ZALZBOL3SANJE LISTA "Glta Nar • ftlvn. GLAS list slovenskih delavcev v Ameriki. ★ cttathje opozarjamo, da pravočasno obnove naročnino. 8 tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Entered m Second Claw Matter September 21st, 1903 at Use Port Office New York, N. 1., under Art of Congress of March 3rd, 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 170. — Stev. 170. NEW YORK, SATURDAY, JULY 23, 1938- SOBOTA, 23. JULIJA, 1938 Volume XLVI. — Letnik XLVI. NAPETOST MED RUSIJO IN JAPONSKO NARAŠČA RUSKI VNANJI MINISTER JE V SVOJEM GOVORU OSTRO ZAVRNIL JAPON. POSLANIKA "Relief je največja opora predsednika" Litvinov je očita) Japonski, da je sklenila pogodbe, čijih vsebina ni bila nikdar objavljena. — Rusija ne bo odpoklicala svojega vojaštva na zahtevo, ki je brez postavne podlage. - Japonskar se strahovito moti, če misE, da Rusija ni pripravljena na vsak slučaj. MOSKVA, Rusija, 22. julija. — JSinoči »ta japonski poslanik Mamoru Sigemicu in sovjetski vnanji komisar Maksijm Litvinov izmenjala zelo ostre besede. Sigemicu je Litvinov vročil že drugi protest japonske vlade, ker so ruski vojaki zasedli nek hrkb nad jezerom Hasan ob sžbirsko-mančukuaTi4>ki meji južno od Vladivoistoka. Japonska trdi, da se hrib nahaja v Mančukuu. Litvinov pa je rekel, da se hrib nahaja v ruskem ozemlju, kar je bilo odlo ceno v rusko-kitajski pogodbi iz leta 1869 in kar dokazujejo tudi zemljevidi, vsled česar Japonska nima nikake pravice za kako pritožbo. Po jajporeskih poročilih jc prišlo do novega obmejnega dogodka ob zapadni meji Mančukua, ko sta dva ruska vojaka prekoračila mejo vzhodno od Mančuli. Eno poročilo pravi, da je bil en ruski vojak ubit, drugo poročilo pa pravi, da sta oba. zopet zbežala čez mejo. Jaiponci tudi poročajo, da prihajajo v bližino Čangkufenga nove ruske čete. Šigemicu je Litvinovu odgovoril, da Japonska ne sprejme ruskega odgovora, ki sloni na podlagi zemljevidov, ki niso bili nikdar objavljeni ter je dodal, da se bo Japonska poslužila r*~ boroiene sile, alt6"oBmejno oeražje ne bo razjasnjeno mirnim potom. j Litvinov je z ozirom na 4 * neobjavljene zemljevide*' sarkastično rekel, da je Japonska sklenila pogodbe, ki tudi niso nikdar bile objavljene. S tem je mislil na japonsko-netnsko-itali-jansko pogodbo, ki je naperjena proti komunizmu. Nato je Litvinov rekel, da Rusija ne bo cdpoklicala svojega vojaštva na zahtevo, ki nima postavne podlage. t4Z ozirom nS vporaibo oborožene sile," je nadaljeval Litvinov, "ako poslnik-misli, da je dobra diplomacija, ako se poslužuje groženj in strašil, kakor se jih poslužujejo gotoye vlade, tedaj mora vedeti, da s takimi stvarmi v Moskvi ne bo prišel nikamor. Kar pa se. tiče japonskega orožnika, je bil u/bit na sovjetski zemlji, kamor n^ imel pravice iti. * * Ker trdi Moskva, da je zasedeni ruska hriib last, Japonska pa trdi, da je njena, sta mogoči dve stvari: ali Japonska ne bo več omenila tega dogodka, ali pa bo napadla Rusijo in ji bo to izgovor, ker bo morala iz Kitajske poklicati svojo armado, da se more izvleči iz zagate, v katero je zašla na Kitajskem. Japonska pa mogoče tudi misli, da je Rusija vsled "čiščenja" tako oslabljena, da se ne more vojevati, toda Ja/ponska je v veliki zmoti. " - LONDON, Anglija, 22. julija. — Vojna nevarnost med Rusijo in Japonsko je postala tem večja, ko je Japonska zagrozila, da se bo poslužila oborožene sile, da požene ruske "vpa-dnike" iz Mančukuo in vrhqvni poveljnik v Sibiriji maršal Nasilij Bluecher je takoj poslal 870,000 vojakov na mancu-kuansko mejo. Na japonsko zahtevo, da ruski vojaki odidejo iz Manču-kua, je Litvinov odgovoril : "Zahteva za odpoklic vojaštva ni opravičena in nesprejemljiva. In rdeča armada se popolnoma zaveda odgovornosti za nedotakljivost meje." Kot poroča poročevalec lista "London Mirror" iz Moskve, je velikanska množica demonstrirala po ulicah v Moskvi in zahtevala vojno 1 Japonsko. Isti poročevalec pravi, da je maršal Bluecher poslal 280 aeroplanov iz Hara(bov*&a na mancukuan-ako mejo in da je Josip Stalin »klical posebno sejo vojnega feveta, da raizmotriva o krizi. dollfussova vdova se je preselila ŽENEVA, Š vdca, 22. julija. — Vzgojiteljica DollfussoviU otrok je zanikala poročilo, da se Dollfussova vdova namerava izseliti v Združene države. Dollfussova se je s svojimi otroci (preselila iz Freiburga v Lausanne, kjer stanuje pri bivšem švicarskem zveznem svetovalcu Jean Musyju. SITUACIJA NA __ŠPANSKEM Republikanska črta pri Ragudo prelazu se močno drži.—Na fronti pri Teruelu je 40,000 Italijanov. HENDAYE, Francija, 21. julija. — Močan republikanski, odpor pri Ragudo prelazu ob cesti, ki pelje iz Teruela proti morju, je ustavil fašistično o-fenaivo proti Viverju, Segor-be, Saguntu in Valenciji. Italijani, ki se bore pod zastavo generala Franca, so svo je prodiranje obrnili proti Be-gisu, ki se nahaja 5 milj zapa-dno od Viverja. Fašisti poročajo, da so zavzeli utrdbe okoli Begisa, 35 milj severozap*-dno od V^lencije, toda republi kanci drže svoje postojanke na Ragudo prelazu ter zadržujejo fašiste, da ne morejo prodirati proti Sredozemskem morju. Artilerija generala Franca DEŽ OVIRA PRODIRANJE _ JAPONCEV Na Kitajskem je nastopila deževna doba. — Nevarnost je, da bodo pokopali jezovi ob Velikem kanalu. PEIPINO, Kitajska, 22. julija. •—♦ Deževna dolba na severnem Kitajskem je nastopila, vsled česar bodo narastle reke in je nevarnost, da nastanejo uničujoče poplave. Voda Jugting reke je doso gla vrhove jezov, katere so že deloma pokvarili kitajski Vsta ši. V veliki nevarnosti so tudi jezovi ob Velikem kanalu, katero so že lansko leto razstrelili umikajoči se Kitajci. Ako se tudi poveča povodenj Rmene reke v severnem Honanu, tedaj bo reka premenila svoj tok dalje proti jugu. Voda je že vstavila japonsko je skoro popolnoma porušila u- mehanizirano armado proti ki-trd.be pri Almenan in infante- tajskipn vstašem. rija se je nekoliko približala, &ANOHAJ, Kitajska, 22. ju-Saguntu. Republikanci s svoji- Uja __ japoncd ob Jangcea vsak dan dobivajo ojaČenja po 5000 vojakov, v namenu, da razbije jo kitajske utrdfbe, ki jim protinapadom niso mogli vreči fašistov iz njihovih postojank. Na fronti med Begisom lrontl .1UI branijo Kjukjang. Viverjem prodirajo Italijani s Japouci dobivajo veUke mno. tanki ia oklopnimi avtomobili. ]žine artileri^ orožja in aenj_ * ^ k1°l "a ,f>lanov in dru^ga vojnega ma- tej fronti vjeli 4500 repubhkan-,terjala Japonci ,amo ^akaj0j oey;, , . , . 'da iponeha huda vročina in vpa- Vladno poročalo pravi, da je ;de voda Ja nato ^ na fronti pri Teruelu 40,000 ^ z veliko ofenzi g ka_ Italijanov. Vnanji mimster J.'tero jo ^ Hankoy j Alvarez del Vayo trdi, da Ita-[ponci se b da bodo Kitajc- lijani se vedno pnhajajo k ge- ako pričnejo sedaj z ofen2iJ žena mu je prestaro-kopitna LOS ANO-ELBS, Cal., 22. julija. — Dr. Adolf P. Schifi-man, vpokojeni dentist, je milijonar in je itar devetineedem-deset let. Njegova žena, ki ji je 46 let, ga toii u ločitev zakona. Pravi, da »e mu zdi pre-Btarokopitua. Žena je pričala, da je nekod splezal na osem ftevljev visoko ograjo In opazoval dve mladi dekleti, ko sta se solnftili. — Ko sem se pri neki priliki, — je pričala, — zakle nila t svoj* spalno «*o, mi >» neralu Francu, navzlic temu, da se nevmešavalni odbor trudi, da so tuji prostovoljci poklicani iz Španske. Del Vayo pravi, da je nek u-jet italijanski stotnik priznal, da se ob Sredozemskem morju nahajajo oele italijanske divizije. Italijanski stotnik je tudi rekel: "Število italijanskih ae roplanov je bilo podvojeno in italijanski vojaki so se izkrcali v Cadizu." SMRTNA KOSA V četrtek je umrl v Brook-lynu eden najstarejših new-vorških Slovencev Alojzij Dov-jak. Truplo leži pri pogrebniku Peter BlasiuB, 1872 Gates Ave, Brooklyn. Pogreb bo v ponedeljek zjutraj ob.pol desetih z mašo v cerkvi srv. Brigite na St. Nicholas Ave. na St. Johns pokopališče. Naj v miru počiva ! ADVERTISE IN "GLAS NARODA" razstrelili jezove in voda bo zalila Hankov, Vucang- in Han-jang ter obsežne planjave, vsled česar bo prodiranje japonske armade za dalje Časa ovirano. HANKOV, Kitajska, 22. julija. — Vsi civilni in vladni u radi, ki niso v nikaki zvezi z vojaštvom, bo se na vladno od-redlbo preselili rz Hankova v ČungMng, v provinci SeČuan. Med uradi, ki so se preselili, je tudi kitajski vnanji urad. Preselila so se tndi razna poslaništva, med njimi tudi ameriško poslaništvo. potres na grškem ATENEC Grška, 21. julija.— Včeraj so čutili skoro po celi Grški močan potres, v katerem je bilo abitih 20 ljudi, 100 pa ranjenih. 20 milj severno od Aten so v zemlji nastale velike rasipoke, v katere so se pogre-znile hiše. Vlada je opozorila preibivalistvo, da naj bo pripravljeno še na narialjne potresne sunke. MIROVNA POGODBA PODPISANA Mirovna pogodba glede Gran Chaco je bila slednjič podpisana. — Argentina j e razglasila praznik. BUENOS AIRES, Argentina, 22. jnilija. — Med Bolivijo in Paragvajem je bila podpisana mirovna in prijateljska po godba, s katero je končan spor zaradi Gran Ghaco. Medtem ko so podpisovali poigodibo v vladni palači, se je zbrala na Plaza de Mayo in po sosednih ulicah velikanska množica in priredila navdušene demonstracije.Vlada je razglasila narodni praznik, zaprte s4"-bile vse trgovine in na tisoče zastav je vihralo z oken in balkonov. Na Plaaa de Mayo se je abralo 50,000 šolskih otrok, ki so mahali z argentinsko modro belo zastavo in peli argentinsko, bolivijsko in paragvajsko narodno himno. Osem lepih deklet je stalo ofo vznožju spomenika generala Belgrana in so držale v rokah zastave Bolivije, Paragvaja in šestih posredovalnih držav: Argentine, Brazilije, Chile, Peru, Urugvaja in Združenih držav. Delegati mirovne konference so sedeli okoli velike okrogle imize. Na eni strani je sedel argentinski ipredsednik Roberto Ortiz, na njegovi desnici pa je sedel predsednik mirovne konference argentinski vnanji minister Jose Maria Cantilo, poleg njega pa bolivijski delegati. Na levici predsednika Or-tiza pa so sedeli paragvajski delegati. t . ' TAKO ZATRJUJE REPUBLIKANSKI VODITELJ JOHN D. M. HAMILTON WASHINGTON, D. C., 22. julija. — Nedavno je izjavil Harry Hopkins, reliefni administrator, da je devetdeset odstotkov ljudi, ki sprejemajo v kakršnikoli obliki relief, z dušo in telesom za predsednika Roosevelta. Ta izjava je napotila republikance k trditvi, da je začel Hopkins agitirati za zo~ petno nojminacijo Franklina D. Roosevelta. Med republikanci je povzročila razburjenje Hopkinsova iz java: — Mi smo edini, ki ljudem lahko kaj ponudimo in jim kaj dacno. John D. M. Hamilton, načelnik republikanskega narodnega odbora, pravi, da so Hop-kinsove besede dokaz, da skuša Rooseveltova administracija ostati še nadalje v sedlu. Senator Sheppard, demokrat iz Texasa ter načelnik odbora, ki preiskuje ozadje volilnih kampanj, je izjavil, da bo posvetil tem obdolžitvam vso pozornost. Zelo značilna je izjava Jos. B. Keenana, pomočnika gene ralnega pravdnika, ki je rekel : — Dandanes se vse preveč govori o tretjem predsednikovem terminu. Pomisliti je treba, da nihče ne more reči: — Jaz bom predsednik. — Predsednika Združenih držav namreč narod izvoli. — Ljudem ne morete napovedati, kako naj volijo, — je dejal Hopkins. — Ljudje volijo za svoje lastne interese in si ne puste od nikogar iu*reko~ vati. ANGLIJA BO MODERNIZIRALA GIBRALTAR Anglija se boji Nemčije in Italije. — Portugalsko bo oborožila. — Zagotoviti si hoče vožnjo po Sredzemskem mor- ju-_______;____ LONDON, Anglija, 22. julija. — V bojazni, da si boste Nemčija in Italija skušali pridobiti na Španskem trdno stališče in boste ogrožali Gibraltar in vožnjo po Sredozemskem morju, Anglija pregleduje svo položaj ter hoče zavarovati svoje interese za silučaj nove vojne. Vlada je sklenila, da bo Portugalsko založila s težkimi topovi, ker jo snubite Nemčija in Italija. Portugalska je že stara prijateljica in zaveznica Anglije in da si ohrani njeno prijateljstvo, ji bo Anglija dovolila posojilo in kredit. To prijateljstvo je že staro 300 let i u ga je trelba osvežiti s topovi in denarjem, da bo zopet delovalo. Gilbraltar, ki ga smatrajo zu .najmočnejšo in nepremagljivo Ob treh popoldne je general-1trdnjavo na svetu, bo Anglija i toinilr lrrtnfuranna nrejliru I '__C1 „ ~ ni tajnik konference prebral mirovno -pogodbo katero je prvi podpisal paragvajski vnanji minister Cecilio Baez, za njim pa general Jose Felix Bsigarribia, ki je zmagovito vodil paragvajsko armado v vojni z Bolivijo. Nato so podpisal pogodbo bolivijski vnanji minister Eduardo Diez de Mt> dina in ostali bolivijski delegati, nazadnje pa delegati posredovalnih držav. fran ARJI obetajo se važne novice BERLIN, Nemčija, 19. julija. — Nemški vladni krogi zad-inje čase namigujejo, da ee z [ ozirom na Čehoslovaško bližajo zelo važni dogodki. Nemški u-radmi krogi pazno zasledujejo dogodke v sosedni repiibliki in nek uradnik j"e rekel. '.precnogarska družba v dolini "V prihodnjih tednih bodo»reke Anzin odpustila enega ra-imeli tuji časnikarski poroče- [darja, je zastavkalo 15,000 m-valci mnogo dela." darjev. ST VALENCIENNES, Francija, 21. julija. — Ker je neka finska namesto japon« ske HEDSIN«aldeat J. Lupstia, tte,i. Piac« or Lusiuciio of tin; i-tirpuriUou tut) adateebes o£ above officers: tLb ivm J Mil 8rhtEi NEW *OKH, N. V. 45th Year ifcsDEij isvum liAY MXCEPT SUNDAYS AN1> HOLIDAYS AdvertiMCiiieut uii A^reeiueut — • Za cfclo leto vel]* list Iti Kuiiudu ...... /* pol letu ....... Z* Celi i leta........ u Auieriko ........$ii. J Z* New York km celo leto . . $7 00 Za (»ol letu ................g3J4) Za luozeui^tto /:a nelo leto .. $7.«Hi Za |hj1 letu ................|&.6u HobitrripCion Yearly __ "GU&S NAHOlil" IZHAJA VSAKI DAM IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV -- _. f •tiL48 NAKODA", 21« WEST 18th STREET, NEW YOKE, N. ¥. TELEPHONE: CHeleea 3—1241; I**»HISI t»T« podpisa Id osebiiostl se ne prloWuJeJo. Denar KfcJ a* blagotuU pošiljati po Moioy Order. Pri oikov, prosimo, d« mo oasioritika. naročnino spremembi kraja naro4-uait tUdI |in-jinjfc bivališče Danjani, da bitreje najde- ŠTUDIJSKA KOMISIJA NA DELU Te dni je dospelo ua S veliko devet članov komisije, kateri je predseduj k Roosevelt naročil preiskati delavski položaj x Angliji in na Švatlskeui. Na podlagi izsledkov te komisije b': skušal predsednik Roosevelt odpraviti pomanjkljivosti v'' afcnt-liskih delavskih postavali. Odiceno je pa izjavil, da ameriških delavske postave ne bodo bistveno izpremenjene. Komisarji zaslišujejo voditelje švedskega delavstva, v namenu, da »gotove razmerje med delavstvom in delodajalci. Komisija je svoje delo v Angliji že završila ter zbcala važne podatke, ki bodo predsedniku prav dobro služili pri iz vedbi reorganizacijgkega načrta. Na Švedskem je delavstvo izborilo organizirano, pa tudi delodajalci ^o v trdnih zvezah. Dasi je mogoče skoro vse spote rešiti v obojestransko zadovoljstvo, so švediski delavci med le toni 1921 in 1930 izgubili 2,356,000 delovnih dni vsled štrajkov in izprtij. Skoro v vseh slučajih je bilo vprašanje mezd vzrok nesporazuma. Leta 1936 je bilo sklenjenih skoro 7000 kolektivnih pogodb, tikajoč Hi se 27,000 delodajalcev in 720,000 delavcev. Delavce je skoro v vseh slučaijh zastopala Generalna federacija švedskih strokovnih unij, ki jp stara že nad štirideset let. Aku se Generalna federacija nikakor ne more sporazumeti z delodajalci, ziučne posredovati vladni posredovalec. Ce pa tudi njegovo prizadevanje ni uapešno, je predložena zadeva posebnemu delavskemu sodišču, čigar odločitvi se morata dbe stranki brezpogojno vkloniti. Na Švedskem so organizirani tudi farmski delavci in pisarniški uslužbenci. , Ameriška komisija se vrne prihodnji mesec v Združene države. pošiljatve Wii .'ll! iijiilii'tiliPli'Hl'llini'iMlillHHK Miflli,tMlii|i|i!iWIWWnillglll^BIWIBIHM ■HMimsaMEiaiHtmi ■■ ■ sntniSMMradUMiisiMBgi DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU \ ITALIJO V JUGOSLAVIJO Za 9 2 66 ............Dln 9 6.00............Din. f 7.20............Din. »11.66............Din. 100 200 S00 600 $23.00 ............Din. 1000 $46.00 ............Din. 2000 Za f a.35............Lir 100 $ 12.26............Ur 200 $ 29 JO............Lir 600 $ 67.00 ............Ur 1000 $112.60............lir 2000 $167.60 ............Ur 8000 UB um OKNK SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDEN« CJBME PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI h fzpiaiU« %c£JU« v kot xformj amv Hk »u Urah davaUajMM ie koljie pofoja. Izplačila v ameriških dolarjih ».19 ttelaulk dobi w starem kraja lsplafilo v doUrjlb. WUJNA HAEAHI.A lIVBiUIMO PO CABLE UTRU U PRISTOJBINO SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ttCI»i Naroda" IOUL M. t. prepftecena Železniška nesreča fRED&AGANI PBIBEIJTC-ZAKON NI BIL SPREJET. f\ i Vsled silnega deževja je blato pokrilo progo pred predorom v Mondani, Francija. Delavci so oviro odstranili predno je pridrvel Vlak, voze« iz r & riza v Ri«n. WPA je postregla otrokom s 130 milijonov gorkih obedov Works Progress Administracije programi za gorke obede sredi dneva je tekom zadnjih dveh let ser viral podil ranjenim otrokomi več kot 130,000,000 goiikih Obedov. Zraven te po-im/oči otrokom ipa je ta pro-tgram /priskrbel zaposlitev za tisočlne potrebnih žensk, vpisanih v relifnih seznamih. Nujna potreba gorkih obedov sredi dneva je bila najprej pripoeaiana od učiteljev s ami ill, ki so našli, da je čim dalje večje število otrok trpelo vsled podhranjenosti, kar ie imelo za posledico slab šoLski uspeli. U-Čitelji se za ved a.jo, da otrok ne more aibsoilbirati znanje, ako j njegovo telo vpi je po kruihu in mlleiku. Potom rod i tel jsk o- u č i tel jsk ih udrnženj in lokalnih šolskih svetov se je zagotovila, pomoč Works Progress Administracije, (ki je nstanovrla pi-ojekte za gorke dbede skoraj v vsaki državi Unije. Ti delujejo dandanes v več kot 10,000 šolali in dali so zaposlen je 12,000 ženskam, i-zibra.il i h iz relifnih seznamov. Ženske tako zaposlene so večinoma vzdrževaiteljice družine. nosti; kar zaokrožuje njihovo mrŠarvo ikoščenost in za rdeči njihova hleda lica. Učitelji splošno poročajo o zboljšanju vt se Občnega zdravja in pridobivanju ma teži v šolali, kjer deluje projekt za gorke nim otrokom v župnijskih šolah. old mesa in zelenjave ali pa kako Jauhano meso, kruh, maslo ih (mleko ali kakao. Kaksen-Ikrat je dodan kuhan dezert ali J sadje. iZa mnogo otrok je ta brezplačni šolski obed edino gorko jelo, ki ga dobivajo ves dan. Prišlo se je s tem zlasti v pomoč prav Obupni potrebi v tesno naseljenih velemestnih predelih'in v "majhnih rdečih šolskih hišicah" po deželi., kamor otroci prihajajo iz daleč raztresenih domov. Tisočine o-trok na deželi, zlasti v srednje-zarpadnih inosrednjih državah, morajo odhajati z doma prav rano zjutraj po pičlem zajtrkm in potovati nekoliko milj daleč, dostikrat peš, do šole, od k armor se povračajo domov po solnčnem zatonu. Gorak in re-dilen obed sredi dmeva je večkrat ono, kar jih obvaruje od imehkdkostnosfci in slabokrv- KJE JE — ANTON KERHLANKO, ki je bil leta 1884 rojen v Črešnjev-cu pri Slovenski Bistrici! V Kanado je prišel leta 1925 in je imel naslov: box 32, Bienfait, Saisk., Canada. Če kdo ve zanj, naj mi naznani; ako pa sam bere te vrstice, naj se mi oglasi. STANLEY SKRLJ, 1298 East 169th St., Cleveland, O. (3x) naroČite se na -glas NARODA" NAJSTAREJŠI STiOVENSKI dnevnik v AMERIKI POŠILJATELJE OPOZARJAMO, (zrn ntofike) EDINA SLOVENSKA POGKEBNKA V NEW YORKU » OKOLICI PETER JAREMA Mme. JULUA JAREMA (i* iaoakfi) Pogreb $110. In VSO Predno greste kam drugam, pa Ce je J* Se tako daleč, pridite, aU pa telefo f? Hirajte nam sa pojasnilo. da boste 1 nafto postrežbo popolnoma cadovsUmL Tth ST., med 1. Ave in Avs Alf 7#7 FB0BP8CT AVE, v^al IM 8t NBW JMWK.TeL; OBcbard 4-2S66 »B BON K MEiroes M57? Tki i se, da si nekdo na vho nux' prizadeva, da bi Angležem v sedanjem trenutku na vseh koncih in krajih večal težave. Ni dovolj, da je v Sveti deželi znova izbruhnilo na dan vsta-ško gibanje, zaradi česar je Anglija morala pomnožiti svoje posadke. Sedaj se je xnova začelo tudi uporniško gibanje v Indiji. Na severnozaJiodni meji Indije so se uporni Vaziri znova uprli Angležem: Te dni so uporniki napadli ppštni avtomobil ter je bil v boju rib i t en mož spremstva. Na pomoč so prihitele pomožne čete in se je razvila prava bitka, v kateri so tudi Vaziri imeli svoje žrtve. Angleži trde, da je upor znova podpihnil ®nani fakir iz Tpiia, ki se je-nastanil v neki votlini ob indsko-afganski meji, odkoder vodi upor. junija sme legalizirat svoje »tanje s tem, da vložijo} prošnjo za registracijo. Za to! prošnjo skiiži tiskovina« Form 633, ki se izpolni v dvopis« in h kateri treba priložiti dve sliki in Money Order za $10. Inozemci, ki so prisili v Združene države po dnevu 3. junija 1921, bodisi brez priseljeniške vize ali začasno, morejo legalizirati svoje stanje le tem, da odidejo iz 'Združenih držav in zaprosijo ameriškega konzula v inozemtvu za prieljeniško vizo. Treba predložiti dokaze da ne bo dotičnik padel na bire-me javnega dobrodeltva. Ino-zemjci, poročeni z ameriškimi državljankami so vpravičeni do izvenkvotne oziroma prednostne vize. Dostikrat je mogoče za take. da po primerni prošnji s strani žene-državljanke, odidejo začasno v Kanado oziroma Mehiko, čim je bila vgo-tovljena njihova pravica do izvenkvotne oizirrvma prednostne vize. Dobro je zapomniti si, da inozemci, ki so prišli nezakonito v Združene države pred dnem 1. julija 1924, niso več podvrženi deportaciji. Oni pa, ki so prišli kasneje, morejo biti deportirani vfcak ■čas, čim jih oblast zasači. Važno za potovanje Kdsr Je — mrnjf petsratl v stari kraj aU dsfeia koga sd tmm, Je pstrefcim. da Ja paote v Tick strarafc. Vitel aaAa dolgoletne skuinjs Tam ■■smimi dati naJMJia pojasnila in tndl tss k |s potoranjo mishns In httra. n » Ml »otnl Usta, viceji <■ apteh ras, kar Js aajhltrsjftcm re® pomena. No-o katerem koli jeaifcu ali na- liene bolezni oi (mogoče pri-r<»čju med t^eboj, nikoli ne ver-1 merjati z otws»tmi. Obleti so od jamem, da bi lahko slikal med vra^ra. njimi tak razgovor, kot sem ga' w^a dmiia v svi-leni ruti, ki slišal snoči To se je ugodilo v mestni bolnišnici. med sprejemnimi urami. Redno hodim namreč vsak teden enkrat na kliniko k dr. Ponomarovu. Prav premeten in veste«i zd ravni i k je ta doktor Ponomarw. Že pe4o leto se zdravim pri njem, vse gre v najletpčem redu: bolezen se ne poslabša. Prijel sem torej v bolnišnico. Dobil sem številko sedem. Kaj >em hotel, čakali sem moral. Sedel sem torej na hodniku na klop in čakal: Slišal sem, da se pogovarja io tbolniiki v čakalnici med seboj. Prav tih razgovor je bil to, polglasen, ne kakor da bi kdo koga lasni. Neki očanee. firecej zabuhel, oblečen v kratko suknjo, je rekel sosedu: — Beži pokora, mar i je tvoja kila ibolezen. Ja« pa sem res bolan, to je pribito. Ni- S0DNUSK1 OGLASI iz stire domovine. je sorlela na isti klopi, se je nenadoma strupeno oglasila: — No. kaj bi se neki vi postavljali s svojimi obistmi ? Prava reč! Če ■ze hočete vedeti, imela sfm nečakianjo. ki si je nakopala bolezen (na obistih. Prav nič ji ni bilo, če likala in sivaJa je vsak dan. Kakšna ho-hwn je pa to, če ste tako debeli* Zaradi te bolezni ze ne 4iost?i .ramrred vrata. e n štaba po a generalnega bojiščih Pariiki 4iLH>rdre" ob javlja istočasno kot londonski "New Chronieie*' dokument, v kate-reun še izražajo izkušnje »n ]»o-sledi<-e iz Španske državljansk«' vojne, ki jih je d«bil nemški ge neralni štab. Kot vir tega po roeila navajajo zaupno prt*du vanje generala Reichenana. Pri mnenju tega nemškega generala je španska državljanska vojna pokazala; da l»o prišlo «»<. sprem^ndie odnosov sil v Sre doteemskem morju zaradi leta« ske krojne, tankovske ■ obramb» iti motorriziranega orožja. I^ah-^ trdimo, je dejal gen. Reiche tiaii pri predavanji*, da bo v primeru kake vojne trgovinski in ves ostali premet popolno- ma onemogočen vse dotlej, do kler ne bo popolnoma uničeno sovražno letalsko brodoVje. — Anglija je knčno izgubila svojo nadoblar^t v Sredozemskem morju in je njena Vloga odigrana. Sredozemsko morje ni d*i-nes od nikogar, ker v njem ne more varno delovati nobena mornaric« več, pa naj si bo š.» tako močna. Španija in osiš i i • , . . *. bolezni. Pa vendarle je sifilis imperija. Isto velja tudi za f,w , . ,.. , 4- ... .. , . . skoraj vedno ozdravljiv, ako francoski imperii, zlasti ker >2 . - • \ ' J' <».inwi.w.M. pravočasno. Francija še pred priključitvijo i.nela 24 milijonov prebivale^-manj kakor Nenn'ija. BREZPLAČNA INFORMACI JA O SPOLNI BOLEZNI. zora vi jen je za<*ne Vsakdo bi moral poznati te-meljna dejstva o tej bolezni — nn vzrok, kako sr* širi in kako se zdravi. Pišite na Pore'gn 1 .anvuajre Tiifomiation Si»' r v i e e, 222 FVnrtih Ave.. New York, NT. Y., in broŠ4vrica o sifilisn. spisana "iSifilis se more ozdraviti." v aiMri'/^vr od fidei-alnega To poslanico vsebuje brošur i ea ki jr> je ravnokar izdala fede- zdravstvr nega ui-ada. se vam brezplačno. Romani... Sd i s i... Povesti DVA VAJENCA UBILA TOVARIŠA Og 45J3&—2 1TVEDBA POSTOPANJA ZA P ROG AMI T HV MRTVIM MARKI(S RUDOLF, rojen 4. 1889 v Zagorju o,s., srez Litija štev. 23, rtni. kat. vere, zakonski sin Markič Mihaela in Marijane roj. Simončič, Imenovani jo odšel leta 1907 v Ameriko, od koder se je oglasil samo dvakrat in to iz Clevelanda in sicer zadnjič leta 1911. Po tem času ni več pisal in so bile tudi vse poizvedbe potom kon zulata, znancev in časopisja brezuspešne. Domneva se, da ni več med živimi, ker je šol med iskalee zlata in ga je najbrž pri tem doletela smrt. Ker je potemtakem smatrat:, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smisla ....................................................... Ail L1J ON AR BREZ DENARJA, »plaal C. fUU-ttps OppfnbeHii. »2 otraul. Ceua ................ Du »krajuu.it i uiipet roiuau iz uiudeinega žlvljfoja. Upjieubeiui Je znani angleški ro-HUupiSH' poznan po relem svetu. MIMO ŽIVLJENJA. ^van Cankar. 236 str. LVua .Ml MED h ADA RJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Ka?. 119 strani. Ona....... .M MMŽJE, spisal Emerson Hugh. 20» strani. Cenal.5l Zanimivo delo, ki bo omajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nid ne zaostaja za origi-nalom. MRTVI COSTAL ......................................................35« ŽALJIVI SLOVENEC (Anton Brezovnik) Zbirka najboljših kratkoča.-nic iz vseh stanov — 292 strani.........5t> AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. »9 strani. Cena $1.00 Kersnik je poleg JurCU^ na5 najholj poljuden pisatelj. Več del. ki jlb Jurflf vsled 1k»-j letni in smrll nI mogel zavriill, je Kersnik uspešno dovršil. "Agitator" hiw».._ -»e«l -toso-va najholjfia tlela. ANDREJ UOFER ..................................................&0« VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg ntKlava je"rmxvldno do kdaj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, draga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skufiate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam aH jo pa plačajte nafien^u zastopniku ▼ V a Bern kraju all pa kateremu izaoed zastopnikov, kojiti imena so tiskana z deixHaai črkami, ker so upravičeni obiskati turn, druge aaselbine, kjer je kaj nafilh rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročil, potrdilo za plačano naročnino. CALIFORNIA: Han Francisco, Jarab COLORADO: PacMo. Fever OnHg. . Waiseolmrg, M. J INDIANA: Indianapolis. Saftlfi Fr. 7np—it* ILLINOIS: Cklea#o, J. BavfSc Ckwo, J. MMi (Chicago, Cjxto v la.llUnolai > Juliet, Jennie Bambfok £a -Salla/J* BpidMi " Angnsttn - i MARTLAND: Kltamlller, Fr. Vodoplvae MKMOJM: m^^ f * MINNESOTA: Frank Ooule, J. L«fcan'*t 3. Omaba, P. Broderlck NEW TORS: OHIO: Barberton, Frank Traha Cleveland. Anton Bobek, Chas. Kar-linfer, Jacob Resnik. John Slapmk Glrard, Anton N a gode Lorain, Lrais Balant, John Koale Youngstown. Anton Klkelj OREGON: Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA: Bememer, John Jevnlkar Brought on, Anton Ipavec CVmemangb. J. Bmwec Ooveniflle in okolica, Mrs. Ivans Ejqmn lasb Farrell lorry Otaorn Foraat City, ttatt KaiDld Fr. Btodnlkar Greensburg, Frank Movak HflStt City, It. Ferencbtk Wmton, Ma Pi Knys, Aat. TaatelJ Frank Bailocb P*Uatwigb In nlMftlca. Philip Craak, Sehifrer Jaacph Jovmn •• WlflOONkOI. Weat Al Us, Fr. 8kak BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cona ............................... .60 Kratke i»ovestl iz tivljenjepls pisatelja. To s« prva knjifevna dela £f«vnegA ruHbega romanopisca. BfSATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cen« .......................-...................•• Poleg Pavline Pajkove Je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prej-finjega Btoletja udejRtvovala v slovenski knji-ievnosti. Njeni sjiisl ra**»devaJo čutečo žensko dufio. BELGRAJSKI BISER ...........................................*** BOJ IN ZMAGA _________________________________________________ CVETINA BOROGRAJSKA ....................-.............46« CVETKE (pravljice za stare In mlade)................30* DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ..................—•• *** DEKLE ELIZA, spisal EdmooA de Coneourt. 112 strani. Cen« ................................................ Concourtova dela so polna rineš in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čljib nekateri so mojstrsko podani in ima človk med branjem vtis, da posamezne osebe sodijo araj njega In kramljajo i njim. DEVICA ORLEANSKA ........................................M« DVE SLIKI, spisal Kaaver Meško. 103 strani. Cena .M Dve čtrlci enega nafilh najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. *'Njlva" ln "Starka". Obe ata motsterako aavrSenl. kot Jlb more zavrih ti fKtlnole nafi neSno-čuteči Mefiko. ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA----- FRA DIAV0L0 .................................................... GOSPOD FUDOLIN 20LNA. Spisal Fran MU-glaski, veselomodre humoreske, 72 atraal KMEČKI PUNT. spisal Ana. dene« Zgodovina na Sega kmeta je igodovina neprestanih bojev. Bojev a Turki in grafičaki. — "Zaboji kmečki punt" Je mojstersko opisal ■lavni hrvatski pisatelj fieaoa. Krasen f»> man bo sleherni ■ užitkom prečita«. KRALJEVIČ IN BERAČ _______________________________ KRVNA OSVETA (povest is okroiklh gara) — LA BOHE ME. Spisa: H. Murger. 40ti str. Cena. Knjiga opisuje Slvljenje umetnikov v Pari-Knjiga b svetovno anano dei«. UStfcl, (KB: JfeSko\. 144 strani ............ MALI KLATE2 (spisal Mark Twain) ---------- MALI LORD. spisala Frances migsssn Harnett. liS strani. Cena .......................... '■ ■■ Globoko zasnovana povesi o otroku, ki asne odljudnega čudaka. Deček je plod ameitifee vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini ln lerdH, pač pa sna razlikovati le med dobrim S5e Mt M .JU Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče uaeine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igra-" lija ga nikdar ne lnlne. Cena 75c. Idiot Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" hen in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega. Cena $2.25 Ste ..H .99 7* KAKO SEM SB JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-ievee. TRI knjige po ISO. 180 la 114 strani. Csm_____.M vsak zveaek. Vsi trije....... Pisatelj nam v teb treb knjigah opisuje usodo ln tlvljenje kmetakega fante, Id so ga atari-U poslali v Sole, kjer se je vzdrževal a lastnimi sredstvi ter sdaj lažje, sdaj težje, leael od Bole do Sole ter si slednji« priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjim mo pisane žlvalma Ob tttanlu se bo moral ata* telj večkrat od area ouneJttL WIOMJW: . - BoCk Bprlnga. Lenia Diamoadvllle, Joe RolicO ta, katera svo- ja prejeL UmiTA štiri zanimive Crttee na Bega prianaaets pisatelja. MALWMM9TI. spisal Ivan Albreht. 110 KAJ SI JE IZMIB1JI, DOKTOR OKS, Jules Verne. flB stranL Cena _______________ Meads nf bilo pisatelja na svetu, ki b! Imel I tako Sivo domišljijo kot jo je Imel Francos Jules Verne. In kar je glava o, skoro vse njegove napovedi ao se vresnlClle. Pred dolgimi desetletji je napovedal letale, submarln, polet v stratosfero Itd. NAI1KŽ.NA NIKOLA JAVNA Spisal V. M. (iarfein. 112 strani. Cetn» ......... M Jim:il<1 te?n ronisna blodijo in tuvajo t>kuzl 11-uiti felvljeiijti. Vzpenjajo s*4 kvl-uu. m -sredi pota omagajo. N.lftA LKTA. spisal MIlan Tugelj. 125 strani. — trna vez..............70 Bro6............. JS Knjiga vrhnje dvanajst povesti pisatelja Pu s«jh. Ki Je iKtznal duAu dolenjskega kmeta kot |f malokdo. NA DEŽNA NIKOLA JAVNA Spisal V. M. tiaršiu. 11^ stnrvi. Cena.....S5 Junaki tega romana lilodijo in invsju fkozl teuio življenja. Vziienisjo se kvišku, s «redl pota ninagajo. NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................6t» NA RAZLIČNIH POTIH ...................................4S« NOVA EROTIKA, spisal Ivan gOZMuN. Trda vezana. 115 strani. Cena ..................................W Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v Človeku v prvib letih 8YBtovne »ujue". I'KS.MI V PROZI, spisa* Cbas. Baudelaire. 112 strani. Cena ----------------------------------------------------— JW Verna slika pestrega vellkomeatnegs živ* Ijenja iu spominov ud]. PINOVINSKI OTOK, spisal Anatole Kranee. 282 strani. Cena ________________________________________________•• To Je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi Je slavni > francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljlcl. PLAT ZlONA. spisal Leonid Andrejev. 121 str. Cena .4« Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga fie dve. nab.afr * 'Misel v megli" ln "Brezdno". PARIŠKI ZLATAR ............................................ Me POŽKiALKC ............................................................25« POSLEDNJI MOH1KANEC ...................................Me PATRI A (povest Iz Irske zgodovine) ....................Me POVESTI IN SLIKE, spisal Kaaver Meiko. — 79 strani. Cena ................................. .......... .M Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njeicove misli so globoke In mehke. Posebno Senske so vnete za njegovi dela. PRAVLJICE. Spisal H. Majar. izbrani la prostega naroda. Ona ..................... .tt praprecanovk zgodbe .................................Mo PKItiODBECEBELlCK MAJE, trd. ves. ............ 1.— PRVIČ MED INDIJANCI. Povest lsaa Oas« odkritja Amerike. Cena .........................H REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM _______..Ni RDEČA IN BEU VRTNICA________________________»k PTICE SELIVKE. Kabbtdranai Tagara. Trdm ven. 84 strani. Cena .............................................. .5» Prgeovorl, eseji in mlall slavnega ^ndllske-t-M ga pisatelja. Student naj bo. — nas vsakdanji KRUH, spisal F. K. Flnigar. 8t stranL Com Jt NaS mojsterskl pripovednik nam nudi v teb dveb svojih delih obilo dnftevnega Užitka. pravljice. KoSntnik, II. svezek. Cena.......It PRAVLJICE, B. Mayer. Cena ................ Jt TURKI PRED DUNAJEM _______________________________Ste TATIC, spisal Franco Bevk. Trda ves. M sir. Cena .1% •41 Nafi lzboren primorski pisatelj nam daje t tal knjigi dve povesti, ki jih je posvetu svoji materi. TISOČ IN ENA NOC, s slikami, velika isdaja. Broš. 3 knjige. Cena......3.25 Slovenic Publishing Company 216 WEST 16th STREET ' NEW YORK. N. Y. ..--------- ■■ ■ . .»T, men mioop-iivM Saturday, July 23, 1936 EXBGBOT BLPVEini DAILY IN V. i. A j.............................. MOSKVA SE PRENAVLJA I2 2IVUEUA E^EI ZA "SLAS NARODA" PRIREDIL: I.H. — S--------- Gospa Brrgiita ga prestrašena pqgleda. Takega se ni jse nikftiar pokazal; nikdar si ni postil pogledaifci v svojo od bolesti razorano notranjost. Gospa Briguta ne (more izgovoriti nobene tolaži nt 'besede. Strasser pa nadaljuje, kot bi moral enkrat vse vreči s svoje ddše: "Da, da, —"vedela je, kaj mi je storila, pa: je vendar šla. Kaj sem ji bil t In otrok? Da, otroka oni je pufetila, ker, kot mi je pisala, tak«« majhnega in nežnega bitja ni mogla odnesti? v /burno -življenje, 'ki jo čakat. Da, otroka mi je pustila, za vedno moko, za večni dvom, kajti, ali verni, kako daleč me je varala T Ali vem, ako ni drugemu dajala istiib pravic kot meni, doWer je živela v rmoji "hiši! Alli vem, če je to moj otrok? Brigita, reecm ti. najhujša muka za moža je, ako v njegovi hi*li zraste otrok, pa ne ve, Če je njegov.'* Z vizdiihom ese vrže na stol in si z rokami zakrije obraz. Brigita sočutno atopi k njemu. "Rudolf, če bi Dagmar ne hila tvoja hči, ako (bi bila hči drugega, ali ne «1*1**, da bi jo vzela s seiboj v zakon z onian drugim?" StrasBer nejevoljno zamah en z roko. "Kaj (pa naj počne z otrokom v svojem potqpuskem življenju, ker mora potovati z vijolinekim virtuosom? Ž njim bo hodila m kraja v kraj, od dežele do dežele. Sedlaj veraje v njegov uepah, v njegovo bodočnost Dokler je bil reven in neznan in ni mog^l zasUoziti vsakdanjega kruha niti za sebe, toliko časa je ostada pri meni. Ko pa je pričel dobivati ime, ko je bilo videti na koncertnih vsporedih njegovo iane, tedaj pa je nuisrila, da bo žel zlato in lavorike in tedaj je zapustila mirno, gotovo, meščansko življenje in je žla ž njimi na potovanje. Mogoče je velik umatnik, mogoče bo dobil zlato -in slavo, toda (tak potujoči umetnik ne more vlačiti s seboj otroka. Njegova 'ljdbezen do nje je morala biti zelo velika, drugače bi si olbdržal svojo prostost kn tudi nje ne bi w,el s selboj. Z žsno je še slo, toda otrok je moral ostati. Otroka je pustil v vajstvu moža, ki ga je varal, kateremu je vkradel -ženo in ž njo vse njegovo zemeljsko srečo. Odšla je iz mojega življenja, ki mirno in prazno leži pred menoj in nič — prav nič mi ni ostalo, kot otrok — Otrok, ki more biti ravno tako njegov, kot moj. In zaradi tega ne morem prenesti, da bi bil otrok wak dan okoli men.-, ker bi zaradi dvoma še Zblaznel. Mora proč, mora i« te hiše!" Brigita stisne dlani svojih rok. 'Če pa je vendarle tvoj otrok, Rudolf! Če ga je Leonora pustna samo zaradi tega, da te ne bi putsitiila popolnoma samega? O troka je vendar ljubila! Ali -bi ti ga pu-stila, oko bi bil drugega moža?" Straaser zopet zamahne z roko. "Mogoče samo ni hotela, da bi otrok, ki je bil uradno priznan meni^ rzgiibil bogato dedBčino. Ako poženem Dtaig-mar.iz T0*6 na° 811' °d}msti. Daigmar tuidi nočem v*eti onih pravks, ki ji jih daje postava. Deležna bo vseih denarnih in drnžaihnih dolbrot. kot bi bila moj otrok. Samo videti je več ne morem, ako nočem da ise mi zmetša pamet. Za njo moramo najti kak dom, kjer bo dobro preskrbljena, in ibo mogla izrasti brez skrbi. Samo pomisliti moram, nekaj bom še našel. In prepričan sem, da bom mirnejši, ko je vač ne bo. Samo videti je ne morem več." Kot krik pridejo zadnje besede iz njegovih prsi. Go- Brigita je popolnoma tiha. Uvidela je, da usode za-vnženke ne more odvrniti od Dagimarrne glave. Srce jo boli — zaradi Rudolfa in zaradi Dagmar, lei jo je prisrčno ljubila s, materinsko ljubeznijo, ker sama ni nikidar okusila sreče matere. Drugače »rečni Brigitin zakon ni bil blagoslovljen z otroci in ko ji je mož po petindvajsetletnem zakonu umd, je ostala popolnoma sama. Četudi 'bi mogla brez»krlbno živeti, ker je imela lepo premoženje in je mogla živeti od dbreeti, je v-endar sprejela Strasserjevo ponudbo, da mai nadoauešča go-spodnjo, ko je Leonora odšla v daljni svet. Že prej je bila pogosto v Straaierjevi hiši, je mlado ženo svojega bratranca zaradi njene leipate m zaradi mnogih drugih ljubeznivih lastnosti občudovala in spoštovala. In zelo ji je bilo hudo, da je -všia iz bogate da živi nemirno in negotovo življenje ob strani umetnika, ki je mo(goce ne bo mogel talko nežno in ^Itrhrno varovati! prert raskavim vetrom, kot Rudolf. Mogoče :o oni d»igi todi ljubi, drugače je ne bi vze-1 s seboj na pot, na kateri je hotel dobiti zh*to m ss-lavo. Mogoče se ji je v bdietrti odpovedal, ko je postala Rudolfova žena, kajti Leonora je bila žena, ki ;e mogla moškim ugajati in jim zmešati glave. In najbrže je težkega srca vsa leta, ko je bila Rudolfom žena, stradal in prezebal ter stal olb strani. Sedaj pa je mogoče i® revnega goslača postal bogait in slaven umet-n,v Alt P* Leonori aveet, ko ga bo navdajala opoj- LJUBAVNA tragedija. V Beograinsko, potem pa pa še sebe z nožem oklal tako. da .bo težko ostal pri življenju. Mesinska je bila takoj mrtva. lHllU(!lli,ll,|l1||i!l|ilf!ll|l||i!llll'u|:i||illl>llilokla-li tem revnim kmetom nad 70 glav živine. Oblaisti v Sarajevu dobivajo prošnje, naj se čimprej organizira lov na volkove, .ker so planšarji in kmetje brez orožja ter ne morejo braniti svoje živine. Že dolga leta se ni zgodilo, da bi se po bosanskih planinah med poletjem pojavljali volkovi v take velikem številu. Loterijska sreča revnega šoferja. Sru-ka št. 13.283 je osrečila revnega 'beograjskega šoferja Omerja Kadriča z dobitkom 50,000 din. Ves vesel je pritekel v uredništvo "Politike" in prosil: Slikajte me. prosim vas, in napišite vse. Naj vedo vsi za mojo veliko srečo, saj nisem nikomur nič dolžan. Šofer Kadrič je kupoval srečke državne loterije že štiri leta in je vedno dobil nazaj svoj denar, večji dobitek pa ga je zdaj prvič osrečil. Ko so ga vprašali, kaj bo počel ž njim, je menil, da bo najprej najpotrebnejše nakupil za ženo in zase, potem pa bo premislil. Zagonetna smrt turista. V parku v Splitu so našli nezavestnega, okrog 50 let sta-retga čicjškoslovaškega državljana rFantiška Bicka, ki je bil od 26. junija v Splitu na počitnicah. Odpeljali so ga v bolnico, kjer je pa kmalu umrl, ne -da bi se bil zavedel. V Split se je pripeljal iz Kaštel Liuk-Riea, kjer je hotel .menjati 500 Kč, potem se pa ni veČ vrnil v penzijon. Pri njem so našli samo nekaj drobiža in zato domnevajo, da je postal žrtev roparskega umora. Radio mu je povrnil spomin V -bolnišnici nekega angleškega obmorskega meseca se je po (poročilih iz L-ondona zgodil zelo zanimiv primer. Eden izmed bolnikov je pri »poslušanju radia zope«t dobil svoj spomin. Že več mesecev ie hodil o-krog po angleških primorskih meteJtih Starejši mož, ki je v prenočiščih vzbujal pozornoslt s svojim čudaškim in bolestnim vedenjem. Ure in ure je prese-deval Ob ladjah, ki so jih razkladali, ali pa brezčutno in nesmiselno gledal v vodo. Tudi v prenočišču, katero si je poiskal, je molčal in ni hotel imeti z nikomer opravka, f'e so ga vprašali, kako se piše, je skomignil z rameni in bil tiho. Samo enkrat je nekemu možu. ki ga je radovedno spraševal, šepeta je in skrivnostno dejal: "Ali mi moreš povedati ime moje žene in mojih otrok? Ničesar več ne vem. V?p sem pozabil, kar je bilo prej. Neprestano iščem svoje stanovanje." V takem stanju je tega moža ki je vedno bolj hiral, nekega dne prijela policija. Tudi na policiji ni znal dati nobenega pametnega odgovora. Videti je bilo, da je hudo 'bolan in zato so ga odali v bolnišnico. Zdravniki so presenečeni ugotovili, da imajo opraviti s človekom, ki je popolnoma izgubil spomin. S seboj tudi ni imel nobenih dokumentov in je bilo •zalto izredno tdžko priti na sled njegovi preteklosti, končno je policija objavila v velikih angleških listih javna poizvedovanja o tem bolniku. Časopisi so prinesli tudi njegove fotografije, da bi ga vsaj na ta način mogli identificirati. Toda sorod n i k i se n iso ogl asi 1 i. Bolnik pa je ležal v bolnišnici ves brezčuten. Večinoma je bil v postelji. Šele po dolgem času so ga pripravili do tega, da je poslušal vsaj radijsko godbo. Pri tem pa se je neke-1 ga dne zgodilo nekaj čudnega., Bolnik je zopet poslušal radio, naenkrat pa zavpije. Skočil je s postelje in tekel kot besen k sestram in vso pot vpil: "Vem svoje ime, vem svoje ime!" 23dravniki spočetka niso veliko zaupali, toda kmalu se je izka-zaJIo, da je bolnik govoril resnico. Že po nekaj nraih je prišla v bolnišni-co njegova žena, ki so jo »telefonično obvestili o možu. Tudi ona je z razglasi iskala moža in obvestila policijo. Ker pa je možn *nedteim VSE P ARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence zasUpa: slovenec publ co. YUGOSLAV TRAVEL. DEPT. tie W. 18th St, New Y«fc. N. KRETANJK PARNIKOV SHIPPING NEWft 26. julija: Euro pa ▼ Bremen 27. julija: New Xork ▼ Hamburg 28. julija: lie ie France v Havre 30. julija: Vulcauia r Trat 3.avgusta: H ansa v Hamburg Aquitania v Cherbourg Normandle v Havre 6. avgusta: Stateudam v Boulogne ..Bremen v Bremen 6. avgusta: Cunte di Savoia v Genoa 10. avgusta: Queen Mary v Cherbourg 11. avgusta: Chuinplaln v Havre 12. avgusta: Europa v Bremen 13. avgusta: Saturnia v Trst 16. avgusta: Kieuw Amsterdam v Boulogne 17. avgusta: Normandle v Havre AquUania v Cherbourg Hamburg v Hamburg 20. avgusta : Rex v Genoa lie de France v Havre Veendam v Boulogne 23. avgusta: Bremen v Bremen 24. avgusta : Paris v Havre Queen Mary v Cherbourg New York v Hamburg 27. avgusta: Roma v Genoa 30. avgusta: Europa v Bremen Statendam v Boulogne De Grasee v Havre 31. avgusta : Aquitania v Cherbourg Normandle v Havre zrasla brada, niso prišle oblasti na pravo sled. Razumljivo je, da se za ta primer zdravniki zelo zanimajo. Bolnik, ki je bil trgovec, po imenu Bennet, pripoveduje, da je dobil spomin nazaj pravzaprav samo po radijskem prenosu nekftga konoefrta iz Londona. Ob koncu večernega prcmo?a zadoni v londonskem radiu udarec, na gong kot znamenje, da- so oddaje končane. Ta udarec na gong je -bolnik poznali. Ko ga je zaslišal, mu je obenem s tem udarcem vstala v spominu vsa preteklost. V stoterih slovenskih domovih bostej našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-: tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK