Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr V administraciji prejemali, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta fi gld., za četrt leta t gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. ¿e se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Tredništvo je v Semeniških ulieah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne.
Štev. SO.
v Ljubljani, v
20. aprila 1892.
Letnik XX.
VABILO
na
društveni shod
kateri priredi
Katoliško-politično društvo
^ v Ljubljani ^
jutri v četrtek dne 21. t. m. ob Vs8. uri zvečer
v rokodelskem domu, Poljske ulice št. 10.
Dnevni red:
1.	Razgovor o mestnih volitvah.
2.	Slučajni nasveti.
K obilni vdeležbi vabi najuljudneje
Odbor „Katol. polit, društva.''
Mestna uprava ljubljanska.
(Govoril na volilnem shodu dne 18. aprila g. dr. V.
Gregorič.)
Ne morem primerneje pričeti svojega govora, nego z besedami, s katerimi je zaključil „Slovenec" lansko leto svoj članek o občinski upravi ljubljanski: Ljubljanski občinski zastop je v naroduih rokah iu mora vedno ostati. Toda sveta dolžnost občinskega zastopa je, skrbno paziti na to, da vsakdo izvršuje svojo dolžnost, posebno moramo to v prvi vrsti zahtevati od gosp. načelnika. On mora svojim svetovalcem z dobrim vzgledom kazati pot, ne glede na desno ali levo.
Potem bo novo življenje prešinilo ves zastop, vsakdo se bo poprijel z veseljem svoje naloge, kajti občinski zastop ima v prvi vrsti reševati gospodarske naloge, in člani bodo zadovoljno delali, če bo kazal načelnik več zanimanja. Nikakor pa ne smemo
popustljivi biti ter se bati javne kritike. Odločnost na pravem mestu in o pravem času še ni nikdar škodovala. Naj se organizme katera-koli stranka v občinskem zastopu, mi jo bodemo z veseljem podpirali, ako izprevidimo, da ji je na srcu korist in blagor lepe naše Ljubljane.
Te besede najbolje označujejo, da naša stranka ne želi nobenega gospodstva v mestni hjši, in da so konservativni občinski svetovalci le glede na občinsko gospodarstvo in upravo stopili v opozicijo.
Ker je čas kratek, hočem danes Vam le v glavnih potezah nevesti uzroke, kateri so nas silili v opozicijo, in pojasniti Vam hočem isto tako svoje delovanje v občinskem svetu.
Gotovo je, da ni nič popolnega pod solncem, in da ima vsaka uprava svoje napake. To ni nič nenavadnega, to se opazuje vsak dan. Ce se pa nahajajo pri kaki upravi nedostatki, so tisti, katerim je izročena uprava, tudi dolžni, storiti po svojih močeh vse, da se ti nedostatki odpravijo, in s tem kazati svojo dobro voljo, z vso resnostjo izvrševati mandat, katerega so prostovoljno prevzeli. Zasluga obstoji tu v spoznanju svojih dolžnosti j. Ako bi storil vsak svojo dolžnost, šlo bi vse v redu, in ne bi bilo slišati nobenih pritožeb.
V čem pa obstoje dolžnosti pri občinski upravi, me boste gotovo poprašali? Odgovor na to ni težak. Prva dolžnost je vzdrževati gotov red, in naj bo stvar še tako malenkostna. Red mora povsod biti, ker le na podlagi strogega reda tudi pri malenkostih izvršujejo se tudi potem večje stvari, večja podjetja, točno in redno. Zato imamo naš „občinski red", ki natančno določuje, kako se ima uprava vršiti. Tega reda se mora občinski svet držati, ako noče, da zagazi v nedostatke, kateri ga potem pri izvrševanju njegovih dolžnostij ovirajo. Kakor se sedaj vrši uprava, ne drži se občinski svet strogo tega reda.
Preverjen sem, da veliko mojih častitih tovarišev v občinskem svetu želi tak red, želi, da bi se razni nedostatki pri upravi odpravili, in pripoznati moram, da se je o tacih nedostatkih že velikokrat govorilo in se strogo zahtevalo, da se odpravijo.
Toda kje se je to govorilo? V klubovih in tajnih sejah se je marsikatera grenka beseda slišala, ali kadar je prišlo do javne seje, je bilo vse v redu, ni bilo slišati nobenih hudih pritožeb, to pa samo zaradi ljubega milega miru. To pa ni prava pot. Ako ne pomagajo opominjevalne besede, moramo stopiti v javnost in javno odkriti rano na lastnem telesu, prej ko pridejo naši nasprotniki in jo nam pokažejo. Z vednim prikrivanjem lastnih nedostatkov se je še vsak taktični napredek uničil, in akoravno se na videz kaže ugodno stališče, sloni vendar celo poslopje le na lončenih nogah.
Teh nazorov držeč se, pričel sem zahtevati javno, da se občinska uprava vrši strogo po občinskem redu. Zahteval sem, naj se vrše seje redno vsak mesec, naj se te pravočasno naznanijo, iu naj se gleda skrbno na to, da ne ostane toliko nerešenih in velikokrat nujnih zaostankov. Vsakdo izmed nas ve, kako težko je dobiti kak odlok od slavnega magistrata, in jaz sam čakam že od dne 81. maja 1891 na rešitev neke vloge. Koliko časa so čakali mesarji, koliko časa podjetniki in drugi, je javna tajnost. To je nedostatek, ki kaže, da ali magistrat ni kos svoji nalogi, ali pa je neka malomarnost tu, ki se ne briga, kako se vrši rešitev te gotovo vse davkoplačevalce tikajoče se zadeve. Isto godi se s sklepom občinskega sveta. Koliko sklepov in kako malo izvršenih I
Omenim naj med drugim ljubljanske mestne hranilnice. Koliko časa je poteklo med sklepom občinskega sveta, od kedaj naj se računijo obresti od vložene glavnice, in med izvršitvijo tega sklepa. Da je pri tem šlo v škodo nekaj tisočakov, za to se naši mogočni gospodje niso dosti menili. Glede mestne ljubljanske hranilnice mi je omeniti, da je treba pri takih mladih denarnih zavodih velike pazljivosti na vse strani; pred vsem treba,da je denarni zavod popolno nevtralen, da ni kako s t r a n k a r s k o p o d j e tj e. Žal, da o mestni ljubljanski hranilnici ne moremo tega reči. Dejanjski voditelj mestne hranilnice je gosp. notar Gogola; ta mož pa je ob enem tudi načelnik „Slovenskega društva" in urednik „Rodoljuba".
LISTEK
Sebastopolj.
(Spisal Lev Tolstoj, prevel J. P.)
V.
„Kdo je zahteval kisle juhe" ? zaklicala je precej grda gospodinja, debela ženska kacih štirideset let, ki je s skledico prišla v sobo.
Razgovor je utihnil in vsi, ki so bili v sobi, obrnili so svoje oči v krčmarico. Jeden častnik je celo z očmi pomignil nanjo k drugemu.
„Kozeljcov je zahteval", rekel je mladi častnik, „treba ga je zbuditi. Vstani, da bodeš kosil", rekel je k spečemu na divanu in sunil ga v ramo.
Mlad deček kacih sedemnajstih let z veselimi črnimi očmi in rudečico po vseh licih je .skočil energično z divana. Maneč si oči, ustavil se je v sredi sobe.
Poročnik Kozeljcov je takoj spoznal svojega brata in stopil k njemu.
„Me li ne poznaš?" vprašal je smejoč se.
„A-a-a-a 1" zaklical je manjši brat, „kako čudno" in začel poljubovati brat».
Poljubila sta se trikrat, ali pri tretjem poljubu se jima je uprlo, kakor bi bilo obema prišlo na misel, čemu treba ravno trikrat?
„No, kako sem vesel!" rekel je starši brat, gledajoč brata. „Pojdiva vun, da se malo pogovoriva."
„Pojdiva, pojdiva. Jaz nečem juhe . . . Je li ti hočeš jesti, Perderson?" rekel je tovarišu.
„Saj si ti hotel jesti?"
„Jaz nečem ničesa."
Ko sta prišla venkaj, je manjši le vpraševal brata: „No, kako ti je kaj, povej?" in vedno je pravil, kako je vesel, da vidi brata in ni ničesa druzega povedal.
Ko sta zopet kacih pet minut oba brata molčala, je vprašal starši, kako da mlajši brat ni vstopil v gardo, kakor so vsi pričakovali.
„Pa meje vleklo v Sebastopolj. Ce tukaj srečno pojde, še hitreje napredujem, kakor v gardi. Tam si deset let polkovnik, ali tukaj je Totleben v dveh letih iz podpolkovnika postal general. Ce me pa ubijejo, kaj se hoče!"
„Torej si tak!" rekel je brat smejajoč se.
„Ali glavna stvar je ta", rekel je manjši brat smehljajoč se iu zarudevajoč, kakor bi hotel povedati kaj jako sramotnega: „vse to so le prazne besede; glavno je in zato sem se prosil semkaj, ker je v Peterburgu zoperno živeti, ko tukaj umirajo za domovino. Pa tudi pri tebi sem hotel biti", pristavil je nekako boječe.
„Kako si ti smešen", rekel je starši brat, pomolil mu smodčnico, ne da bi ga pogledal. „Žal, da ne bodeva vkupel"
„Povej mi resnico, je-li strašno na utrdbah", vprašal je nakrat mlajši brat.
„Sprva strašno, potem se pa privadiš, pa ni nič. Pa saj bodeš sam videl.
„Sedaj pa mi še povej, kaj ti misliš, ali vzamejo Sebastopolj? Jaz mislim, da ga nikakor ne vzamejo."
„Bog v<5."
„Samo to je sitno . . . Pomisli, kaka nesreča, na potu so mi celo ukrali culico, in v njej je bila čaka, sedaj ne vem, kako se hočem predstaviti."
Kozeljcov drugi, Vladimir, je bil jako podoben bratu svojemu Mihajlu, ali bil mu je podoben tako, kakor razcvetljajoča se roža veneči divji roži. Lasje
Zuano pa je, da je skoro ni nobene številke „Rodoljuba", v kateri bi urednik Gogola ne feapadal slovenskih duhovnikov. Isti gWpoiíi Gogoli fa, feir je morebiti manj znano, v istem Času polica pisiii na „prečasti to dilhovščino", Ušj krepko podpira ljubljansko mestno hranilnico, taka taktilfi zasluži obsodbo in bojim se za mest&ó ítranilniód ljubljansko zelo slabih nasledkov, ako sé bode tudi nadalje tako postopalo, V s a k á akcija rodi r e a k é j j o , td Maj «1 zapotttii ftfdii** mesta« hranilnice, katera se pri svojem početku, kakor umevno, še trdo bori za svoj obstanek. Upam, da so te besede dovolj jasne vodstvu hranilnice in da nam konservativno-narodnim ljubljanskim davkoplačevalcem ne treba še jasnejše govoriti v branitev pravic ljubljanskega mesta.	(Konec sledi.)
Deželni zbor kranjski.
(XV. seja dné 9. aprila.)
(Dalje.)
B. Pokritje.
I.	Prihodki iz deželne imovine.
Finančni odsek jih nasvetuje nespremenjene v
rednem znesku 56.930 gld.
II.	Prihodki iz javnih naslovov.
To poglavje obseza doneske za upravne troške. Finančni odsek jih v zmislu dotičnih deželnozborskih sklepov nasvetuje nespremenjene z rednim pokritjem 3852 gld.
III. Prihodki iz deželnih zavodov.
Pokritje pri tem poglavju obstoji zgolj iz prihodkov deželne prisilne delavnice. Proračun deželnega odbora nastavlja jih za leto 1892 z 823 gld., finančni odsek pa mora, oziraje se na rešitev letošnjega proračuna deželne prisilne delalnice, jih pre-lirainirati samo z 463 gld., torej nižje za 360 gld. Ob jednem nasvetuje neko formalno spremembo. Kajti pretresujé budgetarni značaj te pozicije, ni smel prezirati, da je zaklad prisilne delalnice še v toliko pasiven, da je po računskem sklepu deželnega zaklada iz leta 1890 istemu dolžan bil 34.749 gld. 31 kr. Dokler se ta dolg ne refundirá, bilo bi nelogično, govoriti o prihodkih, katere ima deželni zaklad od deželne prisilne delalnice. Finančni odsek sodi torej, da bi bilo po vsem umestno, da odpade svota v tem poglavju ter se uvrsti v sledečem poglavju, „Razni prihodki", in sicer pod naslovno številko 17., „Druga povračila".
IV. Razni prihodki.
V zmislu predstoječega nasveta pomnoži se pri tem poglavju redno pokritje za 463 gld., dalje je pri naslovu 2., „Povračila odgonskih troškov", v proračun postaviti pri povračilu plačil za tri glavne odgonske sprevodnike delni znesek 38 gld., torej
znaša redno pokritje...... 37.173 gld.
izredno pokritje........ 4.500 „
ali skupaj . 41.673 gld.
Predstoječa poglavja kažejo torej rednega pokritja 97.955 gld., izrednega 4500 gld., skupaj 102.455 gld. Primanjkljaj, kateri preostaja po od-tegneni tej svoti, pokriti je v smislu proračuna deželnega odbora
1. s 40% priklado na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa;
njegovi bili so tudi rudeči, toda gosti na kodrastih seaiih. Na nežnem belem zatilniku bil je rudeč čop las, znamenje sreče, kakor rekajo varuhinje. Po nežni beli koži obraza se je razlivala, kazoč vse gibanje duše, polnokrvna mlada rudečica. Oči njegove bile so podobne bratovim, samo da so bile odkri-tejše in svetlejše in jih je pogostem pokrivala lahka mokrota. Rudečs brada mu je začenjala poganjati po rudečih ustnih, ki so se tako pogosto nekako sramežljivo smejale in odkrivale bele blesteče zobe. Postaven, širokopleč, v odpeti suknji, izpod katere se je videla rudeča srajca, s smodčico v roki, opirajoč se na držaje vnanjih stopnjic, z najivnim veseljem v obrazu in vedenju kakor je stal pred bratom, bil je tako prijeten in lep deček, da bi ga kar gledal. Neizrečeno je bil vesel svojega brat», s spoštovanjem in ponosom ga je gledal zmatrajoč ga za junaka, v nekaterih ozirih, zlasti v razsojevanju svetne omike, zuanju francoščine, v umevanju biti v družbi veljavna osoba, v plesanju itd. se je malo sramoval svojega brata, malo ga je preziral ali se je nadejal, da ga izobrazi, če bode mogoče. Vsi njegovi vtisi bili so še iz Peterburga.
(Dalje sHdi.J
2. z deželno naklado na žgane opojne tekočine ;
a. i 28% priklado ni vso predpisano svoto nepdj#«jWb dfttfctfv i tstffti dflltnimi prikladami vr«<j.
AA i. Priklado ril tižitnino fifdračuflfi je de-i#iiii odbor
FiUančni odsek S« Itrinja s ¿»stavkom, tri tej priliki pa je ob jidoem natan^e Hžmotrival denarUj «ipeh itfega ukrepa, s kojim se je bilo na' ročilo tMehiainu odbdriij da se iroeuOifi dežele kot ponudnit udeleži zakupa državne užitnine. Deželni odbor je ustregel
temu naročilu. Leta 1891 prevzela je dežela v zakup pobiranje državne užitnine v sledečih davčnih okrajih: Skof|a Loka, Logatec, Mokronog, Vrhnika, Senožeče. S tekočim letom pridobila si je še sedem drugih okrajev, namreč: Brdo, Kamnik, Krško, Kostanjevica, Radeče, Kočevje in Idrijo. Po vestnem preudarku dotičnih dohodkov in troškov, izvirajočih iz tega zakupa, sodi finančni odsek, da denarnega vspeha tega podjetja ni smatrati neugodnim. Leta 1891 znašal je namreč v prej naštetih petih okrajih ves dejanjski znesek
68.392 gld. 58 kr.
režijni troški...... 5.546 „ 83 „
torej ostane . 62.845 gld. 75 kr. Iz tega znezka plačala se je c. kr. erarju državna zakupnina s . . . 44.550 gld. in 40% deželna do-klada deželnemu zakladu s . . . 17.900 „
62-650 . — „ znesek . 195 gld. 75 kr.
pa je čisti dohodek.
Isti
na je sicer, da tak malenkosten dobiček ne pride v poštev, ali z druge strani ne gre prezirati, da v slučaju, ako se dežela ne bi bila udeležila zakupa dražbe, gotovo se nikakor ne bi doseglo takih zakupnin ter bi vsled tega dežela morala trpeti občutno izgubo pri oni 40% prikladi, katera se pobira na korist deželnemu zakladu.
Dejanjski vspehi užitninskega zaklada v prvih mesecih tekočega leta tudi niso nepovoljni. Državna zakupnina za onih 12 okrajev, po katerih dežela letos pobira užitninski davek, znaša 109.690 gld.
40% doklada.......< . 43.876 „
režijni troški........ 12.000 „
skupaj . 169.566 gld.
2e meseca januvarij in februvarij t. 1, pa sta vrgla kosmati dohodek skupaj 28.522 gld., vsled tega je pričakovati, da tudi v tekočem letu vsaj izgube ne bode nobene, ter da bode dežela imela vsaj ta posredni dobiček, da vsled zvišanih državnih zakupnin raste tudi prihodek iz deželne užitninske priklade.
Finančni odsek, sodeč torej, da poskus, storjen z delnim nakupom državne užitnine od strani dežele, se dosihmal ni ponesrečil, si pa vendar nikakor ne prikriva neprilik in neugodnostij, izvirajočih iz sedanjega načina zakupne oddaje. Skušnje, katere smo pridobili pri pobiranju deželne naklade na žganje, kakor tudi pri pobiranju državnega užitninskega davka, dokazujejo jasno, da bode deželni užitninski aparat stoprav potem prišel do popolne veljave, in sicer na korist državnim in deželnim financam, ako dežela po celem ozemlji vojvodine Kranjske, izvzemši Ljubljano, prevzame pobiranje državne užitnine. V to svrho je nujno treba, da se dežela o stvari pogodi z visokim finančnim erarjem. Istina je sicer, da taki pogodbi nasprotuje pravomočni državni zakon o užitninskem davku, zlasti § 11. Najvišje odločbe z dne 25. maja 1829. Ali z vseh stranij se priznava, da je baš kompleks državnih zakonov, zadevajoči!) to stroko užitninskega davka, preustrojitve silno potreben. Država se ne bode mogla izogniti reformi, naj se torej poleg drugih prememb misli tudi na to, da se posameznim deželam varuje možnost, z njihovimi lastnimi organi prevzeti pobiranje državne užitnine z dotičnimi deželnimi prikladami vred. Z ozirom na ta velevažni namen nasvetuje finančni odsek koncem svojega poročila posebno resolucijo, s k8tero se deželnemu odboru znova naroča, pogajati se z visoko vlado v gori označeno svrho, ob jednem pa naloži, da se za slučaj, če bi se zakupna dražba vršila pred prihodnjim zasedanjem deželnega zbora, znova kot ponudnik udeleži zakupne dražbe imenom dežele.
Ad 2. Dohodek iz deželne naklade na žgane opojne tekočine proračuna deželni odbor na 160.896
gld., finančni odsek pa, opirajoč se na dejanjske vspeha fflitlolega ter prvih dveh «Meče* tekočega leta, na-«fetttj«, naj se isti v pidfačud postavi b «kfoglim
Zneskom 175.000 gld. Številke dejinjskih Mlodkov • bpraviiujejo popolnem ivitak 14.104 gld« kajti, žal, da na kranjskem rastd poraba žg*Hj»l 1» računskega sklepa za leto 1890 je Fiifidiio, da je naklada na žganje leta 1890 bili trgla čistega do-faedka 171.808 gld. 30 leta 1891 Migal je čifltl dohodek i« 1-77.841 gld. 95 ih tUdI prva dva meseca tekočega leta sta se povoljuo obnesla za deželne finance, kajti leta 1891 vrgla sta ta dva meseca čisto le 30.470 gld. 80 kr., dočim znaša denarni efekt v istem času letos že 33.491 gld. 12 krajcarjev. Ker nas skušnja uči, da se množi poraba žganih pijač v kasnejših mesecih, dalje z ozirom na železnično zgradbo, katera se bode kmalu pričela, trdno je pričakovati, da se preliminarni znesek j 175 000 gld. letos vsaj doseže, bržkone pa celo | prekorači.
Ad 3. 28% priklada na vse neposredne davke z vštetimi državnimi prikladami vred se predlaga i nespremenjeno po nasvžtu deželnega odbora s i 430.627 gld.
Opomba. Tako urejeni davki so po izkazu računskega oddelka c. kr. finančne direkcije z dne 9. junija 1891. leta, št. 448: zemljiščni davek ! 636.924 gld., hišnorazredni davek 140.735 gld., hišnonajemninski davek 229.539 gld., pridobninski j davek 145.290 gld., dohodninski davek 394.420 gld., : skupaj 1,546.908 gld.
Skup ni znesek vseh prihodkov deželnega zaklada za leto 1892 znaša torej 844.240 gld. V pri-, meri s proračunjenn skupno potrebščino v znesku j 838.481 gld., kaže se torej končni presežek | z 5 7 5 9 gld.	(Dalje sledi.)
Politični preg-led.
j	V Ljubljani, 20. aprila.
Levica. Te dni se je po listih razširila no-| vica o nekem združenju zjedinjene levice z nemškimi nacijonalci. Ta novica je prišla iz Prage. Ker j pa glavno vodstvo nemškonarodne stranke ni na j Češkem, se je nam takoj čudno zdelb, kako bi se ; bilo moglo o čem takem dogovoriti v Pragi. Stvar ! je res bistveno drugačna. V praškem deželnem , zboru so dosedaj vsi Nemci bili združeni v jednem klubu. Ko se je pa češkonemška sprava izjalovila, | pretili so nemški nacijonalci, da se popolnoma od-| ločijo od levice. Nemškonarodni listi so posebno i napadali nemško vodstvo v Pragi, ki dela politiko na svojo roko, ne da bi koga kaj vprašalo. S svojo skrivnostno politiko je zakrivilo to vodstvo blamažo s spravo. Da preprečijo popolen razpor mej češkimi Nemci, sporazumela se je Plenerjeva stranka z nemškonarodno stranko, da vstopi nekaj nemških I narodnjakov v nemško vodstvo v Pragi. Iz tega se j vidi, da staleSchmeykaIin Plener zgubila precej vpliva, i Koliko časa se bode na ta način dala ohraniti j sloga mej Nemci, ne moremo soditi. Novo vodstvo ; najbrž ne bode imelo večjega vpliva od doseda-! njega, ker se bode najbrž v njem pokazal razpor.
Češko-nemška sprava. Povedali smo že, da komisija za razdelitev okrajev pri praškem nad-sodišču nadaljuje svoje delo. Danes imamo prista-j viti, da je v to komisijo poklican vodja čeških Nemcev, Schmejkal, ker je jeden prejšnjih članov J umrl. Da so tega moža v komisijo poklicali, to pač i dokazuje, da vlada še vedno misli na spravo. Kaj, i ko bi res poskusila administrativnim potom razde-j ljevati okraje po narodnosti, kakor Nemci to žete! ! Važna razsodba. V nekem posebnem slučaju je izreklo državno sodišče, da v samostalni delokrog občin spada vse, kar se tiče neposrednih interesov občine. Volitev deželnih poslancev se pa vsekako tiče občinskih koristij, zato se občinskemu zastopu ne sme zabranjevati razgovarjati se o vo-litvi
in postavljati kandidatov. Po osnovnih zakonih ima vsakdo pravico v besedi, pismu, s tiskom ali z upodabljanjem izraziti svoje mnenje v postavnih mejah. Ta določba se pa ne tiče le posameznikov, temveč vsakega zakonito priznanega združenja oseb, korporacij, občin in njih zastopov. Potem ima tudi občinski odbor pravico postavljati kandidate in pa v postavnih mejah kritikovati razne kandidate.
Bukovina. Novi deželni zbor je voljen, deželni odbor pa posluje po deželnem redu dalje, dokler se ne sestavi novi deželni zbor. Deželni predsednik je odšel na Dunaj, da se z vlado dogovori, kdo naj se imenuje deželnim glavarjem in kdaj naj se skliče deželni zbor. Najbrž bode novi deželni glavar zopet Rumun, ker so Rumuni najmočnejša stranka v deželnem zboru.
Vnanje driaro.
Rusija in Bolgarija. Včeraj smo priobčili brzojavko iz Carigrada, ki je čitateljem gotovo
feila nejasna. Kakor po drugih poročilih izvemo, je Aeki dijak Kuželjev zaradi grdega ravnauja ušel iz neke Sele v Odesi in se je hotel čez Carigrad povrniti v Sofijo. V Carigradu sta ga pa prijela dra-goman in kavas ruskega veleposlaništva, ko je ravno hotel odpeljati se v Sofijo. Kuželjev je proti temu protestoval pri turški policiji. Bolgarska vlada je vse to izvedela in naroČila svojemu zastopniku v Sofiji, da zahteva od turške vlade, naj takoj vse stori, da izpustš Kuželieva. Stvar sedaj še ni popolnoma pojasnjena, čudno je pa vsekakor, da si Rusija prisvaja v Carigradu tako oblast, da kar zahira ljudi. Kakor smo včeraj poročali, je baje Ku-fteljeva oče zahteval, da ga zapro. Mladenič pa ima turški potni list in je 22 let star, zatorej trdi, da oče nema več pravice odločevati o njem, tem manj ga pa zapirati rtisko veleposlaništvo, ko ni ruski državljan. Kuželjeva oče je nekda jeden najdelavnejših članov odbora bolgarskih emigrantov v Odesi. Morda sin čelo kake za Rusijo neprijetne tajnosti in zatorej hočejo Rusi preprečiti, da ne pride v Sofijo.
Nemčija. Nemški konservativci hočejo baje vsprejeti v svoj program tudi židovsko vprašanje. To je liberalce jako razkačilo in „Nordd. Allgem. Zeitung" je objavila obširen člauek proti protisettii-tizmu in svari konservativce, naj se nikaf n« postavijo na protisemitsko stališče. Konservativci ifllljo vpliv v višjih krogih, zato ja pa Zavladal strah mej Židi, da so ta stranka misli odločno upirati vplivu židovstva. V Avstriji je na Dunaju že zavladal proti-semitizem, sedaj se pa utegne razširiti v Nemčijo. Vladi ni po volji, da bi še konservativci nastopili protisemitsko politiko. Nekateri liberalni listi mislijo, da je „Nordd. Allg. Ztg." s tem člankom le hotela konservativce odvrniti od te poti. Če se konservativci ne bodo dali odvrniti od svojih namer, bode se vsaka zveza mej njimi in vlado pretrgala. Poslednje je pa najbrž le želja liberalcev, ki bi radi dobili odločilen vpliv na vlado. Ministerstvo se pa zaradi tega še ne misli spreti s konservativci, ker ve, da bi potem bila odvisno od milosti liberalcev.
Italija. Sestava nove vlade se ne vrši posebno gladko. Grimaldi neče vstopiti v ministerstvo. Govori se že, da Rudini hoče se odreči sestavi nove vlade. Sploh se zatrjuje, da se Rudini ne bode dolgo obdržal, ko bi se mu tudi posrečilo, sedaj sestaviti novo vlad . Prebivalstvo je vedno bolj proti velikim stroškom za vojsko in pa proti trodržavni zvezi.
Švedi j a in Norvegija. Norvežaui so se že precej približali temu, da se osnujejo norveški konzulati. Švedska vlada se je temu upirala in švedski listi so že pretili Norvežanom z vojaško silo. Kralj je pa dovolil, da se je stvar razpravljala v državnem svetu, h kateremu ni bil povabljen noben Šved, in sedaj bo stvar prišla pred norveški državni zbor. Zbor bode gotovo sklenil, da se konzulati osnujejo. Švedska vlada bode pa seveda pritiskala na kralja, da skleneuega zakona ne potrdi. Ker je stališče švedske vlade precej slabo, nadejajo se Norvežani, da se ne bode upala napenjati strun do skrajne meje.
Izvirni dopisi.
Iz Celovca, 16. aprila. (Nemški „Schul-verein".) Zadnji Vaš članek „.sčhulverein' v svitu resnice", podpisal bo izvestno z obema rokama vsak Slovenec, kojemu v prsih bije še srce, vneto za obstanek in napredek milega slovenskega ljudstva. Res, nujna potreba je, da slovensko časopisje s pazljivim očesom zasleduje delovanje društev a la „Sčhulverein" in „Sddmark" ter slovensko občinstvo opozarja in svari pred življu slovenskemu tako kvarljivim početjem krutega nasprotnika.
Od jedne strani „Sčhulverein", od druge „Siid-mark" napenjata vse svoje moči, da bi slovensko deco izvila iz naročaja slovenske matere ter po mla-deži germanizovala pokrajine, ki so sedaj še naša last, in da bi marljivega slovenskega seljaka pro-gnala od doma, na katerem so skozi stoletja mirno in zadovoljno živeli njegovi pradedje.
Dograditi prej ko mogoče nemški most do sinje Adrije, to je „blaga" namera nemških laži-liberalcev, s tem nemškim blagoslovom hočejo obdarovati slovensko ljudstvo. Da so temu nemškemu navalu, ki v jednaki meri preti naši narodnosti kakor veri, izpostavljeni zlasti koroški Slovenci, da se skuša zlasti slovenska „inferiorna rasa" na Koroškem „osrečiti z nemško kulturo, je umevno.
Da „Sčhulverein" si pri nas dovoljuje celo „luksus", da vzdržuje list „Deutsche allgem. Zeitung" v Beljaku, ki ima namen, prepričati „trdovratne" Slovence, ki ne marajo priseči na absolutno blaženost nemške kulture in nemškega laži-liberalizffia, fla jih čaka samo v velikem naročju majke Germanije boljša bodočnost. S posebnim zadoščenjem in veseljem poroča omeAjeni list. da je nemški „Sčhulverein" od dne 1. decembra 1891 do 29. februvarija 1892 v 126 slučajih pomogel na
razne načine; med tem dvanajstkrat na Koroškem, * osemkrat na Štajerskem in sedemkrat na Kranjskem. Na Koroškem so dobile šole v Plajbergu, Prevaljah, Šmartnem na Tholici, Št. Lipšu, Štebna ob Žili, Podljubeljem in več šol celovškega okraja. Razven tega so dobili nagrade in podpore še učitelji v P., M., St., S.
„Deutsche allgem. Zeitung" ne podaje niti imen učiteljev, kl so se obdarovali, niti krajev, kjer službujejo, marveč navaja samo gori omenjene črke. Kakor se kaže, llemška gospoda nima prav čiste vesti, ker noče navajati imen, marveč le začetne črke! Ako je delovanje „Schulvereina" res tako blagonosno, kakor trobijo nemška glasila v svet, in ■ naperjeno res le v „rešitev nemštva", čemu je ■ potem treba imena skrivati?? A kričači pri „Be- ' ljaški Urši" sami najbolj vedö, da je njih pisarjenje ' o „stiskanem nemštvu" in nujni potrebi „Schulver- ; eina" goli „švindelj" in da jim gre le za to, da ; vlovö in poturčijo kolikor mogoče slovenskih otrok, j
Ti ljudje sklicujejo se na to, da ministri odo- ' bravajo „plodonosno" delovanje „Schulvereina", a : na drugi strani nimajo toliko poguma, da bi s pol- j nim imenom imenovali one učitelje, katerim vsi- ; ljujejo svoje Judeževe groše! To pač zgovorneje od vsakega dolgega dokazovanja priča, v katerem j grmu tiči zajec, kaj je namera zagrizena nemške 1 klike!	1
„Auf zur nationalen Wallfahrt!" S tem ble-stečim klicem vabi „Deutsche allgemeine Zeitung" nemške Beljačane na podružnični 6hod „Schulver-eina" ter dokazuje nujno potrebo tega društva nekako tako-le: „Vedno višje in višje kipč valovi slo-vanstva, preteč vsemu nemštvu v Avstriji. Vedno predrzneje dvigajo čehi in Slovenci svoje glave ter stezajo svoje pohlepne roke vedno globlje v nemške pokrajine. Vlada ničesar (!??) ne stori za nemštvo, katero se mora spoznati kot faktor, ki vzdržuje državo . . . ."
Vkljub vsem tem „tehtnim razlogom" mora pa omenjeni list vendar še bridko tožiti: „Trotzdem ist leider ein Niedergang in der Opferwilligkeit der Deutschen in Bezug auf Förderung des deutschen Schulvereines eingetreten."
Pa vse bobnanje '„Urše" ni „vleklo", kajti kakor izvemo od druge strani, bila je udeležba pri omenjenem podružničnem shodu precej maloštevilna.
Pripomnim naj še, da se je tudi pri lanskem občnem zboru „Schulvereina" v Celovcu iz nova pokazalo, da to društvo v prvi vrsti podpirajo židovski talmi - liberalci, kajti že na prvi pogled si spoznal, da so malo ne vsi društveni kolovodje potomci onega izvoljenega ljudstva, ki je svoje dni plesalo v puščavi okrog zlatega teleta !
Iz Sarajeva, 23. aprila. (Novo osrednje duhov-sko semenišče). Predvčerajšnjim, na god sv. Očeta Leona XIII., vršila se je pri nas zelo važna slavnost, čeravno brez posebnega veličja. Pričeli smo z delom za naše novo nadškofijsko duhovsko semenišče. Ob osmi uri zjutraj sešlo se je nekoliko gospdde, med njimi gospod arhitekt Josip pl. Vančas in stavbeni , mojster Ivan Holz s 50 delavci na stavišču. Bila je ondi postavljena mala miza s Sv. križem in posvečeno vodo. Ko dojde mil. g. nadškof s spremstvom, • blagoslovi najprej prostor in vzame na to v roke : prav ono lopato, s katero je 1. 1884. pričel delo za krasno našo katedralko ter izpregovori: „Po pri- j prošnji sv. aposteljnov Cirila in Metoda, katerima na čast ima to semenišče ž njega cerkvijo vred posvečeno biti; po priprošnji blažene Device Marije in po zaslužeuju Gospoda našega Jezusa Kristusa, Sinu | živega Boga. pričnem zidanje tega duhovskega se- . menišča v imenu troedinega Boga Očeta in Sina in j svetega Duha. Amen". Nato zasadi nadškof lopato j v zemljo, kjer so kmalu za tem jeli delavci kopati ' temelj, obrne se do arhitekta pl. Vancaša, ki nam j je zgradil tudi prelepo nadstolnico ter mu v prelepih besedah izroči novo delo. Med drugim mu pravi: j „Vdihnite toraj svoje vzvišene misli tej mrtvi zemlji in neživemu kamenju, da se povzdigne zgradba ne mrtva, ampak oživljena po vaših navdušenih mislih, tako da bode slehernega, ki jo bode ogledoval, v duhu povzdignila do nebeških višav, od koder dohaja vsaka dobra misel". Ogovoril je nadškof nato tudi g. zidarskega mojstra Holca, ki je pred leti stavil naše deško semenišče v Travniku ter njegovi skrbi izročil novo delo. Posebno prisrčen je bil h koncu nagovor mil. nadškofa do navzočih delavcev. „Tudi vas, bratje mi delavci, pozdravljam. Mi vsi j smo delavci na polju božjem, eni delajo z duhom
drugi s telesom ; delati pa moramo vsi, ker sv. Pavel pravi; kdor ne dela, naj tudi ne je. Prišli ste semkaj, da si z delom zaslužite kruha, in prav tako; a to ni dosti, ker se mi razločujemo od živali, ki tudi dela. Delajte, da si zaslužite kruha, a še bolj delajte na to, da si zaslužite nebesa, za katera smo vsi ustvarjeni. Kedar toraj v potu svojega lica delate in ste vsi utrujeni, postojte za trenotek in naslonivši se na svojo lopato, motiko .... obrnite svoje oči k nebu, od koder gleda Bog na vas z očetovskim svojim obličjem kot na otroke svoje. Ako se boste spominjali, da je nekdo v nebesih, čegar srce za vas bije, in ki šteje kaplje vašega potu in vam jih v zaslugo šteje, tedaj vam bode blagoslovljeno vaše delo in imeli boste dosti kruha in tudi nebesa si boste zraven zaslužili. Blagoslovi vas Bog in vsacega izmed vas tako varuj, da se ob zidanju tega zavoda nikomur ne prigodi kaka nesreča. Kakor srečno pričenjamo delo, tako naj je čez kako leto tudi srečno končamo." Te očetovske besede so priprosti delavci vidno ginjeni poslušali ter se koj nato pridno lotili dela, ki je velicega pomena za prihodnji razvoj katoliške cerkve v zasedenih deželah.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. aprila.
(C. kr. poštno in telegrafsko ravnateljstvo) v
Trstu je trgovski in obrtniški zbornici javilo, da je visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo z ukazom z dne 22. marcija t. 1. naznanilo, da se bode mogel državni telefon v Ljubljani še le takrat napraviti, ko 6e bode odločilo, o zgradbi novega poštnega in telegrafskega poslopja.
(Ljubljanski „Monte Carlo" — razpršen.) Že dlje časa bila je javna tajnost, da se v Slonovi kavarni pri zatvorjenih durih neke skrite sobe shajajo ljubljanski „levi" iz boljših krogov in ondi igrajo za visoke svote — „hazard". V to družbo poseglo je iznenada naše mestno redarstvo velikonočno nedeljo proti jutru, konfiskovalo na mizi ležeče novce, prisotni policijski komisar je pa zabeležil imena do-tičnikov. Stvar pride baje pred sodišče.
(Koroški deželni glavar dr. Erwein) namerava — kakor poročajo dunajski listi — odstopiti.
(Vmeščen) je bil danes č. g. Fr. G o r n i k na župnijo Nevlje.
(Premeščen) je notar Fr. U 1 r i c h iz Laškega Trga v Maribor.
(Posojilnica v Krškem) javlja, da so se pre-membe njenih pravil vpisale v zadružni vpisnik c. kr. okrožnega sodišča v Novem Mestu z odlokom z dne 5. aprila 1892 št. 477. Vsled teh prememb posojilnica ne bode za I. 1892 in naprej dajala obresti od enega zadružnega deleža (12 gld.); zato je pa obresti j dolžnikom znižala na 5 */» °/o ter vPe" ljala mesto menic zadolžnice (s poroki in na posestvo). Ako kateri p. n. zadružnikov, ki ima več kakor en delež, drugače ne želi, spremenile se bodo svote čez 12 gld. v hranilne vloge, od katerih se bodo dajale 4°/o obresti kakor doslej.
(Poverjenik koncesijonarjev dolenjskih železnic), gosp. Liharzik na Dunaju, poživlja na podstavi čl. 221 obč. trg. zakonika vse vpisce prvotnih delnic dolenjskih železnic, naj vplačajo prvi 40odstotni obrok na podpisano glavnico najkasneje do dne 30. aprila t. !. v kranjski hranilnici v Ljubljani proti ysprejetju na ime glaseeih se začasnih listov.
(Žganj epitje) V deželah v državnem zastopanih bilo je koncem leta 1890. — človek kar strmi — 91.967 žganjarij, torej na 259 oseb jedna traponska beznica. Oziraje se na posamične dežele spada jedna šnopsarija v Solnogradu na 140, v Tirolih na 169, na Koroškem na 187, na Gor, Avstrijskem na 190, na Štirskem na 230, v Šleziji na 243, na K ran j s ke m na 27 5, v Bukovini na 296, v Galiciji na 502, v Dalmaciji na 502 prebivalca. Po številu se razvrščajo šnopsarije po posamičnih deželah nastopno, najprej pride na vrsto: Šlezija, na to češka, Gor. Avstrijska, Morava, Dol. Avstrijska, Solnograd, Ti-role, Štirska, Koroška, Galicija, Bukovina, Kranjs ka, Primorje in Dalmacija.
(Komenskega večer), ki ga je sinoči v čitalnični dvorani priredilo „Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljaui", bil je mnogoštevilno Obiskan ter se je zvršil povsem dostojno in v lepem redu. Mej drugimi so bili uavzoči: g. mestni župan, dež. šolski nadzornik g. Jos. S u m a n , gg. ravnatelja velike realke in višje gimnazije, ces. svetovalec M u r u i k itd. Občinstvo pozdravi ravnatelj in okrajni nadzornik g. Ž u m e r , nato pa g. prof. Vilibald Z n -
p a n č i č v slavnostnem govoru obširno in stvarno nariše življenje in delovanje J. A. Komenskega, katerega slovensko učileljstvo ne slavi kot sovražnika katoliški cerkvi in Avstriji, temveč edino le kot slavnega pedagoga, ki je zasnoval pravo podlago pouku v ljudski šoli. Ostali del večera so izpolnile pevske in godbene točke. Dasi so pevci in pevke prišli iz raznih krajev dežele ter imeli la jedno skupno vajo, vendar so pod spretnim vodstvom g. Eazingerja prav dobro izvršili svojo nalogo. V prvi vrsti so se odlikovale gspdč. S u w a kot solistinja, gspdč. J. P u r 1 a n kot pianistinja, in gspdč. R|ischner kot nadarjena deklamovalka, dasi zadnja nima v polni oblasti slovenskega izgovora.
(Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem) ima dne 27. t. m. v Celovcu v veliki dvorani pri „Sandvvirthu" letni občni zbor. Na dnevnem redu so : Poročilo predsednikovo o deželnozborskem delovanju, poročilo blagajnikovo in tajnikovo, volitev novega odbora, poročilo o prošnjah za slovensko šolo, razni nasveti in poučni govor o kmetijstvu. Začetek ob l',3 uri popoludne. — Isti dan ob 7. uri svečer pa priredi društvo v istih prostorih slavnostno besedo z jako obširnim vspo-redora. Pri besedi bodo peli pevci iz Ljubljane.
(Umirovljenje.) Predstojniku tukajšnje vojaške oskrbovalnice, g. J. Lechmauu, podeljen je povodom njega umirovljenja značaj in naslov upravnika vojaške oskrbovalnice.
(„Amerikanskega Slovenca") 15. številka z dne 1. aprila nam je danes došla.
(Notarjev) je bilo početkom I. 1892 v Avstri|i vkupe 1018. Na Štirskem je beležnikov 84, na Koroškem 34, na Kranjskem 33. Podprečno je na 38.630 prebivalcev jeden c. kr. notar.
(„Neue freie Presse") je imela, kakor čitamo v nemškem listu, za upravno leto 1891 čistega dobička 323.048 gld. Koliko dobiva to glavno židovsko glasilo raznih podpor za prijazne usluge, o tem molče dunajske židovske piščalke. Ni čudno, da ima ta list tolik vpliv ua notranjo in vnaujo politiko.
(Za kapelnike in vrtarje.) Bosanski in hrvatski listi objavljajo natečaja: kapelniki (500 gld. na leto) v Gospiču do 15. maja, službo podeljuje on-dotni župan; dalje vrtarja, veščega v sadjarstvu in zeljenadarstvu (500 gld. letne plače); podeljuje jo predsednik okr. sodišča v Banjaluki.
(Godbene in glediške izložbe) odbor na Dunaju prejel je iz Ljubliane najstarejšo I. 1790 natiskano sloveusko glediško igro in dve številki 1. 1799 v Ljubljani izhajajočega glediškega lista. Tukajšnja sotrudnika za to izložbo sta muzejski kustos gosp. prof. Mullner in pisatelj g. P. R a d i c s.
(Uniforme železniških uradnikov in služnikov.) Ministerstvo za trgovino je odredilo, naj uradniki in služniki avstrijskih železnic izven službe in če se nahajajo v tuji deželi, ne nosijo službenih uniform.
(Božja pot v Jeruzalem) Vzlic vsemu prizadevanju dunajskega odbora za prireditev romanja v Jeruzalem, odpotovalo je z Dunaja poslednje dni samo 9 osob v sv. deželo. Vsled tega generalni komisa-rijat sv. dežele tudi ne priredi romarske karavane, ker se zdnjo mora prijaviti najmanj 15 osob. Na-pominanih 9 osob je odrinilo po morju v Jeruzalem z navadnim Llojdovim parobrodom v družbi treh oo. frančiškanov.
(Zopet roparski umor na Dunaju.) Veliki petek je bila na Dunaju (Pilnfhaus) umorjena imejiteljica žganjarije Amalija Schrammova ob 5. uri zjutrai
v svoji prodaialnici. Morilec je vlomil nato miznico, v kateri je bilo 60 do 80 kr., ter zbežal. Umor dela veliko razburjenost po Dunaju; v 9 tednih je to že tretji roparski umor.
Črno, belo in pisano svileno blago
od 45 kr. do gld. 15'66 meter — gladko in vzorno (do 240 raznih vrst in 2000 birev itd.) razpošilja po naročilu poštnine in colnine prosto svilarnloa O. HENNEBEBO (c. in kr.
dvorni založnik), Ztirioh. — Vzorci s povratno pošto. Pisma 10 kr. porto.	1« 2 W
Tetegrami.
Černovice, 19. aprila. Kmečki mladeniči so vsled neprevidnosti zanetili ogenj v trga Bojanu; zgorelo je do 40 hiš, škoda znaša 50.000 gld.
Carjigrad, 19. aprila. Turška vlada je ukazala Kuželjeva izpustiti.
London, 20. aprila. „Standard" poroča iz Zanzibarja, da so katoliki v Ugandi pod vodstvom kralja Mvange umorili najimenitnejšega protestanta, nato so protestantje na-pali katolike. Poveljnik angleške vzhodno-afriške armade, Lugard, je posredoval, odstavil Mvango in imenoval mu naslednika.
Ura«n*M »«»:
14.	aprila. Anton Šuštar, delavčev sin, 10 mesecev, Tržaška cesta 33, jetika. — Janez Kovič, delavec, 32 let, Kravja dolina, dementia paralitur.
15.	aprila. Jožefa Kugelmayer, dekla, 63 let, Kravja dolina 11, srčna hiba — Izidor Bogataj, uradnega sluge sin, 14 dni, Ulice na Grad 5, ecclampsie.
16.	aprila. Alojzij Marinka, postreščekov sin, 15 meseeev, Kladezne ulice 3,.meningitis.
Vremensko «poroftil».
naravnost s Francoskega pripeljan, najboljše, 6tare vrste, v steklenioah a 3 gld. in v malih steklenicah k 1 gld. 75 kr.
Picoolijeva lekarna
„JEVi angel ju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (1312) 11
Priporočilo zavoda za izdelovanje
cerkvenih paramentov
Ludovika Kottala
, Rothenthurmstrasse, 23
,\ ;il 'IVinaMtl!f«r
icsif
na
kateri ima največjo zalogo in izbero liturgično predpisanih in izdelanih mahnili plaščev, dalmatik, plu-vialov, banderov, baldahinov, ve-lumov, monštranc, kelihov, cibo-rijev, svetilnic, svečnikov, kadil-_ nie, lestencev, perila itd. itd. — I Tudi se dobe altarne slike in kri-eva pota (oljnatobarvene slike), leseni kipi, božji grobi itd.
po najnižji tovarniški ceni. 163 (12—5) aCST Ilustrovani katalogi franlto in zastonj.
mmmi
Sredni» temperatura 41°, za 5'3° pod oormalom.
S* U i C I.
18. aprila.
Pri Maliču: Epstein, inžener, z Dunaja. — Fanti, inžener , iz Vodnjana. — Gaischeg in Griinwald iz Gradca. — Kette, inžener, zVrhnike. — Ježen, čevljar, iz Škofje Loke. — Globočnik, notar, iz Kranja. — Fran-cesconi Helena in Karol iz Vidna. — Graf, tovarniški uradnik, iz Brna.
Pri .-iutrku ■ pl. Dorotha; Mayer s soprogo; Schnogen, c. in kr. poročnik; Hano-dofsky, Breuer in Goldblatt, trgovci, z Dunaja. — Lorenc, stavbarski mojster; Gotzman, mašinist, iz Beljaka. — Wieltschnig, oskrbnik , iz Križeveev. — pl. Mottony iz Bistrice. — Podobnik, posestnik, s soprogo, iz Novega Mesta. — Gradišek, zasebnik, iz Hrastnika. — Ganthier, zasebnik, s soprogo, iz Londona. — Smrekar, inžener, iz Sevnice. — Balzar s soprogo, iz Trsta.
Pri Juinem kolo-rlvoru: Eibel, z Dunaja.
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(i2) 27 zobozdravnik	(2)
pri Hradeckcga mostu I. nadstr.
K a z p r o d a j aH
(3
0)
a
>N
cS
V prodajalnlci Andr. Druškoviča
v Ljubljani,
Mestni trg št. 9/10
dobiva se po najnižji ceni
j£S"na,jboljša modrobcla poste-**B ^^ klcnjcna ploščejinasta ^^
kuhinjska posoda^
Tu dobiva se tud> vsakovrstno hišno iu kuhinjsko orodje po najnižii ceni.
S tem ponuja se p u. gospodinjam, prečast. duhovščini, gostilničarjem, pred-stojništvom boluišnlc itd. uaitioliša prilika svojo li šno in kuhin.iSKo orodje i>o ceni spopolniti ali pa si novo omisliti.
Cele kuhinjske oprave za neveste
od gld. 15-— do «Id. 200'— Vnanja naročila izvrši se takoj.
P
Bi^poadzB 51 ^M
I > ii n a j s k a l> o r
z a.
Dni 20. aprila.
Papirna renta 5 \<5% davka ....	95	gld.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	95	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....111	„
Papirna renta 5%, davka prosta ....	101	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	982	„
Kreditne akcije, 160 gld........316	„
London, 10 funtov stri..............119	„
Napoleondor (20 fr.)................9	„
Cesarski cekini .......... 5 „
Nemških mark 100 ................58	„
70 kr. 20 „ 45 „ 05 „ ti
50 „ 75 „ 50',,. 65 „ 62'/, „
Ljubljanske srečke, 20 gld....... 22 gld. 25 kr.
Dni 19. aprila.
Ogerska zlata renta 4%.......109	gld.	40	kr.
Ogerska papirna renta 5%......101	„	55	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	140	„	5o	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	141	„	—	„
Državne srečke i. 1864., 100 gld.....183	„	75	„
Zastavna pi8maavstr.osr.zem. kred. banke	96	„	15	„
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/» %	100	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld.......193	„	50	„
St. Genois srečke. 40 gld.......62	„	—	„
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......22
Salmove srečke, 40 gld........63
Windisehgraezove srečke, 20 gld..........67
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	148
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2880
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	88
Papirni rubelj . . ...............1
Laških lir 100..........45
„ 30
50
20»/,
iRCUR'
imenjarnična delniška ■■m - jiiuij i. družba na Dunaju,
JH1XJ1IVU1I Im wollzeile števT 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
WW Razna naročila izvršč se najtočneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke proplnaoljske zadolžnloe. 41/, % zastavna pisma peit&nske ogerske komer-
oljonalno banke. 4'/,% komunalne obveznloe ogerske hlpotefine banke z 10 > premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
w goldinarjev
dobi se z jedno
kreditno promeso
il gld. 4'ij ln 50 kr. kolek.
Žrebanje dne 2. maja.-»ö
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič.
Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik.
Tisk Katoliške Tiskane v ublani