Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr V administraciji prejemali, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta fi gld., za četrt leta t gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. ¿e se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniških ulieah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne. Štev. SO. v Ljubljani, v 20. aprila 1892. Letnik XX. VABILO na društveni shod kateri priredi Katoliško-politično društvo ^ v Ljubljani ^ jutri v četrtek dne 21. t. m. ob Vs8. uri zvečer v rokodelskem domu, Poljske ulice št. 10. Dnevni red: 1. Razgovor o mestnih volitvah. 2. Slučajni nasveti. K obilni vdeležbi vabi najuljudneje Odbor „Katol. polit, društva.'' Mestna uprava ljubljanska. (Govoril na volilnem shodu dne 18. aprila g. dr. V. Gregorič.) Ne morem primerneje pričeti svojega govora, nego z besedami, s katerimi je zaključil „Slovenec" lansko leto svoj članek o občinski upravi ljubljanski: Ljubljanski občinski zastop je v naroduih rokah iu mora vedno ostati. Toda sveta dolžnost občinskega zastopa je, skrbno paziti na to, da vsakdo izvršuje svojo dolžnost, posebno moramo to v prvi vrsti zahtevati od gosp. načelnika. On mora svojim svetovalcem z dobrim vzgledom kazati pot, ne glede na desno ali levo. Potem bo novo življenje prešinilo ves zastop, vsakdo se bo poprijel z veseljem svoje naloge, kajti občinski zastop ima v prvi vrsti reševati gospodarske naloge, in člani bodo zadovoljno delali, če bo kazal načelnik več zanimanja. Nikakor pa ne smemo popustljivi biti ter se bati javne kritike. Odločnost na pravem mestu in o pravem času še ni nikdar škodovala. Naj se organizme katera-koli stranka v občinskem zastopu, mi jo bodemo z veseljem podpirali, ako izprevidimo, da ji je na srcu korist in blagor lepe naše Ljubljane. Te besede najbolje označujejo, da naša stranka ne želi nobenega gospodstva v mestni hjši, in da so konservativni občinski svetovalci le glede na občinsko gospodarstvo in upravo stopili v opozicijo. Ker je čas kratek, hočem danes Vam le v glavnih potezah nevesti uzroke, kateri so nas silili v opozicijo, in pojasniti Vam hočem isto tako svoje delovanje v občinskem svetu. Gotovo je, da ni nič popolnega pod solncem, in da ima vsaka uprava svoje napake. To ni nič nenavadnega, to se opazuje vsak dan. Ce se pa nahajajo pri kaki upravi nedostatki, so tisti, katerim je izročena uprava, tudi dolžni, storiti po svojih močeh vse, da se ti nedostatki odpravijo, in s tem kazati svojo dobro voljo, z vso resnostjo izvrševati mandat, katerega so prostovoljno prevzeli. Zasluga obstoji tu v spoznanju svojih dolžnosti j. Ako bi storil vsak svojo dolžnost, šlo bi vse v redu, in ne bi bilo slišati nobenih pritožeb. V čem pa obstoje dolžnosti pri občinski upravi, me boste gotovo poprašali? Odgovor na to ni težak. Prva dolžnost je vzdrževati gotov red, in naj bo stvar še tako malenkostna. Red mora povsod biti, ker le na podlagi strogega reda tudi pri malenkostih izvršujejo se tudi potem večje stvari, večja podjetja, točno in redno. Zato imamo naš „občinski red", ki natančno določuje, kako se ima uprava vršiti. Tega reda se mora občinski svet držati, ako noče, da zagazi v nedostatke, kateri ga potem pri izvrševanju njegovih dolžnostij ovirajo. Kakor se sedaj vrši uprava, ne drži se občinski svet strogo tega reda. Preverjen sem, da veliko mojih častitih tovarišev v občinskem svetu želi tak red, želi, da bi se razni nedostatki pri upravi odpravili, in pripoznati moram, da se je o tacih nedostatkih že velikokrat govorilo in se strogo zahtevalo, da se odpravijo. Toda kje se je to govorilo? V klubovih in tajnih sejah se je marsikatera grenka beseda slišala, ali kadar je prišlo do javne seje, je bilo vse v redu, ni bilo slišati nobenih hudih pritožeb, to pa samo zaradi ljubega milega miru. To pa ni prava pot. Ako ne pomagajo opominjevalne besede, moramo stopiti v javnost in javno odkriti rano na lastnem telesu, prej ko pridejo naši nasprotniki in jo nam pokažejo. Z vednim prikrivanjem lastnih nedostatkov se je še vsak taktični napredek uničil, in akoravno se na videz kaže ugodno stališče, sloni vendar celo poslopje le na lončenih nogah. Teh nazorov držeč se, pričel sem zahtevati javno, da se občinska uprava vrši strogo po občinskem redu. Zahteval sem, naj se vrše seje redno vsak mesec, naj se te pravočasno naznanijo, iu naj se gleda skrbno na to, da ne ostane toliko nerešenih in velikokrat nujnih zaostankov. Vsakdo izmed nas ve, kako težko je dobiti kak odlok od slavnega magistrata, in jaz sam čakam že od dne 81. maja 1891 na rešitev neke vloge. Koliko časa so čakali mesarji, koliko časa podjetniki in drugi, je javna tajnost. To je nedostatek, ki kaže, da ali magistrat ni kos svoji nalogi, ali pa je neka malomarnost tu, ki se ne briga, kako se vrši rešitev te gotovo vse davkoplačevalce tikajoče se zadeve. Isto godi se s sklepom občinskega sveta. Koliko sklepov in kako malo izvršenih I Omenim naj med drugim ljubljanske mestne hranilnice. Koliko časa je poteklo med sklepom občinskega sveta, od kedaj naj se računijo obresti od vložene glavnice, in med izvršitvijo tega sklepa. Da je pri tem šlo v škodo nekaj tisočakov, za to se naši mogočni gospodje niso dosti menili. Glede mestne ljubljanske hranilnice mi je omeniti, da je treba pri takih mladih denarnih zavodih velike pazljivosti na vse strani; pred vsem treba,da je denarni zavod popolno nevtralen, da ni kako s t r a n k a r s k o p o d j e tj e. Žal, da o mestni ljubljanski hranilnici ne moremo tega reči. Dejanjski voditelj mestne hranilnice je gosp. notar Gogola; ta mož pa je ob enem tudi načelnik „Slovenskega društva" in urednik „Rodoljuba". LISTEK Sebastopolj. (Spisal Lev Tolstoj, prevel J. P.) V. „Kdo je zahteval kisle juhe" ? zaklicala je precej grda gospodinja, debela ženska kacih štirideset let, ki je s skledico prišla v sobo. Razgovor je utihnil in vsi, ki so bili v sobi, obrnili so svoje oči v krčmarico. Jeden častnik je celo z očmi pomignil nanjo k drugemu. „Kozeljcov je zahteval", rekel je mladi častnik, „treba ga je zbuditi. Vstani, da bodeš kosil", rekel je k spečemu na divanu in sunil ga v ramo. Mlad deček kacih sedemnajstih let z veselimi črnimi očmi in rudečico po vseh licih je .skočil energično z divana. Maneč si oči, ustavil se je v sredi sobe. Poročnik Kozeljcov je takoj spoznal svojega brata in stopil k njemu. „Me li ne poznaš?" vprašal je smejoč se. „A-a-a-a 1" zaklical je manjši brat, „kako čudno" in začel poljubovati brat». Poljubila sta se trikrat, ali pri tretjem poljubu se jima je uprlo, kakor bi bilo obema prišlo na misel, čemu treba ravno trikrat? „No, kako sem vesel!" rekel je starši brat, gledajoč brata. „Pojdiva vun, da se malo pogovoriva." „Pojdiva, pojdiva. Jaz nečem juhe . . . Je li ti hočeš jesti, Perderson?" rekel je tovarišu. „Saj si ti hotel jesti?" „Jaz nečem ničesa." Ko sta prišla venkaj, je manjši le vpraševal brata: „No, kako ti je kaj, povej?" in vedno je pravil, kako je vesel, da vidi brata in ni ničesa druzega povedal. Ko sta zopet kacih pet minut oba brata molčala, je vprašal starši, kako da mlajši brat ni vstopil v gardo, kakor so vsi pričakovali. „Pa meje vleklo v Sebastopolj. Ce tukaj srečno pojde, še hitreje napredujem, kakor v gardi. Tam si deset let polkovnik, ali tukaj je Totleben v dveh letih iz podpolkovnika postal general. Ce me pa ubijejo, kaj se hoče!" „Torej si tak!" rekel je brat smejajoč se. „Ali glavna stvar je ta", rekel je manjši brat smehljajoč se iu zarudevajoč, kakor bi hotel povedati kaj jako sramotnega: „vse to so le prazne besede; glavno je in zato sem se prosil semkaj, ker je v Peterburgu zoperno živeti, ko tukaj umirajo za domovino. Pa tudi pri tebi sem hotel biti", pristavil je nekako boječe. „Kako si ti smešen", rekel je starši brat, pomolil mu smodčnico, ne da bi ga pogledal. „Žal, da ne bodeva vkupel" „Povej mi resnico, je-li strašno na utrdbah", vprašal je nakrat mlajši brat. „Sprva strašno, potem se pa privadiš, pa ni nič. Pa saj bodeš sam videl. „Sedaj pa mi še povej, kaj ti misliš, ali vzamejo Sebastopolj? Jaz mislim, da ga nikakor ne vzamejo." „Bog v<5." „Samo to je sitno . . . Pomisli, kaka nesreča, na potu so mi celo ukrali culico, in v njej je bila čaka, sedaj ne vem, kako se hočem predstaviti." Kozeljcov drugi, Vladimir, je bil jako podoben bratu svojemu Mihajlu, ali bil mu je podoben tako, kakor razcvetljajoča se roža veneči divji roži. Lasje Zuano pa je, da je skoro ni nobene številke „Rodoljuba", v kateri bi urednik Gogola ne feapadal slovenskih duhovnikov. Isti gWpoiíi Gogoli fa, feir je morebiti manj znano, v istem Času polica pisiii na „prečasti to dilhovščino", Ušj krepko podpira ljubljansko mestno hranilnico, taka taktilfi zasluži obsodbo in bojim se za mest&ó ítranilniód ljubljansko zelo slabih nasledkov, ako sé bode tudi nadalje tako postopalo, V s a k á akcija rodi r e a k é j j o , td Maj «1 zapotttii ftfdii** mesta« hranilnice, katera se pri svojem početku, kakor umevno, še trdo bori za svoj obstanek. Upam, da so te besede dovolj jasne vodstvu hranilnice in da nam konservativno-narodnim ljubljanskim davkoplačevalcem ne treba še jasnejše govoriti v branitev pravic ljubljanskega mesta. (Konec sledi.) Deželni zbor kranjski. (XV. seja dné 9. aprila.) (Dalje.) B. Pokritje. I. Prihodki iz deželne imovine. Finančni odsek jih nasvetuje nespremenjene v rednem znesku 56.930 gld. II. Prihodki iz javnih naslovov. To poglavje obseza doneske za upravne troške. Finančni odsek jih v zmislu dotičnih deželnozborskih sklepov nasvetuje nespremenjene z rednim pokritjem 3852 gld. III. Prihodki iz deželnih zavodov. Pokritje pri tem poglavju obstoji zgolj iz prihodkov deželne prisilne delavnice. Proračun deželnega odbora nastavlja jih za leto 1892 z 823 gld., finančni odsek pa mora, oziraje se na rešitev letošnjega proračuna deželne prisilne delalnice, jih pre-lirainirati samo z 463 gld., torej nižje za 360 gld. Ob jednem nasvetuje neko formalno spremembo. Kajti pretresujé budgetarni značaj te pozicije, ni smel prezirati, da je zaklad prisilne delalnice še v toliko pasiven, da je po računskem sklepu deželnega zaklada iz leta 1890 istemu dolžan bil 34.749 gld. 31 kr. Dokler se ta dolg ne refundirá, bilo bi nelogično, govoriti o prihodkih, katere ima deželni zaklad od deželne prisilne delalnice. Finančni odsek sodi torej, da bi bilo po vsem umestno, da odpade svota v tem poglavju ter se uvrsti v sledečem poglavju, „Razni prihodki", in sicer pod naslovno številko 17., „Druga povračila". IV. Razni prihodki. V zmislu predstoječega nasveta pomnoži se pri tem poglavju redno pokritje za 463 gld., dalje je pri naslovu 2., „Povračila odgonskih troškov", v proračun postaviti pri povračilu plačil za tri glavne odgonske sprevodnike delni znesek 38 gld., torej znaša redno pokritje...... 37.173 gld. izredno pokritje........ 4.500 „ ali skupaj . 41.673 gld. Predstoječa poglavja kažejo torej rednega pokritja 97.955 gld., izrednega 4500 gld., skupaj 102.455 gld. Primanjkljaj, kateri preostaja po od-tegneni tej svoti, pokriti je v smislu proračuna deželnega odbora 1. s 40% priklado na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa; njegovi bili so tudi rudeči, toda gosti na kodrastih seaiih. Na nežnem belem zatilniku bil je rudeč čop las, znamenje sreče, kakor rekajo varuhinje. Po nežni beli koži obraza se je razlivala, kazoč vse gibanje duše, polnokrvna mlada rudečica. Oči njegove bile so podobne bratovim, samo da so bile odkri-tejše in svetlejše in jih je pogostem pokrivala lahka mokrota. Rudečs brada mu je začenjala poganjati po rudečih ustnih, ki so se tako pogosto nekako sramežljivo smejale in odkrivale bele blesteče zobe. Postaven, širokopleč, v odpeti suknji, izpod katere se je videla rudeča srajca, s smodčico v roki, opirajoč se na držaje vnanjih stopnjic, z najivnim veseljem v obrazu in vedenju kakor je stal pred bratom, bil je tako prijeten in lep deček, da bi ga kar gledal. Neizrečeno je bil vesel svojega brat», s spoštovanjem in ponosom ga je gledal zmatrajoč ga za junaka, v nekaterih ozirih, zlasti v razsojevanju svetne omike, zuanju francoščine, v umevanju biti v družbi veljavna osoba, v plesanju itd. se je malo sramoval svojega brata, malo ga je preziral ali se je nadejal, da ga izobrazi, če bode mogoče. Vsi njegovi vtisi bili so še iz Peterburga. (Dalje sHdi.J 2. z deželno naklado na žgane opojne tekočine ; a. i 28% priklado ni vso predpisano svoto nepdj#«jWb dfttfctfv i tstffti dflltnimi prikladami vr«N cS V prodajalnlci Andr. Druškoviča v Ljubljani, Mestni trg št. 9/10 dobiva se po najnižji ceni j£S"na,jboljša modrobcla poste-**B ^^ klcnjcna ploščejinasta ^^ kuhinjska posoda^ Tu dobiva se tud> vsakovrstno hišno iu kuhinjsko orodje po najnižii ceni. S tem ponuja se p u. gospodinjam, prečast. duhovščini, gostilničarjem, pred-stojništvom boluišnlc itd. uaitioliša prilika svojo li šno in kuhin.iSKo orodje i>o ceni spopolniti ali pa si novo omisliti. Cele kuhinjske oprave za neveste od gld. 15-— do «Id. 200'— Vnanja naročila izvrši se takoj. P Bi^poadzB 51 ^M I > ii n a j s k a l> o r z a. Dni 20. aprila. Papirna renta 5 \<5% davka .... 95 gld. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 95 „ Zlata renta 4%, davka prosta.....111 „ Papirna renta 5%, davka prosta .... 101 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 982 „ Kreditne akcije, 160 gld........316 „ London, 10 funtov stri..............119 „ Napoleondor (20 fr.)................9 „ Cesarski cekini .......... 5 „ Nemških mark 100 ................58 „ 70 kr. 20 „ 45 „ 05 „ ti 50 „ 75 „ 50',,. 65 „ 62'/, „ Ljubljanske srečke, 20 gld....... 22 gld. 25 kr. Dni 19. aprila. Ogerska zlata renta 4%.......109 gld. 40 kr. Ogerska papirna renta 5%......101 „ 55 „ 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 140 „ 5o „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 141 „ — „ Državne srečke i. 1864., 100 gld.....183 „ 75 „ Zastavna pi8maavstr.osr.zem. kred. banke 96 „ 15 „ Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/» % 100 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld.......193 „ 50 „ St. Genois srečke. 40 gld.......62 „ — „ Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......22 Salmove srečke, 40 gld........63 Windisehgraezove srečke, 20 gld..........67 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 148 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2880 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 88 Papirni rubelj . . ...............1 Laških lir 100..........45 „ 30 50 20»/, iRCUR' imenjarnična delniška ■■m - jiiuij i. družba na Dunaju, JH1XJ1IVU1I Im wollzeile števT 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. WW Razna naročila izvršč se najtočneje. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke proplnaoljske zadolžnloe. 41/, % zastavna pisma peit&nske ogerske komer- oljonalno banke. 4'/,% komunalne obveznloe ogerske hlpotefine banke z 10 > premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. w goldinarjev dobi se z jedno kreditno promeso il gld. 4'ij ln 50 kr. kolek. Žrebanje dne 2. maja.-»ö Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič. Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik. Tisk Katoliške Tiskane v ublani