Foitalaa plačana o gofoDinl.
^AtfF	Ljubljana,	torek	19.	oktobra 1920.
VEČERNI LIST
ileka
Štev. 238.
l*osa
mezna številka 60 vin.
NEODVISEN DNEVNIK
Cene po poiti:
za celo lefo . H Br— za po! leta . H za četrt ista. K Zi*— zq 1 mesec. . H V— Za Ljubljano mesečno 7 K
Za Inozemstvo mesečno H iz-—
Uredništvo in upraua: Kopitarjeva ulica št. 6
Uredn. telefon šteu. 50
Posamezna Številka 60 vin.
Državni urad agitira za socialdemokracijo.
ti
Postopanje s koroškimi begunci — delavci.
sfif
tŽ^Vni j
S| i_ur ~ »posredovalnica za delo« ",arsko izrabl;a koroško nesrečo!
17	se	na § 19. tisk. zak. z dne
vani j °^2, št. 6. drž. zak, za 1863, zahte-itrn' a ž]ede na notico v štev. 236 »Ve-#tad •-*a<< Pot^ zaglavjem .»Državni Hete a^^lra za socialdemokracijo'« sprej-itiestu' SV°’ v zakonitem roku na istem sledeV 1S^' °bliki in z enakimi črkami žaVn;C1 Uradni popravek: 1. Ni res, da dr-res u.rac* agitira za socialdemokracijo, delo« •Kj<^a »Državna posredovalnica za De vrš • r *n V n°beni obliki ni vršila in st^k' aSitacije za katerokoli politično ^vcem°	res’	se	'e dotičnima de-
1°, resa reklo, da gotovo takoj dobita de-Pa je, da jima je poslujoči uradnik
na njuno vprašanje po službi iz kovinarske stroke rekel, da pri posredovalnici trenot-no ni prostega nobenega takega mesta ter da istega sploh že dalje časa vsled velike brezposelnosti v kovinarskih strokah ni bilo na razpolago, 3. Ni res, da bi ju kdo vprašal za strankarsko mišljenje in kje da sta organizirana ,res pa je, da ju pri posredovalnici ni vprašal po tem nihče in tudi sama nista povedala, kje sta organizirana. Tudi ni res, da ju je pri državni posredovalnici kdo pozval, naj se organizirata pri socialnih demokratih, res pa je, da se k temu v posredovalnici še nikdar ni nobenega pozivalo in se ga ne pozivlje. — Državna posredovalnica za delo. Osrednji urad v Ljubljani, dne 18, oktobra 1920, Šef: Erjavec.
aclja koroških Slovencev v Belgradu.
•tašnj^1’ Bei9rad. 18. oktobra. (ZNU) Da-piše pod naslovom »Do-v|a(ie lla Koroškem«: Predsednik deželne 'Ljubljani dj. Brejc je bil sprejet uri prj ministrskem predsedni-erernu je poročal o dogodkih in
razpoloženju v Sloveniji, ki je nastalo vsled plebiscita na Koroškem. Danes bo sprejeta tudi delegacija iz Slovenije, ki bo izročila ministrskemu predsedniku spomenico o željah Slovencev v coni A.
ga krščanske misli.
P *
‘ir‘i$k ' V°^Vah v narodno skupščino av-Miko* reP,ublike 18. oktobra t. 1. so dobili ^mokrVf-Cln° krščanski socialci, socialni ? r°kiha * ^a' k* s0 °d prevrata dalje imeli rali . ^odo Avstrije, se bodo zdaj rao-p oljiti z drugim mestom.
5 *eni d govoru bodo krščanski socialci vo. Vodili v roke tudi vso državno upra-^^poj kV/?j boj je bil izredno 1 jut, ker je »'■»tH-^^Ska »Volkswehr«, današnja razk-^ armada, krščansko socialne sho-i*1 jih	zborovalce dejansko napada-
li, -p sicilšala celo z mitraljezami ustraho-i>fip0lIien} častnejša je zmaga, h kateri so j* ret> Cim zenske, ki imajo v sosed-de]U	volivno pravico. Tudi velik
s^dnieavs.tva< da ne govorimo o ubogem ^'ji ^ inteligentu, je socialni demokra--'fedp,- hrbet. Tudi Dunaj se je vrnil k
A m tradici'am'
so bili socialnodemokratske
fastv601*^0 s'^' ^a Dunaiu ie rastl°
c«ti, zidov, verižnikov in navijalcev "^li v' s<? socialnodemokratske mogotce ^ie pla-r, in spravljali v svoj žeo zvišajo del-°' ero )e dobivalo od časa do ča-"iti ^ Vstyo. Srednja inteligenca je moreni jje najbolj stradala, zlasti ko so soci-^mokrati iz mržnje do »belega reži-^dju ^.i dunajski trg ogrskemu žitu in ^vtieria Sl s^°ji brez izjeme pa so si želeli v^eda in miru, ker so se naveličali Sa ai^°v, pouličnega terorja in div-^ dem l^unističnih gard. Sploh so social-f^iraK	P°kazali, da znajo izvrstno
ustvarjati pa nič.
% r^eda, gospodarske razmere avstrij-lod|(	so	vsled splošno-svetovnih
s°cjaj .”v jak° brezupne, da je bila naloga Ntu v demokratov, ki so vzeli po pre-h a Vr0ke državno krmilo, izvanredno i°lj v n ar 'e prišlo v volivnem boju najetje ^?stev, je bilo to, da socialni demo-4 »bUl.vlsP vladali nič boljše nego poljubne b0k v« stranka, metali so pa okolu h l,ne^e *raze iz socialističnega pro-!4žine'	fterega	so v boju z dejanskimi
'*vati,	korak	za korakom morali zata-
P -
Nr4le1Seii ^.^ti moment, ko so se mase krjg *°čiti ali za komunizem ali zopet • tjj ^ anski socializem. Komunizem je 18, nSo^iaIno demokracijo vred doživel h\en	s*	n‘ n*ti enega mandata!
j°vih 0*e' da ljudstvo tudi obljubam Leni-ne verjame. Ljudje hoče-J iih 'rj-rVha in miru, ne pa zlatih gradov, a!,i5čevS^1? v zr£|k bolni možgani ruskih lil's°cial	dStvo	se je'odločilo za krščan-
d ti«	ki je svoj čas Dunaj povzdig-
1° svetovnega mesta z najmo-s°cialno komunalno politiko.
Veliko vlogo je igralo v tem boju tudi vprašanje šole, Naučni minister Glockel ,e izpremenil šolo v politično areno, kjer so otrokom dajali za domačo nalogo opisovanje socialnodemokratičnega programa. Vero so iz šole izgnali, krščanski nauk zame-nili z moralo razrednega boja, sovraštva in uživanja materialnih dobrin na zemlji. Ljudstvo je izprevidelo, da to vede v popolno pogubo. Zakaj ljudstvo si danes želi duševnega preporoda sredi obče podivjanosti in ta preporod se more izvršiti samo 8 pomočjo krščanstva;ki ima globoke korenine v ljudskih srcih.
Tudi pri nas se bo boj vršil okolu tega načela.
Končni razcep v nemški socialni demokraciji.
Te dni je zboroval v Halle kongres neodvisnih socialnih demokratov na Nemškem, Navzoči so bili tudi Rusi Zinovjev in Lozovski za boljševike in Martov za menjševike. Borba, ki se je tu vršila za III. internacionalo in proti njej, je bila skrajno vroča; zborovanje je bilo viharno in vsak hip na tem, da se spremeni v divji pretep. Govorniki za in proti niso izbirali besed in strastno zagovarjali vsak svojo stvar. Hilferding je imenoval Zinov-jeva pustolovca in šarlatana, očital moskovski internacionali hinavščino in najodločneje odklonil njene pogoje.
Za njim je govoril men j še vik Martov, čegar govor je bil ena sama strašna obtožba boljševištva. Opisoval je boljševiški teror, moritve v masah, obsodbe in pregnanstvo, Tako boljševiki ne postopajo samo s protirevolucijonarji, ampak tudi s socialnimi revolucijonarji in menjševiki. Matere trgajo od družin in vlačijo v ječe kot talce! Delavcem je pi-epovedano, da bi v sovjete volili može, katerim zaupajo, Štrajki in strokovne zahteve se najstrožje kaznujejo, »Bojim se«, je rekel Martov, »da bodo morali -moji politični tovariši v Rusiji za vsako besedo, ki jo tu govorim, strahovito 'trpeti, Apelujemo na proletariat celega sveta, da se bori prot.:, kapitalizmu, da pa tudi osvobodi ubogi ruski proletariat tega strašnega terorja!«
Med Martovim govorom so boljševiški levičarji divjali in hrumeli. Za njim je govoril Lozovski, ki je slavil boljševike in blatil amsterdamsko internacionalo. Desnica Lozovskemu ni dala dalje govoriti, Sejo so odgodili na naslednji dan.
Po večdnevni viharni razpravi se je 16. oktobra končno vršilo glasovanje o pristopu tretji internacionali. Z 237 proti 156 glasovom so sklenili, da pristopijo moskovski internacionali temeljem znanih pogojev. Večina je nato pozvala manj-
šino, naj se odstrani z zborovanja, ker ne spada več v stranko. Ko je manjšina odšla, se je večina konstituirala kot komunistična stranka in si izvolila za predsednika osrednjega odbora Daumiga in Adolfa Hoffmanna, Manjšina je odšla v drug lokal in tatn nadaljevala zborovanje.
Določbe o uvozu in izvozu denarja.
Da se izogne neprijetnostim tako za potnike same, kakor tudi za organe državnih oblasti, ki so poklicani, da nadzorujejo izvoz zlata, srebra in zdrave valute iz naše kraljevine, in da se potniki obvarujejo očitne škode, je potrebno, da so potniki natančno obveščeni, kaj in v koliki množini zdrave valute morejo vzeti seboj pri odpo-tovanju iz naše države, V to svrho je generalni inšpektorat ministrstva financ pod štev. IBr. 22.257 od 23, septembra 1920 objavil pregled, iz katerega je razvidno, kaj in katera množina valut se more vzeti seboj pri odpotovanju iz naše države ter kaj in katere valute so za uvoz v našo državo zabranjene.
Iz naše države se v inozemstvo ne smejo izvažati:
I, Zlato in zlati novci (naredba ministra financ A, Br, 1295 od 16. decembra 1918).
II, Kovinasti srebrni novci (naredba ministra financ I. Br. 10.515 od 22. marca 1920, I. Br. 2736 od 3. oktobra 1919),
III, Francoki franki v znesku nad 1000 frankov;
Angleški funti v znesku nad 30 funtov; Ameriški dolarji v znesku nad 1000 dolar-jev;
Švicarski franki v znesku nad 600 frankov (odlok ministrskega sveta I, Br. 3074 od 12. novembra 1919).
IV, Grške drahme v znesku nad 700 drahem;
Italijanske lire v znesku nad 1200 lir (odlok ministrskega sveta I. Br. 4034 od 27. decembra 1919).
V, Nemške marke v znesku nad 2000 mark;
Romunski leji v znesku nad 2000 lejev;
Češkoslovaške krone v znesku nad 2000 češkoslovaških kron (naredba finančnega ministra I. Br. 19.934 od 19. julija 1920).
VI, Dinarji v znesku nad 1000 dinarjev v novčanicah Narodne banke ali kronsko-dinarskih novčanicah (naredba finančnega ministra I. Br. 20.814 od 16 .avgusta 1920). VII. Kronske novčanice Avstro-ogrske banke; kolkovane v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (odlok minitrskega sveta I. Br. 3762 od 8. decembra 1919).
V primerih pod III, in IV,, ako potnik nosi seboj različne valute, katerih izvoz je prepovedan, njihova skupna vrednost ne sme prekoračiti vsote 1000 franoskih frankov.
V primeru pod VI. se znesek 1000 da-narjev ne vračunava v vsoto zdrave valute, ki jo sme vsak potnik izvažati iz naše države (odloki minitrskega sveta I. Br. 3074 od 12. novembra 1919, I. Br. 4034 od 27. decembra 1919, I. Br, 19.934 od 19. julija 1920).
V kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev je prepovedan uvoz:
Avstrooogrskih in bolgarskih novčanič v znesku nad 1000 kron ali levov. Prepoved uvoza novčanic Avstro-ogrske banke velja za vse vrste teh novčanic (žigosane ali nežigosane, kolkovane ali nekolkovane).’
Pristaši kralja Nikolaja — obupali.
LDU Belgrad, 18, oktobra, (ZNU) »Politika« javlja iz Podgorice: Ostanki vojske bivšega kralja Nikole, ki so jih formirali v Italiji in ki so se udeležili zadnjih vpadov Albancev na naše ozemlje, so se te dni z italijansko ladjo vrnili v Gaeto. Častniki te Vojske so izjavili pred odhodom, da ne ■ bodo več poizkušali s puško v roki reševati č^no^or^kega vprašanja, ker je to nežmiselno.'Manijo, da Di bilo več uspeha, če bi se vprašanje poiz-
kusilo rešiti diplomatskim potoni obenem z jadranski ni vprašanjem,
TRGOVINSKA POGODBA MED JUGOSLAVIJO IN ČEŠKO.
LDUPraga, 18. oktobra. (ČTU) Jugo-slovenski minister Popovič, ki je te dni dospel semkaj, se je sporazumel z zastopniki češkoslovaške vlade z ozirom na posamezne točke kompenzacijske pogodbe, glede katerih se meseca julija v Belgradu ni doseglo popolno sporazumljenje. Kompenzacijska pogodba med Češkoslovaško in Jugoslavijo se sedaj v nekaj dneh podpiše. Tako bosta s podpisom te pogodbe pokazali obe dve državi, da ju ne vežejo samo trdne vezi skupne politike, ampak da hočeta biti tudi zvezani po smernicah enake trgovinske politike.
NAŠI DIPLOMATI SE POSVETUJEJO.
LDU Belgrad, 18. oktobra. (ZNU) V zunanjem ministrstvu sta se posvetovala včeraj dopoldne ministrski predsednik dr. Vesnič in zunanji minister dr. Trumbič. Naši delegati odidejo iz Belgrada jutri ali najkasneje v sredo zvečer. Z italijanskimi delegati se sestanejo v Benetkah.
V VARSTVO PROTI KUGI.
LDU Belgrad, 18. oktobra. (ZNU) Ministrstvo za narodno zdravje je v svrho preprečenja kuge poslalo na mejo pri Reki nekoliko zdravniškega osobja in sanitetnega materijala,
NOVA TOVARNA ZA SLADKOR.
LDU Belgrad, 18. oktobra. (ZNU) Nekaj belgijskih in francoskih kapitalistov bo z glavnico 30 milijonov dinarjev postavilo v Dubrovici veliko tvornico za sladkor. Ista družba bo ustanovila tudi poljedelsko šolo v Žabarinu.
BOLJŠEVIŠKI SOCIALISTI.
LDU Bruselj, 17. okt. (Wolff) Zveza bruseljskih socialnih demokratov je izrazila svoje mnenje o vprašanju, ali naj se socialisti še nadalje udeležujejo pri vladi. Van der Velde je izjavil, da se o tem vprašanju ne more razpravljati, dokler ni vojaška služba okrajšana na šest mesecev in dokler ni zagotovljena pravica za stavko v polnem obsegu.
Vlada izreka sama sebi zaupan]e.
Belgrad, 18. oktobra. (Uradno.) Pariški »Temps« od 12, oktobra t. 1. piše, da sc vrši v Srbiji več kot 50 odstotkov vseh skupščin, ki so naperjene proti bel-grajskemu režimu, ki ne uživa nobenega narodnega zaupanja. Presbiro je pooblaščen izjaviti, da je ta vest neresnična ln tendenciozna, V Srbiji in v ostalih pokrajinah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se res vrše zborovanja, ki pa niso naperjena proti vladi in režimu, ampak razpravljajo o kandidaturah narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino, v katero bodo volitve 28. novembra t, 1, Današnja vlada je sestavljena iz vseh političnih skupin in uživa zaupanje ljudstva, poslancev in krone.
Politične novice.
+ Protič kandidira v Požegi, Srbska radikalna stranka je sklenila, da bo nosi-telj njene kandidatne liste v požešl-em volivnem okrožju Stojan Protič.
+ Premogovna stiska v Nemčiji, Radi velikih dobav Franciji, na katere obvezuje Nemčijo mirovna pogodba, je zašla nemška industrija v veliko stisko. Premoga čimdalje bolj nedostaje in so doslej o-gasili že 6 plavžev. Nasprotno se pa v Franciji zaloge premoga tako kopičijp, da ne vedo več kam ž njim. Tako ima pariška plinarna nakopičenega že 900.000 ton pre-
m°Ča-	,	J:\iruv.
■j- Nemški večinski socialisti *a socializacijo, Na strankinem kongresu nemških večinskih socialistov, ki se jc te dni vršil v Kasselu, je rekel Herman Miiller v svojem zaključnem govoru: V vprašanju socializacije premoga, železa in jekla se
Stran 2
' i: cer ju
list«, dne 19, oktobra 1920,
Štev, 238- ^
mora izvršiti polno delo. Socialna demokracija ve, da goji inozemstvo pomisleke proti socializaciji, toda socializacija je potrebna, da se med premogovnimi delavci doseže veselje do dela. Tudi gozdovi se morajo socializirati,
-j- Zarota proti boljševikom. Kodanj-ski list »Berlingske . Tidende« poroča iz Helsingforsa: Ruska »Bojevaja Pravda« poroča, da je boljševiška izredna preiskovalna komisija v Sibiriji odkrila razsežno protiboljševiško organizacijo. V zvezi s tem odkritjem so zaprli nad tisoč oseb. Večina teh so častniki bivše Kolčakove in Semenove vojske. Budjenny, ki so mu bili boljševiki vzeli poveljstvo rad kozaki, organizira sedaj vojsko proti boljševikom,
+ Smrt socialnodemokratskega voditelja. 19. oktobra je v Teplicah po kratki bolezni umrl voditelj nemške socialne demokracije na Češkoslovaškem, Jožef Be-liger.
Dnevne novice.
— Kapitalisti se objemajo. »Jugoslavija« z dne 17. t, m. in včerajšnji »Slov. Narod« iskreno pozdravljata ustanovitev nove delniške zavarovalne družbe »Du-nav« »narodne« zavarovalnice v Zagrebu, kateri želita vsestranski uspeh in procvit. Med člani ravnateljstva in nadzorništva čitamo imena: Leo Kronfeld, Adolf Wurm in Kamilo Raabe. Ker je g. Kamilo Raabe glavni ravnatelj avstrijske zavarovalnice »Donau« na Dunaju in ker je nova »narodna« zavarovalnica obdržala ime »Du-nav«, znane židovske zavarovalnice, bi bilo jako zanimivo pojasnilo, kdo ima največ deležev. Tako se torej ustanavljajo in priporočajo nove zavarovalne družbe in tako se rešuje naše narodno gospodarstvo! Ali bodemo res večno služili nemško-ži-dovskemu kapitalu? Našo vlado pa poživljamo, da takim podjetjem ne da koncesije, ker ne moremo trpeti, da bi se pod krinko narodnosti skrival nemško - židovski kapital.
— Umrla je Marija Dokler, posestnica v PodreČju pri Domžalah. N. v m. p.!
— Vagon petroleja zgorel je na postaji v Podsusedu pri Zagrebu.
— Na nemški tehniki v Pragi se je vpisalo za tekoče polletje okroglo 2000 slušateljev.
— Oče ustrelil zapeljivca svoje hčere. Te dni je pobegnila 21 letna Marija Ma-yerhauser, hči trgovca v Reichenhaltu, z 32 letnim oženjenim trgovcem Steinber-gerjem iz Augsburga. Odpeljala sta se v Monakovo. Tam ju je dohitel dekletov oče v nekem pensionu. Ne da bi izpregovoril besedo, je oče potegnil revolver in Stein-bergerja ustrelil. Nato je dal sam poklicati policijo, izpovedal svoje dejanje in se dal odvesti v zapor.
— Kočijski zastor vreden 1000 kron je bil ukraden Ivanu Zabukovcu v Ložu št, 21 od kočije, katera je stala pod odprtim podstrešjem pri hlevu,
— Prepovedan ribolov. Ker so lovili s prosto roko in na trnek ribe v Bodoveljski grapi in povzročili najemniku ribolova Francu Dolencu iz Stare Loke št, 15 do 1200 kron škode in je zato v navedeni grapi ribolov za daljšo dobo popolnoma uničen, se bo moralo več oseb iz Bodovelj, Sv. Ožbalta, s Petrovega hriba in iz Dev-nice zagovarajti pred sodiščem.
— Na zagoneten način je bil ukraden Mlekarski zadrugi v Šmarju voz.
— Vtihotapil se je 11. oktobra med 15. in 16. uro neznani rokovnjač v hišo posestnika P'ranca Rebolja na Selu štev. 11 pri Grosupljem in je iz nezaklenjene hiše odnesel črn suknjič, 2 telovnika, srebrno verižico s križastim tolarjem, par moških črnih čevljev in 400 — 500 K denarja. Rebolj je oškodovan za priblino 3000 kron,
— Tatvina v hotelu sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru. Oblasti iščejo 1. 1899 rojeno Veber Marijo, bivšo služkinjo v hotelu sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru, ker je osumljena, da je ukradla 9000 K vredno srebrno jedilno orodje.
— Pretep v Kovorju. Na vrtu Ivana Alijančiča v Kovorju je bila nedavno veselica. Okolu 11. ure ponoči so prišli v Kovor France Škrjanc s Seničnega št. 10, Jožef Švab z Zg. Veterna št. 7 in France Mali z Golnika št. 14. Ko so prišli do hiše Jožefa Kristana, sta prišla mimo France Štancer in France Cviren, katera sta kričala: »Auf biks!« Da se Štancarju in Cvirnu izogneta, je stopil Škrjanc na desno stran ceste, Švab in Mali pa na levo stran., Ko sta Švab in Mali napravila še par korakov, je Škerjanc zakričal: »Francelj, pomagaj!« Švab in Mali sta se nato obrnila in videla, da je ležal Škrjanc na tleh, na njem je pa čepel Štancer in ga obdelaval z nožem. Ob tej priliki je bil poškodovan tudi Fr. Cvirn, delavec s. Pristave. Škerjanc je dobil 5, Cviren pa 3 rane. Oba sta biia po izjavi g. dr. Haubina iz Tržiča smrtno nevarno poškodovana. Štancerja so orožniki aretirali.
— Ukraden panj. Posestniku Mihaelu Fendetu v Britofu je bil ukraden iz čebelnjaka na vrtu panj medu s čebelami vred, vreden 500 kron. Čebelarjev sin Martin je v tisti noči zapazil pri čebelnaku ob luninem svitu dva moška, ki sta zbežala, ko sta ga zapazila. Oče in sin sta tatova zasledovala Joda izginila sta brez sledu. Prazen panj brez pokrova in strdi ter kup še živ'h čebel so našli blizu vasi Britof na bregu reke Kokre-
— Nesreča na Barju, Dne 15. t. m. se je peljal 53 letni oženjeni posestnik Jakob Škufca iz Loga št. 51 po šoto na Barje. Med potjo so se mu splašili konji. Škufca je skočil z voza in si zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
— Okradeni revež. V stanovanje občinskega reveža Valentina Koširja v Spodnjem Bitnju je bilo vlomljeno in so mu tatovi odnesli obleko in celo avtomatično »muziko«. Revež je oškodovan za 2030 kron. Vlom se je izvršil, ko je bil občinski revež Košir dva dni od doma odsoten.
s Stari tat zopet kaznovan. Pri okrajnem sodišču v Ljubljani je bil že enajstkrat predkaznovani Jakob Kastelic obsojen na dva meseca strogega zapora, ker je sredi meseca septembra letos ukradel v Stari vasi cizo vredno 350 kron.
s Pobegli kaznencl. Iz zaporov v Celju je pobegnil delavec Rupert Maks. Dalje je pobegnil kaznjenec Ivan Matevčič iz Pleterjev na Dravskem polju, Matevčič je 164 cm visok, močan, podolgastega obraza, zdrave barve, rujavili las in obrvi, sivih oči, dobrih zob; na desnici tetoviran orel in napis 1911. — Iz Št. Vida nad Valdekom je iz zavarovalnih zaporov pobegnil Andrej Opresnik, doma iz Št. Vida nad Valdekom, — S posestva grofa Maram v Bistrici nad Limbušem je pobegnil od dela kaznjenec moške kaznilnice v Mariboru Ivan Vrtnik. — Iz zaporov okrajnega sodišča v Pliberku sta pobegnila tatova Jakob Zupanc in Ferdinand Wieser.
Somišljeniki! Somiš-Ijenice SLS!
Volilni odbor S, L. S. za Liublano sklicuje
v nedeljo 24. oktobra 1920
VOLIVNI SHOD
s : išpenikov in somišljenic S. L. S. za Ljubljano.
Dnevni red.
1.	Političen položaj.
2.	Slučajnosti.
Shod se bo pričel točno ob pol 11. uri dopoldne.
Vstop na shod bo dovoljen le proti vstopnicam, katere bodo delili naši somišljeniki in somišljenice pri svojh krajevnih odborih. V tajništvu S. L. S, za Ljubljano, Jugoslovanska tiskarna, II .nadstropje, se bodo dobile vstopnice za shod vsak dan od 8.—12. opoldne in zvečer od 7.—9„ v nedeljo dne 24. t. m. pa od 8.—10, dopoldne. Vsi naši somišljeniki in somišljenice naj si preskrbe vstopnice.
Častna dolžnost veleva vsakemu našemu somišljeniku in somišljenici:
V nedeljo dne 24, oktobra 1920 ob pol
11.	uri v veliko dvorano Uniona!
Volivni odbor S, L, S. v Ljubljani.
Socialni vestnik.
Socialna šola v Rimu. Na dan sv,
Frančiška, 4. oktobra, je bila otvorjena v Rimu socialna šola, ki jo je ustanovilo katoliško ljudsko društvo »Centro nazionale di cultura«. V primeri s socialnimi tečaji drugod je »Scuola sociale« stalna naprava z rednim poukom. Med 160 oglašenimi dijaki so izbrali elito — 60 mladeničev. Na zavodu poučujejo odlični strokovnjaki. Ta nova šola, ki je dalekosežna institucija italijanskih katoličanov, naj bi zbudila enako vnemo tudi po drugih katoliških deželah. Švicarski katoličaii imajo v Luzernu podobno šolo za ženstvo.
Ljubljanske novke.
lj Somišljeniki in somišljenice SLS. šentjakobskega okraja se vabijo v četrtek, dne 21. oktobra ob pol 8, uri zvečer v prostore Šentjakobskega prosvetnega društva. Ker gre za velevažne zadeve, pridite vsi!
Predsednik, lj »Zarjanom!« Vabim vse gg, starešine in bivše redne člane »Zarje« na sestanek v sredo, 20. t. m., točno ob 8. uri zvečer v gostilni Bole, Krsnikova ulica št. 5. Vabljeni so tudi starešine »Danice«. — Skuk.
lj Umrl je dne 17. oktobra t. 1. nad-stražnik Ivan Tičar. Služil je čez 25 let v tukajšnjem zboru varnostne straže. Pogreb danes, dne 19. okt. t. 1„ ob 16. uri iz hiše Hrenova ulica štev. 3.
lj Tatvina v mestni ubožnici. Mestnemu ubožcu Maksu Winterju je bila v mestni ubožnici ponoči ukradena obleka vredna 1600 kron. Tatvine je bil osumljen mestni ubožec Leopold Schleibach, ki se je zlagal, da je nosil ukradeno obleko nekemu dobrotniku, ki mu je dajal jesti, toda končno je pripoznal svojo laž in povedal, da je ukradene reči prodal nekemu vojaku. Schleibach je v zaporu zelo zadovoljen, ker ima boljšo hrano, kakor jo je imel v mestni ubožnici in mu ne manjka kruha.
lj Velika tatvina. Gostilničarki Mariji Debevc na Bregu štev. 20 je bilo ukradeno iz njene spalnice obleke v vrednosti 13.500 kron, njeni natakarici Frančiški Bizjak pa obleke v skupni vrednosti 5350 kron.
Zbor
S. L. S.
se vrši vponedeljek dne 2 5, okt. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani s sledečim dnevnim redom;
1. Poročilo o političnem položaju. Poroča dr, Korošec.
2. Naš volivni program. Poroča dr. Gosar.
3. Naše gopodarske naloge. Poroča poslanec Brodar,
4. Sklepanje o kandidatih za volitve v ustavotvorno skupščino.
Poživljamo vse zaupnike, ki dobe v prihodnjih dneh pismena vabila, da se tega velevažnega zboro zanesljivo vdeleže.
Načelstvo SLS
Razne novice.
r Maksim Gorkij Leninu, Pariški list »Victorie« prinaša pismo, ki ga je meseca marca t. 1. pisal Leninu znani ruski pisatelj Maksim Gorkij. Gorkij grenko obtožuje sovjetsko vlado, da je dala zopet zapreti celo vrsto učenjakov in zahteva takojšnjega varstva za učenjake. Potem nadaljuje: »Odločno protestiram proti temu postopanju, ki ubija možgane našega, duševno že tako revnega ljudstva, Vem, da mi boste kakor navadno ugovarjali: »Kdor ni z nami, je proti nam« in »Nevtralni ljudje so nevarni.« Pretežna večina znanstvenikov je nevtralna in objektivna kakor znanost sama, to so nepolitični ljudje. Večinoma so starčki, so bolni: ječa jih bo umorila, kajti lakota jih je že dovolj oslabila. Vladimir Iljič (Lenin!), jaz stopam na njihovo stran in mi je ljubše, da pridem v ječo, nego da bi molče postal sokriv na moriji najboljše Inteligence. »Rdeči« so pravtako sovražniki ljudstva kakor »beli«. Osebno mi je brezpogojno ljubše, da me zatirajo »beli«, kajti jaz nisem več sodrug »rdečih«. Upam, da ste me razumeli. Maksim Gorkij.« — Maksim Gorkij se je bil že enkrat odrekel boljševikom, a se jim je kasneje zopet pridružil. Sedaj se je menda le končnoveljavno »izpreobrnil«.
r Discipliniranje dela na Nemškem. V nemškem državnem zboru je predložil — kakor se da posneti iz be-rolinskih dnevnikov — obrtni minister dr. Scholz podrobno izdelan načrt o discipliniranju dela ter seznamu delavskih sil. Zagovorniki in stvaritelji tega predloga trdijo, da se more Nemška rešiti preteče katastrofe samo s tem, ako se nemudoma prične doba discipliniranega dela ter dokazujejo, da disciplinirano delo ni mogoče brez delavskega imenika. 400.000 nezaposlenih nemških delavcev, ki dobivajo danes državno podporo, imajo biti registrirani, da bodo tvorili predvoj velike nemške armade obrtnih delavcev. Strokovne organizacije in socialisti nimajo kaj prida veselja nad to vladno namero. »Borsen Zeitung« je napisaal te dni, da je država posegla že po vseh davčnih virih, pa da Nemčiji še zmeraj grozi gospodarska katastrofa; zato morajo biti vsi možje in žene mobilizirani na delo in se morajo oprijeti dela, da bi se domovina zopet dvignila. Obde-lanje močvirnatih krajev, zgradba prekopov in cest, sezidava delavskih hiš za rudarje spada k nalogam, ki so predlagane za polke nabranih delavcev. Poleg berolinskih brzojavk je navedeni načrt v zvezi z vladnim predlogom glede socializiranja premogovnikov.
r »Boljša« družba v hotelih. Na kongresu kavarnarjev v Pragi je državni hotelski inštruktor Kovarik opisal, kako se obnaša takoimenovana »boljša« družba v hotelih (delavsko ljudstvo ne hodi po hotelih). Rekel je: Le malo je gostov, ki se v hotelu obnašajo tako, kakor zahtevata red in dostojnost. Mnogi gosti so tako ljubeznivi, da po kosilu obuti ležejo na divan. Z obrisačami, baržunastimi namiznimi prti, svilenimi zavesami na vratih in oknih si brišejo čevlje, v namizne prtičke ali svilene zavese brišejo peresa. Steno ob postelji porabljajo gosti kot pljuvalnik ali
žepni robec. Kako je včasih po shamsj( ni mogoče niti govoriti. Koliko P05,^
čaš, podlog, pepelnikov, obrisac m tričniL žarnic »pomotoma« izgine v 14 go gostov, se javnosti niii ne sr.nja. — »boljša« družba!	M,r
r Kriza svetovnega gospod® Londonski listi poročajo: Kriza svetyf gospodarstva bo nastopila prej, je pričakovalo. Ena največjih tv0lr, odpovedala delo več tisoč delavcem, dobila v poslednji dobi nobenih o , več. Rečena tvornica, je v zvezi z * Steel Corporation«, ki je eno iz*115 večjih podjetij na svetu ter se 118^ . okoliščina smatra za začetek vel'»G fjpodarske krize. Neprestani mezdi'1" in nemiri v gospodarskih odnošajih tudi z nasiljem uprizorjene stavk®^ boljševiške
zacije — vse to je vzrok, da se ha dne do dne katastrofalna kriza s nega gospodarstva, za katero velika brezposelnost. Za vse to najsf lavci zahvalijo svojim voditeljem-r Pogromi na Slovaškem, V P°jT,
Pc
njem času se je v več krajih na Slova 4. .
„:i__  ii/ioH- I ri!
Bei
pojavilo silno sovraštvo proti ži'o® J ^ oravski župniji v vasi Istebno je pogroma, pri katerem je našel smr*|Ju(!| gov! ni nepriljubljeni žid. Tudi Židje v N j § mestu nad Vagom nimajo že od dne J ^ m. miru ponoči. Noben žid se nC. jjkat nočnih urah na ulico, ker je bilo zf t j
 j m	-	1-____raBFi :‘«
Židov napadenih ter več ali mani raDl . citc Vzrok protižidovskega gibanja so, Had
politični, deloma gospodarski. Vlada la ^ potrebno ukrenila, da bi se P°£r°. j
ponavljali. »Bilo bi tudi treba P^,ri| »p,
ukreniji, da bi se odpravili vzroki, Id J jajo gnev slovaškega ljudstva, in .
strani slovaških Židov« — je Prlf i ln »Čeh«.	^	I	p	j
r Dragoceno sv. pismo. V L®Uj| prodaja bar. Zouche sloveče »maza^T sv. pismo. Ta znamenitost sodi knjige, ki jih je Guttenberg, izu.mjm ska, natisnil v Mogunciji med leti j',; 1455. Našel jo je De Bur v knjižnic* ^ dinala Mazarina in je pravi bibliofil* ‘ klad. Izvod, ki je zdaj v Londonu daj, je poškodovan in mu že manj» kaj listov. Ali vkljub temu ima * vrednost. Pred devetimi leti se je ‘‘ jalo za nepoškodovani izvod 5800 3 J ških funtov, t. j. 1,450.000 kron naS8.Jr lute. Drugi na pergamentu je bil pL za 50.000 dolarjev.
r Mati in otrok. Češkoamerišk-..j
pripovedujejo pretresljivo dogodbo JI ^
ški materi, ki je izmed več tisoč
svojega otroka spoznala, ki ga je bila .J vila ko drobno detece v stari donbbp
ga ni videla trinajst let. Ta mati, ča, kako globoko tiči obrazek °tr°
Iliv I
i. m
kcv!
materinem srcu, je Ana Hanači- . New Salem v Pensilvaniji. Trinajst J
cev star deček je ostal na Češkem«
mati odšla v Ameriko. Po preteku
D«:j
so ga sorodniki poslali za materjo- j je prišel v Newyork v juliju t. I. n3]£i niku Rochambeau. V imeniku pr'^. pa so njegovo ime tako popačil1« Tf/ njem ni bilo mogoče najti priimka 1 čik. Mati je večkrat prišla iz Pensuv' v Newyork, pa so ji vselej tako P0'^ da deček tega imena ni prišel. N3'1«.« nje je mati ubrala druge strune. je uradnike, da bi ji dovolili, ogle1 oddelek, v katerem so bili mladi Prli
dokler se niso prijavili njih sob1 j Uradniki so dvomili, da bi bila ime111 J
s tem kaj uspeha, pa so vendarle p
rh°i
otf.1
Ko je mati stopila v dvorano, polno 3 J ni trajalo dolgo, pa je pokazala **! i/i dečka in ga prisrčno stisnila k sebi-
nadeni uradniki so dečka izprašal' Lij uvideli, da je to v istini mladi Ha * ■
«3 i
Materino srce je po dolgi dob * jj
spoznalo svojega otroka. Še isti da" vsa srečna mati odpeljala z dečk° novi dem.	y
Narodlno gledišče-
Opera:
Torek, 19. oktobra: »Od ba|l'e bajke.« B.	^
Sreda, 20. oktobra: »Rigoletto«- J Četrtek, 21. okt.:	»HofmannoV®
povedke«. B.
Petek, 22. okt.; »Faust«, A Sobota, 23. okt.: »Lepa Vida«- L ; Nedelja, 24. oktobra:	Od	l’3
bajke«. Izven.
Ponedeljek, 25 oktobra: ZapR0’
Drama:
Torek, 19. oktober: Zaprto. iflF Sreda, 20. okt.: »Pohujšanje v
M..
Šentflorijanski. Izven
Četrtek, 21. okt.: »Pvgmalion«. Petek, 22. okt.: »Anfisa«, u*'a predstava. Izven.	(j.
Sobota, 23. okt.: »Ljubimkanje*'’ , J,r Nedelja, 24 .okt.: .Pohujšanje ' , lini Šentflorijanski. Izven.	-.t,
Ponedeljek, 25. okt. »Ljubimka'1!/
Odgovorni urednik Jože Ruta1"’ Izdajatelj konzorcij »Večernega jj|j/ Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Lju