Kaj je novega? Duhovniške vestf. C. g. župinik Jernej Vurkeljc pri Št. Vidu na Planini je imeoovan duhovnim svetovalcem. — Č. g. Martin Petelinšek je prejel pohvalni dekret za vestno katehetsko službo na vinarsiki šoli v Mariboru. — Župoija Marija v Puečavi je razpisana do 23. januarja -928. Nesreča dunajskega brzovlaka. V sredo se je pred lajfersberškim predorom pri Mariboru pripetila železniška nesreca. Brzovlak je ob štirih zjutraj odpeljal iz Maribora proti Gradcu. Ker je proga zelo napeta, je do vrha klanca potiskal vlak poseben stroj. Sredi klanca pa se je brzovlak med tretjim in četrtim vozom pretrgal. Potom avtomatične naprave se je brzovlak sicer ustavil, toda strojevodja na pomožnem stroju je mislil, da je sam povzročil zastoj, in se je s silo zagnal v stojeci brzovla-k:. Ta s_nek je imel za posledico ne le veliko paniko, temveč tudi več lahko ranjenih in enega težko ranjenega. Pet vagonov se je jx>kvarilo, da so jih potem, ko se je vlak vrnil na mariborsko pastajo, morali izmenjati. Brzovlak je imel dve uri zamude. Vlom v porodnišnico v Mariboru. V sredo so ob devetih zvecer poskušali štirje De_aianci vlomiti v porodnišaiico, prejšnji sanatorij »Petrovo selo« v Mariboru. Uprava je takoj poklicala policijo. Ko pa je ta došla, so se vlomilci že poskrili. Po odhodu policije so se zopet pojavili in sicer so skušali vlomiti pri oknih in vratih. Nato je uprava poklicala orožništvo, ki je prišlo na lice mesta, pa storilcev ni moglo več izslediti. Bili so štirje moški, eden izredno velik, in so imeli odkrit namen, vlomiti v porodnišnico. Nova hiša se napol porušila. Na Pobrežju pri Mariboru in sicer v Novi ulici št. 4, si je postavil novo enodružinsko hišico delavec tvrdke Zlatorog Jelenič. V noči od 13. na 14. t. m. se je naemkrat zrušil dLmnik, ki je predrl strop stanovanjske sobe in je padlo vse v klet. V trenutku nesreoe je čakala v izbi, skozi katero je letel dimnik, na svojega moža žena Jeleničeva. Tudi oba stranska zidova sta se porušila, ker sta bila nestrokovnjaško napravljeina in povrh iz zemlje namesto iz ilovice. Srecnemu slucaju se je zahvaliti, da nista bila žena in otrak, ki sta se nahajala v sobi, ubita. Vzrok nesreče je pač ta, ker je bila hisa >štesana« iz ilovice. Kakor se čuje, se je vselila rodbina brez končnega ogleda v novozgrajeno hišo, nosi torej vso odgovornost sama. Pri sedanji stanovanjski stiski je pač vea sludaj razumljiv. , i. Prosluli vlomilec obsojen. Letošnje poletje je povzročal z najdrznejš.imi vlomi pri belem dnevu vlomilec Pavličevič veliko strahu. Štefan Pavlovič je prišel v Maribor v začetku meseca julija t. 1. ter dobil delo pri ključavničarju Schellu. V začetku je pridno delal, tako da je bil gospodar prav zadovoljen z _i}iin. Kmalu pa je pričel pijančevati, zapravil je celo plačo v par dneh, ko pa mu je zmanjkalo denarja, se je lotil svojega starega posla, ki mu je svoječasno prinesel vežletno ječo, postal je tat in vlomilec. V poletnih mesecih odide iz mesta mnogo rodbin na oddih v kopališča in na deželo. Stanovanja ostanejo prazna cesto za par rnesecev. To priliko je Pavlicevič izrabil ter pri belem dnevu izvršil več zelo predrznih vlomov v prazna stanovanja. Pokradel je vse, kar mu je prišlo pod roko, najveČ pa je odnesel obleke, katero je spravil na svoje stanovanje kar v ukradeivih kovčekih, ki jih je našel v stanovanm Ukn deoe stvari je prodajal nekemu krojaču. En del blaea m je zastavil po raznih gostilnah za svoj zapitek. S svojinii vlomi, ki so si sledili diug za drugim, je Pavličevič postal kar pravi strah Manbora. Izvršil je vsega skupai šes^ vlo mov, od katerih pa se mu eden ni posrečil. Pri ostalih pa je zato napravil zelo dober plen, ki je po navadi bil vreden po več 10.000 Din. Naposled ga je policija izsledila iff ea aretirala. V začetku je trdovratno vse tajil, naposled pa 16 pod tezo dokazov moral priznati vse vlome. Pavličevič L odgovarjal za svoje vlome pred tokratno mariborsko poroto, iki mu je prisodila štiri leta težke ječe. Uboj. Dne 24. avgusta t. 1. je srečal v Rušah Ivara Skarlovnik pred Podgornikovo hišo Stanfca Mohorko in njegovega prijatelja Jakoba Megušarja. Po svoji stari navadi se je zaletel v Megušarja, nakar ga je Mohorko pozvaS k redu in mu dal dve zaušnici. Skarlovnik je je nato odstranil z opombo, da ga bo Mo^horko že še ppomni]. Cez kakih 20 minut se je obdolženec res vrnil nazaj, držeč roki v žepih. Pristopil je mirmo k Mohorku ter ga z vso silo udaril z odprtim nožem v Jevo sence. Udarec je Mohorku prebil lobanjo ter mu ranil možgane. Mohorko je bij takoj prepeljan v mariborsko bolinico, toda vsaka pomoč je bila zaman. Umrl je vsled otrpnenja možganov. Morilca so narzoči delavci fakoj po zlocinu prijeli ter mu odvzeli nož, nakar pa se jim je iztrgal ter pobegnil. Bil je nato od orožnikov aretiran. Radi uboja je obsodila tokratna mariborska parota Skarlovnika na štiri leta težke jece. Dve smrtni nesreči. V bivši Mohorjevi tiskarni v Prevaljah je Viktor Logarija iskal staro železije. Pri tem je po nesreči prijel za električno žico in bil na mestu mrtev. — Pri posestniku Pecetu v Malem dolu, okraj Celje, so blizu njegove hiše razstreljevali skale. Pri vpeljavi vžigalne vr vice se je nenadoma vžgal dinamit. 18Ietni sin posestnika je bil taiko nesrečno zadet, da je drugi dan umrl. Z nožem ga je sunil v prsa. Dne 26. oktobra 1926 zvečer so delavci, ki so bili zaposleni pri popravilu cerkve v Majšpergu, obrezovali repo pri gostilničarki Mariji Drezinšek. Med njimi je bil tudi Franc Hojs. Pri delu so prece) pili, tako da so bili nazadnje že precej vinjeni. Po končanem delu so se odpravili na svoja skupna ležišča. Franc Hojs, dalje Jožef Golob, Mihael Muhič in Alojz Curk pa so ostali še nadalje na cesti. Med njimi je nastal spor ter so» se naposled stepli. V pretepu je Hojs najprej udaril Golo'ba z lato po roki ter ga lahko poškodoval, ko pa je prihitel temu na pomoč Mihael Muhič ter prisolil napadalcu zaušoico, }e to Hojsa taiko razpalilo, da je potegnU nož ter ga z: vso silo zasadil Muhiču v prsa. Sunek je temu prerezal srčno žilo, kar je imelo za posledico takojanje izkrvavljenje in peveda tudi smrt. Radi zgoraj omenjenega uboja je bil Hojs pred tokrafno mariborsko poroto, kjer je zlocin priaaiail in so rrra prisodili 18 mesecev težke ječe. Težki poškodbi dveh delavcev v Trbovljah. Dne 12. t. m. popoldne se je pri podjetju Djukič in drug v Trbovljah težko ponesrečil mladoletni delavec Stanko Tratar, zaposlen pri vzpenjači za premog, ki nosi še od dela^stva pridjano ime Semmering in to radi opasnega dela, ki ga delavec tam vrsi, ker ta ne more odbežati proč v slučaju, čo se voziček za premog odtrga od vzpenjacne žice, kakor se je pri tej nesreči zgodilo. Nesre^a se je prigodila na načinda se je voziček odvezal in z vso silo drvel v nižavo. Tratar je bil pri tem delu šele prvi dan in je tudi delal šele prvi šiht. To je k nesreči še pripomoglo, kex se je v dolino drvečega vozicka namrec tako ustrašil, da je na mestu obstal kot vtkovan. Voziček se je zaletel v Tratarja in ga smrt nonevarno poškodoval. — Dmgi slucaj je prvemu podoben. Na posevni progi na Doberni se je na mestu, kjer dobi proga drugo ležečo siner, veriga od vozioka odpela, maček, ki bi moral odpeti voz obdrzati, ni bil v redu, tako da je voziček drvel nazaj v nižavo ter tam zaposlenemu Ivanu Podbevšeku zdrobil nogo in ga tudi drugod težko telesno poškodoval. Božična in novoletna roščila in pozdrare so poslali na uredništvo »Slovenskega Gospodarja« naši vrli lantje vojaki iz vseh garnizij iz Srbije, Crnegore in Bosne ter Hercegovine. Ako bi objavili imena vseh teh naših fantov, ki se spominjajo v svojih pozdravih najožje slovenske domovine in deklet, bi napolnili vec nego polovico lista. Uredništvo »Gospodarja« se zahvaljuje našim junaškim slovenekim vojakom za pozdrave ter voščila in jim želi, da bi se vraili skoraj zdravi na svoje rojstne domove in kot odsluženi vojaki stopili zopet v vrste naših krščanskih organi«acij. Vsem fan.om-vojakom, ki bodo za Božič in Novo leto t svojih garniziijah, kliče jubilant »Slovenski Gospodar«: Vesel vojaški Božič in srecno Novo leto ter za vojaka — najveselejše — zdravo vrnitev! Živeli naši slovenski fantje vojaki! Protialkoliolna duhovniška zveza za lavantinsko škofijo bo priredila v smislu sinodalne konsti.ucije iz 1 1911 (operationes et Constutiones pg. 445) in v smislu odloka jpreč. lavantinskega skofijskega ordinariata z dne 21. jun. 1915, št. 2924, v Celju v S.omškovem domu pri čč. šolskih eestrah sestanek treznih duhovnikov za vso Slovenijo s sledečim sporedom: A. Služba božja. Ob 8. uri medi.acija: Duhovnik in treznost, vle. g. duhovni vodja M. Avšič iz TVIaribora. Ob pol devetih: presveta daritev, katero opravi jnil. g. sto.ni kanonik kot skofijski poslanec. B) Re.erati. Ob devetih: Dušni pastir naj pridobiva duše v osnovni šoli, oa pridižinici in v spovednici za trezno življenje; c. g. Lojze Sunčič, kap]an, Rogaška Slatina. 2. Slomšek, lavantinske in Ijubljanske škofij9ke sinode, slovenski ka.oliski shodi in itreznost; 5. g. J. Kupčič, prefekt, Maribor. 3. Orlovstvo in treznost; č. g. J. Meško, kaplan, Črensovci. 4. Prosvetna •društva in treznost; 5. g. P. Kovačic, Celje. 5. Napačna prehrana pospešuje pijančevanje; č. g. Lojze Žalar, kaplan v Vidmu. 6. Tretji red, cerkvene družbe, bratovščine in treznost; referat vlč. g. P. Grila, Šoštanj. 7. Naša največja naloga v svobodni državi je, da iztreznimo naš narod; č. g. Lojze Pavlič, Murska Sobota. Ob pol enih skupen obed v hotelu »Evropa«. Ob dveh: Kateheza o sv. Janezu Krstniku v razredu šolskih sester: a) za višjo stoprojo osnovne šole, g. Sunčič, b) za 4. razred srednje šole, g. Pavlič, Ob treh: Sestava podrobnega treznostnega načrta za leto 1928, volitev škofijskih duhovnih voditeljev, določitev vodnikov Mladih junakov, Borcev, določitev abstinentnih taborov in romanj, poživitev »Svete vojske« in »Preroda«, cerkvena in državna podpora naše akcije in resolucije zborovanja. P. n. župnijske urade vljudno prosimo, da še pred Novim letom naročijo spovedne listeke, ker se bodo l_9tetki skupno tiskali takoj po Novem letu. — Tiskarna sv. Cirilt. Veroučitelji se vabijo, da cimpreje vpošljejo direktno računovodstvu delegacije ministrstva financ, odsek za ¦ljubljansko in mariborsko oblast prijave veroučnih ur, in «icer izkljucno le za meseca september in oktober 1927. — Prosvetni mšpektor: dr. Fr. Kotnik s. r. Na prasnik Sv. Treh kraljeT — fantovski dan. Na vse župne urade bomo te dni razposlali snov za prireditev fantovskega dneva na praznik Sv. Treh kraljev. Snov'absega 1. Osnutek pridige v cerkvi. 2. Srpored popoldanskega fantovske prireditve. Prosimo naša dru&tva, da takoj stopijo v stik z domačimi dušmimi pastirji in se naj domenijo, kako ta dan praznovati kot fantovski dan! Dvignimo ta dan nase fante in jih zberimo v naših društvihl Fantje po oaših župnijah, vi sami glejte na to, da bo pri nas ta praznik — r&s vaiš pravi fantoveki dan. Na Pobrežju pri Mariboru je bil enoglasno izvoljen za župana dosedanji g. župan Karol Stržina, posestnik in stroj ni stavec Cirilove tiskarne, in istotako v Studencih pri Mariboru g. Alojzij Kaloh, železničar in posestnik. v Ormožu je na mestni hiši majhen zvon, s katerim zvonijo, kadar je nesTeča ali nevarnost (požar in podobno). Zakaj so demokratje dne 4. decembra t. 1. po končanih obcinsJcih volitvah tako divje zvonili s tem zvonom! — Ker pomenja demokratska vlada nesreco za občinoj Smrt starega črnogorskega junaka. V Piperih v Crnigori je umirl lOoletni junak in zastavonoša Ciro Neškov Vucinič. Kot starček je.sode.oval tudi v svetovni vojni in bil tudi odlikovain. Prvič je šel v vojno, ko je bil star 15 let. Vedno se je izkazal kot junak in se je v vseh krvavih bojih odlikoval. Pismo iz Belgije. Evzden, 8. XII. 1927. Pusti nam, dragi »Sl. Gosp.«, da se tudi mi oglasimo, kateri smo se začasno oddaljili iz pTemile domovine ter šli iskat sreče in blagostanja, katerega pa žalibog tudi tukaj nismo našli, ker ni vse zlato, kar se sveti! Zaposleni smo v premogokopu. Živimo ugodno in varčno, da si tako z ovirami nekaj prihranimo. Navdajajo nas spomini veselih božičnih praznikov, ob katerih se nam letos ne bode mogoče, veseliti s svojimi dragimi, zato pa Vam vsem sorodnLkom in znancem želimo vesele božicne praznike in srečno Novo leto! — Jakob in Alojzija Skale, Svetelšek Miha, Orac Rudolf in Stanko, Sladkagora; Kit Alojzaj, Strniša Alojzij, Blazina Jakob, Kostrivnica; Franjo šmid, Sevnica, Ivan Komlanc, Loka! Maks Kosem, Razoor; Alojz Kranjc, Zabukovje; Florijan Kokol, Rečica. Javna zahvala! Zahvaljujem se prisrčno vsem, ki so pripomogli, da sem si na pogori&ču mogel zopet postaviti nova poslopja. — Jakob Vaupotic, posestnik v Hardeku. Delavcem in prijateljem delavstva! Izšla je knjiga »Žena z zaprtimi očmi«. Knjiga se dobi pri Jugoslovanski strokovni zvezi, Stari trg 2 v Ljubljeni in po vseh knjigarnah v Sloveniji. Razen tega je lahko de^avstvo kupi, odnosno nazveze in pri krajevnih organizacijah Jugoslovanske strok. zveze. Foman »Žena z zaprtimi očuni« je izredno lep, povzet iz delavskega življenja in je vzbudil v.e svoj čas, ko je izhajal v »Pravici«, izredno zanimaiije. Knjiga stane 20 D in je pripravna kot božično darilo. Cena vezani knjigi pa je 27 Din. Drugih stroškov ni.