Out Write U» Today
Advertising
RATES are REASONABLE____
NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
VHii.i^etlONMi: UMflrttsn

loitered m Second Class Matter September 21st. 1903 at the Post Office mi New York. N. *.. under Act of Congress of March 3rd. 1879.
No. 123. — Stev. 123. .
NEW YORK, SATURDAY, MAY 25, 1940 — SOBOTA, 25. MAJA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVIli.
NEMCI SO PRED VRATI ANGLIJI
Francozi skušajopresekati
nemško črto pri Amiensu
ANGLIJA JE VZNEMIRJENA
V tretjem todnu ofenzive so
Ako ,pa Nemci zmagajo, bo ta (zmaga vodila še do hujših bu-
Nemci .dospeli do Calaisa, ki so jeV*
vrata z evropskega kontinenta v Anglijo. Iz Calaisa čez Hokavski preliv do Doverja v Angliji je samo 22 milj. .Od Ca-
Jak-a morejo Nemci z aretile- osebno vodi
GEN. WEYGAND VODI OPERACIJE
General Maxime
rijo obstreljevati angleške o-brežne kraje, z aeroplanom pa je mogoče preliv preleteti v nekaj minutah. Kakor so nekdaj Rimljani v strahu kričali: "liamribal ante portas", tako tudi sedaj Angleži ,fref>etajo | in kličejo: — *4Hitler at the i door!" — In res, položaj ji: skrajno kritičen in Angleži so pripravljeni na najhujšo pre iskušnjo izza vpada Viljema Osvojitelja leta 1066.
Angleži in Belgijci—baje jih je en miljon — se obupno bore .z Nemci, to<hi Nemci, katerih
Weygaiid vojne operacije. Vedno je na onem kraju, kjer je najlx>lj potreben. Včeraj dopoldne je bil nekaj ur v Parizu, kjer je posvetoval z ministrskim predsednikom Rev-naudoni in podpreilsednikom maršalom Petainom. Ker pa je mnenja, da je njegovo mesto na fronti, je takoj odj>otoval iz Pariza na fronto.
UNICENIIH JE BILO 3500 AEROPLANOV
Nemški glavni vojaški stan naznanja, da je bilo od 10. ma-
je komaj o0,000t neovirano'ja pa do danes uničenih 2000
Ernest Kehler, ki je limoni tajnika nemškega konzulata, je hotel prostovoljno vstopiti v kanadsko armado, česar mu pa niso dovolili.
Okrajni sodnik Fitzgerald Brooklyn« je ob-odil na ječo od 10 do 20 let 24 letnega K mesta Kehler ja, ki je 11. marua usmrtil tajnika nemškega konzulata dr. Walterja Engelberga.
Kngelberg je bil čudak ter se je raje družil z moškimi kakor pa ženskami. Kehlerja je srečal v neki telovadnici in ga jjovabil na svoj dom. Naslednje jutro so našli tajnika mrtvega.
♦Suiii je padel na Kehlerja, ki je bil kmalu po tistem aretiran. Izgovarjal se je, da ga že toliko zavoznic Anglije, bo je dr. Engelberg nadlegoval z slednjič zadela tudi Anglijo nemoralnimi ponudbami, ker samo in na to so Angleži po- se mu pa ni mogel drugače u-|K>Inoma pripravljeni.	braniti, ga je udaril z težkim
FRANCOZI V PROTI- uhrež,ia mesta s ftrahom kijem po glavi. Njegovi zago ACTN7IVI	Jfl^lajo čez morski preliv, vorniki so skušali dokazati,
UrlLlNZ.1 VI	kjer je mogoče videti nem&ke da je umoril tajnika v silo-
Zavezniki pa skušajo prelii- aeroplane ob francoskem ob- branu. Porota ga je -j »oznala ti 20 milj široko nemško črto režju, ki pa <lo sedaj še niso krivim umora po drugem rimed Baparame in Peronne, da skušali v velikem obsegu bom- tju.
bi se mogla »Iružiti za vezni- bardirat i angleške dbal i.	Zagovornik je predlagal, naj
Ška armada, ki se bori v Bel | Sinoči se je nad Doverjem l,i bil poslan Kehler v" Kana -giji, s francosko anuado, ki jp«»javilo 25 nemških aeropla- j ker je p0 nHiu Kanadec. predira od juga. Angleži in nov, toda bomb ni«so meta. (Obtoženec je dejal, da je pri-
]»rodi rajo s svojem mehaničnim vojnim -strojem dalje in izgleda, kot da jih ne more zadržati nobena sila.
Nemški bombniki strahovito redčijo zavezniške vrste. Pred dvema dnevoma .-o Nemci doseli do Boulogne in vneli so he boji po mestnih ulicah. In četudi Nemci Boulogne niso zavzeli, so se obrnili mimo mesta proti Calaisu.
zavezniških aeraplanov. Angleška sviada pa naznanja, da je v istem času bilo uničenih 1500 nemških aeropla nov.
ANGLUA ČAKA i NA NAPAD
Splošna vojna, ki je zadela
Engelbergov morilec je dobil 10 let
KOT SE KAŽE, TUDI V KANADI PRIHAJA DIKTATORSTVO NAD DELOM in LASTNINO
Ministrski predsednik W. L. Mackenzie King je v poslanski zbornici naznanil, tla bo tudi v Kanadi vlada prevzela kontrolo mul osebami in lastnino, kakor se je to zgodilo ta teden v Angliji. King je s tem odgovoril na tozadevno vprašanje 'voditelja konservativne stranke v poslanski zbornici K. B. Hansona.
"Ako okolščine zahtevajo, te<laj boni glasoval za slično kontrolo kot v Angliji," je rekel Ilanson.
Vodja federalne stranke J. Coldwell je rekel, da naj vlada najprej prevzame nadzorstvo nad premoženjem in šel'j pozneje nad delom.
Kanadska vlada razmišlja o tem, da 1h> zahtevala o<l vsakega turista iz Združenih držav potni li-t, da je odstranjena \saka nevarnost za prihajanje "pete skupine" v Kanado.
Ministrski predsednik provinee Britske Colmnbije T. D. Pattullo je naznanil, da mu je bilo sporočeno, da je v vladni službi več nezanesljivih ljudi, v si cd česar bo uvedena postava, po kateri 1m> moral vsak državni uradnik pri. eei Zvestobo državi.
Unijonisti aretirani pred Fordovo tovarno
Med delavce so skušali deliti letake, kar je pa v Dearbornu prepovedano. — Fordov uradnik je bil ž njimi zelo uljuden ter je hotel namesto njih opraviti delo.
249 ubitih v potresu v Limi, Peru
V LIMI JE BILO UBITIH VEC KOT 70 OSEB. — TUDI DRUGA MESTA SO ZELO PRIZADETA
LIMA, Peru, 25. maja.
Belgijei *o nekoliko napredovali pri Baupane in Cambraiu,
prošnji.
Na pečinah ob angleškem ob , pravljen stopiti prostovoljno režju je ivedno mnogo Angle- L kanadsko armado ter se bo-Franeozi pa pri Corlne in Pe- ,ž«>v, ki gledajo proti Calaiisu, riti proti Nemcem, rofine ob Kommi ter so napre- kjer morejo videti nemške ae- Sodišče ni liotelo ugoditi tej d«»\ali že za tretino jM>ti. Naj-.roplanc in slišijo grmenje to-1 jutejšj boji so v teku v čvete ,]»ov. In vse to bo slednjič pri-rokotu, ki ga tvorijo mesta j šlo tudi na angleška tla. Valenciennes, Arras, ('aupa- | Zaklonišča so pripravljena, ne in Saimbrai. Ta bitka bo .da nudijo zavetišče miljoiiom odločila uadaljni |>otek vojne. ljudi. Protizračni toj>ovi ~1o-kakor je bila v svetovni vojni je pripravljeni in so dobro za-odločilna bitka ob Mami. Ako lo/eni z municijo. zavezniki zmagajo iv tej veli- j Skratka: Angleži so priprav-kanski bitki, tedaj l»o za Nem- Ijeni na nemške bombnike, ki <*e strahovit vdarec, kajti v bodo prinesli smrt in opusto-l»oj so poslali vse svoje sile. šenje.
Zračni napad na angleško obrežje
Ravno predno je šel list v tisk, je bilo po radio poročano, da so nemški aeroplani poleteli čez Rokevski preliv in so bombardirali provinco Yorkshire jugozapadno in I 75 milj od Londona. Ranjenih je bilo najmanj 8 civilistov.
Nemški aeroplani so metali bombe na jugovzhodno in severovzhodno Anglijo. O kakih žrtvah ni nikakih poročil.
Te napade smatrajo Angleži za uvod za večje zračne napade v bližnji bodočnosti.
Bezpotrebno razburjenje
V St. Louis, 'Mo., je govoril ohajski senator Robert A. Taft, ki želi, da bi ga republikanci na narodni konvenciji imenovali za predsedniškega kandidata, ter se je v svojem govoru obregnil ob zadnjo predsednikovo poslanico, glede deželne obrambe. Rekel je, da je predsednik po nepotrebnem
Včeraj je cela 'vrsta potresov zadela Peru; mnogo ljudi je bilo ubitih in mnogo hiš porušenih.
Le ipomanjkljiva poročila prihajajo iz prizadetih krajev in po njih je sedaj dognano, da je bilo ubitih 241) oseb, okoli 3000 pa ranjenih.
Samo v Limi so našli 70 mrtvih in pod razvalinami jih bodo najbrže 5e več našli.
Xajl»olj prizadeto je bilo pristanišče Lime, Callao, kjer je bilo ubitih 150 ljudi, 1100 pa ranjenih. Skoro vsako poslopje v Callao je bilo ali porušeno, ali pa poškodovano.
Proti večeru so se pojavili pred Fordovo River Roug.i tovarno pri Dearbornu trije u-radniki Automobile Workers of America (CIO) ter skušali deliti med delavce letake, kar je pa v Dearbornu prepo-vedano.
Unijski uradniki R. J. Thorns, predsednik; George F. Addes, tajnik in blagajnik; ter Richard L. Leonard, o-krajni ravnatelj CIO, so predvsem skušali dognati, koliko velja ta prepoved pred sodiščem. Želja se jim bo izpolnila, kajti v<si trije so bili aretirani.
Leonard in Addes sta še prej naznanila, da bosta prišla pred tovarno. Sprejel jih je dear-bornski councilman Clarence Doyle, jima prijazno ponudil roko ter jima predstavil Jamesa Bradvja, člana osebnega departmenta Ford Motor Company.
— Ce 111 i gospoda izročita letake, — je rekel Brady, —
Medtem je prišel pred tovarno R. J. Thomas, ki je bil is tot ako aretiran. Predno ga je policija odvedla, je podal časnikarjem naslednjo izjavo:
—	Aretirani smo bili, ker smo skušali izvajati nase u-etavne pravice. Ford Motor Company, ki je resnična vladarica Dearborna, se bo morala izastrantega zagovarjati pred sodiščem. Fordova odredba je naperjena proti svobodi go'vora, in Če bo treba, bomo našo borbo ponesJi pred naj višje sodišče Združenih držav.
—	Dasi smo bili aretirani in so nam bile s tem kršene temeljne državljanske svoboščine, je današnji dogodek vendarle znamenje napredka v Dearbornu.
er ni bilo namreč opaziti članov Fordovega Service deparmenta, ki so nekakšni 'Vtorm-trooper ji" Henry Forda. Pred tremi leti so ti ljudje
jih bom z veseljem razdelil brutalno napadli in pošokodo-
TUJEZEMCE BO KONTROLIRAL JUSTICNI DEPARTMENT
Rusija ima baje v tej deželi zelo razširjen spijo-nažni sistem. — Po mnenju nekaterih je 'Peta kolona" vztrajno na delu.
Amerika se mora zavarovati
pred 4'Peto kolono" !
Kaj je pravzaprav 4'Peta kolona?" Kaj je "Trojanski konj"? Ti dve označbi se čedalje bolj pogosto pojavljata v časopi-ju izza časa, ko so Nemci zasedli Norveško.
V angleških listih ste gotovo brali, da so imeli Nemci na
lago so imeli orožje in vse potrebno. Ko so začeli nemški vojaki prihajati na Norveško, so dobili tam že svoje zaveznike, ki so jim v vseh ozirih pomagali in padli po Norvežanih.
"Trojanskega konja" na Norveškem so torej predstavljali med Norvežani živeči
Norveškem "Trojansk e g a konja" in "Peto kolono". jNemci.
4'Troja n ski konj" ima svoji Izraz "Trojanski konj" pa izvor v davni zgodovini. So-'že precej opuščajo in enostav-vražnik je leta in leta oblegal j no imenujejo v okrilju države
med delavce v tovarni.
Addes se mu je zahvalil, toda njegovo ponudbo odklonil, češ, da bo s svojim tovarišem Leonardom sam razdelil letake.
Nato sta <>e približala skupini Fordovih delavcev, ki so bas prišli iz -tovarne in začela deliti letake med nje.
Vali nekatere letakov.
unijske delilce
Aretiranci so bili takoj izpuščeni ter izročeni v varstvo odvetniku Maurice Sugaru. — Prihodnji torek bodo morali nastopiti pred mirovnim sodiščem v Dearbornu.
Občinska
odredba p repov e-
V bližini je bil policijski na- duje "deliti letake, postavati čelnik Carl A. Brookls, ki ju [ali prodajati" pred vrati For-je takoj aretiral. Odvedel ju dove tovarne. Unija firavi, da
je na policijsko stražnico, kjer sta bila obtožena kršenja občinske odredbe.
je odredba ena izmed številnih Fordovih protiuni jskih odredb.
toda mesta ni
mesto Trojo, mogel zavzeti z orožjem. Po-služil se je zvijače. Vojskovo-
živeče sovražnike — "Peta
kolona
V Ameriki je več milijonov dja je dal zgraditi ogromnega [ljudi, ki niso ameriški držav-lesenega konja in ga podaril. ljani. Ti ljudje so pod nadzorni eščan on i v znak prijatelj-1 stvom na-elniškega in natura-stva. Konja so spravili v Tro- j lizaeijskega urada, ki je bil jo in se mu niso mogli naču- J <1 osle j prideljen delavskemu diti. Ponoči so se pa vrata v idepartmentu, na predlog pred-
DELAVSTVO ZA ROOSEVELTA
Konvencija Amalgamated Clothing Workers je pozvala demokratsko stranko, naj prisili F. D. Roosevelta k zopetni kandidaturi.
V New Yorku se vrši že nekaj dni konvencija močne in vplivne CIO organizacije — Amalgamated Clothing Workers of America.
Na konvenciji je nad tri tisoč delegatov, ki -.-o v ponedeljek zvečer soglasno odobrili
lesenem konju odprla, in iz j tednika Roosevelta bo pa v , njegove notranjosti so plani-'priholnje podrejen justienemu sedanjega predsednika kot li sovražniki na nič hudega slu- 'departments	(kandidata demokratske stran-
razburil prebivalstvo, in kon- teče prebivalstvo. Temu je Na Peto kolono prav poseb-
ke pri prihodnjih volitvah.
sevelta! Mi hočemo Roosevelta!
Delegati so bili tako navdušeni, da jih celo uro ni bilo mogoče pomiriti.
V resoluciji je med drugim (rečeno:
—- Z ozirom na vojno vihro, 'ki divja po Evropi, ne smemo [izgubiti vodstva .predsednika
ja
sa in njegove napade na pred-
gres bi bil odobril potreben o- sledil napad od zunaj, in me-i no opozarja ameriško javnost brambni program, četudi bi sto se je moralo podati.	Ikongresnik Dies iz Texasa,
predsednik tako živahno ne o-j Nemci seveda niso po-lali načelnik kongresnega odbora. .	...
pisal, kako nas utegne sovraž- na Norveško nobenega lesene- ki preiskuje neameriške de-	ot^jelno pnporoci-
nik naipasti.	|ga konja in v njem svoje ljudi, lavnos-tt Dies pravi, da v A-jla'	Roosevelt
— Zdaj ni čas, — je vzkli- pač je pa prebivalo v norve- meriki že obstoji "Peta kolo- vtrotJe kandidira, knil Taft, — za razburjanje škili mestih že dalj časa veli- na." Tvorijo jo Nemci in vsi1 Toiadevno resolucijo je pre-naroda, pač pa za trezno raz- j ko število Nemcev, ki so se iz-itisti, ki simpatizirajo z Naei- ,cital	AVeinstein, pred-glabljanje. j dajali bodisi za Norvežane ali j ji, ter komunisti, ki simpati ------ pa za iprijatelje. Na ra^po- zirajo sSovjetsko unijo.
To je prva CIO organizaci- j Roosevelta. Ni ga človeka, ki a, ki je, neoziraje se na Lewi- bi mu bila naša generacija bolj
vdana kot je vdana njemu.
Novi angleški cenzor
Anglija ima novega cenzorja, — tako poročajo iz Londona, — ki je podrejen ministru za informacije. Ta važna služba je bila poverjena W. Lin-Idu Smithu, bivšemu upravitelju Londonskega "Timesa",
ATENTAT NA LEONA TROCKEGA
Iz Mexico City poročajo, da J bombe, da se je noč razsvetli-
je dvajset moških, ki so bili oblečeni kot polisisti, s '?4roj-
la, nato ipa so pričeli s strojnicami streljati v vilo. Trocki
nicami napadli hišo, v kateri in njegova žena sta skočila s
stanuje Leon Trooki. Na»padal-ci so na vrt vile vrgli vžigalne
postelje in legla na tla. Kot poroča United Press, je
sednik odboja za politično ak cijo.
Navzoči so ga napeto poslu šali, nato pa zaceli navdušeno vzklikati:
— Njegova obljuba za ohranitev miru in svobode, je preveč dragocena, da bi jo mogli v tem času žrtvovati.
Povodenj na Pu erto Rico
Iz mesta Ponce na Puerto Mi hočemo Roo- poročajo, da je vsled dolgotrajnega deževja vodovje tako naraslo, da so reke prestopile bregove. Ker je železniška proga na vec krajih razdejana, vlaki ne morejo voziti.
70 krogel zadelo vrata in stene in ena krogla tudi posteljo ob zglavju.
"GLAS NABOB A" — New Tort
Saturday, May 25, 1940
6*
GLAS NARODA"
n
(VOICI
PEOPLE)
OwmS tU PutMed by SormJe Publishinc Company, (A Corporation). WMttk Mm, fresMent; 4. L/upsba, »ec, — Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 WEST 18th STREET,
NEW YORK, N. Y.
47th Year
"GlM Naroda" la iaaued every day except Sundays and holidays. — Subscription Yearly $6.—. Advertisement on Agreement.
Za celo leto velja list za Ameriko In Kanado $6.— ; za pol leta $3.— ; m fcrtrt leta $1.B0. — Za New York aa celo leto |7.—; za pol leta $3.50. Za lnoaematvo 'aa celo leto ft.— ; aa pol leta $3.50.
"GUB NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV
"GLAS NAHODA." 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242
POMAGAJTE ««n izboljšati
LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopi* mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
PRIPRAVE ZDRUŽENIH DRŽAV
Zadnji dogodki v Evropi so mogočno vplivali tudi na Amerika. V tej deželi je še vedno dovolj ljudi, ki niso verjeli, da ibi bil Hitler zmožen storiti kaj takega kot jc bil njegov vpad v Holandsko in Belgijo. Toda neverjetno se je zgodilo, in mera potrpežljivosti je prikipela do viška.
V	listih in v javnosti so se začeli oglašati ugledni možje vseh političnih smernic, in vsaka izjava izzveni v zahtevo: —t Pripraviti <»e je treba!
Ameriški javnosti je postalo jasno, da morajo tudi Združene države prispevati svoj delež za zaustavljenje nevarnosti, ki preti zapadni civilizaciji.
V	ljudeh se je vkorenil odločen sklep: — Amerika se mora oborožiti, da bo pripravljena, če se zgodi najhuje. Če bi Hitler zmagal v Evropi, bi se gotovo s to zmago ne zadovoljil. !Hotel bi imeti še več. Zaveznikom je treba pomagati. In zaščititi se je treba za vsak -slučaj, kajti z moderni-
ni P^v posebno daleč iz Evrope v Ameriko. Islandija in Greenland sta pod danskim pokroviteljstvom. Če je Hitler pobasal Dansko, smatra tudi njene kolonije za svojo last. .
Ameriški narod ima dovolj sredstev, da postane najmočnejša vojaška sila na svetu. Lahko postane, pravimo, kajti v resnici še zdavnaj ni in tudi ne bo še tako kmalu.
Amerika je posvečala doslej največjo pažnjo mornarici, dočim je vojno letalstvo in kopensko armado precej zanemarjala.
Pojavlja se vprašanje: — Kako se bo Amerika pripravila? Oborožiti se bo morala v zraku in večino ameriških tovarn bo treba tako preurediti, da bodo v slučaju potrebe ^delovale vojni materijal. S tem bo dosegla dvojno svrlio: zaščitila bo samo sebe in zaveznikom bo mogla nuditi izdatno pomoč.
Kopenski armadi Ameriki zaenkrat ni treba posveča-ti prevelike pažnje. Strateška varnost Združenih držav temelji na domnevi, da se deželi ni treba boriti na kopnem, in daed je obdana od dveh oceanov, se ji je treba le na enem zavarovati.
Če bi kdaj prišlo do resnega spora z Japonsko, bi bila poslana vsa ameriška mornarica na Pacifični ocean. Na At-lantiku*ne potrebuje bojnkli ladij, kajti tam skrbita za varnost angleško in francosko brodovje. Ta domneva je pa veljavna le za tako dolgo, dokler bosta Francija in Anglija vzdrževali z Ameriko prijateljske odnošaje, oziroma dokler bosta sploh imeli brodovje.
Pa tudi če bi šlo vse narobe in če bi Hitlerju uspelo poraziti zapadni velesili, kar je pa Mkoro neverjetno, bi se Ameriki ne posrečilo tako hitro zavarovati svoje vzhodne obali. Najmanj petindvajset let bi namreč trajalo, ipredno bi Združene države zgradile nadaljno brodovje.
Zgoraj navedena domneva o ameriški zaščiti jasno dokazuje, kaj je treba storiti in kaj se bo najbrž zgodilo.
Združene države morajo čhnprej zgralditi potrebno število letal in izdelati čimveč mogoče vojnega materi jala. Ker sedanje tovarne najbrž ne bodo zadoščale, bo treba zgraditi nove. Izdelki teh tovarn morajo biti zaveznikom na razpolago in če bosta imeli Anglija in Francija dovolj najmodernejšega vojnega materijaJa, jima bo nedvomno inogoče odbitij nacijske napade. Ker jima vsega blaga najbrž ne bo mogočo sproti plačati, bo vsekakor treba spremeniti John-sonovo postavo, da bosta dobili potreben kapital na posodo.
Svobodna Anglija in Francija ter močno angleško-francosko brodovje na Atlantiku sta temelja vojaške varnosti Združenih držav. V tem praven bo tudi usmerjena ameriška vnanja politika.
To je mogoče Hitler prezrl, <kar bo nekega dne tako obžaloval kakor vse druge svoje zmote.
Prebivalstvo naraslo za dva "Milliona"
Naselje Borup v Miiinesoti je imelo lani 200 prebivalcev, ki sednj v šali ponosno izjavljajo, da se je prejšnji mesec povečalo prebivalstvo za dva "milijona". Tatm ftivi delwvec t imenom Robert Million. Njegova žena je porodila dvojflka.
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY OfiD^BB,* * ako je Tnttn le prtročno
4	f I
I ž Slovenije
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
(NESKSČA NA PETANJ-SKEM BRODU.
tTz Sluti ne-Radenc izročajo 8. laprila. — V petek se je na našemi brodu, ki veže oba bregova Mure ter je toliko časa, da ne bo dograjeni! petan j ski most, edini o prevozno srtedstvo na banovinski, sedaj podržav-ljani cesti, Ugodila strašim nesrečo, ki je prav nazorno po-kaizala, kako potreben je že motst. V 'boluiišnico v Mitrski Soboti se je zatekla 60-letna viničarka Terezija Klobasa, ki je 'bila v službi v nekem vinogradu v Poi'icah pri Gor. Radgoni. Ker pa je 'bila starka s»mo onemogla in izčrpana, je
•uprava bolnišnice pozvala radgonsko občino naj revieo prepelje domov ter jo ona vzdržuje. Občina .je najela Fr. Veflberiča iz Črešnjevec, da gre Z vozom po starko. Veberič se je res odpravil ter je v Murski Saboti naložil Terezijo Kkbasa na voz ter se odpeljal proti domu. Prispela sta do M/ure v Petanjcih ter čakala na brod. Brodar se je z bro-doni b'izal mostičku, toda še prodno je prišel <k> brega, se je konj, ki je tstal na mostičku. naenkrat splašil. poskočil naprej in že je zdrknil skupaj z vozom in starko vred v Muro.
Lastnik konja ki je stal za vozom, tega ni mogel preprečiti ter je skraja kakor onemel gledal, kako umu Mura odnaiša konja in ženico-, ki se je nahajala: v košu na vozu. Brodar je klical na pomoč, ter so prihiteli ljudje, ki so preprečili AVberičai, da ni planil za konjem v reko, ker ki bil gotovo utonil. Konj jo medtem plaval naprej, sreiPi reke pa ,-o je voz obrnil, ter je starca padla iz koša ter utonila. Konj jo priplaval na drugi breg, ker pa je naj/brže tam betonirano, ni mogel na suho, ter se je spet o-fcnril nazaj proti prekmurski (str an i. Sole daleč spodaj pri Horvat overn mlinu je izčrpana ^ival -spet priplavala do nabrežja, ter so jo ljudje izvlekli iz vode. Truplo uboge starke voda še ni naplavila.
JTTNAX NOŽA OBSOJEN NA 2 LETI IN 6 MESECEV JEČE.
(Tanf v Begunjami pri Cerknici so fantje na pustni torek po sta rib navadah rajali, se gostili in prepevali v neki gostiln:. Med dvema dkupinama je prišlo do prepira. Glavni povzročitelj prepira je bil neki mladenič France, star ko-
maj 19 let. iPozneje po končanem pustnem rajanju, že na pepelniično sredo, okoli 1.30 po noči jo France na centi za^>odel v. nožem Toneta Hrena v levo Stran t robnih a- da so mu čreva izstopila. Hren je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico, kjer mlu niso mogli pomagati.
Rana .je bila snirtno nevarna in inficirana. Hren .]e umrl. Pred sodiščem se je zločina Uboja obtoženi France zagovarjal s silobranom. kar je o-llričajno pri a veli fak:li junakih. Sodišče pa Francetove-mhi zagovoru ni verjelo in so | \ga tzaradi uboja Obsodili na 2 leti in 6 mesecev ječe.
PRVEGA SLOVENSKEGA OPATA
*<o d.jhilj v samostanu rajhen-bunških trapistov. Dosedanji opat Placid Kpalle je že lani v avgustu o<lšel v Francijo na običajni letni generalni sestanek trapistov v Citeneauku.
Ves čas se ni nič javil. Sel o Jsredi preteklega nio-eca je prišlo njegovo pismo, s katerim: jo sporočil, da je na lastno prošnjo razrešen dolžnosti o-^pata v tRajhenbergu. kjer je bival 30 let. Placid Bpaile, po rodu Francoz, zdaj star 64 ilet jo že v agodnji mladosti pripel v Rajhenburg in je 27. okt. 1907 postal opat. Prod dnevi .je bil za novega opata izvoljen Pij Novatk., rojen i. 1809 v Kozjem. Jo prvi SI o v on ec na čelu rajhonlbnirškega samostana trapistov.
ZA OKO — 10 MESECEV ZAPORA.
jMlladi mehaniški vajenec Tono, doma iz Kaminika pri fPreserfu, je po polnočnici lani z nožem; sunil Franceta Kr-žiča v levo Oko tako, da mu jo izreza! očesno zenico. Kržič jo izgubil oko. Zarad/i hude telesne poškodbe je bil Tone obsojen na 10 mesecev ječe.
POŽAR V SLOVENSKI VASI NA KOČEVSKEM.
Iz Stare cerkve pri Kočevju rpofročajo: V sredo 10. aprila dopold.no je izbruhnil počar v Slovenski vasi. Težka nesreča je zadela družino Trampol, kjer je pogorelo vse: hiša, in skedenj. Celo krava je zgorela, le prašiče so resi/i. Doma je 'bila le žena, ki je nekoliko naglušna m samia ni vedela, da liisa gori. ampak so jo morali sose fje opozoriti. Požar je nastal menda zaradi te-
RADIO PROGRAM
Jugoslovanske pesmi
Vsak ipondeljek od 8 do 8.15 zvečer na postaji WBNX (1350 kc.) Slovensko, hrvatsko in srbsko petje.
Pošljite pisma na: Jerrv Ko-»prftSelv Jr.,. Station WHtfX, New York, N. Y.
DARILNE POŠILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
100	DIN.
360	DIN.
860	DIN.
400	DIN.
500	DIN.
1000	DIN.
2000	DIN.
V LIRAH
—	$ 2.30
—	$ 4.46
—	$ 6.50 t.
—	$ 8.50 V DINARJIH
—	$10.25
—	$20.— — $39.—
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
Vnled ra/mer v Evropi ni mogoče v Jugoslavijo in Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi za vse druse evropske države.
SLGVENIC PUBLISHING CO.
: POTNIŠKI ODDELEK s :: 216 West 18thStreet, New ?ork
ga, ker se je vnelo v podstre-£jn v (bližini dimnika. Gasilski četi iz Stare cerkve, ki je prišla takoj z motorno brizgal no na pomoč, se je zahvaliti, da so požar omejili in da se ni raaširil š? na sosednje hišo.
ZARADI MAJHNE KAZNI JE SEL V SMRT.
I Kil^otga -poročajo 10. aprila: — V torek zjutraj se .jo razvedola po okoliei čudna žalmstna vost, »lla se je v vasi (runtali tilbesil kom<aj 17-letni posestnikov sin Franc Hafner, ker »ga .je oče udaril s palico. Zadeva jo naslednja:
\V ponedo.l.iek so delali delavci v vinogradu posestnika Jožefa Hafnerja, med katerimi je bil tudi France, ki je vezal trte in je pri tem polomal dfcre trti, za kar ga je oče grajal in udaril k palico po hrbtu. Sinu se je tako za mail o videlo, da jo zapustili delo broz ibesede. Odšel je, dasi i^a je oče klical nazaj. Zvečer, ko so iegli, na ni bil(> doma, pač pa ]>ovo njegov i mlajši -brat, da je prišel k njemu okrog 21. ure. ter ga prosil svinčnika, nakar je pri žopni svetilki pisal pri ok-hmi, potem pa se je poslovi; rc^kc-č <Sa u-e ne bodo več videli. Ko je v torek zjutraj stopil gospodar iz hiše proti hlevu- da nakrmi živino, je opa<zil na hodniku svojega sina Franca
obešenega. Nesrečni oče je takoj prereza! vrv in poskušal, na vse načine oživiti sina, a je bil ves trud zaman. Pri sinu so našli poslovilno pismo, v katerem -poroča, da gre v smrt, ker ga je »če iidarLj, česar ni Moril že nekaj let.
ENOROKI CIGAN — PONA-ivEJALEC DENARJA.
|Tz 'Novega ii^esta [»oročajo 12. aprila: — Bilo je lansko jesen, ko je med ostalimi ženicami prišla na trg v Novem mestni tudi posestniea Marija ■Pirčeva iz Dolenje Straže i rt okušala spraviti v promM ponarejene kovance, dva po 20 in enega za 50 tffin. Njeno zasliševanje je orožnike dovedlo na pravo sled. Po Pirčevi so doznali, <la je kovance jx>na-vojal v vsej okolici znani »'noro ki ci,n;¥ii .Tanko "Bra id ič, ki je bil že leta 191.'? pred novo-iileškim sodisu'em obsojen zaradi ^ielikta an 4 leta ječe.
Braj*ltč je ponarejene kovnn ce izročil Pircu Fracetu.-le ta pa svoji sorodnrci Mariji Pir-
SRBDIŠČK ZA SI^VRNSKE FONO(iRAFSKE PLOŠČE. — Pišite za cenik. J. MARSICH, INC. 463 W. 42 Street	New York
Peter Zgaga
ZA BOLEZEN »SO ZDRAVILA...
Učeni profesor in zdravnik dr. Merrill Moore je nedavno predaval čl anoiii Medicinske družbe v Bostonu, Mass., ter rekel med drugim:
— Človek, ki je vdan pijači, ni normalen človek, pač pa duševno bolan ter potrebuje pomoči in zdravljenja kakor vsak drugi bolnik. Njegova družina mora vedeti, da i>otre-buje tak bolnik sočutja ter da >e pri njem z zmerjanjem in godrnjanjem nič ne opravi.
Njegova žena naj skrbi, da bo tak bolnik dosti jedel, posebno na vitaminih bogato hrano, da bo imel dovolj razvedrila in da mu bodo na razpolago stvari, ki ga najbolj vesele. Pri njeni je treba ugotoviti, če je njegove lx)lezni vzrok utrujenost, strah, dolgočasje ali slabo raj?položenje. Pitje ni brčlo-zen, pač j>a le znamenje bolezni, kakor tudi mrzlica ni bolezen, pač pa le znamenje, da v telesu ni nekaj v redu.
Tako je ugotovil učeni zdrav-

STRAHOTE VOJNE
ČASU PRIMERNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttrer 228 strani
Cena 50 centov
Dobite jo pri .
KNJIGARNI SLOVENIC
PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York
cevi. Nepridiprav je kmalu po aretaciji Piroeve zavohal pret«M*o nevarnost in -e začel skrivati. V gozdu nad Vavto vasjo »so orožniki našli v bližini taboriisra v grmovju skritih kar šest modelov za izdelovanje kovancev, ven-Sar cigana niso mogli ujeti. Lovili so ga cela dva meseca. Božični prazniki pa so pcMali zanj u-sodni. Oigam Janko je želel prebiti božične ]> razni ko m<ed s-vojim>i pf)d šotorom v gozda, zato jo je skrivaj primahal v gr*zd nad Gornjo .Stražo. Pa ■so .ga pred sv. večerom obkolili orožniki in ijra ocTvedli v zapor.
Braj<lič je na več krajih nagovarjal ljudi, naj m(u posodijo denar, češ, «la jim bo vrnil petkratno in še višjo vsoto, ko si 1k> nabavil potreben material za izdelovanje kovancev. Toda nihče imi denarja ni da!. Naposled je prišel tudi k Pircu Francetu. Pire je poiskal svojo sorodnieo Marijo. <la mu je posodila 1000 din, ki jih je iaročil ciganu. Za posojeni tlenar je cigan obljubil Pircu povračilo kar o^nrih tinočakev.
jBrajulič je pred sodiščem priznal, da je jeseni ponarejal kovance. Kako se to izdeluje, da je zvedel od ponarejalca Jern|ana. Izpovedal je tudi, -dti je prišel k njemu France Pire in ga nagovarjal, naj začne dihati denar. Sodišče je obsodilo cigana Brajdiča na 4 leta Pirca Franeeta na eno leto ječo in Marijo Pirčcvo na 7 mesecev.
ZA NAROČNIKE
IMAMO ŠE NEKAJ ZASTAV, { ki so na razpolago našim naroč-' ni kom po ugodni ceni. Marši- | kateri želi imeti za dom zastavo ob priliki
narodnega praznika.
OPIS ZASTAVXK SKUPINE
Zastava: 5 čevljev dolga in 3 čevlje Riroka : izdelana iz najboljšega blaga (eotton butlng) In obrobljena ter ročno vezena, barve najltolj trpežne; vse zvezde so šivane na obeb straneh.
Drog: iz trdega lesa, pobarvan. 7 čevlje^ dolg. In sestoji lz dveh delov. — Ročaj In vrv.
Naročite pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. 316 W. 18th Street New York I
PO POSEBNI CENI ZA NAROČNIKE TEGA LISTA $2.50
(Val poSlljalni stroSki plačani.)
iiiik dr. Merrill Moore, ki ve, ,kaj govori in za'to ga je treba poslušati in upoštevati njego-jve besede.
j Meni se je že od nekdaj zdelo, da mora biti tako, in tudi ti si mojega mnenja, kaj ne, dragi rojak *
Upati je, da l>odo pivcem napočili lepši in boljši ča>si, od-ka r se je zavzela zanje zdravniška znanost.
Slovenska žena, dobra si, ni-eesar ti ne očitam, rečeni ti le, da delaš /dvojemu možu krivico, odkar sta se vzela. Vneboupijočo krivico!
Včasi ni prišel tak domov kot (si pričakovala in upal«, da bo prišel. Že oddaleč si ga opazila, (če je bilo podnevi) da se mu noge nekam čudno zapletajo, ali (če je bilo polnoči) da je sumljivo štorkljal po stopnicah. In ko je >topil v sobo, bi ti tako rad kaj Iju beznjifvega [povedal pa je l|e čudno oči zavijal in gnal" iz sebe nerazumljive glasove.
V tebi se je takoj porodila pregrešna in neupravičena <»!» dolžba, ki si jo izrazila z ne j preveč ljubeznjivini glasom:
—	»Sram te l>odi! Torej -i v,» |ga že »pet ! Ca bi vedela, da |1k>š tak, bi ti vrata pokazjda, j ko si me prišel snubit.
Ponavadi mu še kaj lisijc-ga rečeš in če si prav po-eb-no hude sorte tudi kakšno {»>-j lonce ali oklešček zagrabiš, j kar pa nikakor ni ]wan, draga moja roja i n ja.
Le zgoraj poglej, kaj pravi učeni zdravnik!
Saj ni pil čez mero iz Ijn-jbezni do pijače. Saj ni vinjen, t pač pa bolan.
I In njegove bolezni je skoro. •gotovo vzrok utrujenosti, kaj-!ti polni kozarci niso brez teže.
Vsled neprestanega dviganja |je zmanjkalo možu konjske sile, pa se ga lotila utrujenost. | ^Mogoče je pa vzrok tudi dolgočasje po zlati vinski kaplji, ali pa voda, ki bo j>o-ebno zdaj v jK)let.nem ča-u začela nstva-jati zelo slabo razpoloženje.
Učeni zdravnik pravi, da je takemu bolniku treba pri/o-jščiti dosti vitaminov in dosti j razvedrila.
t Ko pride dom m* v zgoraj o-pisanem razpoloženju, je znamenje, da si je že privoščil toliko vitaminov, da ga noge več ne drže in da se 11111 jezik za plota, da je imel vse popoldne ali ves večer dovolj razvedrila, kajti užival je ure in ure tisto, kar ga najlnilj veseli.
Poglaviten je zdravnikov j nauk, da pri takem bolniku z zmerjanjem in godrnanjom nič ne opraviš.
—	Tak bolnik potrebuje pomoči in sočutja, — pravi učeni zdravnik.
Sočustvovati moraš ž njim, ga lw>žati in ga takole tolažiti:
—	Torej si *pct bolanekan, revček? »To j, joj, kg ko -em žalostna! Ali boš kaj papcal, u-božček? Ali si zaspančkan? Čakaj, ti bom čeveljčke sezu-la in hlačke slekla, saj vem, da revček ne moreš sam. Si ga še spet malo popivčkal, revček, oh, kako se mi smkdiš! Ali i-maš še kakšen grošek v žepku? Veš, če ga nimaš, ne boš jutri nič kruhka in moška papcal in boš cel mesec le vodko pupeal, če ne, nas bodo vrgli iz kvartirč.ka. Le lepo zaspanč-kaj, ubogi moj revček, kako si bolančkan. . .
Tako ga tolaži, božaj in neguj, dokler ga drži tista huda bolezen.
Ko se mu bo pa enkrat bolezen iz glave izpuhtela, takrat pa, no, ne vem, kako bi rekel
. takrat bi pa ne bil rad v njegovi koži!
Saturday, May 25, 1940
SLOVENE (TTGOSLAV) DAILY
JANiKZ HLADXIK:	- - * ; 2 +
Smrt na višavah Akonkague
Nadaljevanje
Novcu
Tamkaj -e je -reča' tudi z g* so(«lom Kast.'icc'n
Kako ranlrtNc- m«. je to prišlo. Saj so bili r-'ani ekspedi-cije. \»i verni ljudje, žena Lin-kovr ki jo Neme. je Francozinja, prav pobožna ženska iu tako tudi vsi drugi Ze |wej je bila ekespedieija dogovorjena z duhovnikom OP vera iz OirodiMn pri Mendezi Toda go-pod se ni čutil do^ti močnega in tako je el^Kdieija o-stala brez duhovnika In glej, morda bi pa go<p:>d Kastoiic hotel -prejeti njegovo nalogo. Jutri je nedelja. — Povabil ga je s seboj, in kdo rajši kot gospod Jože. — Prav /. vesoljem s«' je vabi'u ed-zva'. S"j j je vendar nekaj tako 'epega, tako vzvišenega, dati ljudem priliko, da ne ostanejo dolžni •UKril-ie v nedeljo. Zastonj je bilo -prizadevanje go^pe in gospoda Mrlhniča, ki -ta upravitelja v Tezmn* )»«tlu Puen-te del fnea. Ti naši rojaki -o doma od Ilirske Bistrice. Zastonj sta on« dva pro-ila. tako mi je pisala žalostmi gospa IPavhp. fHkspod Jože je vriskanje za jahal mnlo. vesel tako izredne prilike, ki se mu nikdar več ne 'bo ponudila. — Svoj denar in *voj<- stvari Je i<zr< čH v varstvo Mahničevini in mili rte! v gore v soboto pod noč in -t;' z-g. Linkom celo noč jahala na n»ubdi in že proti ju-tni so zvedeli člani eksoodici-je novico, da imajo nwd seboj duhovnika, kar je 'bik) vsem
v veliko veselje. '
'Mrzlo je bilo jutro v gorah, zato so se kar dobro zavili In čakali, kdaj bi sonce malo o-Igrelo in tedaj so z vso skrbjo pripravili oltar. Gospod Jože si je v Mend oz i izprosil pravico, da sune Imeti sv. mašo, k.^er koli "bi pač to utegnilo biti koristno; prenosni oltar je pa d-flfhil najbrž pri salezian-cili v Mendotzi .kjer je ravn;+-tclj, naš ropi k dr. Peter Ser-doč, sorodnik že imenovane gospe Pavle Mah nič.
JSkrbno organizirana eks| medici ja je imela vse moderne pripomočke in tudi filmske o-peraterje so i m*' '.i ts seboj in 'bomm v /kratkem imueli tudi priliko, da bomo videli tudi ta dogodek sv. mfciše o kateri povedo, da je ibila izredno lepo pripravljena. Z veliko skrbjo •so postavili križ in priredili oltar. Tri osebe so pristopile k is v. olibnjilu.
til, da jo neugodno oTočutje prvih dni knnalu ponehalo, je upal, da 'bo lahko zmagal A-konkague. Ker je bil njegov značaj tak, <dia pri svojih nfL črtili ni nikoli popuščal, tako je iz njemu lastno trmasto odločnostjo tudi odklanjal mnenje nekateriih. ki >*) m)u odsvetovali. tla bi ise drznil na goro. S aim vodja ekespedicije Link, videč njegovo izkušenost v pl-r*nrnstvu in njegovo g!ol>oko znanje in jegovo kreplvo postavo, je pustil njemu več svobode kot ostalim članom, prepušča joč njctgovi Lastni uvidevno sti njegove ukrepe.
Dne 5. marca se je tako tudi gospod Jože pridružil -kupini, ki se je dvignila pod vodstvom Linkoviim, da spleza na vrh gore. Zaisedli so mfule in plezali kvišku. Nič nevararl ni pot! Naše slovensko planine so neprimerno nevarnejše. IN) olbilem grušču, ki se
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V teh kritičnih rasih j« vsakemu Malrlju tinrvnili vw(i potrebni ta prir.H-.ii ATLAS, ki ga pošljemo iuMm naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ga &e danes!
Velikost S K x lili infer
48 vellkib strani;
32 IfHrvanili zemljevidov tuj lil držav in 0 zemljevidov Zdr. držav iu zastav vodilu ili držav;
45 Hvetovnih slik itoitolnoina o-ciiM«M'nih;
Zanimivi svetovni dogodki.
Na j no ve j« zemljevid kaže celi
avet in tudi:
RAZI »ELITE V POLJ8KR ME1» NEMČIJO IN RITRIJO
ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKUrf'lTEV f'EHOSLOVA-ftKK K NEMČUI
NOVA FINSKO-RUSKA MEJA
Cena 25 centov
Poftljlte svoto v znamkah po 3
__oz. l»o 2 centa.
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI
SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite s atlasom in ko ga Izpolnite in pofilJete k Izdajatelja zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni.
NaroČite Atlas vri:
" GLAS NARODA "
SI« WK8T lftfa STREET NEW YORK, N. T.
o- r a • • , i j. k-lovekovi stopin ji nadl ežno Ume 2a. fctbruarja H' bilo to. .	. ' . _ _
^	ii •	t » i rzmnka, so n^ule stopale dosti
.hit roje, kot ;bi mogel človek. Ke-f ur je bojda takega pota do višine 6400 nt. k.j t ima ekk-pndieija po-ta vi j eno taborišče. Do tj* .gredo miulc, ta.m-
Hi-to popoldne je g. Jožeta nekoliiko .glava "bolela, kar je pač naravno zaradi tako velike višine, na katero njegov organized ni bil še navajen. Kri n m je šla močno v glavo in žila nun je bila 125-krat na uro. Toda to ga ni nič oviralo, da ne bi ibil prav dobre volje in H' je vsem navzočim prav prikupil. Pri m ^i je bilo 21 o-
seb. nvnda vsi.
H)ne 26. februarja je gospa Torres odliajalaf ker se je morala vrniti na svoje -službeno mesto, ker so se imele začet i -koraj ^ole. (iospod Jože je
<*-tal z nanienonv da naskd-nriji dan i^ilii t i š(k nokaj više v goie in zmoli kako molitev za pokojnega, pred 16. leti po-ne-re<"enega Stepaniea, katere-g.i truplo se se<laj leži v gorah. Vsaij kapljo blaigoslavlje-ih' vode naj pride na ponesre-čiiuejfa, tako je želel gf»spo>l Jože, pot< m se bo ])a vrnil. Do največ .V)00 m vi»s.c',ko se je namenil, ker je tako bilo tudi zdravn?kovo mnenje in zaradi čar-a. da bo nuot^el 'še v 0i le.
i/«' tiisti večer, (17. marca) je bi i ji v Razoira kratka noti-ea, trni a čisto nedvoumna, ki je \Ts<>W>\-aJa v zač-etkn že vso Ibi idkost dogodka, o katerem ko na-le<fnje jutro govorili vsi časopisi že doisti alvširno. Z iimrečo .skrbjo sem odprl list ''Minulo". Z vel i k in ri črkanji je hl\ii napisano TGir;te1ieevo iiifce in dosti ol>sirno poročilo. Kakor nož so rezale, besedice.
majhna iskrica upan,ja je še ostala, ker mrtvega vendar le ni-o še naišli. Toda tudi to upanje .stim) niogli imeti le dotlej, .cibkler človek ne ve, kako je v planinadi in v kakšnih okoliščinali se je vse dogodilo.
lXa pmllagi časopisnih poro* čil, s } m> jasni Ii, ki mi jih je po-dal Carlos Pronato, član Lukove elcspedieije, ki je f?am prilšel tudi visoko pod vrh Akonkague, ki je Ktre^el pri n*!Si gospoda Jožeta d)ne 4. nuirea, morem podati kot zanesljiva tale dejstva, potrjena tudi po izkušnjah naseda rojaka VLgorja Domicelja, ki je tajnik -argentinskega alpin-skega kluiba.	»
iGospod Jože je najprej offtal ves teden na Plaze de Mula. Morda je napravil kam kake korake, toda tdboril je ves eas tistem ^rlavnejri tabori-Sču, viti se privadi gorekemiu zraku
in ho pozneje poskusil pot
uri, da so ohranili dovolj zanesljivo stvtfri.ki so jih prinesli s>c*boj, to je: argentinsko zastavo na bronastom traku, kip Matere božje in spominsko knjiigo.
<)!b išostih so se poslovili oJ vrha in se nato veseli vračali niizdol. Dobili so gospoda Jožeta, precej izčrpane-gia, a vendar ne onenw>glega. Poskusili so ga pregovoriti, naj se vrne v nižino iu tamkaj čaka prilike za nov ]>oskuK da fcrrtaga goro. S:ij je vendar iuiiTavno, da je treba daljše priprave za tako pot. kakor so oni vsi bili v gorah že en niesec in ho se šele sedaj drznili na goro. .
Gospod Jože se ni dal pregovoriti. On, da .bo kar tam ostal in pom'kal. da dnigi pridejo za njim in bo ž njimi šel na vrh. Končno <e je vendar podal in obljubil, i^a pride kmalu za njimi-. Odpotovali so navzdol tisti večer do 0700 ■m. V gorski višini je o.-tal gos|>od Jože sani, čisto sam. Na podlag poročil, katerih doslej še nisem mogel dobiti naravnost iz ust osebnih prič, je bjil položaj tale:
-Višina, v ikateri se je nalia-ja.t, .fe T>il-a nad 0900 m. tod/a komaj 70 metrov po<l vrhom. Tiste dneve je bilo vreme zelo ugodno in j<> bil najboljši čas za pot na vrh gore. Nekaj dni prej je en član ek.s|K»dici-je. Franke, izelo diV.en pl'nni-ned proti vsem predpi.-om
voditelja, sam prišel na vrh Akonkagua je z lo nevarna Akonkague, o 1' koder ,ie prr- Kiliadi viharjev. Kar nena.fc nesel kot dokaz bronasto plo-
VELIKA
KUHARICA
po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več kako* še tako prostofcesedna reklama.
Na vet kakor "08 ^rarteli jc strnila mlliC-na In priznana s-.torirji vsa stara in na.inavej^a d^mnja Kuhinjske umetnosti. S:iov je ol>:lpTa:!a na<l vse pre«:leilno. Iri»ira rer«T>tov je itfrpna. TO -IK
XA.jporoLxr.^E nrf.o KI GA FMA^IO NA TEM ronr.oC.!iT
Oprema kiijipe je ra?!;osna. Nešteto je s*ik v besr;l:lu. pa Je nt>' ili hananlh tabel, ki jili na^Kkal Dr:? cot in ITi:mek. . . .
SODNIJSKI OGLASI!
iz
stare domovine.
Vsaka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti zr. zdravo in pravilno prehrano družino, si mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora nnmro? priučiti umetno-ti, kako ho s rojim domneim nudila zdravo brano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja ho lioMa tudi svoje goste iznenaditi s posebno izbranimi Za vse to ji bo najboljša vodniea in učiteljica ta SLOVEXSKA KTTTAKTCA
f^tu.li ie usini natisk knji.-;e v vseh pogledih ne samo vsebinsko, ampak tudi tehnično popolnejši od vseh dosedanjih Izdaj. Je cena knjigi sedaj znižana.	$ f^ (Poštnino pla/amo ml.)
,T v.	Velja samo	9
K\|l!i \|{\I: \I 0ll\l< PLBLISHINC COMPANY
West 18th Street New York, N. Y,
, - J.OSl'OIHNJE IN DEKLETA, TO JE KNJIGA ZA VASI
no se začenjajo grozeči oblaki
vihar,
7A.]o ve>- v veeji vnsini.
Zrak v tisti višini je silno razre<lčen. < 'loveka duši, ker v zraku priniianjkuje ki^ilva-, pa tui!i zračni pritisk je zmanj-šiin. Saj voda v tisti višini zavre že pri €5 stopinjah Cel-zia. (Moveško telo ni mu več ti-•-te moči, ker ))ljuča in srce ne morejo <le!ovati kot je potrebno t^'le-u- in zato povzroči človeku vsak kor^'k velik napor.
'Ko bi človek imel v ti>ti višini prožnost, kot jo ima v nižini, ibi bilo iti na Akonkaguo kot na isprehod na Šmarno goro. ker strmine same, ki jih je treba preplezati, niso nič ne-vamei£'a, toda naše telo ni
dva.
'Ti^to ploščo, ki je imela napis: <irPilkaj, kjer me najdeš, aiK» ])U)sti za vedno." je nesla naaaj ona skupina -s katero je šel v gore igo-vpod Jože, ki je ostal tam v nalašč postavije-Henn šotoru v višini (J0()(1 hk
'Kev so nn goro hoteli priti tudi še ostali člalii ek^pediei-je in je bilo dogovorjeno, dta jih povode Link, ko so vrno s tisto i>oti, na- kateri ga jo go-Rpod Jotže »spremljal, je g. Jože .menil, da bi bilo najblje počakati kar zgoraj, da pridejo ; drugi za njim in msedtem bo že on dovolj okrepljen za nad/a'lj-no pot.
}Da ga je gora nase vlekla, je naravna stvar. Kaj je pač
s»eo, Hcatero	so ymstili na vrhu
kaj .s- pa žival nstavi in \o no\hm\	ki ^	na vrh ^»vign^ oblake sue^a/^V pol^tV
snravi dalje nol»ena sila'več. * Bta S°	1>0tl11 Vrn,'a ™Uf° »re se ,>odoba pokrajine teme-1 Xjenr dihalni organi ji ne slu-
niin, pri čemer je vodju eks-peiUcije šel mraz tako v živo. da so n ni morali pozneje za-kijradi znn-zline od'rr/ati dva pr-a. Ničesar niso mogli najti.
Og 49; 40-5 1 UVEDBA POSTOPANJA ZA PROGLASITEV MRTVILU ŠIKOVEC JOSIP, rojen 29.1.18(J6 .v Žebniku št. 11, rk. | v ere, oženjen, predilniški de-|lave<*, zakonski sin Antona in ! Marije Trebežnik, nazadnje 'stanujoč v Oberhauscn v Nemčiji, pristojen v Radeče, -rez ! Krško, je odšel meseca novembra 1908 v Sev. Ameriko, kje se je naselil ni znano, ker se po odhodu v Ameriko ni več javil. Vsa poizvedovanja o njegovi u>odi so bila brezu>pe-na. Domneva se, da je mrtev, ker bi se sieer gotovo oglasil.
Ker je potemtakem smatrali, da ho nastopila zakonita domneva >mrti v smislu §24, št. 1 odz., se uvede na prošnjo njegove žene Šikovec Antonije, zasebniee, Alail p. Huels, AVestfalsko, Nemčija, post (»panje za proglasitev mr-tivim ter se izda i»oziv, da se o pogrešaneu poroča ali s tem postavljenem skrbniku gospodu dr. Skrinjer Dragotinu, odvetniku v Krškem.
Slkove<* Jo-ip se poziva, da -e zglasi pri p<«lpi<anemu so-■ iišču ali drugače da kako vest
o sebi.
Po lo. V. 1?M1 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Ijito spremieni. Toplo sonce in r-uli zrak sta že otajala sneg prav do vrha je odprta pot po kopnem. Kar v hipu pa zavije vihar in snežinke drve /. bli-
j '/. žalostno novico so se vrinili v Šotorišče v Plaza de Mula in ojm-tiii vsako nadaljno razirkavjvnje Zadevo so takoj vze'e v roko tudi nrgentindi"
skovito silo in v hipu -e na ko- •^•'^tit, <la ^o tragedija poja-
pičijo velikanske množino snega ob golili -tonah.
katere 6e niti kondor ne spusti 'nikdar in no planinski orel. Od višino 5000 ni dalje ni najti lidhenoga sledu življenja več. Do tam še pri Jejo mravlje, se £e pokaže neka ruimrna cvetka, v višini 4000 ni je še mnogo ptičjega rodu, toda tam gori na 6500 m jo pa že snirtna višina, kaauor samo še človek hoče prodreti.
iPole^g spremenjenega ozra-eja, ki je že sa.mo vzrok, .saj jih je le malo, ki zmairajo tiste višine, je pa vodja- ekspedici-je ugotovil, da je še nekaj dru-^oga.
(Dokler človek enakomerno stopa dalje, «lfokIer se giblje, si olovek ohrani ^ ravnotežje in ja«no iza^eist. Če pa se človek "ustavi, 'hodiisi gori ali doli grede, pa četudi le. da* bi opazoval podobo,, ki se njegovemu i>ogledu nudi, nastopi ta-fkoj nekako omantfljenje, k«i človeka nspava, in če »bi se človek tisti omaani prepustil, bi najdrrž ka,r aa vedno zaspal.
V tiste zračne vifcine so ple-aa'li oni dan.
•Gospod Jožo se je dosti dobro počutil. Menda «o tisti večer prenočili na višini 5500 m in so nadaljevali .pot naslednji dan. V viišini G900 m se je gospod Jože ustavil in izjavil, *3a ne ^?re več naprej. Zato so iga tamkaj tudi pustili, ko so vse potrebno ukrenili/ NadaL ijevali so pot na vrih, kamor so feidi vsi jsrečno prispeli ob 4. naprej. Očividno je spremenil poj>oldne 7. marca. Bilo jih je
ustvarjeno za tiste višine, v bolj naravnega, kot to. Saj je
Kvoj sklep, ki ga je od kraja imel.. Kolikor bolj je dihal gorski zrnk, toliko bolj -ga je gora vlekla nase, in ker je du-
gest po številu. Link je tedaj Stopil 'že drtigič na goro, ker jo že lani prišel na njen vrb. Ctetali so na gori nekako dve
fHil komaj nekaj sto metrov pod ciljean, in ali naj sedaj popustil. Bil je v njem pač stra sten planinec, katerega je obenem gnala tudi krščan. želj t da bo ponesel na goro tudi križ in celo to je 'želel, da bi daroval Bogai brezmadežno daritev v snežnih viišavah tega najvišjega gorskega orjaka.
I^Iorda je res obl.jnbil, kot nekateri ,]>oročajo. da bo za njm*i prišel. AH je 7»a tudi Kare« nitelil, tega pač ne ve dimgi kot Bog sani. ^red policijskimi dokumenti je menda tudi list, ki iga je on podpisal, da je osttfl v gori iz la-tne volje in prevzame nase vso od go vomost za to dejanje.
Ko je ekespedicija (I. marca odšla v litžino, je komaj priš a do 5000 111, ko jo aiid'ivjala v gori taka silovita nevihta. Z grozo so mislili na strahovito nevihto, katero so slutili v vi-kjer je ostal g. Jože. Ali je obstal ali .ga je uničilo.
!Dne 1 ± maiea šele -o š i 1	itltl
spet v gore. da pogledajo. Naj j]-0 T1(M-vii^ini o200 m je nevihta zalo-1
111. lluenos Airesu je Škot j ; odtedtila, da se s<»l»a gospoda Jož ta. v kateri je stanoval 5 let, zakleni, dokler se ne uredi "a'llva zadeva tpokojne-
tila tudi dva člana ek-^^edici-1 j?. Našli <0 ju le napol živa.
iS strahom so stopali dalje proti vrhu. od koder ni bilo nobenega glasu in so slutili grozno novico. Dne 14. mana so jo siodhijič trem posrečilo, da so premagali snežne ovir«' in slednjite zasledili s trudom tudi mesto, kjer je ,-talo šoto-rišče gospoda Ivasb-liea.
(Bridko je txljeknila t;« žalostna \<--t meti Sldvcnt-i v Argentini. (>-<'m let so je pokojni z ljubt-znijo prizavetlal za .uŠni blagor nietl rojaki. Pred!
o ga prav na ve-1 prvič pozdravili tU v očeh, ko >0 je prvič; »rala okrog njega 11a nočni maši
Okr<»žno sodišče \ Ljubljani, odd. L, dne 24. aprila 11)40.
Sporu, 1. r.
90 letni morilec
V Wauson. Ohio je priznal DOletni Hiram Derby, da je v ponedeljek zvečer u.-trelil Mrs. Klorie Whiteomh, ženo svojega pastorka.
šerifu je povedal: — Svo-ječasuo >em delal pri železnici, zdaj -em pa že več let v pokoju. V časi grem k svojemu pastorku W liiteombu in tudi včeraj <om bil tam. Njegova žena iu otrok ista hi hi sama doma. Otrok je začel nagaja* !ti, nakar <0111 ga nekoliko udaril s palico. Žena mojega pastorka je začela divjati, češ, da nimam pratviee pretepati njenih otrok. Slednjič mi je
V oreh, „„ . . ,,,	.
veliko ; pokazala vrata. I o me je tako
1 1	.. razjezilo, da sem šel k svoje-
lovenska muoziea.l	... . . .
1 niti avtom<»buu, vzel iz njega
.Naj v niiiu počiva njegovo• revolver ter oddal na njo tri
truplo v snežn 11 višinah Akon-j strele.
kague! S::j je bilo njegovo ge-j Ne -rečni«-a j.' bila takoj mr-Naprej in kvišku. — Bog tva.
s ,0.
pa n5u je gotovo odm ril lepo j
Šotora ni bilo več. Nekaj raztrganega platna je bilo do-ki.^z, kje je tšotor stal. Ko so to tj gotovi I i je nastala spet vihra ki jih .H' za dve uri zadržala v naiFnljnem raziskovanju. Nato so naš i nekatere stvari- iz Ir'stnine gospoda .To--/efa. Se<t ur nato k;o naporno i.^kali -sledove za pon -reče-
))lačilo za	kar
ljubeznijo storil v in zve ičanje duš.
jc
toliko > ču>t
Z N A M K K
evropske, posebno jugoslovanske v zameno za znamke 1. . A. daje in pro>i ponudbe. — Klančišar Prane, član 1'ilate-lisn. kluba, Viwlnikov trg 5, Ljubljana, Banovina Dravska, .1 ugoslavija.
t 4GLAS NARODA*' S
A	j
f pošiljamo v staro do- ^ movino Kdor ga ho- J A če naročiti za svoje ^ P serodnikf ali prijate- | ^ Ije, to lahko stori. — | J Naročnina za s t a r i J \ kraj stane $7. — \ \ j Ual i jo lista ne poši- 9
V »toteiih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi.
v ii •• •
■ > vr 't • fe
Slike so iz vseh delov Slovent-
je in vemo, da boste zadovoljni.
Virtki« »i *
Z)»icka 67 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
n.
KNJIGARNA "GLAS NARQDA"
Bohinjiko jutro
216 WEST 18th STREET, NEW YORK
nGL X 8 NAHODA"-New Yoric *
Saturday, May 25, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
N!llllUlIIIIIllllll!llill!l!lllli!llllllll!lllllllillU)IIIIIIIJ)lfllUHI
gozdar Anton
Roman: Spisal L. G. — Za 4'Glas Naroda" priredil X. X.
^■■HaHnuffitiiaiiiittniuuiiMUU' 1 X ■■hbbiimmbbhmp'-
' Ali slišiš T Pleš išče se udira! Tudi njega Ibo zadelo.'' ♦Suho >e je zasniejail. "ALi slišiš! Vse je ubiLo. 1 Grun-tarjevega sina in mojo Cilko, miojo Cilko!" Starec jo zajokal in se zakopal v seno.
i Marija je nekaj časa zrla pojemajoči ogenj, nato si pa z rokama zakrila obraz.
J	4. (POGLAVJE.
(Sivina jutranje zore se je razprostirala po gorah, ko je Anton Zbudil doktorja Bruna.
iNaglo je vstal ter strepal z obleke bilke. Pri vodnjaku si je unril roke in obraz. 1
Gozdar ga je prehitel ter naištel vrata Marijine koče na »»teža j odprta. Vstopivši s prijaznim pozdravom, je opazil Fronca in Marijo sedeti pri ognjišču.
"Kaj je, Marija T Ali se ti taiko mudi, da si že pred dnevom na nogah t"	'
Ko je opazil Franc Toneta, so se mu veselja zaiskrile oči, in mu je hotel skočiti nasproti, toda sestrin pogled ga je priči rial pri ognjišču. Ona je stopila k Tonetu in mu podala roko, rekoč: ♦
"Jaz nisem šla spat. Dvema kravama ni ničkaj prav. Zato sem cula vso noč."
Tone se je u-trašil. Marija ni bila nikdar rdečelična, zdaj ji je pa zadnja kaiplja krvi izginila iz lic. V njenih Obraznih potezah j«; opazil utrujenost in bolest. V trenutku se je prepričal, da mu Marija, četudi ni lagala, vendar ni povedala resnice.
Kaj se je zgodilo? Ob tem nemem vpraŠ-ainju mu je vztrepetalo srce. Predobro je namreč vedel, kdo je bil sinoči še v koči.
(Marija ni slutila, da je lovcu -znana njena skrivnost. Če-sair ni Tone poizvedel s svojim lastnini opazovanjem* je izvedel od etaroa, kateri isi ga je v skrbeli za sostro izbral za svojega zaupnika.. Kaktšna jeza in ljubosumnost sta divjali v njegovem) srcu. ko je moral vse to sliŠaitL! Toda njegova zvesta vdanost je zmagala. 4 '
Pa zvestoba in vdanost sta bili tudi v njegovem pogledu. Sama sreča, d.1, je baLš takrat vstopil Bruno. Ce bi gu ne bilo, bi se Tone ne mogel zadrževati in bi Marijo gotovo kaj vprašal.
Bruno je ^odol na klop. Tone pa poleg Fronca ob ognjišč« in se za«Vl pogovarjati ž njim, toda le o vsakdanjih stvareh.
bo lepo vreme držalo, in da bi bilo treba« nekaj dežja, ker bodo sicer studenci usahnili.
Umno je med zajtrkom hvalil Marijino kuharsko umetnost ter hotel naposled še kozarec vode.
Komaj je Marija odtegnila pete, je Tone pomemfbno pogledal starca. Frono mu je aišepetal na uho: "Zvečer te bom čakal pri seniku."
Par minut po tistem, sta >e gozdar Tone in dokor Bruno odpravila. Ko jo podal Tone Mariji roko, je bil njegov glas taiko topel Ln mehak, da je bilo dekle ginjeno prav v srce.
(Dobro uro sta in|ela lovca do slemena. Tam sta* počivala in opazovala solnčni vzhod. Planinske koče sredi planine so se jiiiiua zdele podobne majhnim pikam.
1 Tone je vzel iz nahrbtnika daljnogled in ga nameril na kočo. Na kamniti klopi je sedela Marija. Roki je imela skienjeni na vratu, glavo je naslanjala na steno koče ter nepremično se oziralr. v jutrajo nebo. I	t
Doktor Bruno je začel priganjati k odhodu. Lotevala se ga je lovska strast. Med potoma je bil Tone redkobeseden :n zamišljen. Običajno je svojega spremljevalca nw vse opozarjal: na rože in grntfčje, >ledove in sploh na vse, kar je bilo »<b poti, tistega jutra je pa molčal.
I Dospevši do visoke previsne stene, sta se ustavil«'. Tone je vedel, da na toni kraju poleti gantsi ntso redka prikazen.
Po naravni stezi sta dospela- do srede pečine in sedla. Doktor Bruno je hotel navezati j»ogovor, toda Tone mai je s kretnjo uk.l/al molčati. S dela -tu več kot i»ol ure. In Bru-no je postajal že n«*drpen.
Tone se je previdno sklonil preko skalne stene, nato se pa iskovito umalknil In zacepetal doktoriu.
MLEKARSKA STAVKA V CHICAGI
V petih dneh so zlili v jarek skoro 25 tisoč funtov mleka. — V zvezi z mlekarsko stavko je bilo aretiranih trideset oseb.
V petek je poteklo pet dni, odkar so zastavkali v Cliicagi razvažalci mleka. Stavka se je zelo razširila ter se vrši v znamenju resnih nemirov.
Ogenj je uničil neko veliko mlekarno; trideset oseb je bilo aretiranih; prebivalci mesta dobivajo petindvajset odstotkov manj mleka kot bi ga dobili v rednih ra-zmerali.
Piketi ustavljajo izven mesta truke in zlivajo mleko v jarek. V petih dneh je bilo na-ta način uničena skoro 25 tisoč funta mleka.
Policija naznanja, da so štrajkarji in ljudje, ki s štraj-karji simpotizirajo, pobili nad
sto oken. Med aretiranimi, ki so člani unije razvažalcev, je enajst črncev. V-si so obtoženi nedostojnega obnašanja. Nekatere med njimi bo zadela strožja kazen, ker so našli o-rožje pri njih.
Po cestah, vod o čili proti Chicagu švigajo avtomobili, polni stavkarjev, ki nagovarjajo voznike, naj ne dovažajo mleka v mesto.
Gospodarji se še vedno nočejo vkloniti. Pravijo, da so zahteve štrajkarjev pretirane in da jim nikakor ni mogoče ugoditi.
KAJ IŠČE BYRD NA
JUŽNEM TEČAJU.
Pred kratkim Se je znani a-meriški raziskovalec admiral Byrd začasno vrnil s svoje polarne ekspedicije domov v A-moriiko, kjer namerava ostati do jeseni. V Antarktidi je postavil 'dve delovni postaji, v kateri je ostalo nekaj njegovih spremljevalcev. Po svojem« prihodu je sprejel časnikarje, katerimi je povedal, nekaj zanimivih zaključkov svojih opazovanj in raziskovanj. [Predvsem je Byrd ugotovil,, da se magnetični južni tečaj ne nahaja več nai tistem mestu, kakor je označen na zemljevidu, nego da se je pomaknil proti zapadu. Bvrd še ni mogel ugotoviti, kje se sedaj nahaja magnetični južni tečaj. Zii znanost ibo to velikega pomena; kajti vsi morski zemljevidi so narisani na podlagi magnetičnih tečajev zemlje. Byrd je nadalje ugotovil, da je v Antarktidi umo^o več kopne zemlje, kakor pa se je doslej mislilo. . Odkril je mnoga nova. gorovja in na nekatera od njih se je povzpel s sanmi, v katere so bili vpreže-ni p-i. Odkril je premogovne rudnike, toda premog, ki so ga doslej preizkusili, ima zelo malo kalorij. Byrd je naposled izjavil, da bodo njegova jziskovanja podelila zemljevidu ozemlje okrog južnega tečaja povsem novo podobo.
prič izplača iskati za zakladi. Druga Bvruova ek>pedk*ija je ugotovila, da so v Antarktidi veliki zakladi premoga in nafte. Poleg tega je v vodah o-krog Antarktide k'jub proe ••]-snemai iztrebljenju v zadnjih letih še ogromno kitov in to bogastvo še dolgo ne bo izčrpano. Vse te so r; (zlogi, zakaj admiral Byrd s podporo ameriških visokih oblasti tako vztrajno raziskuje ozemlje o-krog južnega tečaja."
nejša oseba v letalu radio-tele-grafi-st, ki je neprestano v zvezi z ostalimi letali ter z matičnimi letališči v Nemčiji. Na povratku pa je poleg radio-teleigrafista v neposredni zvezi s svojim matičnim letališčem tudi pilot, ki ima na ušesih poseben miniaturni radijski aparat. Ž njim posluša posebno kratkovalovno radijsfko postajo svojega letališča, ki nm neprestano pošilja v naprej domenjene znake. Pilot mora skrbeti, da čuj? vedno enaki ton teh znakov, kar n*u dokazuje, d'a je na najbližji poti do svojega (letališča. Na ta način Se vračajo letala kakor po nevidno začrtani poti •kezi noč in obbike proti svojemu izhodišču.
Vsi letalci, ki se udeležujejo poletov nad Seapa Flow in nad angleško obalo, so izvež-bani kot pom^rci. Zaradi to-ga lahko prMlno pristanejo na morju, (V se jim pokvarijo motorji v letalu, odnosmo če jo Vlalo toliko poškodovano da mora pristati na odprtem morju. V vsakem/ letalu imajo zložljiv čoln iz gumija, ki ira je ntogoče uporabiti za rešitev posadko v primeru prisilnega pristanka na morju. Vsak letalec v tdi letalih .!<■ opremljen tudi - plavalnimi jopiči. V letalovili povkah fv, n ta let-.la -o "anilvhije" - kolesi in plovkami, pa se nahajajo rezervna hrana.
★
knjiga,
I
ki Vasi
<
bo
V ROBSTVU
Spisal Ivan Matičič. 255 strani Ivan Matičič jc eden tisti redkih na-ij šili ljudi, ki ne pozna samo vojnrij in njenih grozot ter posledic, an.-i! pak zna tudi vse pretresljvo opisati.f j
Cena......................$1/2:/
OPOMBA: Knjige označene z so^
v platnu vezane.	O
h
zanimala!
GORNJO KNJIGO LAHKO
naroČite pri i
KAKO LETIJO NEMŠKI LETALCI NA SCAPA PLOW.
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
ška vlada je doslej budno zasledovala načrte tega moža. Sedaj pa ni mogla več mirno gledati, kako pripravlja novo bojišče, kjer naj bi ,>e izdivjali goni angleško-francoskih hujskače v. Norveški in danski vi a iT: so že skozi mesece znanj podvigi Olnirehilla in njegovi načrti. Stališče, ki sta ga zavzemali do vseh teh načrtov, ni bilo skrivnost za nemško v ado. Pognano je, da d;im<k-i in norveška vlada nista bili voljni, pa tudi ne v voda'stanju odločno >e upreti tem
in vsem
dgnalne priprave, pred- angle:kirn načrtont*1
rakete
KAKO SO NEMCI OBVESTILI DANCE O ZASEDBI.
ininii|.n,|tiiiiiiil||.,,|iiiiiii|l|i,|iiiiiiii|||(lliiii i»iiiiiH»!,,Uimiii|,,li'ii.tiiii'',l»»iiniii»'M,iiir
Nenf sodilo
ki listi etakov.
objavljajo be-ki so jih me-
l'4Zara l!i tega— stoji v leta-| ku — tk-e je Nemčija odločila prehiteti angleški napad in prevzeti z vso svojo oboroženo silo čuvanje nevtralnosti kraljevin Dan ke in Norveške.
iN, mišk i li.-ti objavljam Ol>-.tali nemški letalci pred zased- -
, /	., , t- ..... ,	, cas secli
ruvanje l»o .rzvnsevala ves mje vojne. Zaradi tega so danes zasedle močne nemške edinice najvažnejše vojaške objekte v Danski in Norveški. O toh ukrepili je bil že .dosežen sporazum med dansko in nemlško vlado. Na njihovi podlagi je zajamčen nadaljnji olfdoj kraljevine I)an-ko, njene vojske in vojne mornarice."
bi
■vitr» umalknil ,n zašepetal doktorju. Počasi! Previdno! Poglejte!'* \
Doktor snel z glave klobuk in pogledal preko stene. "Ali ga vidite?" jc šepetajo vprašal Tone.
Doktor je s no« z glave klobuk, in pogledal preko stene, livjega 'kozla. ikmmvnjočega v senci na snegu. f
" Opazujte ga m je. Ta
Bruno je zgrabil puško.
"Počasi," je zašepetal Tone vam ne uide."
»Brunu so žarela lica in roka mu je nekoliko drgetala, ko je napenjal petelina.
"IjC mirno in dobro pon*»rite," je svetoval Tone. "Na mestu mora obležati.**
Takrat je zagnnel Steel.
flas V pliinil kvišku in kakor blisk šinil <>b steni, nato pa prekogruvča. ki ^ um je začel v-ipati pod' nogami.
• <4(io.«5|M)<l d- ktor. toga ste pa presneto dobro zgrešili!**
44 Ni mogoče,** je odkimal Bruno. "Kozel je zadet. Dobro zadet!'*
"No, če mislite, stopiva doli, se bova kmalu prepričala.**
i V* bi bil Tone sam, bi bi! že kdaj na licu mesta, toda Bni-noveniu pogumu in spretnosti ni prav posebno zaupal. Sir t>ta torej po precejšnjem ovinku, kjer pot ni bila tako nevarna. Na snegu pod skalo je Tone natančno preiskal sled. pa ni mogel najti niti ene odstieljene dlake.
t"Sami se prepričajte, gospod doktor, Niiste gil Tukaj je ležal. Vsak bi ga lahko s kamnom zadel.**
Bruno ni mogel verjeti, da je ttako slabo streljal. Jezno i" gledal preko snega in grušča ter se odpravil po sledi zia divjadjo. Naenkrat je veselo vzkliknil;	«
-"Tone! Poglej!"	»
Prihitel je Tone in opazil na pesku kapljo krvi. Gozdar se ni mogel prečuditi.
„ % t (Nadaljevanje prihodnjič.)
bo Kodanja in Danske ]iovsotl nad danskim ozemJ;em. Letaki r-o bi i tiskani v danščini in se gla.-e:
.'4*Največji vojni huj*knč zadnjih stoletij, ki je storil človeštvu že toliko nesreče med zadnjo svetovno vojni o. Winston riuirehi 11, je izjavil javno. tla se ne bo dal več zadolževati od "zakonitih določb o na papirju zasnovani nevtralnosti.'* On je pripravljal udarec proti danski in norveški obali. Pred nekaj dnevi je na orgljice. drugi zojx't kvar- postal odgovorni šef vseh an-tajo. Poleg pilota je naivaž-l g'eških vojnih operadij. Nem-
sime opis4* poletov nemških letalce\T nad angleško pomorsko pristanišče Seapa Flow. Nemška letala morajo pri teli napadih proleteti iz svojih izhodišč in nazaj nad 2000 km, Povprečno je pri teh poletih vsako nemško letalo osem ur v zraku, od tega polovico ponoči. Med poletom pade temperatura v kabinah čosto na 20 do 30 stopinj pod ničlo.
(Posadke letal si preganjajo na raizne načine čas med dolgo vožnjo. Nekateri igrajo
NAROČITE SLOVENSKO - AMER1-KANSKI KOLEDAR ZA 1940. — 160 STKANI ZANIMIVOSTI. STA NE VAS SAMO 50 CENTOV. — V Združenih državah lahko po&ljete znamke po 2 ni. po 3 rente.
BOMBARDIRANJE LETALIŠČA PRI ROTTE RDAMU
V nekaterih
neameriških i inozemskih časopisih, k" so objavili razgovor Bvrda s časnikarji, pa so se oglasili drugi raziskovalci, iz katerih izvajanj nedvomno sledi, da je Byrd široki javnosti zamolčal pravi namen in cilj zadnje svoje ekispedicije na ozemilje okoli južnega teorija. Neniški po-larni razi-kovalec dr. Breit-fuis je v razgovoiu z nekim časnikarjem iizjavi! med drugim tole:
44Zo prvi be%en po^gled na zemljevid ali globus pove, zakaj se Američani ne stralše no->l>onih stroškov in nevarnosti pri svojih ekspedicijah na južni t<*čaj. Medtem, ko leži neverni tečaj na morju, leži južni tečaj na trdnem antarktičnem kontinentu in predstavlja od narave saiibe ustvarjeno vmesno poshiio na sredini zračne linije med Ameriko in A\>tra-lijo. Tn ta namen — pravi dr. Brci t f us — «la bi bila Antark-tida nekoč vmesno prist;tališče za leteila na< sredini zračne zveze Amerike z Avstralijo, je tudi racBiini'jiva. da nosi večino strokov tretje Byrdo-ve ekspedicije na južni tee a j ameriško mornariško mini. tr-stvo. Ni bjil pa to edini namen Bvrda, ko se je tretjič \x>-dal na južni tečaj. Zemlja južnega tečaja meri okroglo 11-milijonov kvadr. kilometrov, je torej sediemikrat večja kakor Gronlandija in skupaj dva krat tako velika, kakor vsa Evropa. Na taksni celini ee
z.
6
lt.
12. IS.
1».
21. 22.
28.
29.
30.
32.
33.
34.
35.
3«.
38.
a
49. 46.
48.
49.
31.
3C.
>0.
Belgrajskl Biser (Vitoj Jeim<o
Bureka Vojska Devica Orleanska
Duhovni boj (Lovrenc 8«uj»o!l>
Fran Baron Trenk
(Ujnro Pand uric)
Korejska Brata, frtira ix misije nov v Koreji (Josef Splllrumii
Mesija	«Dr. Jeglič)
Mladim Sreem. povesti -jh mladino	{Ksavor Mi-Sko
Maron, krttanski nona
Ob 50-l^tuiei dr. Kreka
Parižki Zlatar
Tatria, Povest li dobe
de^ek s Litis
Janeza Ev.
Irske Jiins&K«
{11. Fed^rcr'
Popotniki, novele In frllr (Milan PutcelJ)
Požiralec
Pravljiee	(H. Mojuri
Pravljice	In pripovedke rs ml*
dlno	(S. KošutniL.)
Povesti In Rlike (Ksavcr Mc^ko) Praški Judek	(Josip Volci
Preganjanje Indijanskih misijo-
narjev	(Josef Splllman)
Revolucija na Portuealskem Sisto s Šesto	{H. Feder»>r)
Spisi Krištoka Šmida Student naj bo (S. Flnf.jrari Suneški Invalid (S. Koftutnlkr
Volk Spokornik In drnge povesti ta mladino (Ksaver Meškot
Vojnimir ali
(Josip
l usranst i o
Ogrlnec
i n krKi
Zbriuil spisi ia mladino
(Cnfielbert (JaueU
•S. Zlat okopi	(JuRef Spillman)
(Vezava nekaterih knjig je od leia nja nekoliko Izkaitna.J
A ko ima kaka knjiga vtč zvezkov, se šteje vsak zvezek za Knjigo.
POZOR I
Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig:, da Vam moremo postreči.
KNJIGARNA
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET NEW YORK
Slika, ki je bila vzeta iz zraka in je bila po radio poslana v New York, kaže učinek bomb, katere so vrgli angleški bombniki na letališče blizu Rotterdama, ki so ga zasedli Nemci,
PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin
• Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenio Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.