost na take slučaje ter se zadovolji enostavno s tem, da iz>ili od tatov obljubo, da ne bodo tega nikdar več storili. Manjšino pa zahteva javnost, kadar kršijo kor-poracije postave ter trdi, da niso kršilci v noljeni večji meri upravičeni do tajnosti kot žepni tatovi. To je treba uveljaviti Kar .pa delajo korporacije, delajo tudi posamezniki. — Cas bo spravil na dan. — se glasi star pregovor in vsa znamenja kažejo, da je pričel eas že sedaj j (pripovedovati. Pripovedoval J»aui je skrajno zanimive stvari glede gospodov, iki so se mučili za blagor domovine za en dolar na leto in sedaj nam pripoveduje ma jhno povtNt o voditelju te gospoda. Charley Se^wafcu. Bratec Schwab je vodilni duh Bethlehem jeklarske (korporacije, ki je napravila tekom vojne velikanske dobi eke. Zvezna vlada j>a trdi sedaj, da so bile metode btithlehemske 'korporacije pri tem delanju dobičkov vse preje kot čiste ter skuša s«daj doljLti ««1 kor-poraeije nazaj eneajst milijonov dolarjev ali še več. Stric Sam trdi, da je Oharlev Schwab oi> času, ko je bid generalni ravna teti j Tnitid States Shipping korporacije ter ob istem ča-t>u tudi kontrolujnča osebnost Bethlehem 8teji koži iai Lstotako ne iz-»premeni kapitalist svojega značaja. On se vtika v vsafko stvar, če tiči v njej kaj za njega neoziraje se na koristi ali škodo drugih. To se je izkazalo ž • neštetokrat in na prav posebno klasičen način tekom zadnje vojne, ki je bila baje vojevana za prostost narodov in de/mOkracijo, dejanski pa za ovekovečenje sedanjega krivičnega ftkonomsknga sistema, ki nudi izvoljeni majijšini vse kar V poželi, veliki v*eiai poeilivnih, derjansJcih .proizvajalcem pa nita •kosa vsadanjega 'kruha. Usoda delavca Brooklyn, N. Y. j čaka jo v upanju. . . — Drugi lisar , "Relatives of victims surge^pa plse: — T>evetinpetdeo svojijh agentih ob \saki' priliki. Vsako novo jutro, ki nam ga obsije zlato solnee, nam prinese več izkušenj, obilo trpljenja in še več presenečenj in razočaranj, toda delavsitvo vstaja, mišice delavskih rok se napenjajo in delavstvo zre zaupno v l>odočnost. ki prv pada njem«. Dan sodbe nalpolei. čeprav ne v obliki, ki jo napoveduje sveto pismo. Nisem boljševik ali radlknlec, a sem delavec in čutim z žrtvami. Pritiskajo jim pečate izobčencev, kažejo jih kot škodljivce današnjega družabnega reda, in to zato. ker se. delavstvo bojuje za svoje pravice, za pravice ljudi, da ne bodo več stro-j: priviligirane svoj at i. Ali je par priviiligirancev več, kot •splosen d ob rob it :1 el a vst v a ? Poglejmo malo v Evropo. — Tam se vrše manevri vsepovsod, kako zasužnjiti delavstvo. In najhujše je zlo. da zaslepljeno delavstvo samo sodeluj v v bitki zoper sebe Par "voditeljev" in nekronanih kraljev vihti bič nad ubogo paro in mklepa v verisrc-liedolžne kanete in delavce. Na vešalita trpinčijo trupla ter jih streljajo kot zajce. V «voji samo-ljubnosti darujejo samogoJtnikl nedolžne kmete in izčrpane delavce. in a žrtvenižku v prid svojih zmag. Vsak dan nam prinese več izkušenj. Dela ve spoznava, da je prisiljen biti vroč boj za >voj obstanek. On spoznava, da mu samo močna 'organizacija jamči zmago. On nadalje ve, da je v slogi moč, da se mora strniti v bojno vrsto, ker drugače mu preti pogin. Kakor perišče peska v vetru, ki ga raznese na vse strani, 16 je neorganizirano delavstvo v viharju kapitalizma. Poglejmo ndkoliko dobrote današnjega reda. Vzemimo Italijo. Tam se gode zatiranja in svinjarije kar zaporedoma. Ne, v kapitalističnih listih ne beremo. Tam je kvečjemu med vrstami citati kako hinavsko poročilo. In zakaj ? Zato, ker je diktator Mnssolini naj pokor n e j š i suženj kapitala in najpodlejša iiadajica socijalizma ter najkrutejši teptalec človeških pravic. On je zvesta opora kapitala in za>to "kapitalisti zadovoljno molče ter si manejjo roke, dočim izdajalski pustolovec uganja svoji; svinjarije nad zatiranim ljudstvom. l£i Bolgarija. . . Bolgarija je ena sama masa trpljenja, masa trpečih kmetov in delavcev, stokajoča pod 'bremenom davkov in trepetajoča pred večnimi ek- munfstlčna. ^aFo, "k'r se hoče iz-nebiti krvotsesov, pustolovcev in lenuhov, zalo je komunistična.! — Francija je neprestano zaposlena s podjarmljevanjeni svojega bliž-, njega. O njej vsi lepo molče, ker je prizadet kapital. O Rusiji že vrabci na strehah čivkajo najgr-še reči. kar jih je naučilo kapitalistično časopisje. Fa zakaj Zato, ker se vse brez izjeme somari v kapitalističnem loncu. Krinke, ofbdolževanje. preganjanje. natolcevanje, vojske in umori, vse to je na dnevnem redn. Rudar, katerega življenje visi na niti dan ravili. da ''hipnotizira najpametne.ise može takratnima časa." Cela vas pogorela. V vasi Parkewu pri B"tizovu na Pruskem je izbruhnil požar, ki jr# upepelil vse hiše. Ko je začelo goreti, so bili skoraj \-s»i vaščani nn polju in so zapaizi.1 i požar, ko je bilo že prepozno. Zato se ni moglo dosti rešiti. Nad 20 hiš je popolnoma zgorelo, 'z njimi pa tudi gospodarska poslopja. Veldka je škoda na živini, poljedelskih strojih, krmi in živilih. Ugotovljeno je, da je vas nekdo zažgal, ker je istočasno začelo go ret i na več mestih. Novi izvrsevalni odbor sovjetske Unije. Novi izvrševalo i odibor sov jet >ke 1'nije, Iki tvori splošno držav no zastopstvo, obstoja iz 581 čla nov. Trookij je bil zopet issvoljen, Radok ne več. Narodini odbor, k? predstavlja za5ftop«ltvo dežel, ste je 131 člasnov. V Kremlu se je izvrševal m oo in Zurjirpa kot predsedinik komi sije iza državne načrta. Zopet so bili izvoljeni tudi vsi ostali dosedanji ljudski komisarji, med njimi Čičerin za komisarja za anna nje zadeve, Frunce za vojno, Džer džinskij aa narodno gospodarstvo in Krasm za trgovino. Trockij bo imenovan za 'komisarja za zunanjo trgovino m. bo .nadovneaitovaT Krasipa, ki obdrži obenem mest« * V New Yorku je strašna vročina. Ljudje ny vedo, kaj bi poičeli. kaj bi pili an kaj bi jedli, da bi jim_ bilo mo|?oče udobno preživeti te pasje dnove. - Ale.sto New York ima pa svojo zdraivstveno obJast. in oblast si\'oje-ga zdra\*s«tvenega komisarja dr. Monaghana. t C'o se pojavi ka«ka bolezen, je dolžnost rega kotmrsarja dati ljudem potr;(bna navodila, kako naj se bolezni izognejo. T:;i.:li glede vročine je dal cel kup koristnih nasvetov. Naj navedem samo nekatere; Ne delajte preveč in ne opravljajte težkih cfel. Ne gibajte se prehitro! Preživite ves dan na svežem zraku! -Tejte dobre jedi, pa ne pretežke ! Steakov vam ni potreba jesti, zato pa je j,t*.* čimveč perutnine! Ti nasveti so jako lepi. Samo lV>g ve, kaiko jih bodo ^*posteA'ali uelitvei. ki zadiižijo po petnajst dolarjev na teden. Takih je v Ne York.u na stoti-soče. * Napredek nemškega naroda je znan. Napredek v duševnem in in-dustrijalnem oziru. Najprej so se v Nemčiji pojavili glasniki socijalizma. Dosti jih je bilo — samo daleko-vidnti ljudje. Le par imen naj bo omenjenih : Marx. E.nge'ls. La-salle, Lieb-kuecht, Rebel, Singer itd. Vs"i ti so vzigajaili nemški prol tarijat. Ponesreči so ga pa talko \-zgo-jili, da ga zamore sedaj llimleTi-burg voditi in gospodariti ž njim. Dva poglavitna faktorja v kam panji za katolaški dnevnik sta brez dvoma urednik Jerič in njegov gavzda pater Koverta. Škoda, da se moža v vseh ozirih razlikujeta. Poglavitna razlika obstoji v tem, da Jerič ni nifcesar zmožen, pater Koverta je pa vsega -zmožen. RUp EMIGRANTI $ "f KAKŠEN BO ČLOVEK BO- SOVJETI DOCNOSTI? Ko so umorili na električnem sJtolu v Sing Sijrgu Joe Diamonds, je pisalo newyorsko časopisje -. Državni elektrik je odprl električni tok. Telo monilca se jc v^zbo-čilo. Pristopil je zdravnik ter mu poskicsal na srcu. Ves razburjen j? dal znamenje elefatričarjn, naj tok še enkrat odpre, 'kajti morilec še ni bri mrtev. V Zagrebu so meseca maja, ustrelili narednika Runvplja. Odstavek v tozadevnem poročilu s«-glasd : ' * I k Morilec je sklečal rtb kolu ter je imel zavezane oči. Neslišno se je približalo šest vojakov na razdaljo petih koraikov. Poročnik je dvignil sabljo. Zadonela je sa>lva. Telo morile« v^tdrgettlo. toda mrfev še ni bil. Treba je bilo oddati še eno salvo Dokler bomo. čitadL^takjfe ftoro- čila, bo civilizacija še daleč za luno. ' Ce raizne -državne obilasitd niso drugega zmožne,.bi morale že vsaj moriti znati, kajti to spada v njih ilelokrog. * Na ne\vyorški univerzi je vpisan n f ik i Ru«, ki podnevi opravlja zidarska ddla. -ponoči pa študira. ^ . Če bo šlo vse posreči, bo po štirih letih profesor. Tn ko bo profesor, )bo lahko živel z denarjem, karterega. je kot zidar zaslužil. * Učenjaki so dognali, da lahko živi stenica celo leto bre« hrane. V New' Yorlcu so rets take, ki že celo leto niso jedle. * Prava raalika med moškim in žensko je sledeča:. Žena lahko govori o kaki drugi -ženski kadaikoU se ji poljuibi. Mož pa sme ednude v spanju, govoriti -o kaki diiop iemkL . _'_ , ! Dokler je bila sovjetska vlada Rusiji na &iT)ki]i nogah, je ofi-cior/ni tisk kaj biidno zasledoval vse pojave v tisku emigrantov. To je bflo posebno tedaj, ko je še divjala meščanska vojna in so skušale evropske tlržave rešiti ruski problem pOKredstvoin d i rek trpe vojaške intervencije. Ko pa je Rusija po hrusta!] a Denikina. Kol-čaka. Wrnng^a in njihove |)omn-enike, .-o nastopili za emigracijo drugačni časi. Sovjetska Rnsiija je izseljence bolj in bolj prezirala in danes je stvar dogorela talko da-1 č. da skoraj jxupolnoma molči o njih. Zadnje monarliistične poteze Rusov v inozemstvu se zde sovje-tom gotovo sanešne, vsekakor pa dovolj neresne, da bi se ž njim ba-vil uradni ain p'oluradni tisk. Manifesti kuettov Cirila in -Nikolaja niso skoraj niti »Kljeknali a- sovjetski javnosti. Rusija, ki ima >vo-je središč^ v Moskvi, s<> iz paiiir-nega denarja velikega kneza Cirila norčuje, ker sr^-pomembnest 1. Kam vse-to meri. je jasno. Sovjetska Ru-ija >e emigrantov odrekla kakor kruta in neusmiljena mačeha z okamenr»-Tam se govori o razpadanju emi-.Slim srcem. Nase poslovanje, katero temelji na izvrstnih zvezah s prvovrstnimi zavodi v stari domovini in na mnogoletni skušnji, nam omogoči vse V našo stroko spadajoče zAhteVe naših rojakov popolhomA z&dovoljitL Pošiljatve v Dinarjih in Lirah preskrbujemo f>o jako zmernih cenah. Dčf&Vske pošiljatve izvršujemo v Ju-ioslavijl ža'4^ pristojbino od poslanega ihekka, za zneske do $25, računamo $1 ; v Italiji za 3% pristojbino, za zneske do $25.t)0 računamo 75č. Za naše čeke plačljive v dolarjih na fteki znaša pristojbina 2% od vsakega žheška. Preskrbujemo v hranilnicah v stari do-moVini naložen denar in izplačujemo protivrednost v Dolarjih. Dalje tudi prevza-mtemo tam shranjene Dolarje ter jih tukaj izplačamo koristnikom. Preskrbujemo in uredimo vse po-trebtto za pfdtovanje v staro' domovino in ia ftdVrfctek iri dajeftib vsa tozadevna navodila brezplačno. FKANK sakser ŠTATB BANS 8Ž Stred.1 : TVr. pogleda na okna velike hiše in krene dalje proti tovarni. Možak je na videz zal. . . Vsi t^ razgovori so Ani Akimovni nenadoma vr^iudili hrepenenje po možu, silno hrepenenje, otož-nost in prav gotovo bi žrtvovala pol življenja in vse imetje, ko bi le vedela, da živi v prvem nadstropju človek, ki jo silno ljlibi in hrepeni po njej. Misel te bližine, očarujoče, a- neizrazne, ji je razburjala dušo. Čustvo zdravja in mladosti se ji je laskalo in ji prišepetavalo, da prava poezija življenja še ni prišla, da je Še pred njo. Vse je verjela in naslonivši se na stol, — pri tem so se ji razpustili lasje — se je začela smejati, a za njo ostali, ko so jo gledali. — Tn v obedniei dolgo 111 u-tihnilo to nenadno smejanje. Javili so. da je prišla prenočevat Žuželica. To je bila romarica Paša ali Spiridovna, mala, suha ženska, pri petdesetih letih, v črni obleki z belim robčkom, srepo-gleda, OStronosa in šiljdste brade. Oči je imela lokave in potuhnjene In je gledala po ljudeh, kakor bi jih hotela z očmi prebosti. Ustne so ji bile tesno stisnjene. Radi njene zlobnosti in sovražnost i so jo trgovc^ imenovali Žuželico. Ko je stopila v obednieo, se je okreniFa. ne da bi koga pogledala, k podobam in zapela v altu: — Tvoje rojstvo, — nato je pela : — Devica dane«, — končno. — Krist se rodi. . . nakar se je obrnila in ošinila' s pogledom vse navzoče. — Vesele praznike! — jim je voščila in poljubila Ano Akimov-no na ramo. — Komaj, komaj sem se prebila do vas, dobrotnica moja ! — olj ubila je na ramo tudi teto. — Že ^jntraj sem se odpravila k vam, a po poti sem počivala pri dobrih ljudeh. — Ostani, ostani, Spiridovna! — so govorili in nisem niti opazila, kako se je zmračilo. Ker ni marala mesa, so jo pogostili s kavijarjem in lososom. — Jedla je in se izpod čela ozirala po sobi. Pri tem je izpila tri ča-šiee vodke. Ko se je najedla, je zahvalila boga in se do tal poklonila Ani Akimovni. Kaker je bilo to lani In predlanskim, so jeli igrati "kralja" in vsa služinčad, kolikor je je bilo v spodnjih in zgornjih prostorih,, se je zbrala pri vratih, da bi videla igro. Ani Akimovni se je zdelo, da ji je med ženskami in mužiki parkrat švignil mimo oči tudi Mi-šenjka s svojim prizanesljivim pogledoy. rva je bila za kralja ŽužeHea in Ana Akimovna, ki je bila vojak in ki je morala plačati, nato je postala kralj teta, Ana A-kimovna kmet, kar je vzbujalo vsesplošno veselost, a Agatjuška, ki se je povzdignila na princa, je zardela od radosti. Na nasprotnem koncu mize je igrala druga skupina, in siqer obe Maši, Barbaruška in šivilja Marta Petrovna, ki so jo zbudili nalašč za igro in ki se je držala zaspano in čemerno. Med -igranjem so govorili o moških in kako težko se e .dandanes omožiti s dobrim • človekom, dalje tudi, kaj je biti bolje, devica ali vdova. « — Krasna, zdrava in čvrsta deva si, — je dejala Žuželica Ani Akimovni. — Jaz ne razumem, komu se hraniš! — Kaj naj storim, če me nihče ne vzame? Hajduk, ki je prekošil Čarugo. V kratkem se bo začela obravnava proti zveri v človeški podobi, ki ima na vesti veČ grehov kot jih je itriel Caruga. Prfedno je pobegnil s svojimi tovariši iz ječe, je usmrtil dva stražnika. Ce ni imela žrtev pri sebi nobenega denarja, jo je neusmiljeno pretepel. - Pred valjevskim sodiščem je" pri čela nedavno razprava proti Dra-goljubu Bojoviru, enemu najnevarnejših razbojnikov v Jugoslaviji. Izvršil je v letih 1923. in 1924. nič manj kakor 96 težkih zločinov, med njimi 80 razbojništev. več u-morov in ubojev, nasilstev, tatvin itd. Zloglasni Jovo C'aruga je bil napram njemu nedolžno jagnje. Bojovič je odšel spomladi leta 1923. med hajduke. Malo poprej je bil radi več razbojništev obsojen na 15 let težke ječe, a se mu je posrečilo pobegniti iz sodnih zaporov. Čez nekaj mesecev je bil vnovič aretiran in zaprt skupno z razbojniki Bajo Omerovičem, Ivanom Maksimovičem in Lastimirom Lu-čičem. Dolgo časa so razmišljali kako bi pobegnili iz zapora in končno napravili načrt. V no<"-i od 19. na 20. novembra 1. »1923. so inscenirali hud prepir, da bi na ta način privabili jetničarja, žandarmerijskega narednika Ži-vojina Rakiča. Ta je v resnici takoj prihitel in odprl vrata celice, hoteč razbojnike razdvojiti in pomiriti. Siromak ni vedel, da so lopovi prepir samo fingirali. fcRaz-bojniki so ga takoj zgrabili in pobegnili v celico, kjer so ga zadavili. njegovo truplo pa vrgli skozi o-kno v neko sobo, ki je služila za delavnico. Bojovič, ki ni bil vko-van, je nato vsem svojim tovarišem snel okove iz rok in nog. Dva, ki sta naredniku Rakiču že poprej vzela puško in bajonet, sta se postavila nato pred vhodna vrata v poslopje in čakala na Rakičevega namestnika Radivoja Tabakoviča, ki je imel pravkar priti iz mesta v službo. Oim je Tabakovič prišel, sta ga zgrabila, odvedla na hodnik ter zaklala. Bojovič je nato oblekel Rakičevo obleko. Omerovič njegov plašč. nakar sta skočila čez zid na dvorišče in prišla na cesto. Da bi odvrnila od sebe pozornost, sta gnala enega izmed tovarišev ulde-njenega pred seboj^sama pa sta i-mela na rami puško z nasajenim bajonetom. Od tega dne so se v valjevskem, rudniškem in užičkem okraju zločini vrstili dan za dnevom. Bojovič je imel s svojimi tovariši pri vsaki akciji uspeh. Bil je pri tem skrajno predrzen, brutalen in neusmiljen človek. Bili so slučaji, ko pri svojih žrtvah ni našel niti dinarja v žepu. Razjarjen, jih je zato najprej do krvavega pretepel nato pa odvedel s seboj v šume in jih prisilil, da so mu izdali imena bogatejših ljudi, katere bi se izplačalo oropati. Pred aretacijo je izvršil Bojovič v užičkem srezu, v vasi Bioski, ene svojih največjih zločinov. Pozno zvečer je vdrl, obo rožen od nog do glave, s svojimi pajdaši v tamkajšnjo gostilno, zvezal vse goste in jih potem oro- pal. Pri komur je našel premalo plena,, tega je ubil. Bojovič je za razpravo odklonil zagovornika, češ da ga tako nikdo ne more rešiti kazni, ki ga čaka. zagovarjati pa se zna tako sam. Razprava je določena za več dni in je zanimanje v Valjevu izredno veliko. DVANAJSTLETNI MOŽ POGLAVJE 0 SREČI (Konec prihodnjič.) Odprava vojnega stanja na c Špamkem. Vojno stanje^e "bilo s posebnim kraljev A un odlokom preklicano. Trajate-* jer flfcoro pofcfu-go leto. Miinistrakii predsednik Pritmo de $U*«ira *>o prihodnje dni spremljal kraljevsko dvojico .v Barce- Menda ni na svetu človeškega bitja, ki bi si ne želelo biti srečno. "Instinkt življenske sreče in notranji nagon po sreči je nam dala že narava sama, ko je nas poklicala na svet. Cilj je samo eden, pač pa je mnogo najrazličnejših potov, po katerih hodijo ljudje za srečo. Že stari Seneca. Oaligulov in Xe-ronov sovrstnik pravi v svojih sa-mogovorih o blaženem življenju De vita lieatfi) : 4'Kdo, dragi brat Gallio. si ne želi srečno živeti.' Ali manjka nam spoznanja, kako priti do sreče. Nič ni težjega, nego postati deležen te prave sreče." Ta stari rimski milijarder, opo-zicionalni žurnalist, pesnik in filozof sodi o sreči zato tako strogo, ker si vsak človek svojo srečo drugače predstavlja. Če najde kdo srečo v ljubezni, jo išče poteni kje drugje, v bogastvu, v zdravju, slavi itd. Danes hrepenimo po oddaljeni sreči, jutri zopet nasprotno Sreča se menja časovno in krajevno. Ko se je začela zapadna kultura, je bil ideal človeške sreče nekaj posvetnega, gospodarskega, gmotnega. Pozneje se je ta problem spremenil v nekaj idealnejše-ga. Danes pa ne rešuje več vprašanje sreče narodni gospodar, temveč filozof. Tudi najradikalnejši ]>rogrami socijalnega življenja i-majo svoje korenine v filozofiji. Celo najbolj zagrizeni marksist ve. da to vprašanje ne more biti rešeno z bogastvom, nego z razvojem in napredkom človeškega inte-lekta, z vzgojo in izobrazbo, torej s pomočjo filozofije. Danes prizna vajo vsi trezni ljudje, da se da človeška sreča doseči z vzgojo človeškega duha in telesa. Glede tega bi se filozofi še domenili. Ali pota, ki naj jih človek hodi. so še vedno zelo problematična, še vedno individualno razdeljena. Ena vodi na desno, druga na levo, tretja si izbere zlato sredino. Kdo more biti nezmotljivi vodnik in popolnoma zanesljiva avtoriteta Zdi se, da nihče in da se bo pojem človeške sreče še vedno spreminjal po ljudeh, času, njihovih potrebah in zahtevah. In tako lahko čez 5000 let zopet ponovimo Senecove besede: "Saj niti ne veš, brat Gallio, kako težko je biti deležen prave sreče!'' Pred leti se je preselil s kmetov v Ivopenliagen lastnik hotela Viktor Sindal. ki je imel v življenju povsod smolo. Hotel je moral prodati, v mestu t ml i ni imel sreče in "ko je pred dvemi leti čital v novi-iiah o ustanovitvi družbe, ki naj bi ustanovila dan>ko naselbino v Xicarague, se je Sindal z drugimi nesrečneži izselil v divje kraje tro-pične Amerike. Družba ga je poslala naprej, da se seznani z ondot-nimi razmerami. Ker je bilo potovanje drago in si je moral mož izposoditi nekaj denarja, je pustil svojo rodbino v Kopenliagenu ter odpotoval z najstarejšim sinčkom. 10-letnim Carifom. Po prihodu v Ameriko si je kupil Sindal skromno posestvo ter se je z vso vnemo lotil poljedelstva. Izseljenci so se naselili v okolici ter se tolažili z nado na lepšo bodočnost. Se pred prvo žetvijo so divjaki napadli in opustošili dansko naselbino. Nekega učitelja, ki se je naselil blizu Sindalovih. so divjaki umorili, njegovo gospodinjo pa zversko mučili. Ker je izseljence povsod preganjala nesreča, so zapustili dotični kraj ter se preselili nekateri v mesto Blufields, drugi pa v Managua. Večina kolonistov je poginila v tragičnem poti nebju, ostanke ponesrečene akcije so pa danske oblasti prepeljale v domovino. Sindal se ni hotel vrniti s svojo nesrečo, nego si je kupil novo posestvo v Coma del"< >ro. Pisal je svojcem redko in iz njegovih pisem je bilo razvidno, da trpi in da noče priznati novega brodoloma. Te dni je pa prejela njegova soproga iz Xicarague pismo, ki ga je pisal v februarju sinček Cariff. Deček piše materi: "Mila mamica, Robert in Kaji! Sporočam ti. da je tvoj dragi, mož podlegel mrzlici. Tvoj mož in naš oče je umrl 14. t. m. Dan je bil dolg. solnce je zahajalo in oče je šel za njim. Ko je bil oče mrtev, smo ga oblekli v najlepšo obleko in položili na oder, kjer so gorele štiri sveče, dokler ga niso odnesli. Ko je ležal mrtev, sem ga pokril z veliko dansko zastavo. Večkrat mi je dejal, če bi se kaj pripetilo, naj vse prodam.in odpotujem takoj domov in da ste lahko veseli, da niste prišli za nama v te kraje. Trajalo bo še dobre tri mesece, predno se ločim od mačehe tujine, ker nima tu nihče denarja. Vrnem se k vam sigurno in brez nevarnosti. Pozdrav od očetovega groba. Pri pogrebu je bilo vse v redu. Končam to pismo iti pišem kmalu zopet. Iskrene pozdrave, moja mila mamica! Vaš Cariff." Sindalova je hitela s pismom v zunanje ministrstvo in danski konzulat v Bluefieldsu je dobil brzojavni nalog, da takoj poišče dečka ter ga pošlie domov. Iz Bluefielsa do Cony de Oro je treba najmanj teden dni jahati na konju, tako da bo morala nesrečna mati še dolgo čakati, predno dobi razveseljivo vest, da so našli 12-Ietnega moža, ki j«* moral že v zgodnji mladosti temeljito spoznati, kako težka je l>orha z;i obstanek. Demisija patrojarha Konstantina. Iz t'arigrada izgnani i-kumeji->kii pa.trijju-h Konstantin je poslai te dni Sv. sinodu pasmo, v katerem naznanja svojo dt-misijo. da omotpoči izboljšanje odnošajev med Grško in Turčijo. SLUŽBO dolu Slovenka pri družini z enim fi ' n Ikdnn : plača pr> dogovoru. Ka-Jtero veseli, naj pride na naslov; j Jennie Mcgnac, 2769 SedgTvick Ave., Bronx, New York City. < 3x S.9.10 i Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 smo že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imsfci, naj ga takoj naroČi, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki še niso naročili koledarjev, naj s« požu-rijo, da ne bo prepozno. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St,. N. Y. O. Posebna ponudba našim ditateljem Prenovljeni pisalni gtroj "0LrvM" $20. B streHco ta slovenske č*- ket č, Š, i —« «O£00 t - — - - • — 'OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI. Pisati na pisalni stroj nI ntičaka umetnost, Tako] lal-te Vsak pili. Hitrost pisanja tobite i jrajd. ■LOVENIC PUBLISHING COMPAHT M 0*rtl*n4t StrcM *«w York, II. T. Prejeli smo veliko zaiM in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah. Po teb knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naroeflom, da katere ne i, predno dobimo vaše naročilo. Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi s tnonoy ordrora, v »ainkab ali gotbt T isvArovMCHi pismu n** f - - — r . - QUS NARODA, 82 CorM St., New York i , L-r ------- - ' ' fewfiftajtto pasiro ugfose t> novih knjigah. POUČNE KNJIGE: Naša zdravila . ...............................50 Najboljla slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani ................ .......6.00 Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, sknpaj 2226 strani ... i 7.00 Jugoslavija, 3. rveski, zemljepisni, Statistični in gospodarski pregled in — > Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podat, ki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3.2S POVESTI: * Fabijola ali cerkev v Katakombah.............45 Gadje gnjezdo, povest iz dni trplenja in nad. Trdo vezano .......... ................. .75 Hadži Mnrat, Tolstojeva povest, prevel Levstik. —. Kraljica mučenica, trdo vezano ................80 Kasaki, povest iz ruskega .......................70 IO plačamo poštnino. \ -'J. -}K>darico gradu in velikega posestva. To bi bilo krasno preminečenje! Torej .Joried je posedala eeile tedne v samoti, ipri tej sitni starki, da splete poročni vejnec gospodični Mao. Odstraniti jo sedaj? Pri tetm poskus« hi zadela na velik odpor, kajti teta je neizmerno ljubila to svetohlinsko bitje in ra-zventega — ali naj sama zopet jwwjme ta strašni posel bolniške jKistivižbe? Brrr! — Treiba je najti o usmrtil. Joried se je bala ime stvari bolj kot druge. Kaj naj stori? Le eno .sredstvo .je imela na razpolago, — potolažiti ga najpr-vo. Obrnila se je proti njemu z žalostnim pogledom. — Ali ne veš. Ivurt, da plemenita ženska rajše umre kot da bi se izpostavljala brutalnostmi svojega ljubimca? Pot-fteaš se za grofico ter jo ponižuješ s svojo ljubosumno*jo in nezaupanjem na stališče vlačuge. Kako trpko, — neizmerno me žališ! Videla je. kalko se je stresel, ikako sta se odprli njegovi krčevito stisnjeni roki in kako mu je šinila kri v lice. Postala je pogumnejša. S teatralično pozo junakinje je stopila p reden j, razprostrla svoji roki ter šeptltatla, polna vshičenja : — Uboj me, ubij me na mestu, Kurt! Ne bojim se smrti, a bojim se tega, da bi se moja ljubezen do tdbe izpremenila v _ zaničevanje. Smatrala sem te za plemenitega, vitežketga moža, ki nikdar ne kompromitira svoje dame, ki je nikdar he razžall v dno duše s svojo kmečko surovostjo. — Ali sem se zmotila? Oe mi ne mq-res vrjeti in zaupati, potem je boljše, da takoj končaš vse. Grofica de P-erpigneau se ne trase pred smrtjo! • Kurt Krašovec ni odgovoril ter se obrnil na Stran. Njegova odporna, divje vzravnana postava je postala zlomljena. Napravil je, hitro kretnjo z roko in glas se mu je trese?. — Oprosti, oprosti Joried, tor pojdi . . . pojdi . . . baron že čaka nate . . . Tedaj mu je pohitela nasproti, s? ga oklenila ter mu zrla polna radosti v oči. — Tako te ljubim, ti ponosni, samozavestni mož, ki se ne boji nobenega tekmeca. — Tak si vred on mene! Tak moraš ostati,__da (bo stala tudi moja ljnlbezen. Poljubila ga je in on jo je za tremitelk strastno pritisnil k sebi. Paleča strast mu je zrla iz oči in licč je ikaaato boj, ki se jo vršil v njetgovi duši. Nato jo je hitro potisnil od sebe. — Prihajajo, — je rekel. \ Joried je »pohitela k mizi s (knjigami. — Tukaj izberite, gOspod Krašovec, kar vam ugaja, — je rekla Veselo in brez eadrage, kot da se ni med obema nikdar nič pripeti- f>, nakar je pok i mala hišni, ki je vstopila ter rekla^__ Na sliki vidite dve palači, ki se nahajata na zapadini 54. cesti. New Vork City. V prvi stanuje stari Rockefeller, v drugi pa njegov sin. Mate Marn: Mandat. (Pisarjeve sanje.) Pripravljena sem. Dajte mi bič. (Pride še.) I. V beli prestolici se je kar naenkrat pojavila epidemija. Poprej rod za rodom tako zdravi ljudje, moški krepkih pljuč in sposobni vsa'k -sprejem in še tako glasan ►diod, in ženske rdečih lie in primerne za. vsako posvetno in cerkveno parado, kakor rečeno: poprej zdravi ljudje so začeli bledeti, povešati glave in pokašljevati. zlasti pa pokašljevati in brkati. Neke vrste pl jučni katar bi morda to bil lahko, toda vsi drugi znaki so ka;zali in tudi vsi zdravniki so bili tega prepričanja, da to nikakor ne more (biti samo pljučni katar, temveč da je to bogvedi kakšna komplikacija. No, pa na koncu koncev bi to še ne bilo picnic tako hudeiga, če je kdo bled in če »a par klobukov in rutov povesi in nagme, pa če kdo kašlja, ali fisodno je bilo to, da je vs&kdo. ki je obolel za to boleznijo, začel pljuvati in je moral pljuvati res nekoliko bolj nego je sicer prej ^ahtevala narava. Jako kočljiva zadeva je bila to, ker ni ostala bolezen le pri enem slučaj«, nego «r je čudovito hitro širitla in že zavzemala dimenzije. Sprva so ljudje že iz navade ali vsaj radi dostojnosti pljuvali v pljuvalnike. Seveda so vse javne in zasebne korpo-raeije pohitele, da si v čim večjem 'številu nabavijo teaga prepo-trebnega pohištva: trgovci z železni no iri oni s porcelanom so imenitno prodali vse svoje nove, stare in najstarejše zaloge in celo Ribničan je s svojo sTiho robo prišel na svoj račun. Oblastvom vseh kategorij in požrtvovalni prizadevnosti vseh d ruš t m* ni mogoče prav nič očitati, da ni bilo v olepšavo mesta in za pos-pešitev narodnega »Iravja ukrenjeno prav vse. kar so v danem slučaju le ukreniti mogle proti elementom slalbot-ne človeške moči. Ako se je epidemija kljub temu le širila in širila, je to samo dokaiz. da je božja šiba spet enkrat udarila po grešnikih. In grehov imamo pa vsi, moj Bog., kdo pa jih nima! Pljuvalnikov ni bilo več dosti, ivsi trgovci in obrtniki skupaj niso več zadoščali potrebam, m celo najdostojnejši ljudje so hočeš nočeš morali včasih pljuvati na tla. ker niso prišli pravočasno na vrsto. Toda dostojni in priletni ljudje in pa damski svet bi še ne bili prekoračili meja. Ali ne potrpežljiva mladina, ta, ta! Ta ni znala lepo čakati, temveč je med čakanjem razvijala svojo iznajdljivost : merila je na aljavo in na višino, potem pa tudi na določen cilj. In ni samo gol slučaj, ako j' fa ali oni gospod, ki je grajal to poeeftje. prinesel v svoj urad nr svojem fraku spomin za svoj opomin. Kaj čuda, če se je razvil iz tega eel sport in je pri neki tekmi klub Telebalist nad'krilil Akrofoa-Ion v razmerju 3 K). In čedalje bolj so se oglašali v-pijoči glasovi, da to ne gre več dalje in da ne sme iti več dalje in da f€ mora ustanoviti neko centralno zdravstveno društvo, družba, za-J druga ali ceh -— v slabih časih je vse dobro — in da naj ta korpora-cija skliče anketo in to nemudoma, ker da je ura enajsta ! Preteklo pa je več mesecev in Akrobalotn pa Telebalist sta prizadejala drug -drugemu več porazov in se je začelo ustanavljati že tretje — nepristransko — društvo na polju tozadevne balistike. Nazadnje se< je vzpričo naraščajoče nevarnosti vendar ustanovilo zdi*, društvo "Solnee" in je bila skli-eana amiketa vseh slojev brez rn like strank, ver. starosti in spo-lov. In je glavni govornik trikrat salamensko treščil s pestjo po govorniški tribuni in ozmerjal po vrsti vse sloje, stranke, vere, starosti in spolen Dejal je, da je samo nemarnost prizadetih kriva, da je bolezen tako napredovala! Naj se meščani — niti "Cenjeni!" jim ni rekel! — le udajo brezbrižnosti; nujna posledica te kaznjive zanikermosti da bo splošna zmeda. Fizične potreibe da bo nemirni in zlobni duh revolucije izrabil v de-magoŠke namene. Torišča raznih 'opravil, ki so do danes še lepo o-mejena s štirimi stenami in opremljena ? angleškimi školjkami, da bodo gotovi, elementi prenesli na javne ulice in trge in iz tega prav tako razvili športno gibanje. In dalje — govornik se je sila razvnel,vnikakor pa ne še izčrpal — da bo vse ono. ikar tvori nedotakljivo tajno izaikonskih zatišij, tudi razgaljeno v javnosti in kot pripravna forma damo na razpolago v športne namene! Ogorčf!nje in buren aplavz sta mešano spremljala govornikove besede, govornika samega so pj* dvignili na ramena in ga nosili po piestu. Anketa se je nadaljevala ves dan in vso noč. v društvo "Solnee' se je moral vpisati vsakdo — nekateri so se celo po dvakrat. zlatsi oni, kis o šnle zvečer prišli do sape! — in je dotbilo društvo sila stroge postave. Beli in rdeči plakati so oznanjali rlaljše tn krajše paragrafe in hude in hujšekaizni, v pridigali pa so se p red oče vale ljudem posmrtne posledice in tolmačili odpustki za 7 let in sedemi kvadragen. Kljub temu pa. da sta posvetna in duhovna oblast delali z roko v roki. j mesto bilo vseeno v nevarnosti, da zapade nadaljnim pogled icarr, epidemije. Naporov je bilo -premalo — ki pa zapreti bi morali celo ugledne osebnosti — odpustki pa vlelkli niso! Toda kjer je sila največja, tair je tudi božja pomoč najbližja. Ne-ki -skromen učenjak — njegovo 1 me. čakajte . . . eh . . . se Janez in bi se tudi sicer po-janejril!" Toda komaj da je to misel do konca domislil, se je dvignilo v njem s fanatično silo : "Nikdar, nikdar! Zad'njH misel tega bi bila : Marko, tebe ni treba. Marko izgini! — Ne, temu nasproti postavim jaz: Marko, črn ali bel, Manko bodi! Jaz gledam s svojimi očmi i.n sljitšam s svojimi ušesi kaj kdo drug vidi in s svojimi uhlji sliši —kaj mi mar!" In mu je še prišlo n." misel, da morda kdo drug oolje in vec vidi? Je že res. Toda moje to ni. Na-čičkan in načačkan sem s tujo robo že tadso, da se dušim. Vso ibom izmetal proč, izlušči lse iz vse tuje navlake — in Če Marka dozda.j ni bi>lo — ali pa ga je bilo le pol in še manj — pa Marko bo; Če jf kaj vreden, ne bo nobenemu mo-lohu izginil v vamp. če pa iz°ine mor moj Griži s svojim smrč-ga pa. škoda ni — n aisti način bi enako moralno lahko končal z vrvjo kakor Judež!" Skoro za križal je zadnje besedo in Griži je vstal od kosti in zalajal, kakor bi hotel reči; "Prav imaš, gospodar!" Marko je potrefpijal pasjega čr-nuha po vratu in si mrslil; "Vendar je dobro, da imam tega psa. Vsaj vem. kod mi je hodi-ii. da me epidemija ne zagrabi, kom noče, tam tudi zame ni!" Kar naenkrat postane ^pes ne-miren, upre oči v vrata, kihne nekajkrat in se iz gobeem ob tleh približa vratom in zalaja. Vrata se odi pro in v sobo stopi veličastno saima komisija zdravstvenega društva "Solnee." Griži je zarenčal in pokazal zobe, Manko ga je zapodil v kot, toda sam ni nič bolj vljudno spre j e^ gospodov. Kaj da jim pride na md-sel, da mu prinašajo kolero v hišo! Pa je naletel! So ga natanko vzeli v roke in mu pokazali, kaj je o-blast. Da uradnih- oseb ne sme žaili-ti in ali je že član "Solnea?" In kaj da je on sploh in kako se sploh imenuje in kaj da dela ta pes tukaj, oziroma kaj dela on? Peter se ni posdbno trudil, ~ da jim odgovori na vsa ta vprašanja, pa ga gospodje tudi čakali niso. temveč so takoj začeli s preiskavo. "Aha, vi ste pisar! Ali imate zdravilo od našega društva?" "Ne potrejbujem ničesar, sem popolnoma adrav!" "Kaj?" začudeno vpraša eden izme d gospodov. Toda odgovora ni čakal; kajti že ga pokliče njegov tovariš k mizi; "Gospodje, tole poglejte!" In je zagrafbil kup Markovih papirjev. "Zopet iiovo in bogato leglo bacilov!" Kretanje pamikov - Shipping News 9. Junija: Columbus, Cherbourg'. Bremen: Lapland, Cherbourg. Antwerp. 10. junija: Aquitania, Cherbourg; Arable, — Cherbourg, Hamburg. 11. junija: De Grasse, Havre; Albert BalUn. Boulogne. Hamburg. 13. junija: TLevlathaA, Cherbourg; Majestic, Cherbourg; Veendam, Rotterdam: Orbita, Cherbourg; Sierra Ventana, Bremen; Conte Rosso, Genoa. 1S. junija: Relinace, Cherbourg, Harabrug; —-Stuttgart, Cherbourg. Bremen; IVpub-Uc. Cherbourg, Bremen. 17. Junija: Berengaria. Cherbourg; Rocham beau. Havre. 18. junija: , Pittsburgh, Cherbourg, Antwerp. 20. junija: Olympic. Cherbourg; France. Havre; Orca, Cherbourg: America, Cher-. bourg. Bremen; Volendam, Rotterdam; Duilo, Genoa. 24. Junija: Mauretania, Cherbourg. 25. Junija: Belgeniand, Cherbourg, Antwerp: Deutschland, Boulogne, Hamburg; Bremen, Bremen. 27. Junija: Paris. Havre; Homeric, Cherbourg; New Amsterdam, Rotterdam; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen; Min-nekahda, Boulogne; Andania, Cherbourg, Hamburg; Conte Verde, Genoa 30. junija: Pres. Wilson, Trst; a tem parnl-kom po spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank. t. julija: Aquitania, Cherbourg; J,a Savole, Havre; Pres. Harding, Eremcn. 2. Julija: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg. 3. julija: Majestic, Cherbourg. 4. julija: Leviathan, Cherbourg. 6. Julija: De Grasse. Havre. 7. julija: Columbus. Cherbourg, Premen; Lap-lar.d, Cherbourg. 8. juiija: Bt-rengaria, Cherbourg; George Washington, Bremen. 9. jutija: Cleveland, Hamburg. 11. Julija: Olvinpie, Cherbourg; France. Havre; Rotterdam, Rotterdam; Orbita. 1 lamburg. 14. Julija: j. Reliance, Ilahibu-g. 16. julija: Rochambeau, Havre; Mauritania. Cherbourg: Reput»l.e_ Bremen; Sierra Ventana, Hamburg. 18. julija: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg. 21. Julija: Martha Washington, Trst; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 22. julija: America, Bremen. 23. Jutija: Belgeniand. Cherbourg; Albert Bal-lin, Hamburg. 25. Julija: Leviathan. Cherbourg: Majestic, Cherbourg; Orduna, Hamburg. 28. julija: Resolute. Hamburg; Bremen, Bremen. 29. julija: Aquitania. Cherbourg: l.a Havoie, Havre; Prrs. Roosevelt, Bremen. 30. julija: ZeeJarid, Cherbourg; Ohio, Jlam-burg. To je tr«il>a -unieiti!" In komisija jt« vse lepo poveza-! la. ^ j 4*Vi stf pisar", se ol>cne .prejŠ- S nji gospod k Marku, "mi itiiamo posla za vas. Zdravstveno društv/ "Solnee" vam nalaga in daje maiida*. da lmi ibocste pihali recepte." "Sestavljal, ste hoteli ref-i?*" vpraiša Ma«pko. "Xe. sestavljala jih ho komisija. vi jih iboste samo prepisavali. stokrat, d ves tokrat 4- drugega np znate." In komisija je dostojanstveno odšla. Pisar Manko " njegov pes sta h rez sledu lh Ln vso poizve- dovanje je ostalo 'bre« uspeha. Bivša avstrijska cesarica Žita težko zbolela. Iz Pariza se poroea. da je bivša avstrijska cesarica jZita težko fcbolela za vnetje.m trebušne mrene in pljučnico in da je njeino stanje tsmrto uevairno. Dlunajski kro^i. ki so v stikih z bivšo cesarsko rodbino. navajajo, da se vesti o poslabšanem stanju cesarice potrjujejo. Žita je začetkom aprila dobila angino, nakar so jo na odredbo zdravnikov prepeljali v sama-torij. Ko se je njeno zdravstveno stanje pred 'kratkim izboljšalo, se je povrnila v Lequietto. 1'e.z •nekaj dni pa je nastopilo poslabšanje in so se pojavile tudi kom--plikacije. Dunajski monarhiistič-ni krogi so radi teh vznemirljivih vesti zelo razburjeni. ROLE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE dobit« pri: NAVINŠEK-POTOKAR 911 Greere St- Concmaugh. Pa. i «£» iUt. Utlmlu ptmmm ral v Aaarki. PlSlTE PO NOVI CENIK. Prav vsakdo— kdor ka] life; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajd čudovit uspek —• MAT.T OGUUU v"Olaa H a r o d a 99 Pozor čitateljL Opozorite trgovce fm o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ate i njih postrežbo zadovoljni* da oglašujejo v listu "Glas raaroda". 8 tem boste vstregli vsem. m 'OUsRaroda9 Kako se potuie v stari kraj io nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati \ stari kraj. Je potrebno, da Je ni tarifno jnjuCen o potnih listin, pri ljagl in drugUi Btvareh. Pojasnila, ki tus jib samona dati vBled na^e dolgoletne lzknfinj« Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par- nike, ki Imajo kabine tudi ▼ IIL razreda. Glasom nove naselni&ke posta re ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, Eamarejo tudi nedržnvljanl dobiti dovoljenje ostati r domovin eno leto in ako potrebno tudi delj ; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni naselniškl komisar v Washington, D. C. ProSnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi \ New Yorku pred odpotovanjem, tei ■e pofflje prosilca v stari kraj gla som nanovejSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor Cell doblty sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej plže za pojasnila. Is Jugosla vije bo pripojenih t prihodnjm treh letih, od 1. julija 1924 napre vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa sam ore J dobiti sem Zene in otroke do 18. le ta brez, da bi bili gteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo i kvoto. StariSi in otroci od 18. d« 21. leta amerifikih državljanov p imajo prednost v kvoti. Plilte ■ pojasnila. Prodajamo vozne liste aa vse pre ge; tudi preko Trsta samorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St. New York K jo je JOHN M ATIČIČ1 Pr.-<1 dvema letoma je bil v North BraiMoek, Pa. in od tam se je preselil v Orbes'onia, potrfm nr vem kam. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Tony Kravanja, Box E, Adena, Ohio. (2x 6, 8) Še nekaj iztisov - Slovensko-Amerikan-ikega Koledarja za leto 1925 imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti. Stane 40 centov. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York ADVERTISE in QT.ah NAHODA