p. KRIZOSTOM:
Ko je bila Marija vzeta v nebo , . .
(Za 15. avgust.)
Ko je bila Marija vzeta v nebo, pustila je na zemlii svoje skrbno oko, pustila je svoje presladko Srce in svoje čudovito bogate rokš.
Ali naj Vam njeno srce razodenem in ljubezen materinsko do otrok?
Ali naj vam razodenem vso belo skrivnost njenih rok in siiajno luč njenih oči?
Morda ne veste, kje Mati vaša živi? —
Najde jo tisti, kdor jo išče.
Marijino srce je svetišče;
njene roke so oltar
in njene oči so božje luči žar.
Pojdi in položi v skodelico srebrno čistega srca deviški dar!
Mati ti bo dala svoj smehljaj
in ž njim vso srečo, ves detinski raj.
Ko je bila Marija vzeta v nebo, pustila je na zemlji svoje skrbno oko, pustila je svoje presladko Srce in svoje čudovito bogate roke.

^2

Generalni minister frančiškanskega reda: P. Bonaventura Marrani.
Generalni minister frančiškanskega reda blagoslavlja zavarovalni odsek III. reda „Pax et bon um44.
Segreteria generale dei Frati Minori.
Via Merulana, 124.
& Antonio.
Protocollo 15.
Roma (Q. 124) 25. Jnnii 1931.
R. P. Angelico Tominec O. F. M. Prov. Sloveniae Filio,
Carissime Pater,
Ljubljana.
Semper parati ad approbanda et laete collaudanda quae ad maiorem uei gloriam ac animarum salutem a Nostratibus suscipiuntur opera, Peramanter propterea et toto cordis affectu impertinuis Seraphicam "ostram Benedictionem illi charitatis officio quod Paternitas Tua in-Slrt}u.l cum Sodalibus Tertii Ordinis S. P. N. Francisci istic in Slouenia !'tistentibas instituisti, assečurationem scilicet in favorem eornm Soda-lum eiusdem Tertii Ordinis, qui ob senectutem vel adversam valetudi-nem secus inopiu premerentnr.
Augurantes, ut multi ad successum rei susceptae cum Christiana (Jenerositate auxilium suum. praebeant, Divinam precamur Bonitatem, ld tam huius operiš auctoribus quam ei faventibus largiter benedicat ac Copiose eos remuneretur pro actuoso eoum proximi amore.
Paternitatem Tuam tandem fraterne salutantes persistimus, Reverende Pater,
totus tuus in SS. Corde
Fr. Bonaventura Marrani O. F. M. r	Min. Glis.
Generalno tajništvo r?da manjših bratov.
^erulanska cesta. 124. kolegij sv. Antona.
•Štev. 15.
V Rimu, 25. junija 1931.
Č. O. Angeliku Tominec, O. F. M. članu Provincije Slovenije.
V Ljubljani.
Predragi oče,
Vedno pripravljeni, da odobrimo in z veseljem pohvalimo dela, ki 'le o večjo čast božjo in v zveličanje duš od naših sobratov zasnujejo. ZQt° z vso ljubeznijo in z vso prisrčnostjo podelimo naš serafinski bla-9oslov temu delu ljubezni, ki ga je tvoje očetovstvo zaeno s člani tretjega r^da našega svetega očeta Frančiška bivajočimi v Sloveniji zapocelo, amreč zavarovanje v prid onih članov istega tretjega reda, ki bi zavoljo 'tarosti ali slabotnega zdravja sicer trpeli pomanjkanje.
V prepričanju, da mnogi za razvoj započetega dela s krščansko ’ehkodušnostjo nudijo svojo pomoč, prosimo božjo Dobroto, da tako
započetnike tega dela. kakor one, ki ga pospešujejo, bogato blagoslovi in jim obilno poplača njih dejansko ljubezen do bližnjega.
Končno Tvoje očetovstvo bratsko pozdravljamo in ostajamo, častiti oče
ves Tvoj v najsvetejšem Srcu Fr. Bonaventura Marrani. O. F. M. generalni minister.
Prevod oskrbel P. Roman-
P. HILARIK FELDER - P. FRANČIŠEK:
Frančišek in Evharistija.
Frančišek in Kristus.
'■"'V op oln oni a je odgovarjalo Frančiškovemu viteškemu duhu, da j® ta evangelij še pozneje oznanjeval knezom. Kristus je pričujoč ■ v Evharistiji kot knez vseh knezov, gospodar vseh vojnih trum,' njegovo službo je poklican vsak plemeniti mož. Spodobi se, da je tud* kralj, in cesar njegov podanik in vazal. Fračišek je smatral samo od sebe razumljivo, da morajo vsi velikaši sveta gojiti prav posebno p°' božnost do najsv. zakramenta in jo morajo tudi v ljudstvu razširjat1-Napisal je zato tudi pismo na „Vodnike ljudstva," kjer piše: „Vsem vla; darjem in svetovalcem, sodnikom in oblastnikom, kjerkoli so na zemlj1 in vsem drugim, kateri bodo to pismo prejeli, pošilja brat Frančišek, va? mali in ničvredni hlapec svoj pozdrav v Gospodu Bogu in Vam žel1 mir . .. Prav lepo vas prosim, kakor morem, da v skrbeh tega sveta nikar ne pozabite Gospoda in ne odstopite od njegovih zapovedi, ker vsi, ki njega pozabijo in odstopijo od njegovih zapovedi, so prokleti 111 bodo od njega pozabljeni .., Zato vam svetujem, moji gospodje, pra' resno, da pustite vse skrbi in težave in sprejmete Telo in najsv. K1'! našega Gospoda Jezusa Kristusa v njegov sveti spomin prav pobožno. bi morah med vam zaupanim ljudstvom razširjati tako češčenje Gosp0; dovo, da bi vsak večer po klicarju ali na drug način naznanili, da naj ljudstvo vsemogočnemu Gospodu izkazuje hvalo in čast...“
Zopet ista plastično živa misel o osrednjem pomenu .Evharistija „Verovati v Kristusa Boga in njemu služiti je isto kot verovati v Evba' haristijo in njo častiti. Evharistični Bog-človek naj nadvladuje vse naš° življenje, zasebno in javno; okrog evharističnega Kralja naj se zbiraj0 knezi in narodi. Naj pride k nam vsem in nad vsemi naj vlada evba' ristično kraljestvo Gospodovo. Največja naloga mogotcev in podanik0' tega sveta je, to kraljestvo priznavati, v prvi vrsti pa je to naloga du' hovnikov.
Videli smo s kakim svetim spoštovanjem in pobožnostjo je častil Frančišek duhovnike z ozirom na njihovo eharistično posvetitev 10 oblastjo. Badi istega vzroka pa je tudi duhovnike opominjeval, °aJ vredno živijo njim zaupani Evharistiji, naj jo pobožno sprejmejo 111 naj z vsemi sredstvi širijo njeno češčenje pri ljudstvu. Brat Leon, njeg°' stalni spremljevalec pripoveduje o njegovem prvem potovanju s prl' pridigami. Prikazal se je z metlo v roki v najrazličnejših krajih Asiza-pometal je najprej cerkve ter je potem ljudstvo opominjeval z ognj0" vitimi besedami k pokori. „Po pridigi je vsakikrat zbral duhovnike tistega kraja v zaprtem prostoru, kjer ga svetni ljudje niso slišali. G0'. voril jim je o gorečnosti za zveličanje duš ter jim še posebej vtisnil, naJ
cerkve, altijrje in vse, kar spada k svetim skrivnostim, čisto ohranijo.“ In še mu ni bilo zadosti. Obrnil se je še pismeno na duhovnike celega ?'eta. Tam, beremo: „Mi duhovniki vsi, hočemo paziti na veliki greh (n nevednost, v kateri se nekateri nahajo z ozirom na najsvetejše Telo ln Kri našega Gospoda Jezusa Kristusa, z ozirom na njegovo spoštovano 1,ne in pisane besede, po katerih se njegovo Telo posvečuje, kajti ne posujemo in ne vidimo na tem svetu nič telesnega razen njegovo Telo in |u'>, imena in besede, po katerih smo bili ustvarjeni in od smrti v življenje rešeni. Vsi tisti pa, ki najsvetejše skrivnosti delijo, posebej pa tlsti, ki jih nespodobno delijo, naj premislijo, kako malovredni so kelihi, telovniki in platna, na katerih se daruje Telo in Kri našega Gospoda. Mnogi ga hranijo na nespodobnih krajih, mnogi ga nosijo prav ne-jj1 a r n o po ulicah, ga sprejemajo nevredno in ga nepremišljeno pode-jujejo drugim. Mnogokrat so njegova sveta imena teptana z nogami, ^ajti duševni človek ne sprejema, kar je božjega Duha. Ali naj nas ne gane radi tega vsega pobožnost, ko se vendar naš dobri Gospod sam Polaga v naše roke in ko mi z njim gospodarimo ter ga vsaki dan polagamo na svoj jezik. Ali ne vemo, da bomo tudi mi nekoč padli v njegove roke?“
»Poboljšajmo se torej v teh stvareh. In kjerkoli bi bilo Telo gospoda Jezusa Krastusa shranjeno na nedostojnem kraju in zanemarijo, naj ga od tam odstranijo in shranijo na dostojnem kraju ter Zaklenejo. Ravno tako naj njegove pisane besede in imena, kjerkoli bi Po našli na nespodobnih krajih, zbero in shranijo na spoštljivem pro-st°ru. Saj vemo, da smo k temu obvezani po postavi naše matere, naj-j^etejše Cerkve. In kdor tega ne bi storil, naj ve, da bo na sodnji dan po-agal račun pred Gospodom Jezusom Kristusom. Kdor bi pa tb pismo razmnožil, da bi ga spolnjevali, naj bo zagotovljen, da bo blagoslovljen od Gospoda Boga.“
Kar priporoča Frančišek svetnim ljudem in duhovnikom med Svetom, to tem resneje zapoveduje svojim sobratom. Vsem vernikom Ilai. svetijo s plamtečo ljubeznijo do najsvetejšega Zakramenta. Trije ovariši pričajo, da „jih je je neprestano opominjeval, naj pobožno sle-. 1° maši in naj z največjo pobožnostjo Telo Gospodovo molijo. Vodilo i? leta 1221 piše : „In naj skesano in po vredni spovedi sprejmejo le*o in Kri našega Gospoda z veliko ponižnostjo in spoštovanjem, v esti si, da govori Gospod: „Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima 'ečno življenje," in „To storite v moj spomin."
>. Na vesoljnem zboru reda je to posebej priporočal svojim sobratom. ,° nekoč proti koncu življenja ni mogel prisostvovati zboru, mu je na-Pisal eno čudovitih svojih pisem, kjer piše s svojo srčno krvjo:
, »Prosim vas vse, bratje, s poljubom vaših nog in vso možno lju-eznijo, da izkažete vso čast in spoštovanje, ki ste ga zmožni, najsve-^eJšemu Telesu in Krvi našega Gospoda Jezusa Kristusa, po katerem je Pttšla sprava med nebom in zemljo z Bogom, najvišjim." i. »Prosim tudi v Gospodu vse moje brate duhovnike, tiste namreč, r so že duhovniki Najvišjega ali pa še bodo ali pa želijo biti, da bodo, 0 gredo maševati, čisti in čisti v spoštovanju, s svetim in čistim name-j°m naj darujejo resnično daritev najsv. Telesa in Krvi našega Gospoda ®2Usa Kristusa, ne radi kateregakoli svetnega dobička, tudi ne radi strahu ljubezni do kakega človeka, kakor bi hoteli ljudem ugajati, ampak »Se stremljenje naj bo, kolikor je le po milosti Najvišjega mogoče, v °ga usmerjeno. Njemu, najvišjemu Gospodu samemu se trudite ugajati,
ker on sam takrat deluje po svojem dopadenju. Ker on sam govori: „To delajte v moj spomin!" In tako postane vsak, ki drugače dela, izdajalec Juda ter je kriv Telesa in Krvi Gospodove. Spomnite se, moji bratje duhovniki, kaj je pisano v postavi Mojzesovi, da so oni, ki so jo prestopili brez usmiljenja po postavi Gospoda umrli telesno smrt. „Koliko večjo in hujšo smrt zasluži tisti, ki je teptal Sina božjega z nogami in Kri Zaveze, po kateri je bil posvečen, smatral za nečisto ter je zasmehoval duha milosti. Kajti človek zasmehuje, omadežuje in oneča-ščuje Jagnje božje, če po besedah apostola ne loči Kruha Kristusa od navadnega kruha in dela ter tako nevredno je, ko hi vendar, četudi vreden, še vedno nevreden jedel. Ker prerok piše: „Proklet naj bo, kdor delo božje opravlja z goljufijo." In duhovnike, ki si tega k srcu ne vzamejo, v resnici proklinja, ko govori: „Vaše blagoslove bom jaz pro-klinjal."
»Poslušajte, moji bratje: Če je bi. Devica Marija tako visoko postavljena in sicer po pravici, ker je nosila zveličarja v svojem telesu, če je blaženi Krstnik zatrepetal in se ni upal dotekniti posvečene glave božje, če častimo grob, v katerem je nekaj časa ležal Kristus, kako svet, pravičen in vreden mora biti tisti, ki ne more več umreti, ampak večno živi in je slavljen, pri katerem pogledu angelji zavriskajo, ki se ga z rokami dotikamo, s srcem in listini sprejmemo in drugim damo, da ga sprejmejo!*
»Premislite svojo čast, -bratje duhovniki, in bodite sveti, ker je on sam svet. In ker vas je Bog radi te skrivnosti pred vsemi ljudmi počastil, ljubite, častite in spoštujte tudi vi njega bolj kot vsi drugi. Žalostno je in slabo, če ga imate tako blizu, pa se brigate za kaj drugega na svetu. Človek naj ves trepeta, naj se trese ves svet, nebesa se naj veselijo, če počiva Kristus, sin živega Boga na altarju v rokah duhovnika. O čudovita visokost in imenitna čast! 0 velika ponižnost! O ponižna veličina, da se gospod svetovja, Bog in božji Sin tako ponižuje, da se skriva nam v rešenje v neznatni podobi kruha. Glejte, bratje, božjo ponižnost in izlijte pred njim svoje srce. Tudi vi se ponižajte pod mogočno božjo roko, da vas o svojem času poviša. Ničesar si torej ne prihranite, da vas on popolnoma vzame v posest, ki se vam je popolnoma predal."
Iz teh besedi govori Janezov duh. Samo tisti, ki je enak apostolu ljubezni ter je počival ob srcu evharističnega Zveličarja, samo tisti, ki je pil ljubezen pri izviru, more tako govoriti o skrivnostni ljubezni.
Frančišek pa še s tem ni zadovoljen, da bi svojim sinovom priporočal najnežnejše češčenje altarnega zakramenta. Ne samo oni sami naj čez vse ljubijo evharistično pobožnost in naj jo proslavljajo, oni na] tem bolj iz vse svoje sile pospešujejo evharistično pobožnost tudi pri ostali duhovščini in ljudstvu. To zopet povdarja z globokim pismom, ki ga je poslal na redovne predstojnike in po njih na vse druge člane reda:
„Še bolj iskreno, kakor to morem povedati, vas prosim, da kjerkoli je možno in koristno, ponižno prosite duhovnike, da naj nad vse častijo najsv. Telo in Kri našega Gospoda Jezusa Kristusa in njegovo sveto ime ter pisane besčde, po katerih se njegovo Telo posvečuje. In kelihe, telovnike, cerkvene obleke in vse, kar služi pri daritvi naj visoko cenijo-In če bi bilo najsv. Telo kje preubožno shranjeno, naj ga po predpisih svete Cerkve shranijo na dragocenem prostoru ter zaklenejo in naj ga s spoštovanjem nosijo, drugim naj ga pa z veliko previdnostjo podelijo-Tudi pisana imena in besede Gospodove, kjerkoli bi jih našli na nedostojnem kraju, naj zberejo in na dostojen kraj spravijo."
d;
d
n
fc
ii
z
§
i
I
1
„In v vsaki pridigi opominjajte ljudstvo k pokori ter ga spomnite* se ne more nihče zveličati, ki ne sprejema najsv. Telo in Kri Gospodovo. In če.duhovnik Najsvetejše na alt ar ju daruje ali ga kamorkoli nese, ?aj vsi z upognjenim kolenom v Gospodu, živega in pravega Boga polastijo in mu izkažejo hvalo, čast in spoštovanje."	<
„In vi morate njegovo hvalo tako zelo vsem narodom oznanjevati *a pridigovati, da vsi ljudje ob vsakem času, ob vsaki uri kadar zvonovi donijo, na celem svetu hvalijo in zahvalijo vsemogočnega Boga.“
„In vsi moji bratje kustozi, ki dobijo to pismo in ga prepišejo ter §a pri sebi hranijo ali ga za brate, ki imajo pridigarsko službo in oblast *ez druge brate, razmnožijo in vse, kar je v pismu pisanega, do konca Pridigajo — vsi ti naj vedo, da' bodo imeli blagoslov božji in moj blagoslov. In to naj jim bo naročeno v pravi in zveličavni pokorščini! Amen."
Sveti ustanovitelj bi skoro gotovo po vesoljnem zboru to naročilo k°t zakon proglasil, ako ga ne bi od tega odvrnili nekateri provincijali ^ svojimi dvomi. „Kajti,“ tako pripoveduje brat Leo v „Speculum per-ectionis,“ svetnik je imel tako spoštovanje do Telesa Kristusovega, da je dotel v vodilo zapisati, naj imajo bratje v provincijah, v katerih bivajo, 'eliko skrb za to skrivnost. In naj duhovnike in ljudstvo opominjajo, ?ai hranijo njegovo telo na dostojnem kraju in če bi bilo kje zanemarijo, naj bratje sami vse poskrbijo. Hotel je tudi postaviti v vodilo predli, kjerkoli ih bratje našli imena in besede Gospodove, po katerih se posvečuje njegovo Telo, na nedostojnem kraju, naj jih zberejo in spo-s*rjivo shranijo, da tako častijo« Gospoda v njegovih besedah. In četudi lo ni prišlo v vodilo, ker se ministrom ni zdelo, da bi iz tega nastala spoved, je vendar Frančišek hotel zapisati v oporoki ter je to zabičal sv°.jim bratom tudi v drugih pismih.
Ni torej nobenega dvoma: Frančišek je hotel, da bi bili ?Jegovi bratje nosilci pravega e v h a r i s t i č n e g a m i s i -l°ha. To je bilo do tedaj nekaj nezaslišanega. V času, ko je bila Cerkev P°večini v strašno nevrednem stanju, ko so z Najsvetejšim počenjali pozovite lahkomiselnosti in je bilo duhovništvo ter ljudstvo zanemar-l?no, je klical serafinski mož svoje „brate od viteškega omizja" na evha-jstično križarsko vojsko. Hotel je sestaviti telesno.stražo našega Gospoda, oeze svetega Grala. ki bi pravemu, resničnemu in bistveno pričujočemu °°gu - Zveličarju v neposredni bližini služili in njegovo čast iz vse moči P°speševali.
Tako je mislil Frančišek in tako so ga razumeli njegovi učenci.
Klara iz Asiza, viteška božja hčerka svetnica, nosi kot znak posodo ' ‘Vjsvetejšim. Po besedah Tomaža Čelana je bila njena ljubezen do tarnega Zakramenta tako velika, da je „v težki bolezni ukazala da jo Rignejo ter jo podpro z blazinami. In v taki legi je izdelovala dra-\°.c.ene prte ter iz njih izdelala nad 50 telovnikov. Potem jih je zaklenila Zldane, dragocene burze in jih razposlala čez hribe in doline na razne erkve okoli Asiza. Če se pa je pripravljala k sprejemu Telesa Gospodoma, so jo vroče solze oblile, potem je stopila k mizi Gospodovi in se je ,!c nianj zgrozila pred v Zakramentu skritim, kakor pred Zveličarjem, 1 °bvladuje nebesa in zemljo."
Janez Parenti, naslednik sv. Frančiška, je že leta 1230 na vesolj-s>eiri zboru odredil: „Najsv. Zakrament naj bo vsepovsod shranjen v ^°noščenih ali srebrnih ciborijih ter zaprt v omaricah, ker ne v ne-
esih
ne na zemlji ni nič sličnega, kar bi zaslužilo toliko spoštovanje.*
Anton Padovanski je bil Taumaturg (čudoviti), Bertold iz Regensburga pridigar Najsvetejšega. Aleksander Haleški, Bonaventura in Dum Škot pa svetilnika frančiškanske vednosti ter so bili teologi najsv. Skrivnosti. Paš kal Bajlo nski je patron evhar. dela in društev, Jožef Plantanida iz Terma ustanovitelj 40 urne pobožnosti, frančiškanski red pa branilec in razširjevalec evharističnega praznika (Telovo) in njegove pobožnosti.
To je frančiškanska dediščina in pravi frančiškanski duh. Kakor je sigurno, da so Frančišek in njegovi poklicani k Kristusovemu viteštvu, tako sigurno so poklicani k češčenju in apostolatu Evharistije.
ANTON DE B AAL - P. EVSTAHIJ:
Šote ra!
Zgodovinska povest iz prvih časov krščanstva.
Četrto poglavje.
Nevestin nakit.
Kakor se je bil Ambrozij strastno vnel v ljubezni do Sotere, tako odločno se je ustavljal, ko mu je doma izjavil oče, češ da bo izvršil svojo grožnjo, da omehča deklico.
„In če se ne bi dala omehčati", je vzkliknil Ambrozij, „ali veš, kaj bo potem posledica? Hočeš li čisto ime naše rodovine oskruniti s krvavim madežem, ki ga nobene solze ne bi mogle oprati?"
„Ti si še premlad," je odvrnil senator, „da bi poznal ženska srca. Le-te se oprimejo kakršne koli pobožne domislice, dokler močna roka ne zgrabi sanjarke trdno za rame ter jo iztrga iz njene blodnje."
„V tisočerih slučajih utegneš prav imeti; pri kristjanih in zlasti še pri Soteri je račun napačen! Pomisli na Agnezo: ali pojde Sotera manj veselo v smrt?!"
„Ne primerjaj vendar obeh med seboj! Agneza je bila otrok, ki, p° nesrečnih svečenikih zaslepljen, ni vedel, kaj dela. Jaz hi je kot sodnik nikoli ne obsodil na smrt."
Kakorkoli je Ambrozij utegnil še dalje ugovarjati, njegov oče je bil v svojih nazorih, ko se jih je oprijel, vse preveč svojeglaven in trdovraten, ostal je pri mnenju, da bo Sotera vpričo natezalnice in smrti žrtvm vala svoje sanjarske misli stvarni resničnosti. Saj so se tudi sodniki, naj so še tako pogosto izkusili stanovitnost spričevavcev, pri vsakem novem slučaju vdali upanju, da bodo zlomili odpor; prav v tem je bil ne redko-krat razlog za strašne muke, ki so se jih posluževali, da bi mučence pripravili do tega, da bi darovali.
Mestni načelnik, v čigar rokah je bila najvišja silno natančni sodna oblast, je bil leta .‘104. H e r a k 1 i j R u f i n. Ker je bil Avrelij Sempronij od mladih nog njegov prijatelj, ni senator prav nič dvojik da mu bo le-ta pomagal na zaželjeni način doseči namero glede svojega sina. Bil pa je ne malo presenečen, ko ga je mestni prefekt* takoj spm četka njegovega razkladanja prekinil s pripomnjo, da pri njem že nekaj tednov leži ovadba, da je Sotera kristjana. Če pa je doslej odlašal, da bi tako hitro po usmrtitvi Agneze spet sodno postopal zoper imenitno mlade gospo, poslednji poganjek najplemenitejšega senatorskega rodu, bo pa* naposled moral izpolniti svojo dolžnost.
*) Latinsko : ..praefectu s", prefekt. „u r b i s“ = načelnik mesta Rima.
„Toda ona m ora opustiti to blodno misel11, je zaklical senator v zelo tesnobnem razburjenju, „in jaz sem prepričan, da bosta resna grožnja in, če treba, tudi kaka prva kazen spet privedli k zavesti pre-napeto deklico."
Kajpada prefekt, ki je bil pri obravnavah z mučenci tako pogosto Priča stanovitnosti kristjanov, ni imel tolikanj zaupanja. Zakonska zveza toed Ambrozijem in Sotero pa se mu je za obedve družini zdela tako častna in koristna, da je obljubil, napeti vse sile, da prijateljskim potom aavrne mladenko na druge misli.
„Gotovo, gotovo," je ponavljal Sempronij, „opusti svojo trmo!" dobro dete je prezgodaj zgubilo svojega očeta, in namesto da bi deklica Prejela dobro in pošteno vzgojo, je padla v roke versko prenapetim svečenikom. Toda če jo bomo trdno zgrabili, ji bodo že prešle te muhe. r>jen oče je bil kar se da trezen in razsoden mož, in ni možno, da bi mu ^i prav nič ne bila podobna. — „Pri Jupitru", je nadaljeval,,, saj ji le najboljše hočemo. So ljudje, katerim je treba vsiliti njih srečo, in prav n.'č ne dvojim, da bi se mi njen oče, moj bratranec in stari vojni tova-r)š, zahvalil, da uporabljam nekoliko sile." —
Bližala se je opoldanska ura naslednjega dne, ko se je neki višji s°dni uradnik, bivši pretor, pojavil na Soterini pristavi in želel govoriti s hišno gospodarico. Prefekt mu je bil priporočil kolikor možno veliko ?hzirnost napram imenitni gospe; Sempronij pa mu je bil obljubil nebo h1 zemljo, če se mu posreči, s samo grožnjo pripraviti jo do tega, da bi darovala bogovom.
»Dovoli mi, plemenita gospa," je govoril uradnik, ko so ga privedli Pred Sotero, „da ti zastavim vprašanje: „Ali ne smatraš tudi ti za pravo 'a potrebno, da vsak rimski državljan skazuje pokorščino državnim ponvam in odlokom božanskih cesarjev?"
. »Gotovo, dokler ne nasprotujejo božji postavi," je odvrnila So-Va> »toda vidim namero tvojega vprašanja in ti dam odgovor trdno in Skrito: kristjana sem."
. »Spomni se na odloke božanskih cesarjev in pomiri me z izjavo, a si pokorna postavam."
»Nikoli ne bom darovala bogovom, ki niso bogovi."
, , »Kdo hoče danes še verjeti," je odgovoril uradnik, »kar pripovedujejo bajke o prebivalcih Olimpa*) Jupiter in Apolon in Junona so aftio iz davnine prevzeta imena za bistveno le eno najvišje božanstvo, aterega vidni pojav so božanski cesarji. Tega genija**) božanstvenih operatorjev***) častiti, je dolžnost vsakega rimskega državljana, in ti, edinja tako starega in slavnega imena, se ne smeš odtegniti tej dolžnosti."
»Le eden Bog je“, je odvrnila Sotera, ki je ustvaril nebo in zemljo, stvaril cesarje kakor tudi črvička v prahu. To je Bog, ki ga molimo mi • ristjani. Njemu stavijo vaše postave nekega drugega boga nasproti, in Jdz bi morala svojega Boga, edino resničnega, zatajiti, ako bi hotela biti k°korna onim postavam."
, »Pomisli, kaj praviš. Čeprav bi mi bilo zelo neljubo, moram ven-izjF ?z.vršiti dana mi povelja in te dati zapreti, ako ostaneš pri svoji
^	*) O 1 i m p , lat. 01ympus, grško Olvmpo-s, gora na meji med Makedonijo in
^hjo, po poganskem mnenju bivališče bogov.
**) Genij, lat. ingenium = prirojena zmožnost, razum.
***) Imperator = cesar.
„Upam, da ostanem svoji izjavi zvesta tudi v najhujših mukah na natezalnici. Dovoli mi samo kratek odlog, in pripravljena sem iti za teboj pred sodni stol. Da pa moje služabništvo ne bo napravilo kake zmede, jim veli, naj se zberejo v peristiliju*) (na oddaljenem dvorišču palače); le z oskrbnikom bi rada še enkrat govorila.41
„Dam ti nekaj ur časa za premislek, da boš mirno prevdarjala, kar ti je v blagor. Tvoja izjava naj mi zadošča, da hočeš biti pokorna vsem državnim zakonom in ukrepom božanskih cesarjev.44
S temi besedami se je uradnik odstranil. Sotera pa je šla nazaj v svoje stanovanje ter si je namesto obleke žalovanja nadela dragoceno belo dalmatiko*, dolgo do peta segajoče oblačilo, čez katero sta se od pleč doli na obeh straneh spuščali dve škrlatni progi, znamenje senatorskih žena. Okoli glave si je ovila dolgo z zlato tkanino obrobljeno tančico, nato si je obesila krog vratu kot edino dragotinje srčasto bullo** na zlati verižici, in ko se je tako po nevestino okrasila, je vstopila v svetišče svoje hiše. Tukaj je pokleknila pred tabernakeljsko omarico, j° odprla in vzela venkaj zlati stolpiček, ki je hranil v sebi najsvetejši Zakrament.
„Moj božji Ženin,44 je govorila s sveto gorečnostjo in ob enem gk' dala na sveto hostijo, ki jo je držala v svojih rokah, „ti me kličeš, da bi očitno izpovedala svojo vero v tebe, in jaz grem za teboj kakor jagnje za glasom svojega pastirja. Toda pridi, moj nebeški gospod, pridi v moje srce, da v pekočem ognju preizkušnje meso ne postane slabo! Ako si h pri meni, potem se ne bojim nobene muke in nikake smrti. Ohrani svojo nevesto neomadeževano, naj bom tvoja v življenju, tvoja v smrti, tvoja na veke, na veke!44
Sklonjena v najglobljem spoštovanju je Sotera zaužila najsvetejši Zakrament, presveto Evharistijo, nebeško hrano, ki jo je storila nepremagljivo — svojega Boga in Gospoda, kateri je danes poslednjikrat prišel k njej pod zagrinjalom svoje skrivnosti, ki jo je skoraj hotel vzeti k sebi v odkriti lepoti nebeške slave. —
Mestni prefekt Heraklij Rufin je bil pričakoval odgovora, ki mu ga je od Sotere prinesel njegov uradnik; vendar pa ni izgubil vsega upanja-da utegne priti do svojega cilja, ako bi resno poskusil s svojo grožnjo Saj je tudi senator Sempronij, njen sorodnik, ki mora poznati značaj družine, izrekel svoje trdo prepričanje, da bo deklica spremenila svoje mišljenje. Morebiti bi že zadostovala ena noč v ječi, v kaki plesnivi zatohli Staniči z vso svojo divjo grozo in strahotnostjo.
Tej nameri primerno je dal Rufin svoja navodila propretorju.*** Kadar nastopi mrak, naj vzame seboj zaprto nosilnico in nekaj biričev ter se naj napoti na Soterino pristavo; še enkrat naj poskusi z vsemi sredstvi, da bi jo pregovoril, in ako bi ostala pri svojih mislih, naj jo da skrivaj odnesti v ječo. Sicer pa je bil Rufin le prestrog uradnik, da m brez prizanašanja ustregel državnim zakonom, v-slučaju, da mladenka ostane pri svoji trmi.
Ko se je proti večeru sodni uradnik spet prikazal pri Soteri, |e le-ta že stala ogrnjena v velik plašč, pripravljena, da pojde z njim.
*) Peristilij. lat. peristvlium, grško peristvlion = dvorišče, prostor obdan stebrenikov.
* Dalmatika. oblačilo podobno kakršno ima dijakon pri slovesni sv. maši-
** Bulla — zlata toka. nemško: „eine goldene I\apsel.“
*** Pretor, lat. praetor — načelnik, namestnik, upravitelj; propretor. lat. Pr0' praetor = bivši pretor.
Marijino kronanje. Pinturiccliio Bernardino (1454—1513).
Še enkrat je propretor poskusil z vsemi silami svoje spretnosti, da bi jo pregovoril, ko pa je videl, da nič ne opravi, je poklical biriče, ld so čakali ob vhodu na pristavo.
Da bi se izognila vsem britkim prizorom poslavljanja, je bila Sotera vsej svoji služinčadi naložila -opravila v oddaljenem delu palače; le njen prokurator* naj bi bil priča, ko jo bodo odpeljaii.
V hišnem atriju** jo je pričakoval priletni oskrbnik. Dočim se je vrgel pred noge svoji gospodarici ter poljubljal njeno roko, je vzkliknil s solzami v očeh: „Ali je tedaj, moja draga zapovednica, to tisto potovanje, o katerem si govorila včeraj? Ali sem jaz, stari mož moral še to doživeti! O, da bi pač mogel jaz, čigar življenje nima nobene vrednosti, zate umreti!"
Sotera je svojemu zvestemu služabniku dala s kratkimi besedami navodilo glede svojega pogreba.
„Kupi,“ mu je govorila, „skromno, priprosto marmornato rakev in jo daj še danes ali pa vsaj jutri prinesti k cemeteriju ob apijski cesti-Ondi pričakujejo moji sladki stariši svojo hčerko. Kako rada,“ je pristavila, „bi bila dala veliko počivališče zraven, kjer se obhajajo svete skrivnosti, okrasiti s slikarijami! Pa za sedaj naj ostane, kakor je! O saj ni daleč dan,“ je nadaljevala rosnega pogleda, „ko se iz temnih votlin dvigne zmagoslavno križ, ko priklije seme iz mračnega zemeljskega naročja v sijaj dnevne svetlobe!"
S temi besedami se je Sotera odtrgala od ihtečega starčka ter je zapustila pristavo v nosilnici, ki sta jo nosila dva sužnja, obdana od sodnih slug.
Treba je samo prebirati zapisnike o mučencih, da si ustvarimo pojem, koliko pomanjkanje in kakšne grozote je bilo treba prenašati v državnih ječah pri starih Rimljanih. Prefekt pa je bil dal izrečno povelje* naj odvedejo Sotero tja doli na kraj najstrašnejših prostorov, ki so ga ječarji imenovali Orkus*** ali podzemlje, ter naj jo ondi vklenejo v verige,-
Toda devica je bila le prepogosto že obiskala spoznavavce v ječah* in za to niso mogle biti strahote in muke tamkaj zanjo nič novega.18) In le ti spričevavci so bili ondi zaprti, potem ko so bili neredkokrat razmesarjeni od udarcev bičev, po natezavnici so imeli vse ude raztrgane in zmečkane, in da bi jim celo tukaj enomogočili vsako pregibanje, so jih beriči deli v klado, dneve in tedne so bili izročeni najstrašnejšem11
* Prokurator, lat. procurator = oskrbnik, ravnatelj.
** Atrij, lat. atrium = dvorana (središče družinskega življenja).
*** Orkus, lat orcus =•= podzemeljski svet, dežela mrtvecev, pa tudi „smrt-’
13 Eden najlepših listov v zgodovini krščanske karitas je to, kako so verniki-žene kakor možje, tekmovali med seboj, da so z denarjem in darovi pridobili dostop v ječe k spoznavavcem — Confessores — da bi jih okrepčali v njihovih bole" činah, da bi se utrjevali v veri ob njihovi stanovitnosti ter se priporočali njih priprošnji pri Bogu. Pred vsem se je odlikovala duhovščina, da bi ponesla ujetnikom najdragocenejše in najbolj zaželjeno okrepčilo, najsvetejši Zakrament. Komur pa ni bilo mogoče, da bi sam izkazal taka dela ljubezni, je dal svoj dar v cerkveno blagajnico — arca Ecclesiae — koje poglavitni namen je bilo med drugim podpiranje spoznavavcev (Confessores). V vlažnih ječah, polnih smradu od plesmobe in preperelosti, je bil zrak tako težak in nasičen, da bi se človek kar zadušil, zato so s* imovitejši kristjani od stražnikov radi odkupili dovoljenje, da so smeli ujetniki za en® ali drugo uro zapustiti svoj temni zapor, da bi se naužili svežega zraka in spo* videli dnevno svetlobo.
trpljenju. Tako in take jih je bila videla Sotera, občudovala jih je bila v njihovi junaški stanovitosti ter jim sveto zavidala krono večne slave, ki jih je itak- skoro čakala. Ne, ta noč v ječi ni mogla ukloniti njenega mišljenja, ni mogla pripraviti njenega srca, da bi odpadlo od svojega iioga in Zv.eličdrja. Ali ne zraste tudi vojščaku pogum, brž ko je vstopil v boj in stopi z oči v oči sovražniku nasproti?
Ko je naslednje jutro, po naročilu mestnega načelnika prišel pro-pretor v ječo, mu je Sotera še bolj radostno, nego včeraj izjavila, da bo srečna, ako ji bo dano umreti za svojega Gospoda Boga.
Pri prefektu je čakal v nad vse tesnobni napetosti na odgovor Sem-Pronij; gotovo, si je mislil, strahote in groza dolge noči v taki ječi, so jrrorale streti trmo slabotne mladenke. Kako bolestno je bil razočaran, ko je prinesel bivši pretor nasprotno sporočilo!
„Jaz za svojo osebo sem to takole napol pričakoval,“ je odgovoril Prefekt; »potemtakem bom moral zdaj poseči po ostrejših sredstvih, bled sodno ograjo, pri pogledu na mučila...“
„Pri vseh bogovih!“ je kriknil Sempronij, »zadeva je vendar skrivna; nastalo bi vsekakor strašno razburjejnje in pozornost v vsem dimu, ako boš tiral gospodično pred sodišče. Pomisli, da izhaja iz enega ^plemenitejših rodov ...“
»Jaz ne mislim na nič drugega kakor na svojo dolžnost,“ mu je odgovoril prefekt z mračnim pogledom. Sotera je kristjana, in ukazi bo-zanskih cesarjev se morajo ...“
»Če je tako, jo vsaj pusti še eno ali drugo noč nadalje v ječi, da Postane pametna in se premisli."
»Ali tako malo poznaš rimsko pravo? Zakon določa, da je treba zatoženea nemudoma zaslišati, in jaz bom pri tem toliko manj delal iz-]emo, ker upam le tako streti, česar ni mogla upogniti noč strahote in grozote."
Dobro uro pozneje so prepeljali Sotero iz ječe v baziliko Juliievo Pred sodni stol.
Ker je bilo treba obravnavati v zadevi na življenje in smrt, zato )e predsedoval mestni načelnik v lastni osebi.
p- GVIDO:
Bogočastje v družini.
Posvečuj Gospodov dan. i * * * v
»Glej, danes denem pred vaše oči blagoslov in prokletstvo" 1°- Mojz. 11, 26). Tako je govoril Bog svojemu ljudstvu v Stari Zavezi, p.kolikorkrat oznanjuje v Novi Zavezi jutranja zarja začetek nedelje, tolikorkrat stojimo pred odločitvijo, da volimo med blagoslovom in Prokletstvom, ki nam ga prinaša posvečevanje ali onečaščevanje nedelje 111 praznika.
i Ker se dandanes Gospodov dan na toliko načinov onečaščuje in
er poživlja Vodilo vse ude III. reda, naj sleherni dan posvetijo Bogu
® tem, da so po možnosti pri sv. maši, koliko bolj se bodo potrudili,
bodo v svojih družinah obhajali nedelje in praznike po božji volji in
v duhu sv. Cerkve. In po pravici! Saj žavisi od tega, kako preživimo n,e.del3e. blagoslov ali prokletstvo za naše zemeljsko in posmrtno življenje.
Nedelja je last Boga. Pravzaprav je njegov vsak dan. 'Sak trenutek našega življenja. V svoji dobroti pa nam'je dal šest dni
na razpolago za naša zemeljska dela, samo en e g a pa je pridržal samemu sebi. Kaj zahteva od nas, da storimo ta edini dan? Po svoji Cerkvi zahteva strogo samo pol nre, da smo namreč s pobožnostjo pri sv. maši> to se pravi, da se sv. maše tudi z dušo udeležimo. Saj vemo, da je sv. maša molitev, in sicer izmed vseh največja. Je daritvena molitev, ki jo je Kristus na križu dopolnil in jo vsak dan na oltarju obnavlja. Zato se moramo, preden gremo k sv. maši, notranje zbrati in obuditi dober namen. N. pr. „Dobrotni Bog, to sveto mašo darujem Tebi v čast, meni v blagoslov, dušam v vicah v tolažbo!" — „S to sv. mašo Te hočem, o Bog, prositi te posebne milosti... se ti'hočem zahvaliti za to posebno dobroto ...“Nobena pristopna molitev brez kesanja! Mašnik moli „Confiteor“ ali očitno spoved ter se v zavesti svoje krivde trka na prša. Z odkritosrčnim kesanjem moramo tudi mi priznati svoje grehe. Čigar vest je s smrtnim grehom obtežena, se mora svojega dušnega stanja prestrašiti in skleniti: „Sv. spoved bom opravil kakor hitro bo mogoče." Ni prav, ako je katoliški kristjan iz navade, pogostokrat pri sv. maši, pa mirno živi v smrtnem grehu.
Nobenega darovanja brez darovanja s a m e g a sebe. Ko mašnik pri darovanju odgrne kelih, moramo tudi mi odgrniti svoje srce. Dvigniti se moramo iz vsakdanjosti, odtrgati se od vsega, kar nas veže na zemljo in se popolnoma darovati Bogu. „Gospod, zgodi se tvoja volja, ne moja!" — „Vse v čast božjo!" — „Vse zate, presv. Srce Jezusovo!" Vse težave in nadloge, vse želje in skrbi, vse križe in vsa dela položimo z mašnikom vred na daritveni oltar.
Pri vsaki sv. maši moramo moliti za žive, posebej še za domače in bolnike. „Odkar zmolim za svoje pri vsaki sv. maši en Očenaš, — tako je dejala neka hišna mati — se je vse na bolje obrnilo." — Nobenega povzdigovanja brez notranje obnovitve. Pri povzdigovanju nam vera pove: „Tam na oltarju ni več kruh in ni več vino, zato tudi ti ne smeš ostati vedno isti stari človek." Od sv. maše se moramo vračati na svoje domove vedno boljši: bolj krotki, ponižni, potrpežljivi. ljubeznivi, pokorni, čisti, zadovoljni, požrtvovalni, Bogu zvesti, močni, da bomo gospodovali nad svojimi slabostmi. — Pri vsaki sv. maši moramo moliti za verne duše, ki čakajo na našo pomoč iu priprošnjo.
Nobenega svetega obhajila brez resničničnega ali vsaj duhovnega obhajila! Vzor je: vsak kristjan, ki je pri sv. maši, naj bi bil tudi pri sv. obhajilu, kakor je to bila navada pri prvih kristjanih. Kako daleč smo še od tega vzora! Zato naj vsak prejme vsaj duhovno obhajilo. Biti pri sv. maši in na sv. obhajilo sploh ne misliti, n' vredno kristjana. Duhovno obhajilo je hrepenenje po Jezusu, hrepenenje biti eno z njim. Skleni, da boš res in sicer kmalu pristopil k mizi Gospodovi, zakaj Jezus hoče biti naša hrana. — Zadnji blagoslo' s P r e j m i m o kleče, ah če to ni mogoče, vsaj z vsem notranjim spoštovanjem! Na koncu sv. maše čakajmo vsi na blagoslov, kakor so nekoč ljudje čakali božjega Zveličarja, dokler ni šel mimo in jih blagoslovil. Pripognimo koleno pri besedah zadnjega evangelija: „In Beseda je meso postala in med nami prebivala", da izkažemo s tem dolžno čast učlovečenemu Sinu večnega Boga in ga molimo. Od oltarja in cerkve se poslovimo s kratko, a pomenljivo molitvico, z zadnjimi besedami sv. maše' „Deo gratias!" Bogu hvala za vse,za to sv. mašo.
Očetje in matere, ako bi bili vi sami kot starši in voditelji svojih družin s tem duhom pri sv. maši in bi naučili svoje otroke in služabniker
da bi se na ta način udeleževali presv. daritve, ali ne slutite, kako velik božji blagoslov bi se nedeljo za nedeljo, praznik za praznikom razlival aa vaše družine?!
Cerkev hoče, da so verniki ob nedeljah in praznikih Pripridigi, kjer se razlaga beseda božja, da več molijo, da opravljajo dela krščanske ljubezni do bližnjega, da se udeležujejo popoldanske službe božje. Z žalostjo in skrbjo opazujemo, kako Se popoldanska služba božja dandanes povsod vedno bolj opušča. Cerkve, v prejšnjih časih tako polne, so sedaj pri krščanskem nauku skoraj prazne. Ni prav, da se tako godi; zakaj to opuščanje narodu ne bo prineslo sreče. Vprav zaradi tega so tretjeredne družine poklicane, da to napako in razvado odpravijo ter skrbe, da se bodo naše cerkve ob nedeljah in praznikih tudi popoldne zopet napolnile. — Ostali del Gospodovega dneva naj bo posvečen odpočitku, miru, poštenemu razvedrilu, nikdar pa ne onečaščevanju s hlapčevskimi deli in grehu. „Lastnina je sveta". To načelo velja v vsem omikanem svetu, je predpogoj socialnega reda. Toliko bolj je to načelo obvezno z ozirom na Boga. Kako kruto kršijo to načelo in posegajo v božjo lastnino vsi, ki opravljajo brez Predhodnega dovoljenja hlapčevska dela ob nedeljah in praznikih, ki kosijo, sušijo seno, zidajo, perejo, šivajo i. dr.
S povečevanjem nedelje si človek utrjuje svoje duševno življenje in svoje razmerje d o B o g a. Človek ni stroj, ni rastlina, ni žival. Obdarovan je z razumom in prosto voljo, in kot tak °dgovoren za vsako svoje dejanje. V sebi nosi nesmrtnega duha, ki bo aekoč večno blažen ali večno nesrečen, kakor bo že položil račun od svojega življenja. Za to svojo dušo mora skrbeti še posebej ob nedeljah 111 praznikih. Res je, človek se mora vedno, tudi ob delavnikih, varovati kakega greha. Toda to še ne zadostuje. Ob delavnikih je duša takorekoč ^kopana v zemeljsko delo in svetne skrbi. Je kakor cvetlica v temi, kamor ne prodre svetloba solnca. Še živi, toda ne more se prav razviti, db nedeljah se mora duša približati svojemu Odrešeniku; pri sv. maši io obseva solnce božje milosti, rosa njegovega nauka jo poživlja pri prižgi in krščanskem nauku. Ako ti je duša draga, posvečuj Gospodov ^an! „Kaj človeku pomaga, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?" (Mt 16, 26.)
Gospodovi dnevi naj bodo dnevi posvečenja za dušo in dnevi popka za telo. Ni prav, ako se dan počitka zlorablja s prenapetim špor-,0nb ki utrujeno telo še bolj utrudi. Ni prav, če se zlorablja dan posveta z grešnim uživanjem, ki onečasti svetost duše. Gospodov dan podane dan višjega posvečenja, ako prejmemo sv. zakramente. Ob ne-pjah in praznikih naj vlada sveto veselje po vaših družinah. Matere, °krasite mize s cvetlicami, pustite, naj vaši otroci pojejo in se igrajo, naj vaša srca in srca vaših dragih napolnjuje odkrita in neprisiljena radost! „Veselite se — nam kliče apostol (Fil. 4, 4.) — v Gospodu; zopet Pravim: Veselite se!“ Veselje v Gospodu je pravo solnce katoliškega J|ede]jskega praznovanja. Starši, nikdar ne pozabite naročila apostola arodov, ki pravi:	„H o č e m, da naj možje na vsakem
!’aju molijo, povzdigujoč čiste roke, brez srda in ,umnivosti; prav tako žene v dostojni obleki; naj ,e zaljšajo s sramežljivostjo in skromnostjo, ne s 0 d r a n i m i lasmi ali biseri ali drago obleko, m a r -eč z dobrimi deli, kar se ženam, ki hočejo biti bogaboječe, spodobi." (1 Tim 2, 8.—10.)
Drugi del povesti „Na potili brezdomca*1.
Nadaljevanje povesti „Na potih brezdomca."
fTVsti večer je bil Blaž srečen. Zavest, da je tako dobro premagal skušnjavo, ki se ga je lotila spričo tako ugodne ponudbe ravnate-■ ljeve in še, da je tovarišu pomagal do dobro plačanega mesta, ga je navdajala z zadovoljstvom.
Nekaj časa je doma bral, nato pa je odšel venkaj. Ni ga strpelo med štirimi stenami, moral je iti ven med ljudi. Toda kam?
Sprva je menil iti v kako pivarno v sredini mesta, na pol pota p9 se je okrenil, vstopil v bližnji tramvaj in se odpeljal proti frančiškan; skemu samostanu. Zaželel si je, da zopet govori s p. Evgenom karkoli že. O svoji bodočnosti morda ali o delu v tovarni, ki je njegovega pri' jatelja zanimalo.
Na porti je po kratkem premišljanju pozvonil in vratar, ki ga je bil spoznal, mu je brez vprašanja povedal, da je p. Evgen za nekaj dni odsoten. Blaž ni vedel na to nobenega odgovora, že je hotel iti, kar se obrne in zaprosi, če je mogoče govoriti s samostanskim mizarjem.
„Da, v sobi •je.**
»Ali bi lahko govoril z njim?**
„Malo pozno je, vendar bom vprašal. Nerad namreč govori še 5 kom po večerji. Star je in truden.“
Kmalu pride vratar po Blaža in ga vodi po glavnem hodniku-preko treh stopnic v nek stranski prehod. Tam je bila celica brata Rafa-ela, samostanskega mojstra mizarja. Blaž je spoštljivo pozdravil moža. ki je osivel redu, v nesebičnem delu za druge, ki drugega plačila ni iskal, razen onega od zgoraj.
»Veste tako zelo sem si zaželel tihote, da nisem več zdržal ne v mestu, ne na stanovanju in prišel sem, da se s patrom Evgenom ali z van" vsaj malo porazgovorim. Saj mi ne zamerite!“
„Zakaj?“ je počasi prišlo preko ustnic starega brata mojstra. Pfl tem je s trdo dlanjo potegnil po plošči lepo izdelane mize, vložene s tenkimi črtami ob robeh in vogalih.
„No, in kako vam gre v tvornici?**
»Zelo dobro!“ in Blaž je z ljubeznivim smehljajem pripovedov8* zgodbo z ravnateljem in kako je prepustil ponudeno mesto drugen"1 sodelavcu. Vendar je bilo čutiti iz njegovega pripovedovanja, ki je bil® preprosto in brez posebnega poudarka, da ni tukaj iz samohvale teg8 omenjal, temveč le zato, da objasni svoj položaj v tovarni.
Brat Rafael je brez besede primaknil stol bližje k mizi in nep<^ sredno vprašal z glasom in kretnjo moža, ki ni vajen mnogo govorit'1 „In kedaj pridete k nam?“
»Kmalu, zelo kmalu, upam! In veselim se, pa tudi skrbi me!“ »Prav, da vas skrbi! Zakaj najslabši so tisti, ki vidijo kred seboj vse rožnato, nobenih težav nočejo poznati in čez čas omagajo in se vrnej0 v svet."
»Ali je bilo vam težko, če smem vprašati?"
»Meni? Mar vas to zanima? Jaz sem že star, že preko šestdeset-' »Če mi morete povedati, hvaležen bi vam bil."
»Kako je to bilo! Tega je sedaj svojih osemindrideset let. Roje® sem bil na kmetih na severnem Bavarskem. Jaz sem bil doma edini, k' me zemlja ni veselila. Pač pa sem neprestano želel videti veliko svet9'
oditi kam daleč proč, doseči neka], kar morda komaj eden izmed tisoč doseže. V meni je to hrepeneje bilo tako zelo silno, da mi ni moč povedati. Ko sem imel štirinajst let, je mati z mnogimi prošnjami dosegla pri očetu, da me je dal v bližnje mesto učit mizarstva. To je bil moj prvi Pogled v svet. Videl sem tujo družino, okusil prvič v življenju tuj kruh, °pazil mnogo, kar me je resno in trdo vzgojenega odbijalo. Ker pa sem hotel na vsak način postati v svoji stroki dober delavec, sem hotel tudi kar od kraja pomagati pri mizarskemu delu. Pa me niso pustili. Obratno Pa so mi nalagali domača dela v kuhinji, bil sem celo pestunja najmanjšega otroka. Tako veste, je šlo nekaj tednov, ker pa ni bilo videti konca, sem neko noč lepo spravil svoje stvari skupaj in zgodaj v jutro sem se Napotil kar sam brez vsakega slovesa v glavno mesto. Sprva me nihče hotel vzeti, ker pa le nisem odnehal, me je vzel neki mojster na pokušnjo za štirinajst dni. Tedaj sem prvič občutil kaj zmore pridnost, četudi še neuk in skoro otrok sem s tako pozornostjo delal vse, da je bil Mojster zadovoljen in po štirinajstih dneh sem bil pravi vajenec. Ta leta So mi hitro minula, mojster je bil moder mož, ki je z nami mladimi fanti ^odro in premišljeno ravnal.
Ko me mojster nekoč vpraša, kam mislim iti po dokončanem nauku kot mlad pomočnik, nisem vedel povedati. Seveda me je še mikalo iti ^aleč v svet, videti tuje dežele, in doživeti.
Človek obrača, Bog obrne. Še isti dan, ko sem dobil pomočniško Spričevalo je prišel v našo delavnico že prileten mož, obraza, ki je ■človek nehote moral vanj gledati, globokih prijaznih oči, že malce siv, drugače pa krepak. Vprašal je mojstra če ima morda kakega res dobrega delavca odveč. Naš mojster je nato odšel z gostom v posebno sobo in ?° opoldne ju nismo videli več. Opoldne pri kosilu, ki je bilo ta dan gostu 111 meni na čast nekoliko boljše, me mojster nagovori, me sprva pohvali, ?ato pa pravi, če pa se hočeš naučiti poleg navadnega mizarskega dela ^aje tudi boljše in umetne stvari — tale mojster in rezbar te takoj 'zame. Jaz sem te že priporočil, sedaj pa je tvoja stvar, če se odločiš.
Kdo je bil bolj vesel kot jaz. V hipu sem pozabil tiste želje po svetu, sarno eno sem imel pred očmi: ta dobri, plemeniti, tako iskreni obraz. ^egel sem mu v roko in zmenila sva se, da grem še preje obiskat stariše ^nato v par dneh nastopim službo pri njem. To je bilo za moje življenje ^nločilno. Mojster me je popolnoma smatral kakor da sem član družine, ml je izredno pobožen, če me ni vse motilo celo tretjerednik, usmiljenega srca, noben siromak ni odšel prazen izpred njegovega praga, in desnično mojster v svoji stroki. Lahko rečem: umetnik. Vse to me je lako prevzelo, da so me pričele obhajati povsem druge misli. Zaželel 5,eni si miru in nekega cilja življenja, kjer bi bil obvarovan nevarnosti, ^kaj to sem čutil, da me utegne želja po življenju kakorkoli zavesti na P°ta, ki bi zame ne bila zdrava.
onega mesta, imen itak ne poznate, se je nahajal majhen samostan. Moj novi mojster je delal za njih cerkev neka-stvari in tako sem tudi jaz prišel večkrat v stik z njimi. Nehote mi je ugajalo njih življenje, četudi nisem vsega razumel. In na tihem sem sklenil, da povprašam, če me morda sprejmejo. Nekoč sem Se opogumil in izredno prijazen pater me lepo pouči kaj potrebujem za sprejem. Tudi to sem si oskrbel in dasi ni bilo brez težav, zakaj nekateri ?° mi močno odsvetovali. Jaz pa nisem odnehal. Moj gospodar je to slutil 111 tisti večer ko sem se poslovil od gospe in cele družine, mi bo 0stal za vedno v spominu. Tako preprosto mi je govoril v srce, da bi astni oče ne mogel lepše. Priporočal mi je zlasti preprosto skromnost
V bližini jrančiškanski !ere res lene
in pametno potrpežljivost. Naslednje jutro sem že hodil peš do sani®" stana, kjer je bil tedaj vrhovni predstojnik.
Prvi meseci so bili težki. Zares težki. Vse bi še šlo, ampak dotičm predstojnik menda sploh ni imel umevanja za obrtno delo. Le tu in tan> sem smel kako stvar popraviti, sicer pa so mi odkazali najpreprostejša dela v kuhinji, na vrtu, v kleti in kjerkoli. Da se ni tedaj dober pater zame zanimal in mi dajal poguma, bi ne vzdržal. Zakaj zdelo se mi je nespametno delati stvari, ki niso prav nič odgovarjale moji stroki in isto-časno videti, kako so potrebna nova okna, nova vrata, videti pod streho polomljene mize in stole in vse je brez haska preperevalo namesto, da bi se pametno popravilo.
Hvala Bogu, je to trajalo le nekaj mesecev, prišel je novi predstojnik, jaz sem dobil redovno obleko in moje sedanje ime in delo. 0® tistega časa sem bil neizmerno srečen. Tako lepo se je vrstilo delo i® molitev in kor in zopet delo. Predstojnik, blag mož, je imel umevanje za moje prizadevanje in za dobro delo in ni minil dan, da ne bi prišel v delavnico, povprašal to in ono, malo pohvalil ali kako stvar nasvetoval in nato zopet odšel.	j
Sedaj je dolga vrsta let za menoj. Nikoli nisem obžaloval, da sem si izbral redovno življenje. Ni bilo zmeraj lahko, celo zelo težko je bil® ob gotovih prilikah. Seveda se sedaj marsičemu le smejem..“
In res je ob zadnjih besedah spreletel dobrohotni starčevski obraz smehljaj, tako iskren in pomirjajoč, da je Blaža prevzelo ganotje in so mu solze prišle v oči.
Sam ni vedel kako, nehote se je sklonil in vzel trdo roko med svoj* dlani in zaprosil starega mojstra, ki mu je že prvič izkazal neko posebn* naklonjenost, naj zanj moli. Da bi njegova pot ne bila manj lepa kot njegova.
V tem hipu je zapel zvonec. In zvonilo je kaki dve minuti. Vprašaje je Blaž pogledal brata Bafaela, ta pa se je samo dvignil in mirno rekel; „Sedaj kliče zvonec k molku. Po vsem samostanu naj bi bila seda] tišina in mir. Zato se morava posloviti. Mogoče sem kaj več povedal kakor sem mislil, pa je mogoče vseeno dobro! In lahko noč.“
Nato so se pred Blažem odprla dvojna, trojna vrata in za njin1 komaj slišno zaprla. Sam je stal pred portalom samostana, in ko je visoko nad seboj videl zvezde v nemem blesku, mu je srce prekipelo hvaležnosti do velikega Boga, in najraje bi na glas zapel himno.
Toda seveda bi rekli, da je omoten. Nato se je polglasno nasmejal tej misli in rekel sam sebi: In trdili so mi, da Boga ni. .. In svoj čas je Blaž Vidoni to verjel. Bog je velik, mi smo majhni.
(Dalje prihodnjič).
P. ROMAN:
Sv. Antona pot k Ezzelinu da Romano. Pričevanje ljubosumnemu možu. Anton govori pred papežem Gregorjem IX.
Tpvri volitvi novega župana padovanskega so si dve stranki močno nasprotovali. In sicer so bili to Montecchi in tako imenovana gro-JL fovska stranka. Pri nekem spopadu je grofovska stranka podlegl3 in grof Bihard od sv. Bonifacija je prišel v roke nasprotnikom. Vodj3 le-teh je bil okrutni Ezzelino da Bomano imenovan „trinog.“ Sloveči risa®
Ruphon ga je naslikal na konju sedečega in nad njim samo napis: »Ezzelino il tirano.“ Bil je strah in groza svoje okolice, brezsrčen prav teko, kakor neizprosen in blazno pogumen. Prestolica je bila tisti čas ®esto Verona. Od tu je obdan od svojih zvestih Saracenov, nemoteno tehko napadal sosedna mesta ali pa tudi posamezne plemiške družine, da so posamezni nasprotniki brez sledu izginili, to je sloves o njegovi °krutnosti le še potrdilo in strah pred njim povečalo.
Padovanci so sklenili, da s pomočjo gospodov d’Este in grofov Cam-Posampiero napadejo Verono in osvobode grofa Riharda. Mogočno zidovje je Verono obvarovalo upada in Padovansci so brez uspeha morali oditi.
Sv. Anton v molitvi pred Materjo božjo, ki je sedež modrosti.
Naprosili so v tej stiski svetega Antona, da on sam s svojo molzno osebnostjo reši ujetega grofa in omili okrutnega Ezzelina. Pot ni da brez nevarnosti, zakaj znano je, da Ezzelino nikomur ni prizanašal, 116 preprostim, ne plemičem, ne duhovnikom. Seveda so o tem srečanju Kzzelinom nastale legende o čudoviti moči Antonove besede nad Ezze-ltlom, o njegovi spokornosti in hipni volji storjene krivice popraviti. . Besnica je, da tiran ni storil velikemu pridigarju nič žalega, če-Udi ga je v pričo njegovega dvora javno grajal in ukoril. Grof pa je še le Slednje leto bil rešen iz ječe.
V Ferrari pa se je zgodilo, da je Antonova ljudomilost pripomogla fifiadi plemiški rodbini do sreče in miru. Nek plemič, ki je imel še
mlado, zelo lepo ljubko ženo, je postajal od dne do dne bolj strastno ljubosumen. Cim bolj si je uboga gospa prizadevala, da odvrne od sebf vsak oblaček suma, tembolj je iskal mož vedno novih prilik, da jo muč' z očitki. Ko sta dobila še lepo, zalo dete, moževa ljubosumnost ni p®; znala več meja. Neprestano ji je očital, da otrok ni njegov in grozil j' je, da bo umoril njo in z njo vred nebogljeno dete.
Ko je žena čula o dobrohotnosti Antonovi mu je zaupno razodel* bridkost svojega zakona. Svetnik prepričan o njeni nedolžnosti, ji obet* svojo molitev in ji prigovarja naj ostane pogumna. Naslednji dan gi'e Anton po glavnem trgu in sreča gručo gospodov, ki ga ljubeznivo pfr zdravijo in ogovore. Ko so tako v živahnem razgovoru, nanese slučaj, d* pride mimo pestunja s sinčkom nesrečnega plemiča in za pestunjo ne daleč pa mlada gospa. Plemiču, ki je bil med gospodo navzoč, obled> lice, čelo se mu pomrači in oči zro srepo v tla. Sv. Anton, ki je velik ljubitelj otrok, pokliče pestunjo k sebi, ji vzame iz naročja sladko hren® in pestuje dete in nato kakor v šali povpraša nebogljenčka: »povej dragec moj, kdo je izmed teh gospodov tvoj oče.“ Vsi se smehljajo p0; četju svetnikovem, kar se oglasi drobni in jasni glasek komaj nekaj tednov starega deteta, da je samo ta njegov oče in pri tem pove ime. Vsi ostrine. Gospa vsa srečna objame svetniku kolena, plemič pa prosi svoj® gospo očitno za odpuščanje trdih in krivičnih očitkov.
V baziliki sv. Frančiška v Asizu sta slikarja Sernei in Martelli nf slikala sv. Antona, kako govori pred papežem Gregorjem IX. Anton je obdan od osmerih sobratov, na desnici papeža pa sloni sloveči br®( Elija, tedanji predstojnik reda in hoče Antona prekiniti. Temu je bil® tako: Sveti oče Frančišek je neizmerno ljubil uboštvo in te-to tudi naroči-svojim bratom.
Kmalu pa se je doznalo, da tudi manjši bratje na potu, zlasti p* pri vzdrževanju študija in potrebnih knjig, ne morejo biti povsem br# denarja. Mnogi so to zlorabili in začeli prav neskromno živeti in zahtc vati kar moč svobodno življenje. Med temi je bil tudi brat Elija. Sv. Anto® pa je ravno srednjo pot izvolil in bil kot tak odposlan k svetemu očet® v Rim, naj spor reši on sam. In res je zmagala prav ta struja, zakaj p®' peška slovesna poslanica z dne 28. sept. 1230. je tako odločila.
Povsod, kjer je hodil, je Antona vodila nebeška modrost in spren® ljala sestra ponižnost, združena z vso plemenito in neustrašeno odloč' nostjo. Take so poteze svetniškega življenja.
P. ANGELIK:
Tretji red in moda.
TT Tse bi se še preneslo v III. redu, če bi nas gospodje le glede obleke b1 %/ mode pri miru pustili. Rada bi vstopila v III. red, toda potem sf ▼ moram po starem oblačiti. Tukajšnji gospod voditelj so pa, kako( slišim ravno na modo najbolj hudi. Tako in podobno zvene ugovori d®* klet in žena, gospodičen in gospa, ko gre za vstop v III. red. Vendar P3 stvar ni tako huda, kakor se to na prvi pogled dozdeva.
Resnica je, da pravi vodilo III. reda: »Udje tretjega reda naj sf drže vsi v svoji noši in obleki tiste srednje ipoti, ki se slehernemu sp?" dobi, zdrževaje se predragega lišpanja." (Pogl. II, § 1). Kaj je tu pret>' ranega? Prav nič. Kdor o tem vprašanju resno razmišlja, mora priti d® spoznanja, da je to edino pametno, edino kristjane vredno.
it _ „Telesna obleka in hoja človeka izdajajo, kaj je v njem." (Sir. 19, ‘i 27). Kdor preveč gleda na svojo zunanjo obleko in lišp, kaže in y opozarja ljudi, da je v tem njegova vrednost, ne pa v bogastvu duše, kar mora biti prvo za človeka. Kdor premalo pazi na svojo zunanjost, razodeva s" tem omalovaževanje tistih, s katerimi služi. Srednja pot je a torej tudi tu najboljša.
V božjem kraljestvu živi poleg resnice tudi lepota. Lepota narave, e bodisi, da jo vidimo v cvetlicah, živalih ali človeku, je sled božje lepote, y ker je vso naravo ustvaril Bog. Lepota v stvareh je pa tudi človeku v i radost in veselje. In kakor lepota v bogoslužju vodi človeka k Bogu in §a razveseljuje, tako naj bi lepota obleke človeka spominjala na pra-v'r vse lepote.
Velik je vpliv lepote na človeka. Tudi vpliv lepote človeškega te-f *esa, ki je ena najlepših umetnin na svetu. Zato je lepota telesa dar božji, • talent, za katerega pravilno rabo bo treba enkrat dati odgovor. V raju ; telo ni potrebovalo obleke, ker je posebna milost božja Adama in Evo t&ko pokrivala, da jih spolna razlika ni vznemirjala in sta drug v dru-i gem gledala le podobo božjo. Naravni nagoni, ki sami po sebi niso zli, 1 '?°_se pokorili razumu in volji. Toda ko so prastariši odpovedali pokorjeno Bogu, se je poželjivost zbudila v njih, in sramovala sta se biti t>rez obleke. Zato obleka od tedaj nima le namena ščititi pred vremenskimi neprilikami, ampak tudi, da človeka varuje pred poželjivostjo. Iz tega namena, ki ga ima obleka je razumljivo, kakšna mora biti, ^ je dostojna. Stotere in tisočere oči počivajo na deklici in ženi, in naj-!eč je od njih obleke odvisno, ali dvigajo sočloveka kvišku k spoštovanju ?ene ali pa ga pehajo v pogubo. Pisano je: „Zavoljo ženske lepote se jih ijr. že veliko pogubilo, in iz nje se poželjivost kakor ogenj vnema." v>n\ 9, 9). Odgovornost za to nosiš ti, deklica ali žena!
Zapoved ljubezni do bližnjega velja tudi o modi. Veliko več je na s'etu siromašnih deklet in žena kakor bogatih. Kakor lačni težje pre-lakoto, ako gre mimo ljudi, ki se gostijo, tako revno dekle težje Ponaša svoje uboštvo, ako gre mimo druge, ki je oblečena raskošno in P° najnovejši modi. Plemenita duša si izbere raje priprosto, a ob enem !ePo obleko, da ne daje revnim še bolj občutiti njihovega uboštva. In K°liko deklic je prav zato, ker so dan za dnevom videle krasno perilo n razkošne toalete, zašlo na stranpota, ker so si zaželele le en dan biti ako lepe. Odgovornost za to nosiš ti, deklica ali žena!
Sodobna moda ima tendenco opozarjati v prvi vrsti na telo in ta amen tudi v polni meri dosega. Bilo bi to prav in v redu, če bi glavno in Pr\o pri človeku bilo telo, ne pa duša, kar pa ni res. Zato lahko rečemo, J1 je sodobna moda večkrat vzrok mnogoterega človeškega trpljenja.
born tu govoril o higijeni, ker to je stvar zdravnikov, pač pa sem preji čan, da je sodobna moda, ki preveč povdarja zgolj telesnost, vzrok, a mladi ljudje tudi pri sklepanju zakonov-gledajo preveč in zgolj na Resnost, premalo pa na duševnost bodočih zakonskih drugov. Navadno e tega poročenci zavedajo šele v zakonu in tedaj je prepozno. Tako pri-eij)° potem do tistega medsebojnega neumevanja, ki je vzrok toliko ne-sv - i . za^onov in zakonskih ločitev. Zato ima prav III. red, ki kliče s v°jimi predpisi o modi: „Nazaj k duši! Ni človek radi telesa človek, ampak radi duše!"
ai- v Obleka razodeva človeka. Ona je izraz njegove notranjosti. Deklica tti- na’ da-i se ^dar motiti od mode, da bi se hotela kazati ljudem k o . kakršna nisi in ne maraš biti. Tvoja obleka bodi izraz tvojega
čuta za red in lepo obliko, ona naj bo izraz tvoje radosti in veselja nad lepoto in harmonijo, ki sta odsev večne, božje lepote.
Zato piše apostol Peter: „Vaš okras naj ne bo zunanji, v kodram-1 las in navešanju zlatnine, ali v noši oblačil, ampak bodite skriti človek srca z neminljivim kras o m krotkega in mirnega duha; to je dragoceno pred Bogom.“ (Peter 3, 3—4.)
P. ROMAN:
Kako Gospod nad belim Cvetom svoje dopadenje izkaže. Darovani plašček ji samo nebo pošlje nazaj. Kako sv. Elizabeta dobi
prvo dete.
azlično se pripoveduje, kako je sv. Elizabeta nekoč, ko je bila na-povedana na gradu Wartburgu velika pojedina, našla prav pre° grajsko cerkvico vsega zanemarjenega ubožca, ki jo je mil® prosil naj mu kaj daruje v imenu Jezusovem. Kaj naj stori Beli Cvet-Gostje čakajo gotovo že nestrpni, da pride ona. Denar je bila že razdala* diademčka dati ne sme, ker ni njen, odreči Jezusu pa ni mogoče. P° kratkem pomišljanju sleče svoj dragoceni plašč in ga da kot miloščin0 ubogemu siromaku. — Nato urnih korakov odide v svojo spalnico, v upanju, da je nihče ni videl. Vendar pa je opazil dvorni mojster in nemudoma je odšel h knezu ter mu vpričo gostov povedal, da je kneginj3 pravkar oddala svoj plašček. Knez se dobrohotno nasmeje in gostom ljubeznivo odkaže prostore ter odide v zgornjico. Tu najde Elizabeto vso v zadregi, zakaj po tedanjih običajih ni smela iti brez plašča v odličn0 družbo. Ko jo pa knez ljubeznivo kara zavoljo njenega početja, se lju' beče ozre vanj in pravi: „Moj gospod, dovolite, da grem kar tako med vaše goste, mi bo že Bog pomagal/*
In res komaj se prikaže v knežji obednici, že ji nevidna roka p°" loži na ramena njen plašček. Gosti zadivljeni gledajo nje prekrasno obličje, občudujejo njeno ljubkost in vedrost. Ljubeznivo jih zabava, da bolj okrepčani od njene besede kakor pa od jedi vstanejo izza mize;
Njen soprog pa je na tihem hvalil Boga za vse izredne dobrote, k' jih je v tako obilni meri dajal njegovi ženi Elizabeti.
Sporoča pa se tudi, da je njen oče kralj Andrej poslal nekoč štifl velikaše svojega dvora v Thringijo, naj obiščejo njegovo hčer Elizabeto, kneginjo Turingijsko. In res so velikaši odšli v starodavno mesto Aachem tam opravili svojo pobožnost in nato nastopili pot v Wartburg. Knez j m veselo sprejme in visokim gostom ponudi ves grad kot začasni dom. pa hoče pripeljati svojo gospo pred tujce, daljne goste, ga močno v srcj* zaskrbi, kaj bodo rekli gostje, vajeni kraljevskega sijaja, spričo skroinnm Elizabetinih oblek.
Ves skrben razodene Elizabeti te pomisleke, ki mu ljubeznivo zagotovi, da je njegova bojazen odveč. In poklekne v svoji spalnici A ter prosi pomoči od zgoraj. Nato vzame vsa oblačila, ki so bila količka! primerna, najlepša izbere in si jih nadene.
Ko pride pred dvorjanike svojega očeta, jo le ti skoraj pozabi]0 pozdraviti, vsi so sprva v zadregi spričo tolikega sijaja in nato se °e
Korejo dovolj načuditi blesteči njeni zunanjosti. Že njen obrazek, ves Radosten, nežna milina žene, prekrasne kakor rosa čiste oči, vse to j'h tako prevzame, da ni moč povedati. Njena obleka pa je bila taka, da se sama francoska kraljica lepše ne more obleči.
Knez sam je presenečen in po odhodu gostov vpraša svojo ljubo .kneginjo, odkod je vendar dobila ves ta sijaj? In kneginja mu samo °dvrne: „Vidiš, kako Gospod vse prav obrne, celo navaden žamet obda s prelestjo in bleskom."
Beli Cvet usmiljena Elizabeta dobi svoj dragoceni plašček nazaj.
L. 1222., ko je bila stara šestnajst let, je prvič začutila sladko skriv-, 0st matere. Ko se je bližal čas, da porodi, je odšla v samotni grad Kreuz-^Uljg in tam je njen prvi sinček Herman, 28. marca 1223 zagledal luč
. Knez je neizmerno srečen, ko vidi svojo mlado gospo kneginjo *donjeno nad prvorojenim. In v spomin na to da sezidati pod gradom ’rasen kamenit most, ki še danes stoji.
. Kako sveta Elizabeta pri vsej svoji sreči ni pozabila nesreče dru-°'h. o tem govori naslednje poglavje.
1.	Kaj je to, spovedni odpustek? — I. T.
Spovedni odpustek je popolni odpustek, s katerim hoče cerkev tistemu, ki ga dobi, nakloniti odpuščanje vseh časnih kazni za vse že odpuščene grehe. Imenuje se s p o v e d n i, ker se more dobiti le pri spovedi, ne pa kakor se dobivajo drugi odpustki izven spovedi. Pogoji s° čisto preprosti:
Spovednik mora biti član „Evharistične zveze." To je brato; ščina za duhovnike, ki se zavezujejo, da bodo kjer mogoče pospeševali pogosto ali celo vsakdanje sveto obhajilo. Zato jim je dal papež dne 10. avgusta 1906 to pravico. Drugi duhovniki te pravjce nimajo.
Spovedanec ali s p o v e d a n k a mora iti dnevno ali vsaj petkrat na teden k obhajilu.
Poleg tega je potrebno, da ima spovednik namen podeliti odpustek in spovedanec ali spovedanka namen prejeti odpustek To se pravi, spovednik mora imeti namen dati odpustek za en teden ali za več tednov, kakor ima pač spovedanec navado hoditi k spovedi. Spovedanec ali spovedanka pa mora vsakokrat, kadar želi odpustek prejeti, vselej za to prositi pri spovedi.
Molitev za te odpustke ni predpisana nobena. Obenem z odvezo grehov, prejme spovedanec tudi odpuščanje vseh časnih kazni za greh, to je spovedni odpustek. Lahko ga seveda dobijo tudi taki, ki niso J III. redu.
2.	Vedno pišete o ljubezni do sovražnikov, kaj pa so dolžni tisti storiti, ki so bližnjega razžalili? — J. N.
Samo po sebi je razumljivo, da je vsak kristjan, ki je bližnjemu škodoval na imetju, na zdravju, na časti in dobremu imenu, ali ga zmerjal, dolžan tudi zadostiti. Kakor je razvidno iz vprašanja ne gre za škodo narejeno na imetju ali zdravju, ampak gre za škodo narejeno na časti in dobremu imenu. In glede tega pravi Gospod: „Če torej prineseš svoj dar k oltarju, in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe, pusti svoj dar tam pred oltarjem, in pojdi, da se poprej spraviš s tvojim bratom, in potem pridi in daruj svoj dar. (Mt. 5, 24).
Jasno je torej, da mora razžalivec popraviti storjeno škodo na časti in dobremu imenu. To je različno, kakor je razžaljenje različno. Kdor obrekuje, to je, kdor raznaša izmišljene napake o bližnjem, mor8 preklicati pred tistim, pred katerim je obrekoval. Isto velja, če kdo bližnjega. krivo sodi, sumniči itd. Kdor opravi j a, to je, kdor raznaša resnične napake bližnjega, tega ne more sicer preklicati, dolžan pa je o bližnjem v pričo istih potem dobro govoriti, da popravi, kar moreče kdo koga razžali vedoma in hote, recimo z zbadljivo besedo, zmer' janjem itd., tedaj je dolžan prositi oproščenja in žaljive besede preklicati-
Se pa kdo koga razžali nevede in nehote, strogo vzeto ni dolžan Prositi oproščenja, ker nima greha, kakor nima kuharica greha, če po Jjesreči krožnik ubije. Lepo pa je, če se oprosti, ker včasih iz takih nesenih žalitev nastane dolga mržnja ah celo sovraštvo.
3.	Kaj velja glede klečanja, ki je predpisano pri nekaterih molitvah *» odpustke? —M. K.
Pri tistih molitvah, pri katerih je predpisano, da se imajo kleče praviti, je treba pač ta pogoj izpolniti. Seveda je samo po sebi razumno, da taki ljudje, ki vsled starosti, bolezni itd. težko kleče, lahko opra-jjjo te molitve tudi sede ali leže v postelji. Prav tisto velja, če kdo na pol deči in napol sedi, ker so klopi mnogokrat tako narejene, da je težko “rugače mogoče. Telo mora molitev pospeševati, ne pa ovirati.
lAZGLED
PO SVETU
»Marijinega vnebovzetja«.
Pinturicchio; po naše „slikarček“ ganski mojster, odličen umetnik, s. !e visoko nadkriljeval svoje moj-re učenike kakor Fiorenza di Lo-j120, zatem Pietra Perugina in . §e- Delal je tudi prekrasne fres-• v svetovnoznani sikstinski kapeli.
tra:
fee
ika
Sno je tudi v slikah podal življe-Sv. Bernardina Sijenskega. Naša
D predstavlja Marijino kronanje Vnebovzetju in je delo iz njegovih jij, let. Sedaj se nahaja prekrasna v vatikanskih galerijah. P. R.
^ Bernardin Klumper.
L.Phe 6. maja je v Rimu umrl prej-5^' generalni minister frančiškan-sj e§a reda P. Bernardin Klumper v „ar^sh 67 let. Rojen v Amsterdamu U holandskem je študiral v Rimu Po t eg°ri j aris lci univerzi, kjer je slo-- doktor bogoslovja in modro-l']u. V večnem mestu je bil tudi fr a 1888 posvečen za mašnika. Pj. Pa je bil leta 1904 papež J. -v. izdal pismo o novi kodifika-(preureditvi) cerkvenega prava
in določil za to komisijo kardinalov in vodilnih cerkvenih pravnikov je P. Bernardin obenem s kardinalom van Rossumom spadal k prvim 17 konzultorjem. Na redovnem kapitlju maja meseca leta 1921 v Asizu, je bil P. Bernardin izvoljen za generalnega ministra celega reda. To službo je opravljal kot prvi Nizozemec do leta 1927. Posebno je skrbel in se trudil za zunanje frančiškanske misijone. Naj počiva v miru!
Tako daleč smo že...
V Turčiji je otrokom pod petnajstimi leti prepovedan obisk ameri-kanskih filmskih predstav, ker kvarno vplivajo na nravnost mladine. Ista prepoved obstoji tudi na Kitajskem in Japonskem. Tako daleč smo torej že, da se morajo poganske dežele braniti pred kulturnim vplivom „krščanskih.“ Hesket Bell, prejš-ni guverner iz Ugande opozarja vlado na veliko nravno pokvarjenost, ki so jo amerikanski filmi povzročili v Afriki. Nič ni bolj škodovalo vplivu belokožcev pri domači-
nih, kakor uprav proizvajanje teh filmov.
Trpljenje katoliške duhovščine v Rusiji.
Na Poljskem, kjer biva sedaj mo-hilevski nadškof monsignor Edvard Ropp v izgnanstvi^, je izšla uradna statistika katoliške crekve v Rusiji, iz katere povzamemo nekatere pretresljive številke. Od 233 duhovnikov te naškofije jih biva le še 46 v Rusiji, 30 jih vzdihuje po ječah ali v še hujših jetniških taboriščih, 106 jih živi na Poljskem kjer čakajo, kdaj se bodo mogli vrniti nazaj v Rusijo, 74 od njih začasno deluje v Litvi, 17 pa v drugih deželah. Osemdesetletni nadškof Ropp je bil 1. 1919 zaprt, na smrt obsojen in končno izgnan. Vsi apostolski administratorji in podrejeni škofje so zaprti po ječali deloma pa pregnani, od nadškofijskega kapitelja sta dva v ječi, pet jih je pa v pregnanstvu.
Visoke šole v misijonskih krajih.
V daljšem članku poroča papežev dnevnik „Osservatore Romano" o nujni potrebi visokih šol v misijonskih krajih. Moskovska boljše-viška vlada vzdržuje samo v Rusiji sedem višjih šol z izrecnim namenom, izobraziti revolucionarne voditelje proti krščanstvu v vzhodni Aziji. Znano je, da je nova narodna vlada na Kitajskem sovražna krščanstvu in skrbno pazi na to, da ne bi v javne šole prišel kak verski vpliv. V Indiji je angleška vlada, tako za Indijce same, kakor tudi za mohamedance ustanovila po , eno' lastno versko visoko šolo. Tudi mnoge protestantovske sekte so v tem oziru veliko napravile in dandanes se hvalijo, do so vsi pomembnejši voditelji v Indiji in na Kitajskem, prišli iz njihovih šol. V celem imajo v Indiji 37, na Japonskem 18 in na Kitajskem 15 univerz, čeprav se seveda te univerze ne morejo primerjati našim evropejskim. Kako zaostalo je v tem oziru katoliško šolstvo, lahko spoznamo iz tega, da imajo
katoliški misijoni v Indiji le 16 um , verz, na Japonskem eno in na Ki’1 tajskem tri. Katoliškim misijono® 8 pa zato manjka potrebnih moči i11 j gmotnih sredstev, ker ima katoliško ljudstvo veliko premalo umevanja21 o to važno izobraževalno delo v nijsl' jonskih deželah. Naše katoliško lju' dstvo, po pravici poudarja „Ossei' vatore Romano" ima radodarne ro* ke za vse mogoče potrebe pagansk» misijonov. Rado daje za postavita uboge misijonske cerkvice, za p1' ganške otroke, in poganske siroto | za stradajoče in novospreobrnjeito toda če stopi predenj misijonar >? prosi za ustanovitev katoliške un>; verze v kaki poganski deželi, tedaj je katoliškemu ljudstvu težko dop0" t vedati, kako zelo je to potrebno.'
Znamke sv. skem.
Minister
skem je v spomin
Antona na Portu#8'"
trgovine na Portug8'" 700 letnice $s‘
Antona izdal vrsto znamk, ki prefl
slavljajo dogodke iz življenja svet’ nika na Portugalskem in kraje, p®" svečene sv. Antonu na Portugag skem, kakor n. pr. Se Velha, staro lisbonsko stolnico, njegovo rojstn0 hišo, Santa Cruz v Koimbri, kjer ]e bil svetnik preoblečen za frapčiS’ kana i. t. d.
Katoliške ameriške univerze čast* frančiškana P. Avguština Geito lli ja.
Odbor skupine katoliških amer1' ških univerz je na predlog akadenp skega senata sklenil podeliti časti)1 doktorat filozofije rektorju kato'1' ške univerze presv. Srca v Mila1)11 P. Avguštinu Gemelli. S to podeli1' vijo hočejo izreči priznanje za ve* liko delo, ki ga je izvršil P. Avg1)' štin z ustanovitvijo katoliške u®1' verze, za njen razvoj in za obsež®0 znanstveno delo na polju psihok)' gije (dušeslovja). Katoliške amer'; ške univerze hočejo s tem pokazat1 tudi svojo prisrčno naklonjenost katoliške univerze presv. Srca 1,1
%> oživolvoriti i njo vedno tes-aejše idejne, in kulturne vezi.
^°siJo ubogim na čast sv. Antona.
Turinški frančiškani so v spomin “‘'letnice sv. Antona Padovanskega Prv°- nedeljo meseca junija povabili ‘e revežev na kosilo. K lepemu praz-fku ljubezni je prišel tudi nadškof . °ssati, ki je mize blagoslovil ter ,.e{ na bedne primeren nagovor. °sil0 je počastila z obiskom tudi (“jejnontska knežja dvojica.
,detektiva duhovnik.
Pred kratkim je bil v Ameriki Posvečen za duhovnika P. Daniel prejšnji čikaški detektiv. Mor-111 u je navdala to misel beda in
C
tolikrat imel priliko opazovati.
pravnost, ki jih je v svojem po-
dektiv namreč ne poboljšuje, to °re samo duhovnik, ki očeta, ma-, „‘n otroke navaja k spolnovanju ^1'h zapovedi. V zadnjem času je
bil na poljskih dopisnicah natisnjen sledeči poziv: „Vzgajajte dobro svoje otroke in lahko bomo zaprli svoje ietnišnice. Potem ne bo več zločincev."
Ali že veš —
da ima trenutno kardinalski kolegij devetinpetdeset članov (namesto sedemdeset), namreč pet kardi-nalov-škofov, petdeset kardinalov-mašnikov in štiri kardinale-dija-kone;
da je sedaj v katoliški cerkvi 1604 patriarhatov, nadškofij, škofij, prelatur, opatij, apostolskih vikan-jatov in prefektur;
da ima sveta stolica diplomatske zastopnike pri šestintridesetih državah in poleg tega še enoindvajset apostolskih delegatov;
da ima petintnueset narodov svojega zastopnika pri sveti stolici.
FRANČIŠKOVA
ALADINA
P. KRI Z OSI OM:
Vzor Frančiškove mladine Sv. Anton Padovanski.
Sl o v o od domovine.
omaj je prejel sv. Anton dovoljenje, da sme oditi v misijone, že se je pričel z vso vnemo pripravljati za dolgo pot proti vročemu afriškemu obrežju. V spremstvo je dobil brata lajika, ki mu je bilo
^ * 111 TJ, Zelo verjetno ’ °	eto co aK O mlcimnoriu ul' »»o n 1 n 1 • llr»V»Ar»nl-r>w
^tanišču in tako je
tc
|jj^ p i inneinu u u i c-nj u •	» opi V/iiioi > u JC UUiJll JJldLcl	IVI 111LI JC JJ1IO
šFilip. Zelo verjetno je, da sta se oba misijonarja ukrcala v lizbonskem jtl stanišču in tako je imel sv. Anton priliko pozdraviti svoje sorodnike Prijatelje. Ne ve se, v kakšnem razmerju je bil s svojimi domačimi
in kaj se je zgodilo do ledaj s starši, brati in sestrami. Gotovo je, da k takrat še živela svetnikova mati, morda tudi oče, do katerih je goja Anton vedno najglobokejše spoštovanje in najmočnejšo ljubezen.
Ne smete misliti, ljubi moji mladi prijatelji, da se odpove nežni® čustvom do svojih dragih tisti, ki je zapustil dom ter se prostovoljna žrtvoval služhi Gospodovi. Nasprotno, ta ljubezen poslane močnejša ® lepša, ker je pač čistejša in vsa čez in čez prepojena z božjo ljubeznijo
Misliti si torej moremo, kako prisrčno je bilo slovo na lizbonski obali, saj je bil sv. Anton prepričan, da se ne bo več vrnil, ampak da bo v daljnem Maroku prelil svojo kri za Gospoda.
Toda njegova vroča želja, postati mučenec, se ni uresničila. Bog je imel z njim povsem druge namene. Komaj je stopil svetnik na afriška tla-že je smrtno nevarno zbolel.
Proti italijanskemu obrežju.
Predstavljati si moremo, koliko je pretrpel naš mladi misijonar ' tisti bolezni. Prišel je v Afriko, da bi tu oznanjal vero v Kristusa, da ® spreobrnil čim več nevernikov, da bi s svojo krvjo dokazal resnično ljubezen do Gospoda — zdaj pa je priklenjen na posteljo. Bolezen pa ni hotela popustiti in je trajala cele dneve, tedne in mesece, ne da b) mu dala količkaj upanja na ozdravljenje. Bila je to dolgočasna mrzlic® trdovratna, neozdravljiva, ki ga je začela prepričevati, da je volja božja povsem drugačna kot njegova in da se bo moral odpovedati svoji iskren' želji po mučeništvu.
Brat Filip je obvestil predstojnike o svetnikovi bolezni. Le-ti pa s° zahtevali, naj se čimpreje oba vrneta v domovino. Spomladi leta 1221-se mu je zdravje nekoliko zboljšalo, zato se je s tovarišem zopet ukrc® za vrnitev na Portugalsko s tihim upanjem, da si bo le-tam utrdil zdravje ter se z nova podal v Maroko.
Med tem, ko je plula ladja proti domovini, izbruhne naenkrat strašna nevihta, ki je trajala več dni, in pritira ladjo na siciljansko obrežje.
Čudovito redovno zborovanje pri Mariji Angelski
Istega leta, ko je prinesla previdnost božja sv. Antona na siciljanskj otok, se je vrnil ustanovitelj frančiškanskega reda sv. Frančišek Asišk' iz Vzhoda, kjer je pridigoval Saracenom in je obiskal svetišča v Pal® stini. Kmalu nato je sklical brate k cerkvici Marije angelske na velik0 zborovanje. Sešlo se je tam več kot 5000 bratov.
Prišel je tudi ustanovitelj pridigarskega reda sv. Dominik in kardinal Hugolin, ki je vsaki dan obiskoval sv. Frančiška in njegove brat® Kadarkoli je prišel, je našel mnogo radosti in duhovne vneme.
Ko je na ravnici okoli Svete Marije videl sedeti brate v gručah P° sto, dvesto, tristo, vse zaposlene s pogovori o Bogu, v molitvi, v solzah,' delih ljubezni in pri tem vse tako tihe, da ni čul ne ropota, ne šuma, s° je čudil nad tako urejeno množico in je rekel s; solzami in spoštovanjeH’' ..Resnično, to je tabor in vojska vitezov božjih."
V tej veliki množici nisi slišal pravljic ali smešnic, temveč kjerkp'1 se je zbrala truma bratov, so molili ali brali brevir, objokovali svoje in svojih dobrotnikov grehe ali pa se pogovarjali o zveličanju duš. stanovanja so si napravili šatore, za posteljo jim je služila gola ženil]/1 ali otep slame, za zglavje pa kamen ali lesena klada. Kdorkoli jih K slišal ali videl, jih je vsled tega močno spoštoval in glas o njih svetost1 je segal tako daleč, da je s papeškega dvora, ki je bil tedaj v Perudži,1,1
*z drugih krajev spoletanske doline prišlo mnogo grofov, baronov in vitezov ter drugih plemenitašev, kardinalov, škofov in opatov z velikim številom klerikov, pa tudi ogromne množice preprostega ljudstva, da bi 'ideli to tako sveto in-veliko, a ponižno zborovanje, kakršnega s tolikimi žetimi možmi svet še ni videl. Posebno pa so-vsi ti prišli gledat poglavarja in najsvetejšega očeta teh svetih mož, ki je zbral to pobožno čredo, da hodi za' sledovi pravega pastirja Kristusa.
In tarnaj višji Pastir je hotel pokazati, kako skrbi za svoje ovčice ■a kako posebno ljubi svoje uboščke s tem, da je navdihnil prebivalce jaest Perudže, Spoleta, Folinja, Spela in Asiza ter drugih okoliških kra-ley, naj temu svetemu zboru prineso jedi in pijače. In glej! Na mah so Prišli iz omenjenih krajev ljudje z osli, konji in vozovi, obloženi s kruhom in vinom, bobom in sirom ter drugimi jedmi. Vrh tega so prinesli Prte, vrče, čaše in drugo posodo, ki je bila potrebna za tako množico, hi srečnega se je štel, kdor je več prinesel ali skrbneje stregel, da so Celo vitezi in baroni in drugi plemenitaši, ki so bili prišli gledat, stregli s ponižnostjo in spoštovanjem.
Sveti Anton v Porcijunkuli.
Tudi sv. Anton je bil navzoč pri tem veličastnem zborovanju. Iskreno je pač želel osebno spoznati svojega serafinskega očeta ter obiskati presrečno mesto, ki je postalo zibelka novega reda.
Na kakšen način je prišel iz Sicilije v Umbrijo, nam ni znano. So-(hjo, da iz Neapla, preko Rima v Asiz in sicer peš. Vse to priča, da se 11111 je povrnilo izgubljeno zdravje.
Ne vemo sicer, če je v Porcijunkuli govoril s svojim serafinskim Poetom vsled tolike množice bratov, gotovo pa je,, da ga je videl in da Je mogel upreti svoj pogled v njegov nedolžni obraz.
,	_ Predno je sv. Anton zapustil drago cerkvico Marije angelske, stopi
k njemu brat Gracijan, provincijal iz Bolonije, ves zavzet radi svetnikove Ponižnosti in ga vpraša: „Ali si duhovnik?"
„Da, oče moj, duhovnik sem po Gospodovi milosti."
„Ali hočeš iti z menoj?"
, „Če vam je tako všeč, oče moj, sem pripravljen iti, kamorkoli me khče Gospod."
„Če je tako, pojdiva!"
w Provincijal ga pelje v svojo pfovincijo ter ga pošlje v samostan •aontepaolo, kjer je sv. Anton bral vsaki dan sv. mašo za ondotne brate.
To je bila edina služba tega mladega redovnika, ki je bil poln ^cenosti in modrosti, poln serafinske in apostolske gorečnosti. Pa je bil elo vesel in zadovoljen, da je po tako dolgotrajnem in razburljivem Popotovanju končno vendar prišel v samostan miru, zbranosti in mo-
o, da se tako pripravi na poslanje, ki mu ga je določilo nebo.
Izlet ^Sestric sv. Klare44 na Šmarno goro.
(30. junija 1931.)
. Naposled smo se zedinili. Ampak to ni tako enostavno, kakor bi S1 kdo mislil.
, „Jaz grem na počitnice!" „In mojo teto zob boli!" „Jaz ne morem, jer bo mojega papačka takrat glava bolela!" „Ja, toda to je preveč! Ali veš že naprej?" „Ne“ — ampak mamica je rekla, da gre tedai ona Sa^a na počitnice....“	8	J
Torej, take so drobne slike iz našega dogovarjanja. Koliko jih gi'e'; S težavo in pogumom sešteje naša gdčna Valerija to trumo, ki se zglas' in znese število: okoli 40.
Drugo jutro ob 6. uri avtobus pred našo cerkvijo. Sestrice prih«' jajo od vseli strani. Silno živahno je. Neka mamica pripelje Nives in še mlajšo punčko in kar žal ji je, da ne more z nami.. Naposled: tu-tu-tuu in zdrčimo po gladki cesti tja v Šiško skozi Št. Vid. In vmes sladka peseffl' Na planincah solnčece sije..., Bog je vstvaril zemljo ..Gor čez izaro-gor čez gmajnico.
Tacen in nato še savski most, pa smo pred Šmarno goro. Oh, *a pot! Kar ni konca. Med potjo smo ujeli črnega rogača, ki je potem en1 naših punčk glavobol ozdravil. Zatem smo našli malo zeleno žabico i" dolgorepega martinčka. Kajpada smo imeli važne pogovore. Ko je bil" ura osem, smo bili že vsi v cerkvi, da se udeležimo svete maše. Naš organist P. Frančišek je bil zadržan in ni mogel z nami, pa smo kar saffle zapele vse’ pesmi, tako da se je sv. daritev prav slovesno opravila. Za sklep pa je prvič zadonela himna sestric tako visoko.
In po maši! Prazni želodčki in urne noge — vsaki svoje si žele-Želodčke so nam podprli z vsemi dobrotami, ki smo jih prinesli s seboj-Nekaj dobrih src je naklonilo primerno vsoto denarja, tako, da je bil° za vse poskrbljeno. Nato pa je naš dvorni fotograf odprl črno škatljico in nas vse trikrat ujel. In igre! Vse mogoče! Najhujše so bile kazni-Celo g. voditelj je moral pred strogo sodbo in fotograf tudi. Mu ni nič pomagalo, da je milo prosil prizanašanja. Vsi smo enaki in je moral revež zlesti na streho ograje. Čas je minil, da same nismo vedele kedaj-kaj kmalu je bilo treba nazaj. Zabave je bilo še vse polno. No in nesreča je hotela, da so dve sestrici, ki so hotele biti strašno urne, padi? malce na kolena in tekla je krvica. G. P. voditelj je nagajal: „Če tečk kri ’z kolena teče, kako je lep otroški stan ...“
Nazaj grede smo se nekatere oglasile še v Tacnu, prvikrat srn° pozdravile tudi me v lični kapelici sv. Antona in si malo ogledale vrt in samostan. Nato pa domov in kar prehitro je minil dan. Drugo leto bo pa še lepše, upamo in še več nas bo, zakaj letos so odšle že mnoge na počitnice.
Izlet sedanjih in bodočih ..Sestric sv. Klare4,
k sv. Luciji.
Prejeli smo sledeče pismo:
Prečastiti gospod dr. p. Roman!
Kakor Vam je že znano, smo bile zopet na izletu. To pot na ska' ručini, pri sv. Luciji. Z nami so bile tudi male deklice iz otroškega „Vrtca“, č. s. Frančiškanke in g. Francka. Preskrbele so nas z vsefl' dobrim, za kar smo jim zelo hvaležne. Ljubi Bog nam je dal krasn0 vreme. Imele smo tudi srečo, namreč med potjo smo naletele na d'a voznika, katera sta bila tako prijazna in nas vse sprejela na vozove, da smo dospele tako hitreje na naš cilj:
Ves izlet je bil pravo veselje in smeh. Nekaj nam pa le ni bilo prav Deklice, katere smo poslale Vas g. pater povabiti, so nam povedale,.d® se ne morete z nami udeležiti. Kaj takega ne smete nikdar več storit'-Nikogar ni bilo, ki bi nam obrazložil pomen lepih slik, katere smo vide'e
na Skaručbi. Manjkalo je pa tudi našega fotografa, Vašega brata. Bila je rns upravičen naša mala jezica.
Kaj ne prečastiti g. voditelj, prihodnjič bodete vse to popravili in Pohiteli v naše veliko veselje z nami na izlet.
Vaše hvaležne
Sestrice.
Drobne vesti iz življenja Frančiškove
mladine.
V	Ptuju je bila ustanovljena meseca majnika t. 1. zveza Frančiškovih križarjev, ki se prav izborno giblje. Vodi jo g. p. Miroslav Godina. V kratkem dobinjo podrobnejše vesti o njeni ustanovitivi in nje-fiem razvoju.
V	Mariboru je bil prvi slovesni sprejem Frančiškovih križarjev j'h majnika pri popoldanski službi božji. Sprejemal je p. Krizostom iz Ljubljane. Mariborčani so za križarje zelo zavzeti; všeč jim je zlasti njih gala uniforma.
V	Studencih pri Poljčanah so imeli otroci 16. in 17. julija Majhen misijon, ki so se ga z velikim navdušenjem udeleževali. Bila je to Poprava na sprejem v zvezo Franč. križarjev in sestric sv. Klare, ki bo Y kratkem.
Ma riborske sestrice s v. K 1 a r e pri čč. šolskih sestrah so Proslavile 700 letnico smrti sv. Antona 13. junija z lepo cerkveno sloves-l10stjo, procesijo z lilijami in z mično akademijo v šolski dvorani. Ena J^rned sestric sv. Klare je sama zložila lep prizorček iz življenja velikega hadovanskega svetnika. — Sestrice imajo svoj misijonski odsek, ki zelo ?vahno deluje. V kratkem nameravajo prirediti pod spretnim vodstvom C' s. Bogomire celo misijonsko razstavo.
, Pri novi maši preč. p. Kasijana Fariča v Mariboru so nastopili ^'žarji in sestrice v svojih lepih uniformah. Vse jih je občudovalo.
Ljubljanski križarji imajo sestanke v počitnicah ob čepkih, sestrice pa ob Sredah. Pridno prirejajo tudi izlete.
Nove knjige.
Alojzij Stroj: Sveti Anton Padovanski. — Založila Jugoslovan-p.a knjigarna. Cena v platno vez. rdeča obreza Din 24, z zlato obrezo Ulu 28, v usnje z zlato obrezo Din 48, usnje bogato pozlačeno Din 52.
, v Ob 700 letnici sv. Antona Padovanskega je prav in koristno, da se esčenje tega svetnika, dobrotnika revnih in potrtih nanovo oživi. K em naj pripomore tudi ta molitvenik. Poleg kratkega življenjepisa ve-pkega svetnika, obsega molitvenik tudi trinajst torkov na čast sv. Antonu adovanskemu in druge običajne molitve. Vsem častivcem sv. Antona Molitvenik toplo priporočamo.,
j. F e 1 i a Timermans: Župnik iz cvetočega vinograda. Ljub-jjana 1931. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena broš Din 35, vez.
Pričujoča povest pisatelja, po rodu Flamca, je pesem čiste duhovne ,edrine in svetle vernosti, pesem idilične lepote in harmoničnega življa, seveda z vidika večnosti, kjer se strinjajo bregovi nesoglasja in azdvojenosti osebnega človeškega trpljenja pred zadnjo, najlepšo božjo
skravnostjo življenja. Zato tisti, ki v povesti pričakujejo zgolj dogodk°' in takozvanega interesantnega čtiva", ne bodo prišli na svoj račun. Kd°r knjigo kupi, ga ne bo razočarala.
Ivan Pregelj: Magister Anton. Ljubljana 1930. Založila Ju#0, slovanska knjigarna. Cena broš. Din 45, vez. Din 60.
Vodilna misel tega lepega romana našega znanega pisatelja je ^ ražena v besedah sv. pisma, ki jih je pisatelj sam postavil kot moti9, „Dobri pastir da svoje življenje za svoje ovce. Najemnik pa zbeži, kfr je najemnik in ga za ovco ni skrb." Zato roman izzveni v poveličevanj1 dušebrišništva dobrega svečenika. Da je umetniško roman na višku 11 to nam jamči ime znanega pisatelja. Roman toplo priporočamo.
St. Premrl. 12 Tantum ergo s slovenskim besedilom „V zakft mentu vse sladkosti.“ II. izdaja, za mešani zbor in orgije.
Za te evharistične speve je že od nekdaj veljalo načelo: Kratkft veličastno in lahko. Za vzor je bil postavljen Ettov Tantumergo, ki !f nahaja v Ceciliji. Tudi Premrlovi spevi so kratki, veličastni, sredo/ težki, tedaj priporočljivi. Z novim obrednikom pridejo ti spevi v velja'9
Šopek 10 cerkvenih pesmi za mešan zbor. zložila dr. M. A lak®: E k a 1. Skladateljica nam je že podala evharistične speve, ki so se zla*1 šibkejšim zborom priljubile. Tudi ti spevi, dasi ne nudijo nič posebn^3 novega, so prikupljivi, lahki in bodo gotovo dobro došli manjizvežban'11' zborom. Oboje zvezke je založila Jugoslvanska knjigarna, cena partitu1 Din 20.	/
Anica Lebar: Med pomladjo in poletjem. Ljubljana 1931.'' Založila uprava „Vigredi.“ Cena Din 10.
Lepa knjižica obsega 12 predavanj o dekliški samovzgoji. Nima tj/ liko namena poučevati, ampak dati pobudo za razmišljanje o razu1*1 vprašanjih, ki jih življenje dekletom zastavlja in odgovora od njih hteva. Knjižica želi izpopolniti nedeljske popoldnvev z urico tihega pre misleka o tem, kaj življenska pomlad od deklet zahteva in kaj življei®0 poletje od njih pričakuje. Naj bi dekletom namenjena predavanja na$ prijazen sprejem med njimi.
Fran<jois Mauriac: Gobavca je poljubila. Ljubljana 193*' Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena broš. Din 30, vez. Din 40.
Pisatelj je umetnik svetovnega slovesa. Dasi odločen katoličan. ? je treba imenovati med onimi, ki danes zavzemajo vodilna mesta' francoski književnosti. To katoliško stališče pa je seveda tudi odločil1’1’ vplivalo na njegova umetniška ustvarjanja. Njegovi ljudje in pokrajin so vzeti iz resničnega sveta. Glavni temelj njegovega ustvarjanja je veška osebnost sama, ki ga vodi do najskrivnejših, tudi podzavestn’*1 globin človeške narave, kjer se človek muči s strastmi, kakor se BoŽ! vragom bori, če smemo tako reči. Pri njem se nagon in vest, živa® in duhovni človek dvobojujeta v enem samem srcu. Zato je povest tu®1 dušeslovno zanimiva.
Razno.
Prošnja:	x
G. Ferdinand Bračko, tretjerednik, po poklicu cerkovnik in kroj^j prosi preč. župnijsko duhovščino za cerkovniško mesto, ki ga je r vsled bolezni lansko leto izgubil. Stanuje: Vinička vas, pošta sv. Barba^ pri Mariboru.
Zahvala za molitev:
J. D. iz čemuč se zahvaljuje presv. Srcu Jezusovemu, lurški Matf j božji, sv. Kozmu in Damijanu in sv. Antonu Padovanskemu za uslišan]®'