DOMOVI
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
slovenian morning
daily Newspaper
NO. 63
cleveland, ohio, WEDNESDAY MORNING, MARCH 16tti, j032
leto xxxiv —vol. xxxiv
Zanimive vesti iz življenja Razne vesti iz delavskih naših ljudi po ameri- \ krogov po Zedinjenih dr-ških naselbinah žavah in ostalem svetu
Naselbina Calumet, Michigan, zopet zgubila enega svojih pionirjev, ko je zadnjo soboto
Detroit. Izmed 44 aretiranih brezposelnih, katere so prijeli ob času demonstracij pred Ford-
Preminul poznani rojak Jakob:ovo tovarno v tem mestu, jih je Butala. Ran jki Butala je bil 75 i že 40 izpuščenih na svobodo, tet star, in je zadnjih 45 let pre- [Ostali štirje pa pridejo pred ve-
na Caliimetu. Domu je bil Jz Grič, nedaleč od Doblič v črnomaljskem okraju. V Ame-»'»ko je prišel leta 1887, in je takoj dobil delo pri Calumet & L'ecla rudniški družbi. Zadnja lota je oslabel, in ga je družba upokojila. S soprogo, ki mu je umrla pred nekaj leti, je imel tri sinove in tri hčere.
Ana Čehun, vas Gozd, št. 14, P- Kamnik, Jugoslavija, išče svojega sina Frank čehun, po domače Ukcov, o katerem že ni slišala 17 let. Nahaja se nekje v Ameriki.
V svojem stanovanju na Greenfield Ave. v Milwaukee, Wisconsin, se je usmrtil 87 let-Ml" rojak George Bertoncel. Vzrok '"i ta čin ni znan, ker je bil ranj-k' znan kot tihega in mirnega značaja. Mogoče je bil vzrok avtomobilska nesreča, katero je imel pokojnik nekaj dni pred smrtjo. V tej nesreči je bila poškodovana njegova žena Justi-na> da je še sedaj v postelji. Ranjki Bertoncelj je bil doma i/, škofje Loke, in je živel v Ameriki,20 let. Zapušča ženo in dva otroka.
Mrtvega so našli v Milwaukee, Wisconsin, 53 let starega rojaka •Anton žlebnika. Ves popoldne se je mudil pri svojem svaku John Janežiču na West Allis, zvečer pa se je podal domov in cez eno uro so ga našli obešene-8a v kleti. Ranjki je bil rojen v i ^asi Rečice v Savinjski dolini, m so ga klicali po domače Martinov Toni. V Ameriki se je na-
liko poroto. — Farmar John M. 1 aul, je bil izbran od socialistične stranke za governerskega kandidata v državi Nebraski. — fz Chicage se poroča, da so lastniki rudnikov v Ulinoisu delavskim organizacijam predložili nove pogoje glede dela v premo-gokopih. V tem načrtu že vnaprej odbijajo vsakovrstne delavske zahteve in želje. Lastniki zahtevajo, da delavci pozabijo na vse svoje dosedanje težnje in .-•c vsedejo z lastniki premogoko-pov za isto mizo in začnejo z novimi dogovori, da "rešijo industrijo." Sedanja pogodba med delavci in delodajalci poteče 81. marca, 1932. — Kakih 400 komunistov se je zbralo včeraj v liotterdamu, Nizozemska, pred japonskim konzulatom, kjer so kričali "Doli z Japonsko." Na poslopju samem so, naredili večjo škodo.
Prohibicija ne bo odpravljena pred 3. leti.
Washington, 15. marca. Za večino, nakar ga pošljejo pred-itinje.
Serif Sulzmann se iz bolni- Policija preiskuje star na-ške postelje bori proti I črt zarote, da se odpelje odslovitvi iz urada
Napadi republikancev
^Republikanska večina v mestni zbornici v Clevelandu je začela kazati roge novemu županu Miller ju. Slednji je priporočil, da se združi urad mestnega arhitekta in urad nadzornika poslopij in dima. Finančni odsek zbornice je to odklonil in pozval Millerja, da pride na njih sejo in razloži svoj načrt. Miller trdi, da je odbor za nadzorovanje hiš po nopotrebnem zapravil v nekaj letih $250,000, in če bo urad združen z uradom mestnega arhitekta, se bo ta svota pri-
hajal 25 let. Zapušča ženo in j hranila.
brata Franka.	j	-
V So. Chicago, Illinois, je po Umor premogarja radi dolgi bolezni umrl rojak Louis ene same mačke Pritekel. Ranjki zapušča ženo j Logan, W. Va., 15. marca.— m več otrok.	James Horvat, 39 letni premo-
gar, je bil danes ustreljen v tem mestu radi — mačke. Policija išče Elmer Thompsona kot morilca. Neki moški je Horvatu posodil mačko, da lovi miši v stanovanju. Medtem je pa do-tični moški zamenjal mačko za piščanca, ki ga je dal Thompson. Ko je šel Thompson k Horvatu po mačko, je nastal prepir, in Thompson je poteg-r,il revolver in ustrelil Horvata.
Tudi Jugoslavija podpira razoroževanje
Paris, 15. marca. Jugoslovanski zunanji minister je izjavil, da Jugoslavija popolnoma podpira francoski načrt za razoroženje, Jugoslavija je zato, da se zmanjšajo agresivna sredstva za vojno, nikakor pa ne obrambena sredstva, dokler se vse države na avetu ne zavežejo, da odpravijo °rožje.
par dni se je umaknila brezposelnost in novi davki živahnemu napadu mokrih kongresmanov v zbornici poslancev iz dnevnega reda. Prvič, odkar je bila prohibicija upeljana v Zedinjenih državah, so začeli nasprotniki prohibicije z odločnim bojem, in posrečilo se jim je spraviti skupaj 187 glasov, še lansko leto ob istem času so imeli nasprotniki prohibicije v zbornici poslancev samo 70 glasov, iz česar se jasno vidi, da prohibicija izgubiva tla.
Ako se hoče ameriški narod znebiti prohbiicije, tedaj se mora delo začeti v zbornici poslancev kongresa, kar je edina postavna pot. Debata o prohibici-ji se pod kontrolo republikancev v kongresu ni mogla pričeti, dokler niso dobili večine "demokrati, ki so sprejeli parlamentarno pravilo, da če 145 poslancev zahteva, da se predlog vzame odseku, da mora predlog priti na glasovanje v zbornici. To se je tudi zgodilo.
Toda pristaši mokrih niso mogli dobiti nadpolovične večine, da bi se o predlogu v zbornici sami glasovalo. Nasprotniki prohibicije so dobili 187 glasov, zagovorniki prohibicije pa 227. Mokri potrebujejo torej še 21 glasov, da pridejo na površje. In tudi tedaj še ne bo konec prohibicije. Kajti predlog za odpravo prohibicije mora biti sprejet v zbornici poslancev z dvetretin-sko večino, kar pomeni, da mora za predlog glasovati 290 poslancev. šele tedaj gre predlog v zbornico senatorjev, kjer mora biti enako sprejet z dvetretinsko
sedniku v podpis.
Vendar prohibicija tudi še v tem slučaju ne bo uničena, ampak se začne šele njena trn,jeva pot. Ko je kongres odglasoval z dvetretinsko večino proti p rah i-' biciji, tedaj gre ta predlog na državne postavodaje vseh 48 držav v uniji. Vsaka državna po-stavodaja glasuje o tem predlogu in mora glasovati z dvetretinsko večino, in če 36 držav izmed 48 tako glasuje, tedaj bo prohibicija razbita.
Ako bo šlo vse srečno in urno naprej, tedaj lahko pričakujemo, da bo prohibicije konec v treh letih, ako ne bo nobene ovire. Mnogo bo pa odvisno letos od kongresnih volitev. Vseh 435 članov poslanske zbornice kongresa mora iti letos pred ljudstvo, da narod ponovno o njih glasuje. In od naroda je odvisno v novembru mesecu, ali izvoli v kongres mokre ali suhe zastopnike. Kot rečeno, imajo mokri v kongresu 187 glasov, in jih potrebujejo še 21 za navadno večino in 103 za dvetretinsko večino.
Razveseljivo dejstvo v zbornici poslancev včeraj je bilo, da so se izmed šestih ženskih članic kongresa oglasile štiri, ki so glasovale proti prohibiciji in samo dve za. Mrs. Rogers, kongres-manca iz države Massachusetts,
Vodja suhačev v Zedinjenih državah, dr. McBride, je včeraj podal sledečo izjavo: "Radi sil-
otroka Lindberghu
Cleveland. — šerif Sulzmann, Jersey City, New Jersey, 16. priklenjen na bolniško postelj: marca, štirinajst dni je minulo, radi influence in vnetja na no- odkar so odpeljali otroka Lind-
nega boja, ki so ga dvignili na-jgnh, je včeraj zvedel o svojem j berghu, in policija je danes tam,
sprotniki prohibicije, se jim je posrečilo dobiti večje število kongresmanov na svojo stran. Toda večine še nimajo. Zagovornikom prohibicije sedaj ne preostaja druzega kot ponovno začeti z intenzivnim bojem, da obdržimo svoje postojanke. Mokri so še daleč od svojega cilja, in jjko se resno primemo kampanje, se nam ni treba bati. propada za nndoljnih 25 let.
Washington, 15. marca. Delegacija ameriških lastnikov hotelov, restavrantov in klubov se oglasila včeraj pri predsedniku Ilooverju in mu precej strogo povedala, da naj skrbi, da se t.rohibicija spolnuje, ali pa naj
drugem porazu na sodniji, da je J kjer je bila prvi dan. Včeraj so odstavljen. Toda Sulzmann se [so začeli detektivi pečati z neko ne poda. Prosil je, da se nazna-1ovadbo, ki govori o starem na-ni javno, da "bodo ljudje v je-ičrtu, da se Lindberghu odpelje seni podali drugo razsodbo pri otroka. Policija v New Jersey volitvah." Kot naznanja žago-J je prijela nekega moškega po vornik Sulzmanna, odvetnik Lu- imenu William Gleason in neko ther Day, bo šla zadeva na naj- j žensko, Mrs. Catherine Danu-višjo sodnijo dr zave Ohio, kjer j sek. Poleg tega so pa. pripeljali bodo odvetniki povdarjali, da j iz newyorakih zaporov nekega postava, glasom katere je bil j John Smith, alias Charles Fitz-Sulzmann obsojen, ni ustavna, jgerald. Vse tri so skupaj zasliša-Medtem se pa poroča, da v še-lli. Fitzgerald je izjavil, da sta rifu Sulzmannu vse kipi, da bi j on in Gleason naredila načrt od-hitro vstal iz postelje in šel med'peljati otroka Lindbergha, ko ljudi. "Povejte državljanom," ista se skupaj nahajala v zaporih je rekel Sulzmann, "da se kmalu j v Jersey City. Gleason je stano-vidimo, in da bodo fanatiki do- j val pri Mrs.- Danusek, ko je pri-bili tak boj v javnosti, kot ga zle-; šel iz z;>porov 12. januarja, do-
se dovoli hotelom in restavran- pa še niso imeli." Sulzmann je čim so Fitzgeralda takoj zopet tem predajati opojno pijačo nekoliko boljši kot je bil zadnji aretiirali v New Yorku. Mrs Paul Hinkel, načelnik delegacije, je izjavil, da ameriška zveza hotelov in restavrantov, $15,-000,000,000 organizacija, drvi v propast radi prohibicije, ker ne more tekmovati z butlegerji. Slednji skrivej prodajajo pijačo in dajejo zraven še prigrizek. Prvič v zgodovini hotelirji ne morejo plačati dohodninskega davka. Povedal je direktno Hoo-verju, da bodo začeli lastniki
teden. Dokler se razsodba ape-latne sodnije iz Cincinnatija uradno ne vpiše v sod ni j ski zapisnik, je Sulzmann še šerif. Medtem pa bo njegov odvetnik skušal dobiti zaslišanje pred najvišjo sodnijo, kjer bo trdil, da je obsodba napačna, ker je postava neustavna. Ako naj-
Danusek je prisegla, da ji o vsej aferi ni prav nič znanega. Fitzgerald je napram policiji tudi izjavil, da je bil v dotiki z Betty Gow, strežnico Lindberghovega otroka, toda policija trdi, da se doslej ni doprineslo še nobenih dokazov, da bi bila Betty Gow kaj kriva. Policija naznanja tu-
vedno suha, je glasovala zoper hotelov predajati opojno pija-
prchibicijo. Enako tudi Mrs. Kahn iz Californije, Mrs. Norton iz New Jersey in Ruth Baker iz New Yorka. Suho sta pa glasovali Mrs. Ruth Bryan Owen iz Floride in Mrs. Effigiene Wingo iz Arkansas. Tri ženske so republikanke, tri pa demokra-
čo, da tako lahko tekmujejo z butlegerji. Zvezni deficit se takoj lahko odpravi, ako se dovoli opojna pijača. Od vina in piva bi se dobilo letno $600,000,000, od žganja pa $300,000,000. In odpravili bi se lahko tudi drugi davki.
župan umrl
Edward Wiegand, župan Predmestja Lakewood, je v pon-deljek zvečer umrl. Bil je osem let župan v Lakewoodu. Poznan je bil tudi mnogim Slovencem, ker je bil leta nazaj usluž-*>en pri Cleveland & Sandusky Brewing Co., kot kolektor za ob-resti in vknjižbe.
Zavrženi kandidati
Volivni odbor je zavrgel petiole George Downerja in Tim k'Onga, ki sta hotela kandidirati Za predsedniškega delegata in ^mestnika in podpirati Petra Witta. Kandidature so bile za-^rzene, ker nista prinesla dovolj Podpisov.
ženske kadijo
^Šolski odbor v Clevelandu je vceraj dal učiteljicam isto pra-da kadijo, kot jo imajo moški. V vsakem nadstropju novega upravnega poslopja bo soba za moške, ena pa za ZGnske kadilce.
Registracija
Kdor ni registriran, ali kdor ni volil pri dveh volitvah zaporedoma, ta se mora registrirati, ako hoče voliti maja meseca. Enako tudi oni, ki so od 16. februarja postali 21 let stari ali pa, ki so dobili ameriško državljanstvo. Registrira se lahko v uradu, volivnega odbora v City Ilall, vsak dan od 8. ure zjutraj do 4. popoldne, razven v sobotah, ko je urad zaprt ob 11. uri dopoldne. Kdor se je pa preselil, mora to naznaniti volivne-mu odboru. Tozadevno vam mi lahko vse preskrbimo, ako se oglasite v našem uradu.
Vest iz domovine
Mrs. Helena Kotnik iz West Parka je dobila žalostno novico iz domovine, da ji je umrla sestra Margareta Knafelc, rojena Die, v vasi Goričice pri Grahovem.. Stara je bila 74 let. V Clevelandu zapušča sestro, v domovini pa moža, sina in hčjer, sestro in brata. Bodi ji mirna domača zemlja!
"Židana marela"
Brez dvoma je ena najbolj popularnih pesmic, kateri sta Josephine Lausche in Mary Udovich še kdaj zapeli tisto poskočno: "Ti, pa jaz, pa židana marela!" Ploščo s to pesmico je Columbia grafofonska družba pravkar poslala v javnost, in včeraj nam jo je poslal v oceno Mr. Anton Mervar, 6919 St. Clair Ave., ki je založnik teh plešč v Clevelandu. In prav radi napišemo, da je "židana marela" pesmica, katero boste kar naprej in naprej poslušali. Pesmica je prav korajžno zapeta, ima čisto besedilo in komično, da vas sili k smehu. Glasbeno spremljavo k pesmici je dr. William Lausche izvrstno priredil, . ..a drugi strani iste plošče je pa tudi ljubka pesmica': "Men' vseeno je, imam d'narce al' pa ne!" Poleg te plošče smo dobili od Mr. Mervarja še eno, za katero je pel priljubljeni pevec Mr. Germ iz Pueblo, Colo. Zapel je "Trije kovači" in "Sirota." V obeh pesmicah poje Mr. Germ z izvanredno čistim glasom, da je v resnici prijetno poslušati. Plošči dobite pri Mr. Anton Mervarju, 6919 St. Clair Ave.
Kriv požiga
Porotniki na Common Pleas sodniji so včeraj zelo hitro prišli do sporazuma, da je Max Felsman kriv požiga ogromnega tovarniškega poslopja na 7500 Stanton Ave. Požig se je zvršil 30. novembra. Poslopje je bilo zavarovano za $800,000, in ker se ni izplačevalo, so poslopje zažgali, da bi dobili zavarovalnino. Ognjegasci so dobili v kleti poslopja 800 galon gasolina in mnogo užigalne snovi, da bi bilo bolje gorelo. Par dni pred ognjem je najel Max Felsman, ki je bil tajnik kom-panije, ki je lastovala poslopje, nekega nepoznanega Henry Burke za nočnega čuvaja. Ta Burke je takoj, ko je zbruhnil požar, zginil, in ga še danes niso našli. Sumi se, da mu je Felsman proti dobremu plačilu naročil, da zažge hišo. Obravnavo proti Felsmanu je vodil pomožni državni pravdnik Mr. Frank Cullitan. Felsmanov odvetnik je vložil zahtevo za novo obravnavo. Sodnik bo 26. marca izjavil tozadevno. Kazen za požig je od enega do 20 let zapora.
Socialisti zmagali
Milwaukee, Wis., 15. marca. Daniel W. Hoan, socialistični župan mesta Milwaukee, je za-eno z drugimi socialističnimi kandidati bil danes ponovno no-miniran za županski urad. V 150 mestnih volivnih okrajih izmed 388 je dobil Hoan 24,-934 glasov, proti 12,204 za Joseph Carneya in 6,784 za West-phahla.
Atlanta, Ga., 15. marca. Državljani v tem mestu so ponovno izvolili za župana James Key, ki je dobil 17,178 glasov napram 11,744, ki so bili oddani za nasprotnika. Key je poudarjal v kampanji, da je prohibicija fiasko, zagovarjal je odprta gledališča ob nedeljah ter zagovarjal, da se znižajo plače mestnim uslužbencem. Su-hači so proti njemu silno agi-tirali, toda je bil kljub temu izvoljen in sicer v mestu, ki je sicer znano kot zalega suhačev.
višja sodnija to dovoli, tedaj Idi, da je izključeno, da bi bila ostane Sulzmann šerif, dokler kaka ženska zapletena v zločin, zadeva končno ni rešena. Na ! pač pa je policija prepričana, da vsak način pa bo še; dovolj ropo- se bili udeleženi pri ugrabljenju
ta o tem.
trije moški, vsi stari zločinci.
Fašisti v Nemčiji vseeno pričakujejo zmage
Berlin, 15. marca. Dasi je brez dvoma, da bo Hindenburg zveljen pri volitvah 10. aprila, pa zna Hitler dobiti moč v nemškem parlamentu. Za Ilinden-burga je iz osebnih ozirov glasovalo nekako 3,000,000 ljudi, toda ti volivci ne bodo glasovali za državne poslance, ki so na
Nova Mandžurija prosi za priznanje Ameriko
Washington, 15. marca. Nova vlada v Mandžuriji, ki se nahaja pod vodstvom potomca bivših kitajskih cesarjev, Henry Pu Yi, je danes naprosila ameriško vlado za priznanje. Državn oddelek ameriške vlade pa ni hotel ničesar priznati, da jo dobil enako prošnjo. Ameri-
Hindenburgovi strani. Tako selška vlada ne bo odgovorila, na zna zgoditi, da dobijo fašisti ve-j zahtevo Mandžurije. Nadalje se čino v parlamentu, in novi te-1 poroča iz Tokia, glavnega me-, žavni problemi bodo ustvarjeni J sta Japonske, da je japonska za Ilindenburga.	j vlada odpoklicala 12,000 mož
Bančni roparji zgradili I domov iz šangaja.
tunel podi banko
Los Angeles, Cal., 15. marca, j Banditi so speljali tunel iz vo-1 dovodnega tunela proti poslopju; First National banke, in so na-[
Plače policistov
Dočim je novi župan Miller znižal plače raznim mestnim uslužbencem in odpravil razne vrtali že štiri čevlje globoko pod i nepotrebne urade, tako da zna-prostorom, kjer se je nahajalaiša letni Prihranek nekako $1,-zakladnica banke, ko so bili! 300,C 30, pa je prisiljen upeljati
uradniki na preglasno vrtanje opozorjeni. Prišla je policija, ki se je podala navzdol z bombami in strojnimi puškami, toda banditi so hitro pobegnili.
Paderewski v mestu
V nedeljo bo imel Cleveland čast poslušati koncert najslavnejšega pianista na svetu, odličnega Poljaka, Paderewskega. V mestni zbornici v pondeljek je bilo sklenjeno izreči slavnemu gostu uradno dobrodošlico.
$25,000 za siromake
župan Miller je poslal mestni zbornici zahtevo, da slednja dovoli $25,000 za potrebne siromake, ki se nahajajo v skrajno bednem stanju.
Mr. Zalar v Clevelandu
V četrtek, 17. marca, pride v Cleveland uradnim potom Mr. Joseph Zalar, glavni tajnik K. S.K. Jednote. Ob tej priliki bo izročil društvu sv. Jožefa št. 169 K.S.K. Jednote srebrno kupo radi najboljše agitacije za pridobitev novega članstva. V četrtek zvečer ima omenjeno društvo slavnostni program, ki je natančnejše objavljen v "Glasilu KSKJ" z dne 15. marca. Dobrodošel, Mr. Joseph Zalar, v naši naselbini.
Cvetlična razstava
Ako hočete v teh dnevih depresije in krize videti v resnici kaj lepega, ste vabljeni na cvetlično razstavo v mestnem avditoriju. V morju cvetlic boste za par ur pozabili na depresijo.
nadaljno znižanje, ako hoče ba-lancirati mestni proračun, ki izkazuje skoro tri milijone dolarjev deficita. Govori se, da pridejo tudi policisti in ognjegasci na vrsto pri znižanju, župan Miller sam ne more znižati plač policistov in ognjegascev, pač pa mora to narediti mestna zbornica. župan Miller je mnenja, da se plače policistov in ognegascev
Mrs. Ana Brodnik
Po posredovanju "Ameriške Domovine" se je zvezni senator Robert J. Bulkley zavzel za našo Slovenko, Mrs. Ano Brodnik, ki je bila nedavno tega prijeta j,le bi znižale, pač pa da bi poli-od naselniških oblasti, češ, da|dsti »e bi bili plačani ob počit-je prišla nepravilnim potom vlačah. S tem bi se prihranilo Ameriko. Načelnik naselniške- j nekako $400,000 na leto. ga urada v Clevelandu, Mr. Vstopnice za Pasijon Northrup je tozadevno poslal v V Collinwoodu jih dobite v
Washington ugodno poročilo, in
Cvetlična razstava ostane odpr- senator Bulkley vpliv-a pri Deta do sobote.	partment of Labor v Washing-
Društvo Naša Zvezda
tonu glede koncesije v tem slu-
Dramatično društvo Naša čaju. Pričakovati je, da bo Mrs.
Zvezda ima v četrtek, 17. marca, redno mesečno sejo, točno ob 7:30 zvečer, v dvorani sv. Kristine na Bliss Rd.
Cene za vodo
Councilman Hagemeister je vložil v zbornici zahtevo, da se revidirajo cene za vodo in če mogoče znižajo. Mestna uprava mora izvršiti preiskavo.
Brodnik dobila dovoljenje, da se izseli v Kanado, potem pa naredi prošnjo za zopetni pravilni dohod v Ameriko.
*	Zadeva Tom Mooneya ne bo še rešena do 1. aprila, kot naznanja governer.
*	Izjalovil se je štrajk Pulman uslužbencev v Mehiki.
slaščičarni pri John Trčku na Holmes Ave., v West Parku pa pri Mr. Mihael Weis-u.
Bolni otroci
Kot poroča zdravstveni urad je kakih 12,000 šolskih otrok bolnih na prehladu, ošpicah ali enakih boleznih,
*	Umrli George Eastman je zapustil $35,000,000 univerzi v Rochester, N. Y.
*	Tujezemskim godbenikom so vzeli prednost v kvoti" pri naseljevanju.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto 15.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta >3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta »3.50 Za Cleveland po raznažalcili: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise ln denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 63, Wed., March 16th, 1932
Razsodnost je zmagala
Nemški narod je te dni pokazal veliko razsodnost in razum in znova podal dokaz, da je narod vreden vpošteva-r.ja. Vse silovite grožnje in hujskanje nemških fašistov pod vodstvom Adolf Hitlerja, niso pomagale ideji fašistov, da bi izvolili svojega pristaša za predsednika nemške republike. Demokracija in narodna čast je še vedno visoko cenjena pri Nemcih. Niti fašistovski nazadnjaki niti boljševiški radikal-ci niso mogli omajat treznega razuma povprečnega Nemca pri zadnjih predsedniških volitvah.
Nedeljske predsedniške volitve v Nemčiji, ko je bil ta~ korekoč Hindenburg z veliko večino izvoljen, so dobro znamenje, da se bo v Nemčiji obrnilo na bolje, obenem so pa te volitve spravile s pota silno moro, ki je ležala na vratu ostalih evropskih držav. Resnica je, da bi pomenila zmaga fašistov v Nemčiji strašno katastrofo ne samo za Nemčijo, pač pa tudi za ostalo Evropo in deloma tudi za Zedinjene države.
Vse kar se je doslej pridobilo za rehabilitacijo Nemčije, bi bilo v slučaju zmage fašistov v Nemčiji odpravljeno. Avstrijec brez odgovornosti, kot nazivljejo voditelja nemških fašistov, Adolf Hitlerja, bi zasedel nemški predsedniški stol in začel vladati kot je nekoč Napoleon. Nemčija, ki se itak nahaja na robu propada, bi bila v istem tren,utku pahnjena v popolno pogubo, dočim bi prišla ostala Evropa nemudoma v tako zmešnjavo, da bi zastalo vse poslovanje.
Izmed štirih nemških predsedniških kandidatov ni niti eden po srcu in prepričanju republikanec, in trije so celo odločni nasprotniki sedanjega nemškega vladnega sistema. Hindenburg sam je monarhist po prepričanju, toda je toliko razsoden, da ne bi dovolil, da bi se Nemčija kar čez noč prelevila iz republike v monarhijo. Hindenburg je tudi dobro vedel, da če dobijo Nemčijo fašisti v roke, da je Nemčija zgubljena in da bi bilo to največji narodni greh. Tega so se zavedali celo socialisti, ki sicer nimajo ničesar skupnega s Hindenburgom, kot sovraštvo do Hitlerja., Izdali so parolo, da naj socialisti volijo Hindenburga za predsednika.
Splošno se sodi sedaj, da je poraz fašistov pri zadnjih predsedniških volitvah začetek razpada fašistovske stranke, fako močnega poraza, kot je bil podan ne more niti močna politična stranka preboleti. Hitler je skozi zadnjih deset let skušal prisiliti Nemčijo k oboroženi revoluciji, toda ker je spoznal, da mu to ne more uspeti, tedaj je skušal uničiti obstoječo nemško vlado ustavnim potom. Pred nekaj meseci je bil Hitler na vrhuncu svoje moči. Sam nemški kancler ga je dal poklicati k sebi, da ga je vprašal za nasvet.
Predsedniška kampanja sama je bila divja radi nezaslišane gonje fašistov. Hitler je po svojih pristaših hujskal narod, češ, da bo nemudoma zavladala prosperiteta, ako je on izvoljen in se odstrani sedanja vlada. Grmadila je sramo-tenja in žalitve nad takozvane "nemške sovražnike," katere jc dejal odgovorne za mizerno stanje v Nemčiji. Psoval in grdil je tuje države do skrajnosti, vabil je vse stanove in poklice v svoj tabor in obljuboval zlata nebesa na tem svetu. Nemški narod pa, ki živi* v dovolj skrajno slabih razmerah, pa to pot ni šel na led in je poveril nadaljno vlado staremu in preizkušenemu Hindenburgu, ki je tekom volitve svaril Nemce, da naj nikar ne volijo za Hitlerja, razven ako želijo imeti civilno vojno.
Očividno je bilo, da je Hitlerjev cilj splošna propast Nemčije v strankarsko korist fašistov in osebno povišanje Hitlerja, ki je navaden častihlepnež, brez vsakega značaja in principov. Nemški narod se bo sedaj oddahnil, ko je enkrat rešen te more in se bo hitreje dvignil, ko so odpadli okovi, v katere je prisilil Hitler nemški narod s.svojo propagando sovraštva in hujskanja. Nemec je ponovno dokazal, da je razsoden in praktičen narod, ki ne zgubi glave niti v najhujši zmedi.
Skozi vso igro in petje je narod užil toliko radosti, da ni za popisat. Dvorana se je kar tresla burnega aplavza, ki so ga bili deležni igralci. Naš narod je lahko ponosen na take igralske moči, ki bi lahko nastopili na največjem odru.
Opozarja se slovensko javnost v Girardu in okolici, da bodo posetili ti igralci tudi našo naselbino. Dan prireditve se bo pravočasno naznanil. Samo toliko se vam že sedaj naznanja, da si pripravite vreče za smeh, da ne bo prepozno.
Končno se pa lepo zahvalim igralcem za tako vesel večer. Le tako naprej za našo narodno pesem in našo Talijo. Pozdrav vsem skupaj!
John Dolčič.
Cleveland (Newburg), O. —
Postni čas se polagoma bliža h koncu. Veselice in zabave so pri nas popolnoma prenehale. Pripravljamo se pa za po Veliki noči, da nadomestimo kar smo sedaj zamudili. Dne 3. aprila priredi društvo sv. Ane št, 150 K. S.K.J. zabavni večer. Kakor nam je znano, nam prirede Ančke vsako leto na Belo nedeljo nekaj uric veselja in domače zabave. Tudi letos pričakujemo kljub slabi prosperiteti nekaj prijaznega in domačega veselja ter proste zabave.
Krona vseh veselic, koncertov in zabav pa bo 24. aprila. Na omenjeni dan pa vsa naša društva, organizacije in umetniki nastopijo in nam pokažejo kaj da znajo. Vsem, kateri hočejo sodelovati in nastopiti, naj bo povedano, da naj se zglasijo pri enem ali drugem cerkvenem odborniku, da se ga dene na program. Ves čisti dobiček gre v korist cerkve sv. Lovrenca.
Da pa v postnem času nismo brez vsega, imamo lepo priložnost videti prekrasno igro Pasi-jon, katerega uprizori društvo Kristusa Kralja v nedeljo 20. marca v dvorani Š. N . D oma na St. Clair Ave. To je največja drama, kar se jih je še godilo na svetu. Vsak, kdor je še količkaj veren, bo šel pogledat tc igro. Tam bomo videli vse Kristusovo življenje, trpljenje in smrt. Ko človek vse to vidi tako živo, kot bi se v resnici godilo, si mora misliti, da to ni bil samo človek, ki je mogel toliko trpeti. Resnično: bil je Bog in človek.
Res je, da so slabi časi, vendar kdor le količkaj more, naj kupi vstopnico. Vstopnice za rojake v Newburgu in okolici se dobijo pri meni na domu do nedelje zjutraj. Ne odlašajte! Sedaj si vstopnice še lahko izberete po svoji volji. Na dan predstave, pri vratih, pa morate vzeti tisto, kakoršno dobite. Upam, da se odzovete v velikem številu in daste s svojim posetom zadoščenje igralcem. Društvu Kristusa Kralja pa čestitam, da so se lotili tako težavnega dela, da tudi letos uprizorijo Pasijon.
Jacob Resnik.
nahajajo. Po mojem mnenju je to popolnoma nepotreben ponos. Saj niste samo vi v potrebi. Mogoče bomo tekom par mesecev tudi tisti, kateri sedaj še redno plačujemo, prisiljeni storiti isto.
Nekateri zopet pridejo, pa se kar lepo obrnejo na tajnika ali predsednika, da naj mesto njih govorita na seji. Tem naj velja tole: Noben društveni uradnik nima pri društvu nikake večje pravice kakor vsak drug član. Da se od tistih, kateri ne morejo plačevati asesmenta in hočejo ostati še člani, zahteva, da pridejo osebno na sejo in se izrazijo: ali so pripravljeni pozneje povrniti društvu, kar bo založilo zanje, je popolnoma pravilno. Kar poskusite iskati posojila po tretji osebi in brez vsake garancije—prav gotovo ga ne boste dobili.
Mnogo jih je pfi še, kateri žive v primeroma dobrih razmerah in na iste se obračam s. prošnjo, da plačujejo redno svoj asesment in s tem pomagajo manj srečnim bratom in sestram. Nesreča nikdar ne počiva in človek je že dovolj nesrečen, ako se pojavi bolezen ali ako izgubi ljubljenega člana družine, še tem bolj pa, ako ima poleg tega še skrb za obstanek.
Končno ne pozabite, da je čas kampanje tukaj. Seveda je v teh časih težko iti za novimi člani. Ampak še je mnogo ljudi v naselbini, kateri niso dovolj zavarovani in kateri bi lahko vzdrževali večjo zavarovalnino in s tem obvarovali svojce bede v slučaju nesreče. Kajti niti brezposelnost ne zadrži bolezni in smrti nazaj. Da je res tako, naj vam bo dokaz, da smo imeli tekom štirih mesecev tri smrtne slučaje. Zavarujte sebe in ženo, dokler ste še zdravi in ne prestari. Otroke pa prej, predno jih doleti nesreča kakega pohabljenja. Samo 15 centov mesečno za otroke se plačuje pri Slovenski Dobrodelni Zvezi, pa vam ne bo treba skrbeti, kaj bo v slučaju nesreče.
Za društvo Majnik, št. 28 S. D. Zveze:
Albina Poljanec.
par. Nastop pevskega društva "Javornik." Sledi igra "Fajf-ca tobaka in čašica kave," v kateri nastopijo: Stanley Kalčič, Jenie Lintol in Gertrude Rupert, ki so vsi poznani kot izvrstni igralci.
Iz programa je razvidno, da se vam bo nudil prav lep in zabaven večer in to prav za malo vstopnino 25 centov za odrasle
in 10 centov za otroke.
Prav vljudno se vabi vse Slovence in Slovenke iz Barbei:-tona in okolice, da se v polnem številu udeležite ter s tem pomagate našim brezposelnim. Torej da se vsi snidemo v soboto na veseli zabavi v dvorani društva Domovina na 14. cesti.
Pozdrav vsem čitateljem!
Mary Šemrov.
Ce verjamete aF pa ne.
"Resnicoljubna" Enakopravnost v konfuznem umiku
ali Tarzanov vpliv na njenega urednika
Girard, O.—Prireditev v Jugoslovanskem domu v Warren, 0„ ki se je vršila v soboto 12. marca je dosegla velik triurni' za to naselbino. Udeležilo se je prireditve več naših rojakov. Ta večer so posetili naselbino Warren, O. izvrstni igralci in pevci iz Bessemer, Pa. Podali so nam čisto nekaj novega na odru. Dvorana je bila polna občinstva in lahko rečem, da ni narod v tem domu užil nikdar še toliko veselja in zabave, kot jo je ta večer. Na odru smo zagledali dve ljubki slovenski deklici, hčerki Mr. jn Mrs. Joe Turka, ki je tudi dobro poznan v C leve-landu. Deklici sta zapeli t več naših slovenskih pesmic in sta s svojima krasnima glasovoma očarala publiko, da sta želi cele salve aplavza. To je dokaz, kako naš narod še vedno ljubi svo-
jo narodno pesem v tujini, čast gre staršem, ki vspodbujajo svoje hčerke do naše,lepe pesmi.
Za petjem se je pričela predstava. Ko zagledamo našega naprednega rojaka, Mr. Sneži-ča v vlogi Kranjskega Janeza, ki pride iz domovine v New York, smo takoj vedeli, da bo ri« kaj novega nocoj. Mr. Sne--ziču je namreč že prirojeno igranje na odru. Imel je že ponudbe od filmske družbe in bi bil lahko postal slaven igralec, toda ker je že imel družino in ga i2 mati pregovorila, ni ponudbe sprejel. Lahko se reče, da je škoda takega talenta, ki bi lahko dosegel najvišjo kariero. Tudi drugi igralci so izvršili svoje vloge tako, da se je narod kar -nidil, posebno še onim, ki so tu kaj rojeni, pa tako lepo govore svoj materinski jezik.
Barberton, O. — Prav kakor druge naselbine, tudi naša ni izvzeta glede brezposelnosti. Kamor človek stopi, se ne raz-motriva o drugem, kot: "Ali delaš? Koliko dni in koliko so ti že utrgali na plači?" Srečen je danes, kdor dela vsaj tri dni. da vsaj za silo kako preživi družino. Najbolj so pa prizadete sedaj podporne organizacije. Člani, kateri ne morejo plačevati in hočejo vsled tega pustiti organizacijo, mesto da bi se takoj priglasili pri tajniku, pa čakajo par mesecev in šele, ko dobe opomin, povedo, da ne mislijo več plačat. Včasih je pa tudi dotičnim vino bolj pri srcu, kakor pa bodočnost družine. Sreča, da je le malo takih. Na ta način trpi društvo in člani. Za isto vsoto bi se lahko dobrega člana založilo za dva meseca. Zopet drugi pridejo sporočat tajniku, da ne morejo plačevati in da, se ne bodo prišli na sejo javit, ker se sramujejo in nočejo, da bi drugi vedeli v kakšnem stanju se
Cleveland, O. — Nikakor ne morem pozabiti Mr. Frank J. Lauscheta, ki je javno povedal v tem listu, da ni treba hoditi republikancem prosit mestnega dela, ker ga ne bodo dobili in tudi demokratje ne, ki niso potrebni. Mislim, da noben sodnik ne bi mogel boljše odločiti, kot je Mr. Lausche. Jaz sem že mnogo let državljan, pa nisem bil še nikdar republikanec in tudi nikdar ne bom. Gotova stvar pa je, da hočejo biti danes vsi republikanci demokratje. Zakaj ? Zato, ker bi radi dobili mestno delo pod demokratsko vlado. In če bo šlo tako naprej, bomo v jeseni gotovo izvolili demokratskega predsednika.
Pozdrav vsem čitateljem Ameriške Domovine, listu želim mnogo napredka, "Pameti" pa naj bo lahka ameriška žemljica in naj v miru počiva.
Frank Coš.
Barberton, O.—V soboto 19. marca zvečer priredita društvo sv. Jožefa, št. 110 in društvo Srca Marije, št. Ill KSKJ lepo prireditev v korist tistim,, ki trpijo vsled brezdelja. Imeli bomo lep in zanimiv program.
Najprej nastopi pevsko društvo "Javornik," ki nam bo zapelo nekaj prav lepih pesmi. Nato nastopi Helen Jankovič, ki bo proizvajala umetni ples. Potem nastopijo deklice mladinskega oddelka. Nastopita Charles Otoničar in Frances Že-leznikar. Nastopi Havajska godba pod vodstvom Anton Troha. Sledi kuplet "V Zakonski sreči," predstavljata Joseph Strle in Ana Hiti. Nastopi zbor deklet, ki bodo zapele par slovenskih in angleških pesmi. Uprizori se živa slika "Brezposelnost," predstavljata Johnny Josephine Lokšan in Johnny Sto-
"Enakopravnost" se spet umika, počasi, toda gotovo! V njenem zastrupljevalnem oddelku je čedalje manj logike, "Pamet" so že davno razdali, je spet dokaz, da "listnica uredništva" ne služi samo zastruplje-vanju, zavlačevanju in lažem, temveč, da je to fondra za laži in "priče!" To je nov oddelek republikanske šole za vzgojo in ustvarjajanje prič.
Vatro Grill, urednik, ni nikjer zabeležil, da lažem, da ni resnica, kar pišem. Barbicha je takoj poklical na zatožno klop radi Logarjevega dopisa, drugače se bi gotovo videli na sodniji. Mene pa lepo pusti pri miru, kajti ON IN VSI OKROG NJEGA VEDO, da LAŽE, da "E" laže, sploh da nimajo najmanjše evidence, da je resnica odpovedala. Ali ni Vatro Grill tisti, kateri je v telefonskem pogovoru v petek 11. marca povedal Haynyju, da ima priče, da sem nesel dopis v "A. D."? Sedaj pa pravi "Kdo je dotični dopis prinesel v uredništvo A. D., je brez pomena!"
Umikanje je značilno! Dne 5. marca je "E" zapisala: "Mi izjavljamo na to sledeče: Jos. Siskovich je napisal za A. D. dopis, ki je bil priobcen dne 16. februarja v listu A. D. na tretji strani pod naslovom "Naša politika,' in čigar podpis se glasi 'Oko.' To ni nobeno ugibanje, TEMVEČ FAKT," Podčrtano moje! Dne 9. marca spet: "Med tem še enkrat izjavljamo: Siskovich je napisal dopis za demokrata Millerja v A. D., ki je izšel 16. februarja pod psevdonimom 'Oko'." Dne 14. marca pa že samo: "MI TEM POTOM IZJAVLJAMO, DA IDENTIČNI DOPIS S PODPISOM 'OKO' SE JE VIDELO PAR DNI PRED OBJAVO V A. D. NA SISKOVICHEVI MIZI V NJEGOVEM STANOVANJU." Kar sledi je prismodarija!
Trditev je bila nevzdržna, sedaj se je videlo. Umaknili so se iz trditve da "JE NAPISAL" na "SE JE VIDELO!" "E" in Vatro Grill dobro vesta, da jaz nisem napisal tistega dopisa, da nisem nikogar pooblastil, da bi ga, nikogar pripravil do tega, da bi ga in da nisem avtor tega dopisa, pa vkljub temu zavijata, lažeta in lažeta v nad i, da se izvijejo iz pasti, v katero so se ujeli,—iz pasti, ki so si jo sami nastavili! To tudi jaz vem, to sem že povedal in ponovno potrjujem, da je tako kot se glasi ta paragraf v celoti!
"E" in Grill sta končno dobila, ustvarila "PRlCO," očividca tistega dopisa! V teh kulturnih časih "Tarzanove" izobrazbe in v sili ljudje vidijo stvari, o katerih se človeku niti ne sanja, da obstojajo, kajti jaz sam nisem videl nikjer dopisa z "Oko" podpisom do 8. marca, dotlej ko sem šel list kupit v urad "A. D." Zna biti, da ga je sam Tarzan "P]" prinesel k meni in ga istočasno odnesel. Mogoče ga je kak zli duh, ali pa bujna domišljija in LAŽNJI-VOST UREDNIKA "E," VATRO GRILLA!? Sedaj, ko Tarzan ne poneumnuje ljudi, nosi in podtika "Oko" članke, dopise nedolžnim ljudem po hišah.
Za JAVNOST JE VAŽNO DVOJE: ZAPRISEŽENA IZJAVA "PRICE" ali "PRlC," KI SO DEJANSKO VIDELE
Sam bi tudi rad videl zapriseženo izjavo tistega slepega in udanega orodja, ki bi tako nizko padla, tiste, ali tistih "prič," katere so začeli vleči na dan. Garantiram vam, da jo (jih), dam na zatožno klop radi PERJURY ali krivoprisežništva in tudi to potom dokazov, kadar pride stvar pred COUNTY PROSEKUTORJA!
Vaš BLUF gre h koncu. DAJTE LJUDEM ZAPRISEŽENO IZJAVO KRIVOPRISEŽ-NE "PRICE" in dokažite, kar bi najraje že davno. Ce to storite, če dokažete potom PERJURY, krivoprisežništva in drugih laži, sem spet pripravljen umakniti se za vedno s poti—iz vsega javnega življenja med nami. Do tedaj pa ostanete to, kar sem zapisal: STRUPENI LAŽNIKI!
Joseph A. Siskovich.
NA ČUDEN NAČIN JE PRIJADRAL V ZAKONSKI JAREM
Zanimivo j e doživetje bir-minghamskega trgovca Roberta Thaina, ki se je hotel odpeljati iz Southamptona v Brazilijo. Ko je čakal v pristanišču na par-nik, se mu je pridružila lepa mlada dama, češ: "Gospod, jaz sem vaša žena." Trgovec, ki še ni bil oženjen, je smatral v prvem trenotku njene besede za pomoto ali za šalo, ko je pa dama ponovila svojo trditev, je bil prepričan, da je lepa mladenka blazna. Tedaj je neznanka odprla svoj kovčeg in mu pokazala z vsemi pečati in podpisi opremljeni potni list, glaseč se na soprogo trgovca Roberta Thaina iz Birminghama. Trgovca pa tudi potni list ni prepričal, da je oženjen. Nasprotno, sedaj se mu je začelo videti, da ima opraviti z drzno slepari-co, in takoj je poklical policijo. Dama si je pa znala pomagati tudi iz te zagate in zatrjevala je policiji, da ji hoče mož pobegniti v Brazilijo. Obzirna angleška policija jc pregledala oba potna lista in se ni hoteja vmešavati v zasebne zadeve, odnos-no spor zakoncev. Prepustila ju je njuni usodi. Dozdevna zakonca sta se vkrcala na parnik in usoda je hotela, da sta morala živeti nekaj dni v skupni kabini, šele na mirnem morju je dama priznala, da je ruska plemkinja, izseljenka Tatjana Bogulska, ki si je hotela z zvijačo pomagati, da pride iz Anglije v Brazilijo. V' angleških pristaniščih so posebni agentje, ki znajo osamljenim damam preskrbeti za vožnjo moža in vse potrebne listine. č u d n o doživetje trgovca Thaina je pa imelo tudi primeren konec. Mož se je namreč med vožnjo zaljubil v lepo damo in se je, preden je parnik dosegel cilj, civilno poročil z njo. -o- .
Je že tako prišlo v modo, da se vsak zaleti v to kolono po nasvet. Jaka, ti pa odgovarjaj in svetuj kakor yeš in znaš. Se reče, saj v največjih slučajih pametno svetujem (tukajle sem se pa malo na prsa potrkal), ampak .dostikrat pa tako rečem, da je narobe prav in cenjeni čitateljici se pokadi. Ampak dokler bodo vpraševale, toliko časa bom jaz odgovarjal.
Tukaj je priletelo eno drobno pisemce iz Collinwooda, ki se bere takole:
Prosim te, Jaka, da mi razložiš ti to stvar, ki si bolj odprte glave, kaj da je to za en vrag, da ljudje tako lajkajo "Pamet"? Veš, tisto, ki so jo republikanci razdajali. Komaj sem jo nazaj dobila, ko sem jo nekomu posodila in bi ga morali skoro dati lojerju čez, da mi jo je vrnil. Pa komaj sem jo dobila nazaj, jo je že prišel iskat drugi, sedaj je pa ne dobim nazaj za nobeno vižo. Kaj naj storim? (V tem slučaju se morate obrniti na Ligo narodov, ki se ravno sedaj lasa nekje pc stari kontri in ji pojasnite svojo žalostno zadevo.)
Pa sem brala v "Pameti," da boš sedaj dobil novo mašino (ali si jo pa že dobil.) Pa sem ti bila kar nevošljiva in sem si takoj mislila, da bi se oglasila in te vprašala za tvojo staro (lizo), da bi jo meni za badavo dal. Saj je ti itak ne boš več rabil, ker boš novo dobil. Če mi jo boš dal, ti bom prav hvaležna. Samo malo me skrbi, ker je tako navajena na Rožnik in na Knausov borjač, da ne bi tako naredila, kot tisti mlekarski konj, ki ga je neki slovenski mlekar nekoč kupil od Grdinata, s katerim je (s konjem, ne z mlekarjem) Grdina prej ambulanc vozil. Morda ti je znano, morda ti pa ni, da so imeli prejšne čase ambulanci zvonec in mlekarji pa tudi. Kadar je prišel mlekar pred hišo, je pozvonil, da so prišle babe po mleko. Kadar je pa ambulanc vozil, je zvonil zvonec, kar je bilo konju znamenje, da je sila in konj jo je praskal za žive "n mrtve po cesti, da je vse vkraj letalo.
Ko je torej ta mlekar kupil Grdinatovega konja in ga zapre-gel prvo jutro, se je ustavil s polnim vozom pred prvo hišo. Mlekar pozvoni, konj pa, ko zasliši zvonec, poskoči in jo zago-lopira po cesti, da so kangle na vozu tri klaftre visoko poskakovale in se vse razbile. Mlekar je zastonj kričal: "pol svetnikov proč," konj se ni ustavil prej kot pred mestno bolnišnico. Tam so bili nemalo začudeni, ko jim je pripeljal konj napol razbiti mlekarski voz, pa nobenega bolnika.
Vidiš, samo tega se bojim, da bi tvoja liza ne napravila in bi mesto na "brik jard," zapeljala na Rožnik, ali pa pred kako hišo, kamor hodiš ti marjašat. Če mi jo boš res dal, jo boš moral ti navadit na mojo hišo, da se privadi. Te prav lepo pozdravlja — Collinvvoodčanka."
Toliko me jih je že vprašalo
za mojo lizo, da bi jo jim dal za
spomin,- cla ne bo 'šlo drugače,
ako hočem vsem ustreči, da jo
bom razdrl in vsakemu dal po en
kolešček. Legan je že rekel, da
če on dobi kak kos, da ga bo obe-
, •	.	...	, | sil na urno verižnico. Torej bo
vrbovjem,	je	lisica	skoči a noi ;J T , . »■ *,. , ,
i	,	i •	., :dobil Legan motor s kljuko vred.
kopno, ne da	bi se	zmenila za
zajca, mačko in kokoš. Zajec j	^
je tudi odšepal, ne da bi ga pes
ŽIVALI V SILI
Pri neki poplavi v Nemčiji so ljudje opazili na vodi splav, na katerem so bili pes, lisica, zajec, mačka s tremi mladiči in kokoš. Ko je splav slednjič obtičal med
preganjal. Kokoš in mačke pa Rojak pride k černetu, da si so ostale skupaj s psom na spla-ikupi stensko uro, kakršnih ima j DOPIS NA MOJI MIZI. DRU,- vu, kjer se jim je najbrže vide-[černe veliko zalogo. "To-fc vse-'
GA, DA SE TAKE DOKAZE ; DA V LIST, DA LJUDJE LAHKO OBSODIJO NEUGNANE-GA SISKOVICH A TAKO KOT ŽELIJO PRI "E" IN NJEN UREDNIK!
lo bolj varno kakor na mokrem mite," je dejal černe, "osem dni blatnem polju. Ta dogodek po-j gre, ne da bi jo bilo treba navi-kazuje, da je skupna nevarnost j ti." Rojak se popraska m uštv ukrotila roparski nagon in da som in počasi vpraša: "Hm, koso se te živali našle skupaj v si-; l/ko časa bo pa šla, če jo navili kot dobri tovariši.	'jemV"
LEPA PRIREDITEV
Slabi in težki časi so in ta kruta prosperiteta se kar noče prikazati od nikoder. Noben ne ve, koliko časa bomo še uživali te Hooverjeve počitnice. Dobro je sicer nekoliko se odpočiti, toda preveč tudi ni dobro, ker finančni minister polagoma izgublja svojo moč. Dan za dnem je več takih, ki potrebujejo pomoči. Mi, Slovenci, imamo lepo lastnost, da radi pomagamo eden dtuge-ttiu in bomo to tudi delali, dokler bo razsajala beda med nami. Ker pa posameznik ne more veliko storiti v tem oziru je Ljubljanski klub sklenil na svoji redni seji, da priredi veselico ali zabavni večer v počast Jožetom in Pepcam. Sklenjeno je bilo, da gre ves čisti dobiček te prire-
za Veliko noč.
Vsak član in članica naj pripelje svojega prijatelja seboj. Enaka zabava se vrši vsako leto in za letos se obeta še nekaj prav posebnega. Naši muzikante se prav pridno vežbajo in pripravljajo, da bo res nekaj posebnega in sicer bomo predstavili zabavno komično igro. Zatorej meščani in meščanke ter drugi, od-zovite se v velikem številu. God sv. Jožefa se obhaja samo enkrat v letu in naj vam ne bo pozneje žal, če se ne bi udeležili. Vstopnina je prav mala, za par centov boste prosti jedil in plesa. Naše kuharice se bodo spretno obrnile in nam bodo pripravile fino večerjo, kot jo znajo pripraviti samo naše meščanke.
In da ne boste ugibali, naj
POSLOVENIL DR. A. R.:
CARSKI SEL
ditve revnim družinam in sicer vam povem, da se ta zabava vrši
potom East End Social kluba. Torej čim več nas bo na tej prireditvi, toliko lažje bomo pomagali našim bednim zlasti sedaj
19. marca v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob osmih zvečer.
Frank Rupert.
I
I
+ -
Vesti iz domovine

—Smrt starega originala. V Nemški vasi pri Rakovniku je umrl Franc Krnc, bivši kočijaž gradu Rakovniku. Bil je star 82 let in bil, najstarejši mož v župniji. Nekaj posebnega je bilo na tem možu. Kljub starosti je bil do zadnjega zdrav in ravep ko sveča. Le kašljal je menda vse življenje in tako se je pri njem uresničil pregovor: Kdor dolgo kašlja — dolgo živi.
Iz svojega življenja je rad povedal takole: Rodil sem se 1.1840 v škocjanski fari. Oče je bi) star, ko je umrl 104 leta, mati 96 let, stari oče pa 98 let. Pri krstu sem bil vpisan za Franči-žko mesto Frančišek. To je menda bil tudi vzrok, da me niso nikdar klicali na "štelengo" ne k "soldatom." ZdraV sem bil vse življenje, bolan nikdar. Pil sem malo, samo za potrebo. Pijan nisem bil nikoli. Tobaka nikdar okusil. Ože.nil se, ko sem bil star 42 let. Pomnim v gradu Rakovniku, kjer sem bil v službi toliko let štiri grofe-go-spodarje.
"Kaj pta tlako kaj pomnite, oče?"
"Seveda pomnim. Bil sem za pastirja v Klevevžu pri tedanjem graščaku, ki je imel še tlako. Zvečer so prišle ženske objokane domova ker so jih tedanji "valpti" tepli in z biči priganjali k delu. Nosile so na ramah bisage, v katerih so imele kruh in vino, kajti hrano so morale nositi s seboj, ker na tlaki fco dobile le delo in bič."
—Na Roclici pri Domžalah je umrl g. Franc šubelj, bivši posestnik in gostilničar v Berni-kih pri Cerkljah in v Zagorju. Pokojni, rojen v Radomljah pri Kamniku leta 1851, je bil oče znanega pevca Antona, ki že pallet z velikim uspehom nastopa v Ameriki. Do 80. leta je bil še trden in krepak, zadnjo zimo so mu pa odpovedale noge in oči.
—Na Klancu pri Komendi je dne 24. februarja umrl v 65. letu starosti gosp. Franc Pogačar, posestnik.
—Mati in dojenček zmrznila v gozdu. V širnem, samotnem gozdu blizu Ratežal je zmrznila neka ciganka in njen, en mesec stari otrek. Nesrečni žrtvi sta se v mrzli noči potikali med drevjem, utrujeni, lačni in strgani omagali in našli tihi in mirni grob v belem snegu.
Ganljivo je bilo videti, kako se je mali otrok še po smrti oklepal mrtve matere in z malimi Ustecami iskal življenje in ljubezni v njenem izsušenem, od življenjskih borb izmučenem in utrujenem telesu.
—V Starem trgu ob Kolpi je Umrl g. Ivan Koče, trgovec in Posestnik.
—-V Cerknici sta umrla 21 letuj Anton Kraje in 52 letna Marija Casijrmaii. V Dolenji vasi Pa je umrla 79 letna Marija Svelc.
-Na Jesenicah je mirno v Gospodu zaspal g. Franc Požene!, delovodja KID in posestnik.
-V Sodražici je umrl, od srčne kapi zadet, Franc Pire, lesni trgovec iz žimaric. Zapušča poleg vdove 10 sinov.
—Trije ponesrečenci. Zelo nevarno se je ponesrečil 56 letni posestnik Franc Vilfan z Gornje Senice pri Medvodah. V Medvodah so se splašili konji pred vozom, naloženim z opeko. Vilfan je padel pod voz ter dobil zelo nevarne poškodbe na glavi. — Hlod je zmečkal nogo 26 letnemu hlapcu Francu Klop' čiču s Pogleda pri Moravčah. — V levo roko se je pri sekanju drv vsekala 34 letna posestnikova žena Marjeta Justin s Hlebcev pri Radovljici.
—V Čatežu pri Veliki Loki je umrla v visoki starosti 88 let splošno spoštovana in priljubljena gospai Marija Miklič, mlati svetnika drž. železnic M. Mikli-ča.
—Srečni lovci, že tri leta se je potepala po hribih okrog Železnikov divja svinja in poleti delala škodo na polju. Naši lovci so že dostikrat poskušali svojo srečo, kako bi ji prišli do živega, pa jim je vselej srečno od-petala. Tako, da se je neki divji lovec na njihov račun norčeval rekoč: "Eden slabo vidi, drugemu se roke tresejo, zopet drugi je pa predebel, da bi mogel hitro sanjo, vsak ima kakšno napako, vsi skupaj se jo pa bojijo." Naši vrli jagri pa niso pustili, da bi se ubog ravbšic norčeval iz njih, pa so se v nedeljo 21. februarja zopet zbrali in jo mahnili nad svinjo, to pot ne zastonj.
V Plenšaku jo je šele drugi dan ustrelil Miha Hobjan (p. d. šimnov) iz Dražgoš. Govorijo [)a, da ima ubita še tovariša, ki ga bo v kratkem treba poslati z:i njo. Ustreljeno svinjo, ki tehta 81 kg, so v spremstvu radovednih železnikarjev zavlekli h zakupniku lova g. Leop. Ve bru na češnjici.
Vdati se je moral razmeram, cakršne so bile, in odpotovati.
Mihael Strogov je jasno pregledal svoj položaj in se pripravil, da ga obvlada.
Predvsem ni smel računati z ugodnostmi navadnega carskega sla. Nasprotno. Nihče ni smel niti slutiti, da potuje kot carski sel. Zakaj v deželi, ki jo je preplavil sovražnik, je kar mrgolelo ovaduhov. Ako bi ga spoznali, bi mu gotovo preprečili potovanje. General Kisov mu je sicer dal toliko vsoto denarja, da bi mogel lahko in udobno potovati. Toda namesto pooblastil-nega sezama, t. j. pismenega ukaza z dostavkom "v carjevi službi," mu je izročil samo navaden potni list.
Ta potni list ali podorožnaja se je glasil na ime nekega trgovca Nikolaja Korpanova iz Ir-kutska in mu je dovoljeval, da sme, če bi bilo treba, vzeti za spremstvo eno ali več oseb. Poleg tega je vseboval posebno opombo, da potni list velja tudi za slučaj, če bi moskovska vlada prepovedala, da ne sme nihče odpotovati iz Rusije.
Podorožnaja) je pismeno dovoljenje, da potnik sme rabiti poštne konje. Mihael Strogov jo je imel rabiti samo toliko časa, dokler ni bil sumljiv, t. j. dokler je bil na evropskih tleh. V po-bunjenih sibirskih pokrajinah, skozi katere je hotel potovati, je bila zanj brez pomena. Vedno se je moral namreč zavedati, da ne sme veljati za carskega sla, ampak za navadnega trgovca Nikolaja Korpanova, ki potuje iz Moskve v Irkutsk. Zato na poštnih postajah ni smel zahtevati, da bi imel glede konj ali drugih prometnih sredstev kako prednost pred drugimi potniki.
Neopaženo prepotovati Sibirijo — bolj ali manj hitro — toda prepotovati jo, to je bila njegova naloga.
Pred tridesetimi leti je bilo treba potniku od stanu za varno spremstvo dve sto kozakov na konjih, dve sto pešcev, dvajset in pet baškirskih jezdecev, tri sto velblodov, štiri sto konj, dvajset in pet voz, dva prenosljiva čolna in dva topa. Vse to je bilo tedaj potrebno za potovanje po Sibiriji.
Mihael Strogov ni imel ne topov, ne konjenikov, ne pešcev, ne tovorne živine. Potoval je na vozu ali na konju, kadar je mogel, in peš, kadar ni šlo drugače.
Pot med Moskvo in rusko mejo, ki meri 1400 vrst (1493 km), ni bila v nobenem oziru težavna, železnica, poštni vozovi, parni-ki in konji na raznih postajah so bili na razpolago vsem, torej tudi carskemu slu.
Dne 16. julija zjutraj so je Mihael Strogov odpravil na kolodvor, no v vojaški, ampak v na
Najnovejša slika Lindberghovega sinčka. Slika so dali v javnost zato, da ga morda kdo spozna po dveh zobčkih, ki sta mu z rastla par tednov pred ugrabitvijo.
setih urah. Prišedši v Nižnji Novgorod, je hotel potovati ali po suhem ali pa s parnikom po Volgi, samo da kolikor mogoče hitro pride do uralskega pogorja-
Usedel se je torej kolikor mogoče udobno v kot nekega oddelka kakor meščan, ki nima kdo ve kaj skrbi in ki si hoče čas krajšati s spanjem.
Ker pa ni bil v oddelku sam, je spal le na eno oko, poslušal pa na obe ušesi.
Novica o vstaji kirgiških ord in o tatarskem vpadu se je bila že dokaj raznesla. Potniki, ki so se slučajno z njim sešli v vlaku, so tudi govorili o tej reči, clasi zelo previdno. Bili so večinoma trgovci, ki so se vozili na sloveči semenj v Nižnjem Novgo-rodu. V tej raznoliki družbi so bili židje, Turki, kozaki, Rusi, Georgijci, Kalmuki in drugi, ki so pa vsi govorili po rusko.
Od raznih strani so prereše-tavali dogodke, ki so se odigravali onstran uralskega pogorja. Očividno so se bali, da ruska vlada zlasti za obmejne pokrajine ne bi ukrenila kakih-odredb ki bi ovirale trgovino.
Ti sebičneži so se za vojno proti vstaji in vpadu zanimali samo toliko, kolikor jim je ogrožala osebne koristi, če bi bil med njimi en sam prostak v vojaški obleki, bi bili trgovci gotovo brzdali svoje jezike. Toda v oddelku, v katerem je bil Mihael Strogov, nihče ni mogel slutiti, da je med njimi, vojak. Carski sel, ki je hotel ostati nepoznan, je pa skrbno pazil, tla se ni izdal.
Pazljivo je prisluškoval.
"Pravijo, da se je karavanski čaj podražil," je dejal Perzi-janec, ki ga je bilo lahko spoznati po njegovi z astrahanorn obšiti kučmi in široki, ponošeni suknji.
"O, za čaj se ni treba bati," je odgovoril star Žid pretkanega obraza. "Kar ga je na semnju v
jem vred."
"Vam se to zdi smešno!" je odvrnil pikro trgovec, ki mu take šale niso bile posebno všeč.
"No, če bi si človek izpulil lase in se potrosil s pepelom," je odgovoril potnik, "ali bi s tem stvari kaj predrugačil? Ne. Prav tako pa tudi ne more pre-drugačiti dovoza blaga."
"Očividno niste trgovec!" je pripomnil mali Žid.
"Pri moji veri, nisem ne, da veš, vredni rfaslednik Abrahamov! Ne prodajam ne hmelja ne pernic ne medu ne voska ne konopnega semena ne osoljene-ga mesa ne kavijarja ne lesa ne volne ne trakov ne konopelj ne lanu ne usnja ne kožuhovine ne
o podobnih stvareh. Natančen
V glavnem mestu je veliko "predsednikov"
Washington, 15. marca. Iz telefonskih knjig glavnega mesta Washingtona se razvidi, da se nahaja v glavnem mestu 119 Washingtonov, med njimi dva Georga, poleg tega je 29 Lincol-nov, pa nobenega Abrahama ni med njimi. Nadalje imajo tam 29 Jeffersonov, 66 Hooverjev (še eden je preveč), 5 Coolidgov, ! 54 Hardingov, 380 Wilsonov in j 6 Taftov.
četrtič ugriznjen, je moral umreti
i Boston, 15. marca, župan Curley iz tega mesta je dovolil i vdovi policista Wolfe letno po-| kojnino. Izjavil je, da njen po-| kojni mož, policist Wolfe, je bil tekom svoje službe trikrat ugriznjen, enkrat od pijanca, enkrat cd mačke in enkrat od psa. Ko se je pa samega ugriznil v jezik lansko leto decembra meseca, je ; nastopilo zastrupljenje in je j umrl.
I Strojevodja ustavil vlak,
potem pa umrl
Crown Point, Indiana, 15. marca. Strojevodja Charles Thompson je ustavil svoj brzo-
opazovalec bi bil spoznal, kako|Viak na postaji tega mesta> (la_ so bili vsi potniki v besedah!,,j vlak v mestu ne bi smd usta_
viti. Ko je bil vlak ustavljen,
skrajno previdni. Ako se je kdo tu in tam dotaknil dejstev, ni šel nikoli tako daleč, da bi ugibal namene moskovske vlade ali da bi presojal njene odredbe.
Isto je opazil tudi eden izmed potnikov, ki so bili v prvih vozovih vlaka. Ta potnik — očividno tujec — je bil vsepovsod s svojimi očmi in je hotel imeti hkrati odgovor na dvajset različnih vprašanj. Sopotniki so
jo strojevodja umaknil roko od zavore in padel mrtev ob progi v sneg. V službi je bil 35 let.
*	Na Litvinskem so aretirali bivšega ministerskega predsednika Woldemaras.
*	ženske v Pragi na češkem so ustanovile svojo lastno banko.
vadni obleki ruskega seljaka, v i Nižjem Novgorodu, sp bo lahko ozki, z običajnim pasom stis-j™*Prodal P™« zahodu. žal, da
isto - 11 ' '
njeni suknji, širokih hlačah in j_ ™ velja za buharske preozkih škornjih s potno culo na|13roye-
-o----------rami, da se odpelje s prvim via- i "Kaj ? Iz Buharc pričakuje-
PRIPRAVNO VZGLAVJE kom. Navidezno je bil brez oro-j te pošiljatve?" gaje vprašal .Ko so položili v Koreji želez- žja. Toda za pasom mu je tičalj Perzijanec. niške tire za prvo železnico, so j samokres, v žepu pa široko, no- "Ne, ampak iz Samarkanda, hodili Korejci ležat ob tire, na1 žu ali jataganu podobno boda-1 kar je še bolj nevarno. Kakor katere so položili svoje glave.! lo, s katerim zna sibirski lovec! morete računati z dovozom iz
To se jim je namreč strašno.do-padlo. Ko je pa vlak stri nekaj glav Ko rej skin državljanov, je narod napravil na svojega cesarja prošnjo, naj izda povelje, da mora vlak vselej ustaviti, kadar pride do takega spečega državljana in naj čaka toliko časa, da se bo človek naspal. --o-
medveda preparati, ne da bi mu dežele, ki so jo pobuniji kani od poškodoval dragoceno kožo. ; Hive tja do kitajske meje?"
Na moskovskem kolodvoru se i "No," je odgovoril Perzija-je gnetlo dokaj potnikov. Po-jiiec, "ako ne pridejo preproge, staje ruskih železnic so mnogo-; mislimo da tudi izdajavci ne bo-krat priljubljena zbirališča bo-j do prišli."
disi onih, ki odhajajo, bodisi; "In. dobiček, Izraelov Bog!" je onih, ki odhajajoče samo sprem-1 vzkliknil mali Žid, "ali ni nič Ijajo ali opazujejo.	vreden?"
Mihael Strogov se je usedel v; "Prav imate," je dejal drugi NAJDALJŠA PESEM i vlak, ki je bil namenjen v Niž- potnik, "blaga iz srednje Azije Najdaljša pesem na svetu je j nji Novgorod. Tam je bil ta-; ne bo mnogo na semnju, ne sa-mahabharata," sveta pesem ;krat konec železnice, ki je veza- markandskih preprog, ne volne,
Indijcev. 100.000
Ima kitic.
nič manj kotjla Moskvo s Petrogradom in ki Prve kitice so i se je imela nadaljevati do ruske
ne loja, ne iztočnih ogrinjal." "Hej, pazite, očka!" je pri-
zložili leta 500 pred Kristom in [meje. Proga do tja je bila dol- i pomnil .zbadljiv ruski potnik.
zanimali trgovci, ki so potovali v Nižnji Novgorod, in v koliko je bila v nevarnosti trgovina s srednjo Azijo.
Takoj si je zapisal v beležili- j co sledečo docela opravičeno, opazko:
"Potniki zelo vznemirjeni.' Govore samo o vojni, in sicer! tako prostodušno, kakor človek ne bi pričakoval med Volgo in Vislo."
Bravci Daily-Telegraplia torej niso imeli slabših poročil nego "sestrična" Alcida Joliveta.
Harry Blount je sedel na levi strani vlaka in je videl samo precej gorati del pokrajine. Ker ve n d a r I e postranska le ni potrudil, da bi pogledal tudi na desno stran, ki je bila po-Kakor v lent oddelku tako so j polhoma ravna je dodal avoje-zadnjO so napravili 1,200 let po- ga kakih . 400 vrst (426 km) in j "Strašno si boste popackali ogri-j se tudi v drugih vozovih vlaka ; mu poročilu kratko in jedrnate tem.	j vlak jo je prevozil nekako v de- njala, ako jih boste zavijali z lo-j potniki pogovarjali več ali manj j opazko: (Dalje prihodnjič)
"Morda pa kupujete kaj takega?" je vprašal Perzijanec in prekinil potnikovo naštevanje.
"Kolikor mogoče malo in samo za osebno uporabo," je odgovoril oni in pomežiknil z očmi.
"To je šaljivec!" je dejal Žid Perzijancu.
"Ali pa vohun!" je odgovoril ta s pritajenim glasom. "Bodi-va oprezna in ne govoriva več nego je treba! Policija v sedanjih časih ni posebno nežnočut-na in človek nikoli ne ve, s kom potuje."
V-drugem kotu oddelka niso govorili toliko o trgovini kakor o tatarskem vpadu in njegovih neprijetnih posledicah.	,
"Sibirske konje bodo pobrali," jc dejal neki potnik, "in promet med posameznimi pokrajinami, srednje Azije bo zelo težaven."
"Je li gotovo," ga je vprašal sosed, "da je kirgiška srednja orda zvezala se s Tatari?"
"Pravijo," je odgovoril potnik s tišjim, glasom, "toda kdo bi se mogel bahati, da ve kaj gotovega o tej deželi!"
"Slišal sem, da se čete zbirajo ob meji. Donski kozaki so že zbrani ob Volgi, da se postavijo nasproti upornim Kirgizom."
"Ako Kirgizi prodirajo ob reki Irtišu, ceata v Irkutsk ni več varna," je odgovoril sosed. "Včeraj sem hotel brzojaviti v Krasnoyarsk, pa ni bilo več mogoče. Bati se je, da bodo tatarske čete v kratkem odrezale vzhodno Sibirijo."
"Skratka, očka," je dejal prvi potnik, "trgovci so po pravici v skrbeh zaradi kupčije. Ako po-bero konje, bodo vzeli tudi ladje, vozove, vsa prometna sredstva in končno se v vsem earstvu človek niti ganiti ne bo smel."
"Bojim sc, da se semenj v Nižnjem Novgorodu ne bo končal tako sijajno, kakor se je začel," je odgovoril drugi potnik in zmajeval z glavo. "Toda varnost in celokupnost ruskega ozemlja nad vse. Kupčija je končno KtVar F'
* švedska je ustavila plačeva-mu odgovarjali dokaj površno. K ja dolgov
Neprestano se je nagibal skozi j _______
okno, ki je bilo odprto v veliko! ne vol j o sopotnikov, in opazoval j vsako točko na desni strani ob-j zorja. Vpraševal je po imenu najneznatnejših krajev, po njihovi legi, trgovini in obrti, po številu prebivalcev, po povprečni umrljivosti obeh spolov itd. Vse to si je vestno zapisoval v beležnico, ki je bila polna najrazličnejših opazk.
MALI OGLASI
Trda dn a
Kdor ( potrebuje trdih drv za sušenje mesa, naj piše, koliko jih hoče imeti na
Martin Poljane
Dock Rd. No. Madison, O. |________(65)
Hiša naprodaj
Ta potnik je bil poročevavec ,šest sob' furnez- Lot Je 40x120. Alcide Jolivet. Povpraševal je|VPrašaJte lia 1269 E. 59th St. venomer samo zato, ker je upal, j	^ ^)
da bo med različnimi odgovori I slišal kako novico, ki bi zanima- i
ima, kaj naj 6034 Carry Ave.
naznani na (64)
Išče se
, . prazna soba za enega pečlarja. la njegovo sestrično." Ker so Kdor ima kaj ga pa sopotniki imeli za vohuna, ni nihče vpričo njega izgo-	_
voril besede, ki bi se tikala dnev-!	Soba
nih dogodkov.	i se da v najem za enega fanta, s
Ko se je prepričal, da tu ne 1 brano ali brez. 15005 Wcstrppp
bo izvedel ničesar o tatarskem	(64)
vpadu, je zapisal v beležnico:	TT"! ....	—
"Potniki popolnoma molčeči. O L,	k £5? 7* ,•*
, ,.„ >za Slovenca ah Hrvata se nudi politiki govore zelo neradi. L dowiwki ali hrvatski okolicij
Z istim vlakom se je vozil v j kjer se proda pop^vljlalnica drugem oddelku tudi Jolivetov; čevljdv z vso opremo, po naj-tovariš in skušal od sopotnikov nižji ceni. Oglasite se na 6025 izvedeti kako važno novico. Kerjgt. Clair Ave. Telefon: IIEn-se nista srečala na moskovskem I derson 4736. kolodvoru, drug za drugega ni'	(Mar.10.12.14.16.19.)
vedel, da je odpotoval na boji-;--------J--LL
šče.	Pozor! Znižane eene!
Toda Harry Blount, ki je ma-j . N,aznanjam vsum svo-'im 1»'-Io govoril, pa tem bolj poslušal, i	,m ™ancem, da so se
se sopotnikom ni zdel tako sum- °fcJeJe ze!o znižaItt v cenL Scdfi.' Ijiv kakor Alcide Jolivet. Ker!*oblte po ga niso imeli za vohuna, so vpri-jdoma nareJeno obIeko- MuJL' d<> čo njega govorili brez zadrege j in celo svobodneje, kakor je bilo! pričakovati. Daily - Telegraph-ov dopisovavec je torej lahko opazoval, kako so so za dogodke
lo je garantirano.
Louis Srpan
slovenski krojač 17822 Marcella Rd.
(Mar.2.4.9.11.16.18)
RABLJENE PREPROGE
JAKO POCENI
Mere Ux9 do 9x12
Sp4.5G IN VE G
Vprašajte aa Mr. Perusk;!
The Stem Furniture Co.
15428 Waterloo Rd.
T::!t:n!::m::::m!m:jism!mtHim:m:na ••t::jj::H»::tntiS5Hjtti:««j»jntm:n»js;
KUPON
Ta kupon in 15 centov da danes vsaki odrasli osebi vstop v La Salle gledališče
Iz prijaznosti Ameriške Domovine in La Salle Theatre
3—16—
1
«... . .
I
Za možem
Slika iz našega kraja
z gostimi vrstami svetlih gum-,mora hiti . . . Ej, ne bom ga več hov in našivov, pa se je smejal nosila .akoravno bi ga rada."
"Jaz za Komanom? >. . . O, sv. Devica! . . . To ima pošten človek potom ..."
"Kaj se delaš tako nevedno? . . . Kar povej! . . . Marko je tvoj!" ji nagaja čuka.
"Marko? ... Moj? ... O, strah! . . . Sedaj pa vidim, da ničesar ne veste . . . Moj ni, ampak ena druga iz naše vasi ga lovi/' pripoveduje Marta.
"Katera?" se začudijo ženske in ugibljejo . . .
"O, saj sem vedela, da je nobena ne ugane ... O, ta sveto hlinka zna skrivati . . . Šken-drova Lenčika tišči za vdovcem ..."
"I, jej! . . . Ta mleza? ..."
"Ravno ta! ..."
"Sedaj se pa še na katero z.a-nesi! . . .Pa zaupaj, če moreš! Kako pa ti veš? ..." • Marta se škodoželjno nasmehne in se pobaha: "Sama sem videla . . . " —
"Ti? . . . Kje pa? . . . Kako
je bilo? ..."
"O, da vam povem ..."
ženske stopijo krog Marte in se naslonijo na motike.
"Vidite, ta mleza vam zna ... V družbi pred vsakim moškim gleda hinavsko v tla, skrivaj jih pa prestreza. O, nikoli ne bom pozabila, kaj sem vse videla ... Vidite, jaz sem na njivi korenje pulila. Ravno sem bila procko natlačila, ko pride ta Marko mimo. Videl je, da ne morem zadeti vsega na glavo, mi je pa pomagal . . . Potem sva pa šla skupaj . . . Tam pri koritu pa naju prestreže škendrova Lenčika, ta pobožna dekle . . . Tam je čakala Komanovega Marka . . . Seveda je prala ondi, pa jaz sem jo izpregledala, zakaj je prala ravno takrat . . . Sa-
Molče je delala tisti dan in mislila samo nanj. Marko ji je bil vedno pred očmi in ji je ugajal bolj in bolj . . . "O, ko bi ga vsaj dobila . . . Preskrbljena L i bila. Vsak ga hvali ... In če ima otroke, kaj zato? . . . Rada bi jih imela, da bi me tudi on potem rad imel . . . Mati imajo prav . . . Nihče ne more svojih otrok zavreči ... Pa tudi jaz njegovih ne bom, ako me vzame . . . Njegova punčka se me ni nič bala . . . Kako je ogledovala tisto srce ..."
Na Marto je bila pa vendar jezna. Da bi si malo olajšala srce, jo zatoži zvečer materi.
"Vi ne veste, Rojnikova Marta že smuka za Komanovim Markom."
"O, saj pojdejo tudi druge za njim," se zasmeje mati.
"Za njim bodo šle?" vpraša Lenčika prestrašena.
"O, šle, šle . . . Pa še kako! . . . Pa samo ena bo dobila pravi ključ ..."
"O, da bi ga vsaj jaz!" si misli Lenčika in premišlja, kako bi ga dobila.
V.
Markova žena je bila dolgo hirala. Vse rože, pa tudi padar in konjederka ji niso mogli pomagati na noge. E, kadar se človeka prava loti, kaže vsem zdravnikom zobe.
mo zaradi njega!
Veste,
no! . . .V žep je segla, pa dala nekaj v papir zavitega otroku
—	Marko razvije, pa ostane v roki---veliko . . . medeno
—	srce, z zrcalcem na sredi in branjem okoli ... O, seveda se je sramovala mene, da je kar oči pogreznila. Ali ste slišale, da se tako srce kupuje otrokom'' ..." O, jaz nisem tako neumna, da bi to verjela . . . Srce je bi Jo namenjeno Marku! ..."
"Marku!" prikimajo ženske, "Saj ga ni pustil otroku sne-sti, da bo prebral doma. E, on že ve, ni tako neumen ... Boste videle, kaj bo . . . Za njim bo tiščala ... In da more ženska taka biti . . . Rajna je še
gorka, pa ta Lenčika že sili vanj >>
• • •
"Sramota!"
"Da le more taka biti . . . Jaz bi tega ne verjela, ko bi mi kdo pravil, pa sem videla sama! O, pa še nekdo je videl .. . "
"Zakaj bi se bila pa ti vendar tako naličkala?" jo zmoti čuka.
"I __ jej! . . . Zato si kaj mislite? . . . Zato? ... Pa naj si človek dobro ime ohrani, ako
more
"Tako je, kakor sem rekla!" pravi Rojnica. "Pa menda ne mara za njo . . . Gotovo se mu je škendrova usedla na srce!"
"Jaz že ne bom več pri vas," zatuli Marta, pa zvravna motiko in začne kopati. "To imam nameček za delo . . . O, ne bom več pri vas, ne! ...
"Ker misliš, da ga boš dobila! .. . "
Nato Marta ne odgovori, ampak samo zdihuje. Lotile so se sedaj zelja tudi druge, a hkrati so obirale Marka in Lenčiko.
Škendrova Lenčika je pa bila otožna. Skrbelo jo je, kaj misli o njej Marko . . .
"Da bi te Marte ne bilo poleg, bi bila že kaj rekla otroku. Ah, pa ta mora biti za vsakim prva , . . Da je le ni sram ..."
"Jaz sem dozorela za ta svet," ve dejala večkrat bolnica ravnodušno.
"Kmalu ji bo zazvonilo," si je mislil Marko in brisal oči.
Ljubil jo je in želel, da bi ozdravela zaradi njega, zaradi otrok, pa naposled je vendar spoznal, da je to le prazna želja.
"Vdovec bo naš Marko," so se menili njeni starši, "ženiti se bo moral zaradi otrok, zaradi gospodinjstva . . . škoda! . . , škoda!. . . Kaj ji je treba umreti, Marko je dober, uboštva ni, razumela sta se in hudega ji ni bilo. Ej, škoda, škoda! ..."
Takrat se pa stari posveti.
"Veš kaj, stari, mu bomo pa še eno hčer dali."
"Da te treni! . . . Saj res. stara!"
"Jerica bi bila preskrbljena."
"Na to nisem mislil . . . Kaj bo rekel Marko, ko mu jo ponudimo? ..."
"Veš, ali mu je ni treba ponujati. Sam naj jo snubi!"
"Ako jo bo hotel."
"Nastaviti se mu mora, da se ujame."
"Ti si navihana!"
"Ej, človek si mora znati pomagati . . . Veš, Jerica naj hodi h Komanovim delat. Naj pokaže, kako zna gospodinjiti, pa šc bo Marku priljubila in ni sent,, da bi se ne naredilo ..."
"O, ženske, ve znate! . . . Meni. bi bilo prav ..."
Kmalu potem je poznala ves načrt tudi Jerica.
"Pojdi, pa bodi priljudna in postrežljiva, tako, da te bo Marko pogrešal, ako mu ona umre . . . Veš, mož ne visi na vsaki kljuki!"
Tako ji je naročila mati.
In Jerica je razumela in je šla h Komanovim. Pa je bila priljudna in pridna. Z bolno sestro je bila osorna in zagatna, otroke je bunkala, da so kar bežali pred njo in večali, kadar je bila v hiši, sicer pa se je smejoč smukala za Markom venomer in ga vpraševala o tem in onem, pripovedovala sladko to in ono.
A on je gledal in poslušal in si mislil: "Glej, glej, ta bi pognala najrajša vse od hiše."
In videl jo je, kako si svedra lase in jih spenja z dragimi bucikami. Videl je trdo likane predpasnike in bela krila s čipkami, s svilnatimi trakovi, gar-nirana vrhna krila, kočemajke
ob nedeljah in zmajeval z glavo.
časih je dejal ženi: "Ti nisi bila taka . . . Glej, kako se nese in kako se ozira nazaj po sebi, da vidi kako se gubi in pada krilo, kako ji ugaja šumenje trdih kril . . . Kaj neki bo? . .
"Bog ve . . . Izvrgla se je .., Saj prej ni bila taka . . "
Marko je potreboval njfne pomoči, zato je potrpel. Bolnica je zatožila sestro materi, ko jo je obiskala, pa brez uspeha. Mati jo je lahkodušno zavrnila: "Kaj, češ, mlada je in zdrava; pustimo ji njeno veselje!"
Jerica je postala iz same priljudnosti vedno predrznejša.
Nekoč je brskala po skrinji. In ker je rada v vsako stvar vteknila nos, odpre tudi majhno škatlico. Ej, kako je zatrepetala. Med bombažem je zagledala nekaj blesteč ih uhanov in tak obroček. Hitro si ga primeri . . . Kakor bi bil za njo narejen, tako ji je bil. Kako se je to svetilo! . . . Kolikokrat si jo želela svetlega prstana! In sedaj? . . . Želja je vstajala, pohlep je rastel, izkušnjava je zmagovala. Namesto v škatlico, stisne prstan v pest in ga spusti v globoki žep . . .
Pa ni bila kar nič vznemirjena zaradi tega, ampak potolažila se je: "E, saj bode tako sčasoma vse moje."
Tisti prstan je bil kupil Marko svoji nevesti.
Sedaj se je pa bleščal ob nedelj ali na roki njene sestre. Ko je šla v cerkev, je segla za vasjo v žep in ko je potegnila roko iz žepa, se je zableščal prstan na njej. Hej, kako je sukala roko, da se je videl prstan! Knjigo je držala vedno tako, da je mogla prst s prstanom položiti na najbolj očitno mesto. Vrstnice so to videle in se nevoščljivo suvale: "Lej! . . . Lpj! ... Ta ima pa fanta ..."
Jerici je bilo to všeč, da se je kar muzala in izraz njenega obraza je dejal: "Ve pa nič! . . . Ve pa nič! ... "
Dekletom je bilo hudo, kakor bi jim kdo korenček strgal.
"Katerega pa imaš — ? . . . Kdo ti je dal prstan? ..."
"Kaj pa komu mar? ..."
Ej, pa vendar ni dolgo bahala s prstanom in zbujala radovednost in nevoščljivost.
Marko je nekoč nekaj Jbrskal v skrinji. Odpre tudi škatlico, da vidi zlatnino. Poročna prstana ga spomnita najbolj veselega dne njegovega življenja, Pogreša pa prstan, ki ga je bil dal svoji nevesti. Začudi se, ker ga je žeila navadno skrbno hranila, pa jo vpraša: "Kje imaš pa prstan?"
"Jaz nikjer . . . Spravljen
"Ha! • • • Prstana ni! ... " "Poišči, morda se je kam za-trkljal! . . . Jaz ga nisem nikamor dejala, in vem, da jo bil v škatl jici."
"Ha! . . . Kje je? . . . Kje?" Marko je izmetal vse iz skrinje in preteknil vse špranje in kote ... Pa ni bilo prstana.
Naslonil se je in premišljal, kje bi bil prstan. Sam ga ni del nikamor, ona ga ni nosila, uiti no more nikamor, pa ga vendar ni in ga ni.
"Kam je prešel?" se vprašuje nejevoljen.
"Pa je vendar čudno, kje bi bil?" se čudi ona.
čez nekaj časa se pa spomni Marko:
"že vem! ... že vem! . . . Ila, da se že prej nisem domislil! «16ra ga nosi." "Menda- ne."
"Boš videla ... Že onidan sem slišal, da nosi Jerica prstan. Na vasi so se pogovarjali in ugibali, katerega fanta ima. Jaz sem se pa potegoval za njeno čast, ker nisem videl nikdar nobenega prstana na njeni roki. Pa ga mora že nositi, ker drugače bi ne govorili."
"Uh, kakšna je! ... " "Ta prstan sem dal jaz tebi in ona ga ne bo nosila nikdar. Le naj se obriše! . .."
"Uh, kakšna sestra je to!" Marko je bil še poln nejevolje, ko pride Jerica v hišo.
"He, punca! — Kje je moj prstan?" Jerica zardi in povesi oči. "Kdaj si mi ga pa dal?" "Uh, sram te bodi! Prstan ti bo dal?" se oglasi sestra
"Saj si ga sama vzela ... Le brž nazaj ž njim! delala med dekliči zdražbe s prstanom ..." "Ali je to vama kaj' mar?" "Nič! . . . Kaj pa je tebi prstan mar? — He! ... Le brž ga prinesi!"
Pa je šla na izbo v skrinjico in je jezna pritresla prstan v ro-ki. Vrže ga na mizo in zasmeh-ljivo reče: "Kateri ga boš pa dal?"
"Vun jo vrzi! . spodi!" zastoka bolnica žalostna in jezna. "Ta bi še kmalu zdražbe naredila."
"Kaj pa, če grem? — Saj imam kam . . . Misliš, da ga boš ti še dolgo nosila? ..."
In Jerica se je vrnila k materi brez prstana., Kaj pak, povedala je, zakaj je prišla.
"Boš pa potlej prstan nosila, ko nje ne bo . . . Kaj misliš, da ti ga ne bo dal? — Komu pak? . . . Mu bomo že povedali, kaj se spodobi in kaj bi bilo prav." Odslej je Jerica hodila brez
všeč, pa si je samo želela: "O. ko bi vsaj tisti prstan dobila!" VI.
Ej, kako se poda prstan na dekliški roki! Suhe mastne gospo-(lične nosijo na dolgih prstih tanke obročke z velikimi belimi kamenčki, naša dekleta si pa l.rase žuljave, močne prste s širokimi zlatimi obročki z rdečimi kamenčki. Pa že vedo, zakaj. Kadar je tako, bodi ljubezen očita . . .
škendrova Lenčika ni imela ljubega, pa tudi ne prstana. Ej. pa bi bila rada nosila prstan in tudi za ljubim je hrepenela, za — vdovcem Markom. Tako daleč pa vendar še ni bila ljubezen, da bi se kazala na prstanu . . .
Takrat pa pride v vas židek. Nosil je na jermenu prek ramen skrinjico. Hodil je po hišah, odpiral skrinjico in kazal strme-čim ljudem suho zlato.
"Kupite, ljudje božji, kupite uhane, prstane, brožke! Kupi-c za svoje drage! Vse je samo čisto zlato! . . . Ila, vidite, ka-•:o se to blešči? . . . Dam zastonj, samo kupite, kupite, da smo prijatelji! ..."
In ljudje so si mencali oči, tipali mošnjičke, primerjali prstane, zbirali uhane in brožke. Ej, zlatninar ne pride skozi vas vsak dan! židek je s priliznjenim smehom spravljal denar.
Pri škendrovih je bila Lenčika sama doma, ko pride v hišo Žid s skrinjico.
"Kupite! — Kupite! ..." Pa odpre skrinjico in jo po-stavi pred Lenčiko, da se ji je kar bleščalo.
"Uj!" se začudi Lenčika in prisloni bliže glavico.
To. priliko pa porabi židek in prime okroglo njeno bradico in Ne boš jo uščene v lice.
"Hej, rožica! . . . Izberi! . . . Ako nimaš denarja, dam ti zastonj, samo ..."
Lenčika zardi in ga tleskne po umazani roki, ter pahne skrinjico, da S8i je vse premešalo. "Ti, Žid! . ,
"Nič! . . . Nič! . . . Ako ne-češ," se smeje Žid, "ti pa ničesar ne dam . . . Viž li prstane?" židek vklada premešano blago Domov jo in Lenčika od daleč gleda one svetle stvari . . . Pa ji vstaja poželenje za prstanom. Približa se zopet in si izbere prstan z rdečim kamenčkom. Primeri si ga, iztegne prste, pa jih zopet skrči in gleda prstan in ga gleda .. . Hej, kako ji je bil všeč, kako se ji je podal! . . . "Koliko je ta prstan?" "Ako hočeš, nič! ..."
"Od tebe ga nečem, umazanec!"
"Tako pa, za te samo dve kro-nici, Bog me varuj izgube drugod! Vreden je najmanj deset prstana k maši. Nič ji ni bilo kronic, pa tebi bi ga dal tudi za-
stonj, a ker ga nečeš, plačaj!"
Lenčika je bila v zadregi. Imela ni toliko, a ker bi bila prstan vendar rada imela, je bil židek velikodušen, ga ji jo dal
toliko, kolikor je imela . . .
Lenčika je bila vesela, da je dobila prstan tako poceni, Žid je bil zadovoljen, ker ga je tako drago prodal in je šel dalje za
—	dobičkom.
škendrova Lenčika je nosila
poslej ob nedeljah, ali kadar jej šla malo bolje oblečena z domi
—	prstan . . .
Ker je bil prstan nov in se je Lleščal, je zbodel marsikoga v oči, in dekleta so si kmalu šepetala : "Viž jo! . . . Viš jo! . . . Ima ga! ... Ni tako sveta ne, kakor se dela ..."
Pa so ocl nevoščljivosti kar pihale.
Rojnikova dekla Marta je bila prstan kmalu ovohala. Takoj je bila prepričana, da ga ji je dal samo ta Marko in nihče drugi. Zato se jo srdila na Lenčiko in Marka.
"Viž, zopet te je ena prehitela," ji je dejal neki glas in kri je vrela po. njej. "Tako, prstan ji je dal! ... O, to je tisto srce naredilo! ... Le zakaj ga tudi jaz nisem kupila. Ej, kako bi se maščevala na to Lenčiko .. . "
Neke nedelje so srečale Marta in tovarišice Lenčiko za vasjo. Marti se zablisnejo oči to-gotno, in za,niči j iv smeh ji zaigra na obrazu.
Sedaj boste videle!" namigne Marta tovarišicam.
Ko se srečajo Marta ustavi I enčiko.
"Kje si bila?"
Martine oči obvise na prstanu. Zarezi se zlobno in se začudi: "Lej! . . . Lej! . . . Pa imaš že prstan? . . . Kdo ti ga je pa dal?"
Lenčika zardi in izkuša skriti roko.
"Beži! . . . Beži! . . . Kdo bi mi dal prstan?"
Pa Marta ugrabi njeno roko in kaže prstan tovarišicam: "Vidite ga? . . . A—ha, ti ga je dal? ... O, saj sem vedela!"
"Sama sem ga kupila ..."
"Nikar ne taji! . . . Vsa fa-ra že ve . . . Komanov Marko ti ga je dal!"
"Jej!" zavrisne Lenčika.
"Ti si dala njemu 'srce,' on pa tebi prstan!"
"Hehehe!" prasnejo v smeh Marta in tovarišice.
Lenčika bi bila od sramote skoraj skoprnela. Nikamor ni mogla pogledati, niti odgovoriti ni znala, kaj. Iztrga se in zbeži domov.
"Vidite jo! . . . Vidite jo! .. Ima ga!" se grohotajo za njo dekleta.
"Pa ga ne bo dobila!" se grozi Marta.
(Dalje prihodnjič)
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. ; -V
Dubrovnik
Edina direktna proga iz Amerike v
JUGOSLAVIJO
Brez prekrcanja, carinskih težkoč in dolgih železniških voženj
z velikimi, modernimi in krasnimi morskimi palačami
SATURNIA VULCAN1A
iz New Yorka naravnost za DUBROVNIK ALI TRST
VULCANIA..............12. aprila
SATURNIA..............29. aprila
ob silno znižanih voznih cenah Ugodna vožnja, izvanredna pažnja, izvrstna kuhinja, brezplačna inostranska viza in neznaten strošek za prtljago.
Preskrbite si kabino vnaprej potom svojega agenta
C 0 S U LIC H LINE
17 Battery Place, New York. N. Y.
THE OLD HOME TOWN
Registered U. S. Patent Offlc«
Stanley
LED IN PREMOG
TOČNA rOSTUFŽDA
JOSEPH KERN
SLOVKNSKt RAZVAŽAI.EC LEIHJ IN ritEMOGA
1194 E. 167th St.
Pokličite! KEnmore 4381
rrxxxzrrrircrixxixxxxxxirc.
WILLIAM A. VIDMAR
SLOVENSKI ODVETNIK
212-214 Engineers Bid*. Tel. MAin 1105
U R E i H do S
Pnndeljelc, torek, četrtek
od G :30 do .8, in v solioto od 2 — 4. 6:80 — 8
18735 Chapman Ave. Tel. KEnmore 2307-M
J?
NOVE
Columbia plošče
10 inch 75 centov MARY UDOVICH-JOSEPHINE LAUSCHE-WELF
25179 "Jaz pa ti, pa židana marela," "Men' vse eno je." JOHN GERM, tenor "Trije kovači,'" "Sirota."
NOVE HRVATSKE PLOŠČE
"Sedam sati bije."
25178
1206	"Kolika je Javorina i sitno kolo,"
1207	"Što se sija na sred Sarajeva," "Tužna jada od Mostara grada."
1208	"Kolika je u Prijdoru čaršija," "Kad ja imam konja vrana."
Se priporočam
ANTON MERVAR
Music House 6921 St. Clair Avenue CLEVELAND, O.


liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiir^
| "Verjemite, al' pa ne" |
mm	mm
Pri nas dobite fino, doma sušeno meso, po nizkih ce- E = nah: želodce, šunke, klobase, špeh, salame.
PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE
I JOHN TERŠKA,N S
s 968 E. 209th St.	Tel. KEnmore 1778-W s
i	E U C L I D, O.
fllllllllllllllllllliuillllllllllllllllllllllllllllillililllllllllllllllllllllllllllllllllllliliilliiiii?