.UJ iŽN * ZA GORIŠKO I5f BEIECIJO PRIMOkSKI DNEVNIK PAM|lairSrfe?na v »Otovim /^1 on 1* — PWUJe i gruppo " Cena 30 hr Leto XVI. - St. 67 (4530) TRST, petek 18. marca 1960 v v Živahna diskusija v Ženevi o obeh razorožitvenih načrtih Vzhodni delegati zahtevajo pojasnila Ameriški delegat proti določitvi rokov Nesoglasja glede mandata, ki ga je skupščina OZN dala odboru desetih - Na 0nferenci o prekinitvi jedrskih poizkusov je Carapkin zahteval pojasnila o napovedanih jedrskih eksplozijah v ZDA -Aprila nova francoska atomska bomba? Prvi razgovor Popovič - Kreisky Jugoslovanska manjšina vAvstriji naj postane most za zbliževanje Setorice ~ Danes se Je začela na konferenci de- ti Vzhod0 Tazor°žitvi živahna diskusija v zvezi z načr-Ceškoslov • iin Zahoda- Med drugimi so govorili poljski, delegat ameriški in francoski delegat. Poljski la več ,^aszkowski in češki delegat Nosek sta postavici^ km.Prašani v zvezi z zahodnim načrtom, na ra-PolkVi sta izrekla več kritik. naslednia vlegat je P°stavil TPrašanja: 1. Vaš tev morf ldeva ustanovi- la ra°”°dne organizaci- J c jo z.— w w 5aiuz.aL.i- bil® fimi?rc?zi*:ev- Kakšne bi je v r,rJfCiJe.te organizaai- fezi predvid21, ker se v tej učevan^ • aj0 samo pro-2 v . m Pogajanja? Wo določa, da vencionai a ere vrste kon- vUi v 3,e/a orožja spra-J°t)eneBa a; Ker ne bo Žitve v „ ?manišanja oboro-z°rstv0 v''1, *az3’ kakšno nad-8izacjja, 1 abko vršila orga- naj s^abodn' načrt predlaga, cijj 2 mednarodni organiza-v.°iaiki zazor.ožitev sporočijo ?st naj imracUni' Kakšno ko- ?* Predvideuta ukrep> ker se Je Prnra- nobeno zmanj- Polisk. Una? amerUvelegatu ie odgo-11 le deial ^ de.leSat Eaton, L0(laesa da bi kritika za- kUQllega"naž i*a bl kritika za-«:ta.lahko dala do->ktivna ?'-Ce bi bila kon-Je pet kzitika- Dejal je, *«? .nažh takn^L ?r‘Pravll,° jte' vraVa1 ^ako* da lahko od-{«*®netljiv ja sii 1= zato gre !oVa?or°žitve rv Čen» na' č« v kaw. V zvezl s ca' 1Zvedel am nai bi se nato* tudi zah^a Eaton izjavil, šepajo tin. ne države na-ta času J } v čim kraj-v ^tožitev f°]n° in splošno od n’ Joda vse je od-iil rprašant. s katero se l(t ' VetldaIa pr9učil° in re' «a določaJ S7r°k Štirih n-jjeM*Ud?#kin No- to*. an), in ■ postavil nekaj tv*> PrediLCer:. J- Kai na-hovn z Uk[n,. gatl Zahod v voj^infe^0 Klavnih šta-«0 , , eSa i,n,- - za vojno in PraJak°dni D a91a? 2. Kakšni ten , tujih n~ .JP glede od-tolL fazi svn, ? :i- V ka-Čtsk a ZahJ;ga načrta na-4 °r°žj?e? odpraviti je- ia/^odgi6834 le izjevil, bo,iaiania VzhoH0^ danes na je Hmh delegatov. st°P j* a, bodo znaViSaudo' ki K v- k vsavP lahk0 Pn-br»,kl se tič« ®u sPorazu- KiiH^vljan^H varn°sti, toij3ulejo iaala> da vsi iz- idejo’,ia že seed,1obljube- je .# sedaj opusti to 1* aton H><*iteVm dejal, da bo ai v 1V’ in iP potrebna doba ^iip^i fazi , Predlagal, naj dl! bied vpr?-enlali infor-lele , avami v; k-11?11, v°laški' 5°tovi? 0jšnje „tl a ko spre' foSili.1*. da *Ukrepe. in za-' VtaVn Uniče,6 1 °do nikoli , V , iski nrri ? ega orožja hv, Zvezi . ?tor. ?a Pot Z°rinaVOw-rajSniimi iz" '»O , trebi nad, Je vztrajal * v*l: ,ferstva. je Ea- se razorožitev lahko izvede nenadoma. Eaton je tudi izjavil, da zahodni načrt o razorožitvi ni «vezana knjiga«, ter je pozval konferenco, naj prouči posamezne predlagane faze. Glede načrta Hruščeva je Eaton izjavil, da so nedvomno področja sporazuma med obema načrtoma, toda so tudi številna nesoglasja, ter je s tem v zvezi omenil rok štirih let, ki ga določa sovjetski načrt, in pripomnil: «Ne bomo napredovali, če bomo določili samovoljen rok.« Govoril je tudi predstavnik francoske delegacije Jules Moch in je sprožil živahno polemiko glede dejanskega mandata, ki ga je skupščina OZN poverila odboru deseto-rice. Predstavniki vzhodnih držav pravijo, da ima odbor jasno začrtan mandat: določiti mora sporazum o popolni in splošni razorožitvi, kakor je to določila skupščina Združenih narodov. Zahodni predstavniki pa trdijo, da so mandat odbora začrtali dovolj jasno zunanji ministri SZ, Ve- rali proučiti to vprašanje in prav zaradi tega smo o tem že govorili. Toda to vprašanje je treba obravnavati z različnih vidikov, ne da bi se nujno držali reda, ki je določen po posameznih paragrafih.« Razen prepovedi pošiljanja jedrskega orožja v vesolje je Eaton predlagal še: 1. Nadzorstvo nad izstreljevanjem raketnih izstrelkov. 2. Prenehanje izdelovanja jedrskega materiala v vojaške namene. Zatem je Eaton izjavil, da bi morala konferenca obravnavati praktične korake, ki naj privedejo k razorožitvi. Ne bi smelo biti dolgih razprav o načelnih vprašanjih. Dejal je, da prejšnje konference o razorožitvi niso imele uspeha, ker da «so skušali doseči preveč in prehitro«. Pripomnil je, da bi bilo ne-. odgovorno govoriti svetu, da like Britanije, ZDA in Fran- ...................................................... ■muli.... Ostra moskovska proti_ predlogu V Washingtonu in Parizu pravijo, da je predlog «zanimiv» Nov ameriški načrt o Berlinu? cije: štiri vlade, je bilo reče- ljek. Voditelji zahodnih dele-no v skupni izjavi, vidijo v gacij se bodo stalno sestajali. tem odboru koristen instrument, ki naj z medsebojnimi posvetovanji razišče take poti, ki lahko pripeljejo do sporazumov in do priporočil o omejitvi in zmanjšanju vseh vrst orožja in oboroženih sil pod učinkovitim mednarodnim nadzorstvom in ki bodo predvsem posebnega interesa za države, ki bodo sodelovale pri razgovorih. S to polemiko se je zaključila tretja seja, ki je trajala približno dve uri. Po seji so poudarili, da je bilo ozračje konference dobro. Voditelji delegacij petih zahodnih držav so se sestali danes na sedežu ameriške delegacije, da določijo program prihodnjega dela in skupen nastop pri razpravi v prihodnjih dneh. Sklenili so ustanoviti pododbor, ki bo imel nalogo pripraviti odgovore na kritike, na zahteve po dodatnih informacijah in na razna vprašanja vzhodnih držav glede zahodnega načrta. Prve odgovore na današnje kritike nekaterih vzhodnih delegatov bodo verjetno dali v ponede- "Dejansko’ bi WASHINGTON. 17. — Predstavnik ameriškega državnega departmaja je glede Adena-uerjevega predloga za plebiscit v zahodnem Berlinu izjavil, da je ta ideja zelo zanimiva ter da ni nobenega dvoma o rezultatih takega plebiscita. Omenil je volitve, ki so bile decembra 1958 v zahodnem Berlinu, in dejal, da so že te volitve pomenile nekak plebiscit o sovjetskih predlogih za spremembo statuta v zahodnem Berlinu. *Tedaj je 96 odstotkov zahodnoberlinskih volivcev odšlo na volitve in zavrnilo sovjetski predlog, s ■tem da je dalo komunistom manj kakor dva odstotka glasov*, je dejal predstavnik in nadaljeval: »Obsojanja vred- no je, da vzhodnoberlinsko prebivalstvo ni nikoli imelo enake priložnosti, da izreče svoje mnenje Domnevamo, da bo kanclerjeva ideja predložena na pripravljalnih razgovorih za konferenco najvišjih. Ce bo tako, bo ta ideja skrbno proučena, kakor vsi drugi predlogi*. Tudi v pariških pooblaščenih krogih izjavljajo, da gre za »zanimivo idejo*, in tudi tu dodajajo, da je prebivalstvo zahodnega Berlina že izreklo svojo voljo pri volitvah leta 1958. Toda britanska vlada je kanclerjev predlog sprejela precej hladno. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da predlog ni bil stavljen štiri-stranski delovni skupini, ki zaseda v Washingtonu. Pripomnil je, da bo moral Adenauer predložiti morebitni tak predlog trem zahodnim državam. V pooblaščenih krogih dajejo razumeti, da Velika Britanija ni naklonjena takemu plebiscitu, ter pripominjajo, prav tako kakor v Wa-shingtonu in Parizu, da so prebivalci zahodnega Berlina že izrazili svoje mnenje glede prihodnosti mesta na volitvah leta 1958. Agencija Tass je danes kritizirala Adenauerjev predlog o plebiscitu v zahodnem Berlinu in ga je označila za »jasen poziv na povratek k večji napetosti med Vzhodom in Zahodom*. Agencija dodaja, da Adenauerjev govor v Wa-shingtonu dokazuje, da je kancler vedno zvest »preživeli politiki hladne vojne*. Agencija dodaja, da je kancler »kategorično govoril proti nor-mlizciji položaja v Berlinu in je izjavil, da je prebivalstvo precej zadovoljno živeti v u-metno razdeljenem mestu*. Ameriški list «Wall Street Journal* pa piše, da ameriška vlada proučuje nov predlog o Berlinu, da prevzame pobudo ..........m,, mm.............................................................................................................. Uaulle se bo danes odločil jjgednem zasedanju skupščine kritizira generalovo politiko * Stavka študentov proti možnosti, da jih pošljejo v vojno v Alžirijo %i^lam«nta casno skbca-Vpra\0 V zv«i z a-J iutrtaŠanJ«m. To bo fetoa r*diu ali sv°jem govo-V'>lov?i(LPa z objavo Su-h^oclne JebeE? predsed-SsT^su fuPŠČine Cha-8» tl g°va’r?ni aterim se je imenih laJ eno uro. v«,,*, Dauiu rogih trdijo, * ar Da t Slcer *elo je- ča ^ Posla116 uP*ral V4 'On 1 Ivo!!anc,ev- Hotel p-k0ra.s ^teviinia ?klePu sve- tthp<1da* , reč t« I Vldl S>0*Skih^ irZ°Čan Pritisk kl^*tiilQ°y Dani« u°v ao izpisali °»'?1}cev. ki tl- ati asedan; zabtevo za ma°ral° oa S vlado dlscipline d« Gami, dolgo razgovarjal tudi z Debrejem. Baje namerava pobornikom predčasnega sklicanja parlamenta predočiti težave v zvezi z mednarodnimi obveznostmi: obisk Hruščeva v Franciji, obisk de Gaulla v Veliki Britaniji in ZDA. Zato bi se predčasno zasedanje začelo komaj nekaj dni pred 26. aprilom, ki je določen za redno zasedanje. Nekateri trdijo, da bo de Gaulle ob tej priložnosti jasneje obrazložil svojo alžirsko politiko spričo neugodne reakcije v Franciji in v tujini na njegove govore v Alžiriji, V zvezi z Alžirijo je včeraj nad sto tisoč študentov v vsej Franciji stavkalo proti možnosti, da jih pošljejo v vojno v Alžirijo. Študentovske organizacije so razglasile stavko, da protestirajo proti novemu osnutku zakona, ki predvideva, da bodo študentje v starosti 25 let poklicani pod orožje ne oziraje se na kakršne koli okoliščine. Stavka je bila določena za 48 ur. V Parizu je bila prvi dan popolna, drugod pa skoraj popolna. Nocoj pa so stavko prekinili in sklenili počakati, da se prej objavi omenjeni osnutek. Glavni tajnik SFIO Mollet je objavil v tedniku »Demo-cratie 60» članek, v katerem obrazložuje stališč« svoje stranke do de Gaullove politike štirinajst mesecev po rojstvu pete republike: nesoglasje glede atlantske politike in Evrooe; razočaranje glede Alžirije; nezadovoljstvo glede finančne, socialne, gospodarske in šolske politike, toda odobritev razvoja v odnosih z afriškimi državami in načela samoodločbe za Alžirijo. Mollet piše med drugim: »Delitev atlantskega sveta se veča. Bojim se, da se bo pohod v združeno Evropo zaviral ali ustavil. Odobravam idejo sestanka de Gaulla s Hruščevom, toda nikoli nisem prikrival, da obsojam propagandni značaj potovanja Hruščeva po Franciji. Še večje je razočaranje, ki so ga povzročile besede, ki se pripisujejo generalu ob njegovem poto’'nniu v Alžirijo. Ni mogoče, da predsednik republike verjame v izključno vojaško rešitev in še manj, da lahko misli, da bi tako dosežena rešitev bila trajna. Toda nesporazum je tu*. Zatem zahteva Mollet, naj ostane v veljavi ponudba o pogajanjih za ustavitev sovražnosti v Alžiriji in naj se bolje obrazloži. »Vse je še mogoče, zaključuje Mollet toda ne moremo si več dovoliti niti ene napake*. na konferenci najvišjih. Načrt predvideva baje. naj bi vzhodni in zahodni Berlin združili v svobodno mesto, ki bi bilo neodvisno od obeh Nemčij, ter bi ga ščitilo zahodne in sovjetsko vojaštvo. Štiri velesile bi morale iamčiti svoboden dostop iz Zahodne Nemčije in vanio. Dostopne poti bi nadzorovale vzhodnonemške oblasti v funkciji predstavnika Sovjetske zveze. Opazovalci OZN bi morali nadzorovati neodvisnost. Avstrijci demonstrirajo proti italijanskim taksam BELJAK, 17. — Sprevod 12 tovornjakov s prikolicami ter še mnogo drugih težkih prevoznih sredstev koroških prevoznih podjetij je danes vozil od Beljaka do Thorlmaglema na avstrij-sko-italjjanski meji. Sprevod je bil protestna demonstracija proti novi taksi, ki jo morajo plačevati na italijanskih cestah Avstrijci od 26. januarja. Pogajanja med pred. stavniki obeh držav, da bi se omenjena taksa odpravila, doslej niso rodila uspeha. In tako morajo Avstrijci plačevati za vsako tono 1000 lir na relacijah do 100 km ter 1500 lir na relacijah nad 100 km, V zvezi s to demonstracijo je ministrstvo za finance v Rimu že dalo svoje pojasnilo, da je 26. januarja stopil v veljavo zakon od 28. decembra 1959, ki določa omenjene takse za tovornjake in prikolice, ki pridejo začasno iz tujine in ki pripadajo osebam, ki bivajo stalno v tujini. Cl. 2 tega zakona dopušča oprostitev ali znižanje« te takse v primerih recipročnosti ali za. radi prometnih potreb, kakor tudi, če pride do mednarodnih sporazumov. Z ministrskim dekretom od 20. 1. 1960 so bile nekatere države oproščene te takse, ker je z njimi v veljavi recipročnost. Z Avstrijo ni prišlo do oprostitve takse, ker so v Avstriji tudi italijanska prevozna sredstva močno obre. menjena. Obstaja sicer neki sporazum z Avstrijo, ki je bil podpisan na Dunaju 1. 1956 in s katerim je bila določena recipročnost, toda avstrijska vla. da doslej ni imela za potrebno, da bi ta sporazum ratificirala. Na jutrišnji seji, ki ji bo predsedoval češkoslovaška delegat, bodo govorili romunski, bolgarski in francoski delegat. V zahodnih pristojnih krogih izražajo nocoj »zmeren optimizem« glede nadaljnjega razvoja konference. 2ENEVA, 17. —- Poročilo O današnji seji konference za prekinitev jedrskih poizkusov pravi, da so se razgovori nadaljevali na podlagi predloženih dokumentov. Vendar se je izvedelo, da je sovjetski delegat Carapkin izjavil, da je obvestilo senatorja Andersona, da se ZDA pripravlja podzemeljska jedrska eksplozija, zelo resno in bi lahko negativno vplivalo na delo sedanje konference. Sovjetski delegat je Kritiziral ameriško pobudo in je zahteval pojasnila. Odgovoril mu je voditelj ameriške delegacije, ki je prebral uradno izjavo svoje vlade. Carapkin je odgovoril, da bo proučil izjavo ameriške vlade in se k stvari povrnil na prihodnji seji. Ameriška komisija za atomsko energijo pravi v svojem poročilu, da je odobrila začetek pripravljalnega dela za omenjeno eksplozijo. Izjava pravi, da so se predstavniki ZDA, SZ in Velike Britanije na ženevskih razgovorih načelno sporazumeli o uporabljanju jedrskih eksplozij v miroljubne namene. ((Znanstveni rezultati načrta ((Škrat« in vse faze načrta «Plowsha-re», nadaljuje poročilo, bodo na razpolago vsega sveta. ZDA bodo z zadovoljstvom sprejele opazovalce Združenih narodov in katere koli države članice, ki jo zanima ta načrt.« Priprave so se začele na področju Salado v Novi Mehiki, kjer so ležišča soli. Načrt določa, da bodo zvrtali v sol rov, globok 360 metrov. Tu bodo zgradili predor, dolg 330 metrov, kjer bodo povzročili eksplozijo z močjo deset kiloton, kar je enako deset tisoč tonam tritola. Pripravljalna dela bodo trajala približno eno loto in izvršitev eksplozije bo vsekakor odvisna od odločitve ameriškega predsednika. Namen eksplozije bo po trditvah omenjene komisije naslednji: 1. Proučiti možnost spremembe energije jedrskih eksplozij v toploto za proizvajanje električnega toka. 2. Proučiti možnost izdelovanja radioizotopov, ki bi služili v znanstvene in industrijske namene. 3. Zbrati podatke o značilnostih podzemeljske jedrske eksplozije sredi soli v nasprotju s prejšnjimi podzemeljskimi eksplozijami v Nevadi pred dvema letoma v rovih vulkanskega skalovja. 4. Zbrati znanstvene informacije o obnašanju nevrotonov, ki so koristni za pripravljanje industrijskih reaktorjev. Izjava pojasnjuje, da bodo stroški za zgraditev podzemeljskega rova in predora znašaii približno milijon dolarjev. Francoski list ((France Soir« piše, da bo druga francoska atomska bomba ekspodirala a-prila. Nekatere časnikarje so povabili na obisk v atomsko središče v Reggane v Sahari. Zaradi strogega ukaza, ki ga je dobilo tamkajšnje osebje, niso mogli časnikarji zvedeti, sdaj bo pravzaprav eksplodirala druga bomba Toda dopisnik lista dFrance Soir« trdi, da je skoraj gotovo, da bo eksplodirala proti koncu a-prila. Kreisky priznava obstoj nerešenih vprašanj - Razgovori se nadaljujejo jestransko sodelovanje. Minister Kreisky se je v odgovoru na zdravico zahvalil za gostoljubnost in priznnl, da ob. stajajo nerešena vprašanja med obema državama. Izrazil pa je prepričanje v odločnost obeh strani, da se ta vprašanja rešijo. Po besedah Krei-skega so dobri sosedni odnosi mogoči edino v primeru, da se vsaka stran skuša uživeti v položaj svojega soseda in razumeti njegove skrbi in njegove dvome in jih skuša vskladiti s svojimi lastnimi potrebami in željami. ((Pripravljenost za sporazumevanje in razumevanje sta pogoj dobrih sosedskih odnosov,« je poudaril Kreisky. B. BOŽIC «»------ Ben Gurion v Londonu LONDON, 17. — Predsednik izraelske vlade Ben Gurion je prišel davi iz New Yorka v London, kjer bo ostal tri dni. V Londonu se bo razgo- (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — V državnem tajništvu za zunanje zadeve so se danes dopoldne pričeli jugoslovansko-av-strijski razgovori. Razgovora med avstrijskim zunanjim ministrom Kreiskim in državnim tajnikom za zunanje zadeve Kočo Popovičem, ki je trajal okrog tri ure, so se udeležili tudi ostali člani jugoslovanske in avstrijske delegacije. Pred začetkom razgovorov je Kreisky položil venec na grob Neznanega junaka na Avali. Po razgovoru je Koča Popovič priredil kosilo na čast svojega gosta. Med kosilom sta Kreisky in Popovič izmenjala zdravici. Popovič je v svoji zdravici izrazil prepričanje, da bodo razgovori med jugoslovansko in avstrijsko delegacijo prispevali k boljšemu razumevanju in uspešnemu razvoju sodelovanja. Jugoslovanski državni tajnik je ugotovil, da je obisk avstrijske delegacije v času zboljšanja mednarodnega ozračja, ko se odpirajo perspektive nadalj njega popuščanja napetosti v svetu. Čeprav so za mir v svetu najbolj odgovorne velesile, so po besedah Koče Popoviča vsi narodi zainteresirani za utrditev miru in v zvezi s tem je poudaril konstruktivno vlogo izvenblokovskih držav. Popovič je izrazil prepričanje, da bo sestanek na najvišji stopnji približal poglede vsaj v nekaterih najvažnejših vprašanjih. Koča Popovič je prikazal jugoslovansko stališče do vprašanja razorožitve, rešitve vprašanja gospodarsko nerazvitih področij in izjavil, da Jugoslavija smatra, da pri reševanju mednarodnih vprašanj pripada prvo mesto OZN in poudaril, da se Jugoslavija zavzema za miroljubno sodelovanje z vsemi državami ne glede na družbene in politične sisteme. Naj-neposrednejši izraz te politike je razvijanje dobrih odnosov Jugoslavije s svojimi sosedi. V skladu s tako politiko Jugoslavija skuša ustvariti čim tesnejše in prijateljske odnose z Avstrijo. Popovič je v zvezi s tem poudaril, da je Jugoslavija vedno podpirala upravičena stremljenja avstrijskega naroda po neodvisni in demokratični državi. Z zadovoljstvom opominjam, je poudaril Koča Popovič, da je bila Jugoslavija med prvimi državami, ki so pozdravile in priznale rojstvo suverene in devtralne Avstrije.« Popovič je nadalje izrazil upa. nje, da bodo sporazumi, ki bo. do podpisali v Beogradu, dali novo pobudo k rešitvi drugih odprtih vprašanj in prispevali k razvoju medsebojnih političnih in kulturnih odnosov in razširitvi sodelovanja na vseh področjih. «Točno je, je ugotovil Koča Popovič, da so med nami sporna vprašanja. Tu mislim predvsem na vprašanja položaja ju. goslovanske manjšine v Avstri. ji. M: smo zapazili povečano zanimanje avstrijske vlade posebno ministra Kreiskega za to vprašanje. Naša iskrena želja je, da avstrijska vlada skupno z zastopniki nacionalne manjšine in v skladu z obstoječimi obveznostmi in uzakonjenimi mednarodnimi predpisi in v skladu s potrebo ohranitve narodnostnega značaja manjšine, najde najboljši način za pravično rešitev obstoječega vpra. šanja. To bi bila gotova pot, da jugoslovanska nacionalna manjšina v Avstriji postane most za zbližanje in poglobitev odnosov med našima sosednima državama.« Koča Popovič je izrazil prepričanje, da se z dobro voljo lahko rešijo vsa vprašanja, in upanje, da v bodoče ne bo več razlogov za spore in nesporazume med Jugoslavijo in Avstrijo, temveč za plodno in obo- iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiimiiiiMiiiiiiimtiiiiiuiiiiinimiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimtitiiimtiiiimiiiiiiiiiiiiiimttitiiiitiif varjal tudi z Mac Millanom. Ob prihodu je Ben Gurion na razna vprašanja časnikarjev izjavil, da je naklonjen »popolni razorožitvi na Srednjem vzhodu z medsebojnim nadzorstvom, preden se začne svetovna razorožitev«. ((Srednji vzhod, je nadaljeval Ben Gurion, je še vedno središče krize, ker so tam atrije ločeni spori«; eden med Izraelom in sosednimi državami,* drugi med arabskimi državami in drugimi državami, ki hočejo ostati svobodne in neodvisne, tretji med predsednikom Naserjem in Sirijo na eni strani ter nearabskimi muslimanskimi državami na drugi strani.« Na vprašanje, ali misli zahtevati od Velike Britanije orožje za Izrael, je Ben Gurion izjavil, da ne more govoriti o podrobnostih, preden začne razgovore. V uradnih krogih javljajo, da so arabske države protestirale pri britanski vladi zaradi Ben Gurionovega obiska v Londonu. V ta namen je libanonski poslanik obiskal včeraj Foreign Office, kjer ga je sprejel državni minister Profumo. Predstavnik libanonskega poslaništva je davi izjavil, da je bil libanonski poslanik pooblaščen od vseh a-rabskih diplomatskih vodite-ijev v Londonu, da posreduje v imenu arabskih držav v zvezi z Ben Gurionovim obiskom. Foreign Office javlja, da je Profumo sporočil libanonskemu poslaniku, da je Ben Gu-rionov obisk ((privaten«. Izreden uspeh M. del Monaca BEOGRAD, 17. — Sinočnje gostovanje slavnega tenorja in prvaka milanske Scale in Metropolitanske Opere Maria del Monaca je bilo pravi triumf. »To gostovanje — pišejo današnje «Večerne novosti* — bo zabeleženo v analih beograjske Opere z zlatimi črkami. Pogosti večminutni a-plavži na odprti sceni, desetminutni aplavz po ariji v drugem dejanju in skoraj polurno ploskanje po končani operi, je najboljši dokaz, kako je Mario del Monaco navdušil izbrano občinstvo, med katerim so prevladovali gledališki u-metniki in člani diplomatskega zbora*. Po predstavi je italijanski veleposlanik v Beogradu Alberto Berio priredil sprejem v italijanskem veleposlaništvu v čast slavnega tenorja. Jutri bo Mario del Monaco nastopil v vlogi Tonija v Le-oncavallovi operi ‘Glumači*. Predstavo bo prenašala tudi beograjska televizija. ..................................... Razvoj reševanja vladne krize Danes se začnejo odločilna pogajanja med KD,PSDI in PRI Ostri napadi monarhistov, jezuitov in ministra Pelle na poskuse z levim centrom - Nenni poudarja pozitivne in negativne rezultate dosedanjih pogajanj - Soglasnost CK PSDI glede 21 programskih točk - KPI opozarja na nevarnost zavlačevanja (Od našega dopisnika) RIM, 17. — Jutri popoldne ob 17.30 uri se začnejo odločilna pogajanja med krščansko demokracijo, socialdemokratsko in republikansko stranko za sestavo vlade levega centra. Segni, Moro, Sca-glia, Salizzoni, Piccioni in Gui bodo najprej vodili pogajanja s socialdemokrati, nato pa z republikanci. Tako so sklenili danes na sedežu KD na Trgu del Gesu. O rezultatih dosedanjih pogajanj je za jutrišnji »Avan-ti!» napisal Nenni članek, v katerem poudarja najprej tri pozitivne točke: 1. Izključitev desnice in skrajne desnice, liberalcev in monarhofašistov; 2. splošno priznanje usmeritve na levo ne samo na podlagi formule, temveč tudi programa in 3. nova vlada bo značilna predvsem zaradi njenega stališča do socialistov in narobe. Nato poudarja Nenni, da so poleg pozitivnih prišli do izraza tudi negativni elementi. Članek pa zaključuje s posebnim poudarjanjem, da je edini in neizogibni pogoj PSI za podporo novi vladi: da bo dokazala, da gre za obnovo, za dejanski preobrat, za začetek novega kurza. Vodstvo PSI pa je na današnjem sestanku na podlagi Nennijevega poročila ponovno poudarilo nujnost, da se »reševanje krize usmeri na levo, tako kot pričakujejo najbolj delovne in žive sile v državi* Danes se je sestalo tudi vodstvo KPI, ki v poročilu o sestanku opozarja predvsem na nevarnost zavlačevanja krize, U Nu sestavil burmansko vlado RANGUN, 17. — Voditelj antifašistične zveze za svobodo U Nu je sestavil novo burmansko vlado, ki bo prevzela oblast prihodnji mesec, U Nu bo predsednik vlade ter bo hkrati prevzel tudi ministrstva za obrambo, za notranje zadeve, za informacije, za kra. jevno upravo in za obnovo. Zunanje ministrstvo bo prevzel Sao Kun Nkio Nova vlada ima devet članov, Nemško letalo so Dve letali trčili v našli ZDA V snegu nad 2000 m visoko leži nemško letalo, do katerega bodo lahko reševalci prispeli šele danes ■ Ni še znano število žrtev nesreče v Indiani Na letalu v Indiani Je bilo 62 oseb MILAN, 17. — Nemško voja. ško letalo, ki se je izgubilo 15. t. m., so danes dopoldne našli. Odkrilo ga je neko ameriško letalo, ki je bilo z oporišča v Tripolisu nalašč poslano v kraje, kjer se je domnevalo, da bi lahko bilo nemško letalo, ter je pri iskanju sodelovalo z italijanskimi in francoskimi letali. Ameriško letalo je zapazilo izgubljeno nemško letalo na gori Argentara v Primorskih Alpah v višini nad 2000 m. Kraj, iz katerega je mogoč pohod k padlemu letalu, je vas Entraque, ki lpži v višini nad 1000 m. Semkaj so že prispeli člani reševalnih ekspedicij, ki pa bodo lahko odšli k letalu šele jutri navsezgodaj. Računa se, da bo treba 7 do 8 ur hoje, preden bodo prispeli do letala, če bo šlo yse dobro. Sneg je namreč visok in hojo bi lahko ovirali plazovi. Nad mestom, kjer leži letalo, je danes večkrat preletel helikopter, ki pa ni mogel pristati kje v bližini in tudi reševalci se niso mogli spustiti s helikopterja. Jutri nameravajo nekateri častniki alpincev ter nekateri gorski vodniki pristati pri letalu tako, da bi se po vrveh spustili s helikopterja. Vsekakor pa posadka helikopterja ni mogla sporočiti, da bi bila opazila pri letalu kake znake življenja. Iz Ancone javljajo, da so tu. di danes zaman iskali letalo, za katerim se je izgubila sled včeraj okrog opoldneva. TELL CITY (Indiana, ZDA), — 17. — Nad pustinjsko pokrajino Indiane sta trčili dve letali: neko vojaško reakcijsko letalo ter neki potniški štiri- motormk «Con>stellation» druž-be «North-West Airlines«, Letali sta treščili na tla približno 3 km daleč od nekega naselja sredi med Louisvillom, Kentuekyjem in Evansvillom. Med razbitinami je mnogo trupel. Po prvih vesteh ni preživelih oseb. Policija je sporočila, da ni našla preživelih oseb. Na potniškem letalu je bilo 62 potnikov in 6 članov posadke. Razbitine in trupla žrtev so bila raztresena daleč naokrog ob bregovih reke Ohio. Na mestu, kjer je padlo letalo, je nastala globoka luknja. Z vej dreves so viseli kosi obleke. Ker ni ostankov drugega letala, domnevajo, da so mogoče nekatere osebe, ki so videle eno kri. lo daleč od ostalega letala, ustvarile domnevo, da gre za trčenje dveh letal. kar «sluii samo desnici, da organizira in okrepi svoj pritisk.« Ta pritisk se Je v resnici prav danes močno povečal. Predvsem je poskuse za sestavo nove vlade nad vse ostro napadel jezuit pater Le-ner v reviji eCivilta Cattoli-ca», ki je označil odprtje na levo kot pravo »izdajstvo.« «2e samo predvidevanje konkretne možnosti političnega sodelovanje med katoliki in Nennijevimi socialisti — piše Lener — grozi z razbitjem enotnosti katolikov okrog krščanske demokracije in postavlja v nevarnost ne samo enotnost stranke, temveč celo sam razlog za njen obstoj kot stranke s katoliškim navdihom....« Jezuitskemu napadu se je pridružil Pella « svojim člankom, ki ga je objavil ilustri rani tednik «Oggi». V njem našteva štiri razloge proti sestavi vlade levega centra; 1. Oprtje v smeri komunizma in njegovih zaveznikov je nevzdržno «iz duhovnih razlogov«; 2. tako odprtje bi bilo v nasprotju z demokristjan-skimj obljubami pred predlanskimi volitvami; 3. proti odprtju na levo se je izrekla večina florentinskega kongresa KD; 4. dosedanja zunanja politika bo postopoma padla na nevtralislične, »tretjesil-«ke», »skrajno nevarne pozicije za svobodni svet in za našo državo«. Nato poudarja Pella, da je za večino potrebno v poslanski zbornici 298 glasov, medtem ko KD, PRI in PSDI razpolagajo samo z 295 glasovi, katerim bi se pridružili še trije poslanci, od katerih eden (avtonomist iz Doline Aosta) sodeluje s komunisti, drugi pa (Olivettijeva «Comunita») izjavlja, da ne bi pristal na odkrito protikomunistične pozicije. Taka večina bi bila torej «slabša od nekdanje Fan-fanijeve«. Zaradi tega po Pel-lovem mnenju «KD ne more pahniti Italije v pustolovščino, za katero se niti ne more reči, da predstavlja neznano« in ki «pomeni propad svobode in demokracije«. Končno tudi vodstvo monar-h isto v od PDI v svojem poročilu z današnjega sestanka označuje poskus sestavljanja vlade levega centra kot ((nesrečno politično operacijo, ki nasprotuje sleherni politični in verski tradiciji italijanskega ljudstva.« Socialdemokrati so soglasno sprejeli ob zaključku zasedanja svojega centralnega komiteja resolucijo, v kateri o-dobravajo načrt programa, ki ga je sestavilo vodstvo stranke in hkrati pooblačajo vodstvo, naj »nadaljuje akcijo za sestavo vlade levega centra, ki je edina formula s katero’ je mogoče doseči izvajanje programa PSDI.« Za resolucijo je glasoval tudi desničar Simonini, ki je dejal, da je svoje dosedanje mnenje spremenil na podlagi prepričanja, d8 je PSI zavzela ((nekatera bolj odprta stališča kot v preteklosti.« Saragat je v svojem poroči-lu govoril o 21 programskih točkah, za katere je dejal. da ne pomenijo «ultimat», ker je jasno, da bo treba iskati potrebno zbližanje med formulacijami ostalih strank. Zaradi tega tudi ni nobene zaskrbljenosti glede vzdržanja PSI. «Ce pa program ne bo odgovarjal zahtevam, ki jih postavlja PSDI — kot n. pr. glede demokratizacije šole — potem socialdemokrati ne bodo mogli glasovati za tako vlado.« ((Socialdemokratska politika sloni na dveh osnovnih stebrih: 1. Resna davčna politika in davčna reforma ter 2. demokratizacija šole in šolska reforma«, je poudaril Saragat. A. P. Vatikansko glasilo o kard. Tardiniju RIM, 17. — Po včerajšnji Izjavi kardinala Tardinija, državnega tajnika Vatikana, da namerava zaradi bolezni odstopiti, piše današnji «Osservatore Ro. mano«, da je kardinal «že v oktobru leta 1958 nakazal reši. tev« svojega vprašanja, toda »kot takrat, tako tudi danes prevladuje v njem občutek pokorščine do tistega, ki z očetovskim, globokim razumevanjem kaže pot po kateri naj hodi...« Škof Čekada priznava nezakonito prejemanje denarja SKOPJE, 17. — V Skopju se je danes pred okrožnim sodiščem pričel proces proti skupini pe. tih oseb, med katerimi je škof dr. Cekada in dva duhovnika, ki so obtoženi za nedovoljeno trgovino z blagom in valuto. Obtoženi škof dr. Cekada in duhovnika dr. Pavlinac in Pukljak ter nameščenec Na-džakovič, ki so bili zaslišani, so priznali, da so dobivali na nedovoljen način blago in denar iz inozemstva. Obtoženi Pavlinac je med drugim pri-znal, da bi po nalogu Draga-noviča izplačal škofu dr. Ceka-di 4 milijone dinarjev. Skof Cekada je priznal, da je po sugestiji Pavlinca stopil v stik z Draganovičem in da je od Draganoviča prejel po raznih virih 9 milijonov dinarjev. &k°f Cekada in ostali duhovniki, se branijo, da denar, kjv so ga prejeli od Dragano-vica, niso izkoriščali v osebne namene. MOSKVA, 17. — Hruščev je poslal predsedniku Eisenho-werju prisrčno zahvalo za rešitev štirih sovjetskih vojakov sredi Pacifika. «Pravda» je danes večji del prve strani posvetila štirim rešenim sovjetskim vojakom. Zahvalo je poslal tudi maršal Rodion Malinovsky, sovjetski obrambni minister, ameriškemu obrambnemu ministru Thomasu Gatesu, PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 18. marca Temperatura včeraj Najvišja temperatura 13 stopinj ob 13,30, najnižja 7.4 stopinje ob 5.40. Vlage 83 odstotkov. (» o r iško - b eneški dnev n ik Danes, PETEK, 18. marca Edvard h Sonce vzide ob 6.13 in zatone 18.14 Dolžina dneva 1201v Q17 vzide ob 24.00 in zatone ot> su • Jutri, SOBOTA, 19. marca Zakaj je prišlo do nerednega poslovanja Pomanjkanje osebja v sodstvu in pokrajinskih katastrskih uradih Protestom odvetnikov in notarjev so se pridružili tudi protesti industrijcev, trgovcev, obrtnikov in drugih stanov Zaradi pomanjkanja uslužbencev je prišlo do nerednega poslovanja v sodstvu goriške pokrajine kakor tudi v delovanju katastrskega urada. Te pomanjkljivosti so znane že dlje časa in se najprej opazijo na sodišču, kjec je zaradi pomanjkanja sodnikov veliko težav pri njegovem rednem poslovanju. prvi so protestirali proti ob-»toječemu stanju člani advet-niške zbornice iz Gorice, ki so poslali ministra za sodstvo Gonelli resolucijo, v kateri zahtevajo izpopolnitev seznama uslužbencev, ki vodijo sodstvo. Minister je odgovoril, da bodo razpisali natečaj za mesto sodnika. Qdgovor ni samo smešen, ampak je tudi izraz popolnega pomanjkanja poznavanja naših razmer, kjer imamo sodišče s samo enim predsednikom in dvema sodnikoma. Zaradi tega so se odvetniki obrnili na parlamentarce naše pokrajine, da naj se določijo vsaj še trije sodniki. Notarji goriške občine, ki so prišli na pomoč odvetnikom, so pokazali na druge pomanjkljivosti na administrativnem področju. Primanjkujejo uradniki tako na sodišču kakor tudi na sodniji. Se prav posebno primanjkuje osebje na katastrskem uradu, kar neverjetno zavlačuje postopke za gradnje stanovanj na odkup in malo kmetijsko posest. Ce upoštevamo, da bodo v kratkem začrtali nove meje na Prevalu, tedaj se bodo postopki še bolj zavlekli. Kako so katastrski uradi v Gorici, Krminu in v Tržiču v zaostanku, nam povedo tudi številke, da morajo vpisati 4549 parcel, ki merijo 1770 ha in imajo 13.339 lastnikov. Protestom odvetnikov in notarjev so se pridružili tudi protesti industrijcev, trgovcev, obrtnikov in drugih stanov, ki marsikdaj zaradi dolgega čaaknja ne morejo najeti posojil, ki so v zvezi s hipotekami. Brez jamstva namreč ne morejo izplačati sredstev iz krožnega sklada, niti iz Zelenega načrta v prid kmetijstva. Iz zgoraj navedenega je razvidna utemeljitev zahtev tistih strank, ki se zavzemajo za ustanovitev avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, kajti samo ljudje, ki bodo blizu potreb naših krajev, bodo lahko razumeli, kako nujno potrebujemo na Goriškem izpolnitev vrzeli, ki so nastale v sodni upravi in v nekaterih uradih. «»------- Cepljenje otrok proti kozam in davici Goriško županstvo nam je sporočilo, da bodo spomladi cepili proti kozam in davici: a) vse otroke, ki so se rodili V drugi polovici leta 1958; b) vse otroke, ki so se rodili pred tem časom in ki jih še niso cepili. Otroke bodo cepili v občinskem higienskem uradu v Ul. Mazzini št. 7 od 28. marca do 9. aprila med 9. in 10. uro. V otroške vrtce in šole ne bodo sprejeli nobenega otroka, ki bo brez potrdila o cepljenju: zaradi tega naj starši odnosno njihovi namestiniki podvržejo otroke cepljenju, čeprav ne bo. do prejeli osebnega poziva. Kršitelji te odločbe bodo kaznovani na podlagi členov zdravstvenih zakonov. Seja pokr. odbora V torek je bila seja pokrajinskega odbora, na kateri so sprejeli 24 sklepov, ki se tičejo pokrajinskih uslužbencev; priznali so jim periodične poviške in doklado za posebna dela. Odborniki so v nadaljevanju seje dovolili vdovam in vojnim sirotam prost vhod v muzej na Kornu in v zgodo- Gradu. Te ugodnosti bodo uživali tudi starši, bratje in sestre padlih v vojni, ki so vpisani v vsedržavno zvezo družin padlih v vojni. Večji del seje so posvetili ureditvi pokrajinskega cestnega omrežja, zlasti pa ureditvi tistih občinskih poti, ki bodo prišle pod pokrajinsko upravo. Odbornik za javna dela Za-retti je predlagal proučitev nove trase ceste «Foljan - S. Pier - Pieris», ki jo bodo morali speljati drugače, da bodo lahko zgradili vzletišča na letališču v Ronkah. Odborniki so pooblastili tehnični urad, da naj pripravi načrte nove trase. Predsednik je sporočil, da so v soboto 12. marca oddali na dražbi v zakup nekatera zidarska dela v pokrajinskem labo-ratorju za higieno in profilak-so. Dela je prejelo podjetje Luigi Vidoz in geometer Livio Sgubin, ki je izklicno ceno 500 tisoč lir znižal za 11.10 odst. «»——. Urnik trgovin za Jožefovo Zveza goriških trgovcev sporoča, da se morajo vsi trgovci javnih lokalov v naši pokrajini ravnati po naslednjem urniku: Petek, 18. marca: vse trgovine lahko zaprejo zvečer ob poljubni uri; mesnice bodo odprte tudi popoldan. Sobota, 19. marca: v dopoldanskih urah bodo odprte naslednje trgovine: mlekarne pekarne, trgovine s sadjem in zelenjavo in cvetličarne. Vse ostale trgovine, vštevši mesnice bodo zaprte cel dan. Nedelja. 20. marca: od 6.30 do 12.30 bodo odprte mlekarne in pekarne, cvetličarne od 8.30 do 13. ure, mesnice pa od 7.30 do 11. ure. Vse ostale trgovine, vštevši tudi trgovine s sadjem in zelenjavo bodo za- vinsko-umetnostni muzej na prte cel dan. Kako je raslo m se širilo naše mesto Leta 1936 je imela najveije števi Da se je število prebivalstva goriške občine dvignilo v kratkem obdobju za 20.000 enot, je treba pripisati priključitvi številnih slovenskih vasic k mestu Če pogledamo statistično tabelo, ki ugotavlja demografsko stanje Gorice, bomo zapazili dokaj velike razlike v številu prebivalstva in to ne samo v odnosu na posamezna zgodovinska obdobja, ko je bilo v goriško občino vključeno večje ali manjše število okoliških vasi, marveč tudi v odnosu na povojna obdobja, ko so se izmenjale državne u-prave. Leta 1880, ko je bil izveden popis prisotnega prebivalstva, so bili v _goriško občino šteti tudi naslednji kraji: Ajševica, Bajta Stara frnaža, ki danes seveda spadajo v območje novogoriškega okraja. Takrat je doseglo število prebivalstva Gorice, odnosno goriške občine 20.920 meščanov, ki so prebivali v 1238 stanovanjskih poslopjih in na skupni površini 2351 ha. Sledilo je še več popisov in vedno pod avstrijsko upravo, vse do 1921. leta, ko so popis prebivalstva gori- Slovensko gledališče iz Trsta gostuje v nedeljo 20. marca ob 16.15 in 20. uri v Prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi 13, z mladinsko igro v treh dejanjih DANILA GORINŠKA SILNI BIC Režiser: Jožko Lukeš Scenograf: Adalbert Švagan Cene — odrasli: sedeži 300 lir, 200 lir; stojišča 150 lir, otroci: sedeži 200 in 100 lir; stojišča 50 lir. Prodaja vstopnic na sedežu Zveze slovenskih prosvetnih društev v Ul. Ascoli 1 in v kavarni Bratuš. ške občine opravile že italijanske oblasti. Tokrat je bilo število krajev vključenih pod goriško občino enako visoko, število prebivalstva je doseglo tisto leto 28.154 prisotnih prebivalcev, medtem, ko je bilo število Goričanov s stalnim bivališčem celo večje in sicer 30.386. Površina, na kateri je prebivalo okoli trideset tisoč ljudi je zajemala 2352 ha. Čez deset let se je številka prebivalstva goriške občine povzpela že blizu štirideset tisoč in je 1936. leta doseglo število prebivalstva goriške občine, v katero so vključili že preje 1926. in 1927. še predmestne vasi: Podgoro, Pevmo, Št. Maver, Ločnik, Solkan, Šempeter, Štandrež, Kromberg, Loko, Vrtojbo in Bukovco 51.475 prebivalcev, od katerih jih je bilo 46.640 s stalnim bivališčem, ki so prebivali v 6196 stanovanjskih poslopjih in to na površini 10.208 ha. Nikdar prej niti potem, vsaj doslej ne, Gorica ni dosegla tako visokega števila prebivalcev. Prvo redno štetje prebivalstva goriške občine, ki se je zmanjšala od 10.208 ha na 4050 ha je bilo po drugi svetovni vojni 1951 leta. Tokrat so oblasti zabeležile 42.092 prebivalcev, od katerih je imelo 40.627 stalno bivališče. Omeniti je treba, da so po drugi svetovni vojni odpadla predmestja: Solkan, Šempeter, Kromberg z Doko, Vrtojba in Bukovca ter del severovzhodnega mesta, ki je prešel pod Jugoslavijo. Vpisovanje za mladinski iziet v Koper Za mladinski izlet v soboto 19. marca v Koper vpisujejo: za SOVODNJE, GABERJE, PEC in HUPO: Miro Kuzmin; DOBERDOB: Emil Jarc; PEVMO: Nadja Sošol; DOL: Karel Boneta; JAMLJE: gostilna Pahor; POLJANE: Jože Gergolet; VRH: Dominik Grilc. Vožnja in kosilo 889 lir. Odhod iz vsake vasi z avtobusom ob 6.30. Za Gorico vpisujejo na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 vsak dan med uradnimi urami. Odhod avtobusa za Goričane izpred kavarne Bratuš ob 6.30. iiiiiiim(iiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiifiiiitmfiiiiiiiiinii(iiiitiniiiiiiniiiiiiitiiiiiiHiiiiiii>iiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiimiiiiMiuiniiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiriMiiiiiMiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiifiiiisuiiiiiiiiiiiitiiMiii niimin litimi m mmii ii minuli /Z TRŽAŠKEGA Izpred kazenskega sodišča Praktično zaključeno zasliševanje prič v torek pa bo govoril javni tožilec Na včerajšnji razpravi so bili zaslišani nekateri šoferji iz Milana, ki so zaposleni pri obtoženem podjetniku Busiju Tudi včerajšnja razprava proti veliki tihotapski skupini se je zaključila okrog poldne. Najprej je obramba predložila sodišču nekaj dokumentov ter izrezke časopisov, da bi podprla obtoženega Giacomettija. Nato je odvetnik Vinciguerra sporočil, da bo namesto njega zagovarjal obtoženega Du-brovca odv. Nardi. Odv. Ugles-sich je imel krajši nagovor, v katerem je hotel zavreči obte-žilno okolnost, o kateri je bilo govora na prejšnji razpravi, na račun Stelle in Busija. Njemu so se pridružili tudi drugi zagovorniki in poudarili, da bi moralo sodišče utemeljiti vzrok, ki je dovedel do pripisa obtežilne okolnosti vsem obtožencem, ki predvideva več kot 3 leta zaporne kazni. Javni tožilec je na kratko odgovoril, da -e njegov predlog in sklep sodnega zbora Ct PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulic« S. Pellico 1-U. ~ Tel. 33-82 | UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. it. 37-333 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 Ur. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir polletna 2500 Ur, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, lelno 1000 Ur — FLRJ; v tednu 10 din, nedeljska 30 din, meseč'10 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Postni tekoči račun- Založništvo tržaSkega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki« Ljubljani 800-70/3375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst glede obtežilne okolnosti do-i prič, nato se bo začel drugi volj utemeljen. Sledilo je zasliševanje nekaterih prič iz Milana. Pred sodiščem so se vrstili razni šoferji obtoženega podjetnika Busija iz Milana, katere je predsednik sodišča spraševal, kdo je prisostvoval raztovarjanju in natovarjanju blaga, ki so ga pripeljali s tržaškega pristanišča, kdo je dajal navodila, kaj je bilo v zabojih itd. Neki šofer je dejal, da se je nekoč pri raztovarjanju razbil zavoj in da so se usuli na tla kroglični ležaji. Šofer Cosimo Vilardi je bil nejasen v svojih odgovorih in ga je predsednik sodišča opozoril, naj točno odgovarja na njegova vprašanja; predsednika sodišča je namreč zanimalo, kdo je dajal navodila za raztovarjanje in natovarjanje raznega blaga, ki ga je -m Milanu razvažalo podjetje Busi. Ta šofer je med preiskavo izjavil, da je navodila daial gospodar, včeraj pa je začel praviti, da so navodila dajali težaki in neki Sandro. Predsednik sodišča je opozoril tudi obtoženega Busija, naj odgovarja na njegova vpraša-naj in naj ne sprašuje priče med zasliševanjem. Drugi šofer je dejal, da je navodila dajal Sandro, ki je tudi sprem ljal pošiljke po mestu. Peljal se je z avtom Fia' 600 nred tovornikom in kazal šoferjem pot. Benvenuto Busi, ki ga je sodišče zaslišalo proti koncu razprave, je dejal da je pred vsako pošiljko blaga dobil iz Trsta brzojavno obvestilo Stroške za skladišče in prevoz po mestu je vedno nlačal San-dro po normalni tarifi. Sandro je vedno prisostvoval dovažanju in odvažanju blaga. Glede faktur je Busi dejal, da sta jje s Sandrom domenila, da tjnu predloži eno samo fakturo ^a več uslug skupaj; toda kar nenadoma je Sandro izginil. Husi je tudi povedal, da je do-Sil in razvažal po Milanu od jinuarja do oktobra lani večinoma preproge, enkrat pa d^ugo blago. Izjavil je seveda, da ni niče-saj vedel o tihotapstvu blaga in da prav gotovo ne bi sprejel tak posel, če bi vedel, na kakšen način prihaja blago Mijan. Ob zaključku je sodišče zaslišalo še dve priči, ki sta izjavili, da je Daniele Venier večkrat brezobrestno posoja, vil denar Ficheri. ker mu je zelo zaupal. del procesa z nagovorom glavnega tožilca. «»------ Žrebanje loterije Rimska finančna intendanca sporoča, da bodo zaradi prazničnega dne v soboto dne 19. t. m, izžrebali loterijske številke v ponedeljek, 21. marca. Danes začetek kongresa Nove delavske zbornice Kongres se bo nadaljeval jutri in zaključil v nedeljo Danes ob 18. uri se prične 1 ročilu bodo sledile naslednje točke dnevnega reda: diskusija poročila delovnih komisij; izvolitev glavnega odbora in nadzornega odbora: izvolitev delegatov za peti kongres CGIL in sklepi. Kongres se bo nadaljeval jutri zjutraj in se bo zaključil dvorani Kulturnega krožka «Rinaldi» v Ulici Madonnina 19 drugi kongres Nove delavske zbornice CGIL. Dnevni red kongresa je naslednji: otvoritev in izvolitev predsedstva; izvolitev raznih delovnih komisij; uvodno poročilo tajništva o temi ((Sodoben sindikat za izboljšanje plač in mezd, delovnih in življenjskih razmer, za zaščito demokratičnih svoboščin in sindikalnih pravic delavcev, za gospodarski in socialni razvoj mesta, za ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom in za integralno uresničenje republiške ustave.» Poročilo bo podal glavni tajnik Bobomo Tominez. Po- v nedeljo Sklad zimske pomoči V prvi polovici marca so razne ustanove in zasebniki prispevali 1,501.178 lir za Sklad zimske pomoči. Skupno je bilo do 15. marca nabranih v ta namen 13,504.349 lir. mitu . Razprava o umoru Trevisana pred porotnim sodiščem Para je potrdil svojo izpoved in pravi, da ni ničesar zamolčal Teresa Brat in ni povedala nič posebnega -Prečilali so zapisnike obtožencev razprave, ki je bila 1957. leta - Danes zaključijo z dokaznim postopkom Na včerajšnji razpravi pred' tukajšnjim porotnim sodiščem so najprej prebrali zapisnik o zaslišanju Terese Bravin, por. Argenti, ki so ga napravili na njenem domu preteklo sredo popoldne. Spričo okoliščine, da gre za pomembnejšo obremenilno pričo, bomo njeno izpoved povzeli nekoliko podrobneje. Teresa Bravin, ki jo je celo Battaglia Antonio (druga obremenilna priča, ki naj bi ji Gia-comini sam izjavil, da je ubil Trevisana in obe ženski s streli iz revolverja, pri čemer pa naj bi mu pomagalo še šeste-ro drugih) označil za «ciacolo-no» (klepetuljo), je 14. septembra 1946 dan pred odkritjem zlpčina 'nesla kosilo svojemu možu, ki je delal pri Trevisa-novih, in se tam zadržala nekako 'do 17.30. Ženski sta bili sami in, ko je prišla, sta se česali, nato pa šivali in likali zavese, s katerimi sta nameravali polepšati stanovanje za Trevisanov prihod. Trevisana sta pričakovali za večerjo ob 19. uri. Fri tem je opazila, da je manjkal električni tok, ker sta pri likanju uporabljali likalnik na oglje. Na njeno ustrezno vprašanje sta dejali, da tok manjka že več dni. Naslednjega dne 15. septem bra 1946 je Coslovich Silvano prišel po njenega moža, ker ga je klical Trevisanov oče. Ko se je njen mož vrnil, je povedal, da so našli Trevisana in obe ženski v kleti, ustrelie Ine. Ko je nato odšla v vilo je našla Trevisanove starše v solzah. Na poti do vile je na- šla obešalnik in majhne škarje, ki jih je izročila staršem. V dnevni sobi je opazila na mizi steklenico vina in 6 ali 7 kozarcev (v nekaterih je bilo tudi nekaj vina' V vili so bili vedno trije psi. Videla je tudi dve lovski puški, od katerih je bila ena eno-cevna, druga pa dvocevna Nekoč naj bi ji Lidia Ra-vasini pokazala rdečkast krznen plašč, ki naj bi ji ga Tre-visan prinesel iz Milana. Trevisanovi in Sanzinovi so si bili v sporu zaradi razdelitve pridelka; prav tako sta bila v sporu Trevisan in Giaco-monijev oče, ker e prvi posodil drugemu par volov za obdelavo zemlje pod pogojem, da si bosta delila izkupiček za uporabo volov na njivah tretjih oseb. Nekega dne so v vili slišali močno lajanje psov. Trevisan je poslal služkinjo Odoncini-jevo pogledat, kaj je. Videla je mnogo oseb, toda tega ni hotela povedati gospodarju, ker se je bala, da bi je ne poslal pogledat za kakšne ljudi gre. Battaglia Antonio naj bi ji zaupal, da so Trevisana in obe ženski ubili Slavko, Fontanot Sergio, Dano Bombetta in Coslovich. Nato je predsednik sodišča poklical Trevisanovo sestro Al-mo in jo vprašal, kaj ve povedati o psih, glede katerih je precejšnja zmešnjava. Dejala je, da je bil v vili velik pes volčjak, ki ga je pozneje vzel oče Albina Marassija; nato Slovensko planinsko društvo organizira avtobusni izlet dne 27. marca v Planico na SMUČARSKE POLETE. Prvi avtobus je že zaseden: ker je v drugem avtobusu še vedno na razpolago nekaj sedežev, naj se vsi ti. std, ki bi si radi ogledali to edinstveno športno prireditev, vpišejo v kavarni Bratuš najkasneje do nedelje 20. marca. Še nekaj o zborovanju kmetov v Benečiji Na vso Beneško Slovenijo je treba raztegniti zakon za gorska področja Kmetje plačujejo davke za rodovitno zemljo, ki pa v resnici ne prinaša skoraj nobenih dohodkov Objavljamo še preostale glavne misli iz govora člana deželnega odbora. Zveze kmetov Izidorja Predana na nedeljskem sestanku kmetov Beneške Slovenije v Šempetru, ((Sedanji upravni voditelji našega področja se bojijo zahtevati od vlade investiicije in pomoč, da bi se rešila važna vprašanja našega gorskega področja. Po drugi strani Pa so bile vse dosedanje vlade gluhe za naše zahteve; povezane so bile s konservativnimi razredi in z monopoli, ki vodijo italijansko politiko. Zaradi prizadevnostii demo. kratičniih sil je parlament sprejel številne zakone v priid gorskih področij. Med temi zakoni naj navedemo zakon št. 991 od 25. juliija 1952, ki daje neposrednim obdelovalcem možnost predložitve prošnje deležnemu nadzorništvu za gozdove za najem posojiila ali za državni prispevek, ki naj omogoči razvoj kmetije, živinoreje in gozdarstva, izboljšanje zdravstvenega stanja, za nakup plemenske živine kakor tudi strojev. Kakor se vidi, je zakon dober; kmetom daje pravico do cele vrste prošenj, ki so jih v resnici tudi napravili, toda denarja niso dobili. Vsa finančna sredstva, ki jih je država dala na razpolago na podlagi tega zakona so šla v roke velikim zemljiškim lastnikom. Ce naši gorski kraji niso dobili sredstev iz tega fonda, kdo je zato odgovoren? Naši upravniki, naši voditelji, ki prebivalstvo o tem niso seznanili! Namesto da bi tolmačiili zakone, si prizadevajo naši upravniki, da bi bili ljudje mirni v svoji revščini. Dragi prijateljii, v naših vaseh je zelo razširjena tale zgodba: Dva kmeta sta prenaglo vozila svoja voza in na nekem ovinku sta se prevrnila. Prvi IIHIIIIIllllllUlllllllllllllllllllIMIIIllIlIllIllIllillifiiilifillllillllllilllililiiiiliiiiiiiiiiiiiiliilllllllliilliinillinilllllllUlllllllllilllllllllllMUlllllllMIIIIII Tri razprave pred okrajnim sodiščem Prijatelja vinske kapljice obsojena na zaporno kazen Kaznovan mlad motociklist ker se je vozil brez potrebnih dokumentov Na državni cesti, ki pelje iz Gorice v Trst, je policijska patrulja ustavila popoldne 20. decembra lani 20-letnega mehanika Fiorina Prinčiča iz Ul. Brigata Avellino 41, v Gorici. Mladi mehanik se je vozil na motociklu, ki je bil opremljen samo z začasno evidenčno tablico. Ko so policisti zahtevali še dokumente, ki jih mora imeti v takšnem primeru vozač s seboj, se je izkazalo,^ da Prinčič teh dokumentov ni imel pri sebi. Izgovoril se je, da je bil prepričan, da so dokumenti v torbi za orodje na vozilu. Policisti so mu deloma verjeli, dali so mu primerno globo in ga opozorili, da mora prinesti dokumente na policijo v roku 24 ur. Cez nekaj dni se je res javil na policiji lastnik motocikla Mi-chele Tarantino, ki ima mehanično delavnico v Ul. Conta-valle. Izkazalo se je, da so dokumenti zapadli že v začetku decembra in Tarantino je na policiji izjavil, da je dokumente spravil prav zato, da se ne bi kdo vozil z vozilom. Ker se je torej Prinčič prekršil proti predpisom novega zakona o cestnem .prometu, ga je sodišče obsodilo na 16.670 lir denarne kazni in plačilo sodnih stroškov. Branil ga je dr. Sardagna. Orožniška patrulja je opazila 24. oktobra lani okrog 10. ure zvečer 47-letnega Leopolda Maraža iz Steverjana (Križišče 16), ko je bil popolnoma pijan pred gostilno «Pri Luni» v Ul, Oberdan 13. Ker je možakar dober znanec policije, bil je že 11-krat obsojen zaradi pijančevanja, telesnih po- škodb, nezakonitega prestopa meje itd., so si orožniki mislili, da je najboljše, če ga spravijo v zapor. Zdelo se jim je namreč, da bodo le na ta način preprečili morebitna razgrajanja. Naslednjega dne, ko se je streznil, so ga spustili. Maraž, ki ga je branil odv. Pedroni, je bil obsojen na 3 mesece zapora in plačilo sodnih stroškov. Na enako kazen je bil zara- di enakega prekrška obsojen 38-letni Mario Spangher iz Ul. Scala št. 1. Tudi njega so orožniki našli 23. decembra lani na Trgu Cesare Battisti. Bil je tako pijan, da sploh ni mogel stati na nogah, ampak je ležal kar sredi ceste. Zaprli so ga in sodnik dr. Fabiani mu je prisodil, kot že rečeno, 3 mesece zapora in plačilo sodnih stroškov. Tudi njega je branil odv. Sardagna. "M Iz Tržiča majhen kužek i» še neki pes bastard. Glede pušk ne more reči. če sta bili dve; ena pa je bila prav gotovo, in to stara Za krzneni plašč pravi, da ve le za neki star plašč, a da je Trevisan kupil Lidiji Rava-sini nov plašč, menda rujave barve, v trgovini «Broglia». Za tem so prebrali zapisnik o zaslišanju Para Ernesta, ki so ga v sredo odvedli v zapor, ker ga je javni tožilec obdolžil izmikanja in lažnega pričevanja. V njem Para potrjuje svojo izpoved in izjavlja, da sodišču ni ničesar zamolčal. Pa tudi sicer se njegove izjave ujemajo s tem, kar je že povedal Battaglia sam, ko je izključil, da bi Paru zaupal to, kar naj bi mu povedal Gia-comini sam. Sorico tega bi ga bili morali takoj izpustiti na svobodo. Nato so prešli na čitanje zapisnikov tega, kar so Fontanot Sergio, Belich Marcello, Ra-potec Luciano, Braini Bruno in Derin Carlo izpovedali na razpravi leta 1957. Njihove izpovedi pred sodiščem se v bistvu ne razlikujejo od tega, kar so že iziavili pred preiskovalnim sodnikom ko so preklicali vse, kar so podpisali pod pritiskom policijskih organov. Na današnji razpravi, ki se bo, kot običajno, začela ob 9.30, bodo nadaljevali s čita-njem teh zapisnikov, s čimer bo zaključen dokazni postopek proti sedanjemu obtožencu zaradi umora Trevisana in obeh Po kreiši odi" lit vi ho imel bestdo javni tožilec. Slovenska prosvetna zveza. Društvo slovenskih srednje, šolcev, Rod Modrega vala, športno združenje Bor, ASK Simon Gregorčič m Klub beneških študentov prirejajo Drugi mladinski izlet v KOPER Izlet bo v soboto 19. marca. Program: dopoldne ogled tovarne motornih koles Tomos, nato športna srečanja in kulturni program. # Odhod iz Gorice, Trsta in vasi v soboto zjutraj s posebnimi avtobusi, zvečer povratek. * Vpisovanje pri vseh zgoraj navedenih organizacijah in na sedežih vseh prosvetnih društev. Odhod avtobusov v soboto 29. marca: SEMPOLAJ — pred šolo 6.25 NABREŽINA — na trgu 6.35 KRIZ — na avt. postaji 6.40 PROSEK — na avtobusni postaji 6.45 OPČINE — pri pekarni Cok 6.55 TREBČE — avt. postaja 7 PADRICE — avt postaja 7 05 BAZOVICA — avtobusna postaja 7.10 BORŠT — avt. postaja 7.15 BOLJUNEC — pri šoli 7.15 DOLINA — Križec 7.20 TRST UL. ROMA VOGAL TOHREBIANCA TOČNO OB 7.00 Povratek po istem vrstnem redu približno . ob 23. uri. Neprijavljeni lahko stopijo ob navedeni uri v avtobuse in poravnajo stroške v avtobusu. Pet kandidatnih list v tržiški ladjedelnici Delavci, ki kandidirajo na listi CGIL za izvolitev novih notranjih komisij Za volitve novih delavskih notranjih komisij v tržiški ladjedelnici je vloženih 5 list, in sicer liste: CGIL, UIL, CISL, CISNAL in Neodvisna lista, Kandidati CGIL za obrate O. E. M. so; 1. Ragazzi Bortolo, 2. Lego-vini Antonio, 3. Tonizzo Sil-vestro, 4. Dolso Umberto, 5. Borsi Duilio, 6. Martinelli Gio-vanni, 7. Benvenuto Bruno, 8. Laurenčič Karlo, 9. Pellegrini Giacomo; za daljedelniški oddelek kandidirajo naslednji delavci: 1. Cipriani Ruggero, 2. Me-neghini Egidio, 3. Parenzan Sergio, 4. Cernic Carlo, 5. Lorenzn Giuseppe, 6. Clapiz Umberto, 7. Cechet Mario, 8. Giorgi Giovanni, 9. Bressan Osiride, 10. Munari France-sco, 11, Miniussi Candido, 12. Modari Edoardo, 13. Boscarol Sterio, 14. Tardivo Giacomo, 15. Cardiman Federico, 16. Pizzin Giacomo. Za uradniško listo CGIL bodo kandidati: 1. Semola Vittorio in 2. Sartori Luciano. «»------------------ Na Jožefovo dovoljen promet s tovornikom Minister za javna dela je dovolil vsem tovornikom, s katerimi prevažajo blago in material, da bodo zaradi dveh zaporednih praznikov lahko vozili v soboto 19. marca. Zaradi te izjeme je prometna policija še bolj dolžna skrbeti, da se bodo spoštovala določila zakona o cestnem prometu «» S kolesom je padla Včeraj zvečer so pripeljali v tržiško bolnišnico 43-letno Luigio Nazzaro, ki se je na poti domov v Ul. Romano zvrnila s kolesom. Zdravniki so ji ugotovili razne rane na glavi, udarce po nogah in močan šok. Ozdravela bo v 15 dneh. — -------- Nezgoda delavca 38-letm Giuseppe Petean iz Fojana je včeraj ob 1.30 popravljal skupno s svojimi tovariši električni vod Redipu. glia-Palazzo. Med delom je težki železni drog zdrsnil de- kmet je pokleknil in P”06 ^ siti Gospoda, naj bi ® magal dvigniti n3,e|?X, .«■ Drugi se je pričel je«* ’ a#j klinjati in si z vsenU_^vla(il prizadeval, da bi voz na kolesa. Vtem je P posta' rišel V ftuiv-on. v iv... j - - . ji spod in se približal k® 1 ^ se je upiral v voz, da postavil pokonci. Tedaj ^ prvi kmet: Zakaj nisi,0 ^ spod, pomagal meni, 1 ^ te prosil, ampak tiste® preklinja! Gospod ®u * ve#, govoril; Ti si me Prosl ’ yed-dar si sam nisi pomaga. ^ no sem pravil: potnsš ^ pa ti bom pomagal. Ja ^ si je sam pomagal,^ P* t, mu tudi jaz pomoč - -g Ta stara zgodba, telji, nam kaže, da je_ ^ it doseči svoje pravice ceorg8n> mi pomagamo, če se ziramo in protestiramo v aga., r priskočil krivicam. Današnji sv® ustvarjen tako, da veC tisti, ki bolj protest®3. ^ jarde prejemajo d0*®0,. nsi nizirani monopoli, ki 1 ji bolj kričijo. Naši k®>e ^ so dobri in pridni, n's°sjatišili ničesar ter živijo v gje razmerah kot ostali Ijani' . v,di»» V neki občini v n ^ dolinah so cbčani do®0 j) nikom dveh trgovin 0 .^jo milijonov lir. Dolžniki po enega ali tudi vec ^ skih članov, ki delaj0 zemstvu. Dolg je ne s velik, toda plačali Sa prihranki, ki jih bo1 li domači emigranti. J oSpf cija je rešila številna ^ darska vprašanja te** . Ji Vodilni razred si do®,s i bi mu morali biti ®aS1o#)0P hvaležni, ker ji® Je elT1igr*' čil izseljevanje. Toda ^ cija ni najboljša re£: tj>p* treb gorskih predelov- ^jli, bo izpopolnila manjše p(. toda luknje bodo osta trebna je politika ’ nova agrarna politika- ff. kmetom naj se otaoS po-delovanje novih kul ^jfli gozdovanje, gradnja tjiid0'" poljskih cest, ureditev urnikov, da se rešiJ0 zeIpije površine obdelovalne -jei9 pred uničujočim del ^ voda. To velja zlasti ^ p-lino Kozice, od AŽle s® lavcem iz rok in priletel na roko Peteanu. Nemudoma so ga pripeljali v tržiško bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima hudo poškodovano levo roko. Ozdravil bo, če ne bodo nastopile komplikacije, v 40 dneh. Kino v Gorici CORSO. 16.00: »Jovanka in druge», S. Mangano, W. He-fling. VERDI. 17.00: «2enske naj gredo k vragu«, A. Geerc, Inge-borg Schulz. Jutri pričetek ob 15. uri. VITTORIA. 17.15: ((Nasilno po. letje«, E. R. Drago, J. L. Trintignant. CENTRALE. 16.30: «Bitka pri Maratonu«,'S. Reeves, M. De Mongeot. MODERNO. 17.00: ((Pustolovec iz Hong Konga«. K«------ Kino v Tržiču AZZURRO. 17.30: «Smrt prija, telja«, Gianni Garko, Spiraš Focas. PRINCIPE. 17.30: ((Operacija kombineža«, Tony Curtis. Gary Grant. EXCELSIOR. 16.00: ((Salomon in kraljica Sabe«. NAZIONALE. 17.30: »Včerajšnji sovražniki«, Slamley Baker, Gin Rolse. «»---- DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Soranzo, Korzo Verdi št. 17, tel. 28-79. Na tem področju if tine ha zemlje, ki )e gat*" poplav neproduktivna- J(j« strski urad jo ima zemljo, torej za n ^# zemljo ter jo v temnjCi P* tudi obdavčuje: v ne prinaša nobenega jti ir Pričeti je treba K pil vinorejo z gradnjo n° ,» !' ičn°: Kc dav* „ da morajo plačati zemljo, ki jim ne 8 najosnovnejšega, kar življenje. Kmetje nudj.Ai p18!111® davke z denarjem služijo v emigraciji ki Ko smo predlaga*' ^ pl vseh kmečkih davk°v t,J^ nasprotniki, pozneje sam Bonomi rekli: f vate preveč, kajti v ptr diških dolinah k* 1( $ ečk^ 315 stva ne presegaj0 morske višine. ,. . t0i> To je sicer res, gorati predeli se n ^ primerjati z ostalin® |0 > , Pri nas v višini 2 „i ^ metrov nad morj« tv». $ možen obstoj kmeti® pak samo planšarstv ■ ^jpe mer naj navedem ]j(,j r jo vinske trte v 0 ^ l% luna do 500 metrov . jem, v dolini A°sta do 1000 metrov nad TRŽAŠKA KNJWy Trsi - Ul. »v. hr‘"taa Teleloii 6*' P R A D O S P V K A * Deanovič: TallJ _ sko - hrvatsko srpski rječnik ** * Vsem prijateljem in znancem sporočam0 rPf8l'J vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni P zapustil naš dragi mož in oče BRANKO PETAROS 18 fk' Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 16. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na če pokopališče v Rlcmanje. .gO. Žalujoča žena MARIJA, sin hčerka NEVENKA, oče, sestra z in ostalo sorodstvo Riomanje - Trst, 18 marca 1960 2JM0RSKI DNEVNIK — 3 18. marca 1960 Po predsedniških volitvah na Južni Koreji Tik pred volitvami umrl drugi kandidat opozicije Glavna opora starega diktatorja je, poleg policije, vojska, Mer gospodari «železna roka», general Song Jo Čan iu?ee le ponovn° volitev n' Koreje. Izid ier ie , 1 mko8ar presenetil, Rhe« __nano' da si Syngman kancler ,aekako podobno kot Adenauer __________ ne pusti Prav je -?1®'1 iz rok. Pa če- *™dstvn t,a-r Že 84 let in ga ra. 2ne Kore.ie ne ma- - Syn8man Rhee 'Ren i,m‘T“ nnee Je pač diktator**, , 0aib že redkih iuje na n’v’ 'ib Zahod vzdr-,ed*a -?em vzhodu, l°,poSue anj!h volitvah je bi-“eredov i ^ podatkih, malo Ova mM,.n so zabeležili «le» "jencev kak'b ra~ 2«“>- ».i« » *Set oseb, Nasine« ^ K1iub temu je JV« ® po uradnih je bilo ranjenih , a8ftian t>, b„nada^ drLlZmagal in b° kah' kljub ■ mjiin , vajeti v ro- > liudst emu' da ga k0' Pa je Stv° n® mara. Sicer 4°Vai>je» n^e8°vo «predse- MnokoTaf sovraštva, ki v,**0 »lega T ljudstvo ču’ ‘e moral!' - volltve bi se •" ali iuniii VrSitl aele v ma' k nudilo t’ -t0da ^-keeju se >adotoa» ,Smrt' ki ie opoziei■ )*8rabBa kandidate ipJSke demokratske ° nekoliir* °P°zicijsko stran- > * ga in da W zbrati do maia ali ju- !r'dtto Do«ln- se mu enako- 8yt|Sman RhV!ti po robu, je Ve in ®e tak°i razpisal Toda zmagal. ^ata iužn11^113* smrt kan' deinoitf ,°fejske °P°zicij-°liko mi« stranke je t io B^St”I0Zna' Posebno. ^Pdidafj'^njamo s smrtjo L'19 «56 n!® stranke, ki* je 5 "mrl tii,aV tako nenado-iiTe netiadn* Pred v°litvami. 0 neke m* smrti se dajo »Sto iziri* raZ,Umeti’ če ai > m ^'.volitev ; glav! 'u n. stu. Južne Koreje Seu- S” "ytUh 'vomvah.Te: *res: !lvne kandidat Pro- dVd°^U hm?*® Co Bong Am j*,01119 Umrh'12! g!asov, nena- d r'0bil 284 3^ J" Ki' pa 'o te 1 Slasov, ven-glasove proglasili Jgačni, Volu rezu it y.edn° značilni no ,.a. vsedržavnih Kafoli k-at «1 T**** * Syng. 8o!!V'kandid«.biI* 4-800-°°° iftK ’ JtanHiea z i.ouu.uuu i„8, Am ; data opozicije Co V".""!* kandidat Sla.,;." PoJ z-8 sta vsak zase f«i 5°v. SLCe2 dva milijona to- ^ 11 i ^^"veU^ ^ KendiS POdpred' Pliik; . tankt Pub];, za njegove Po> LiPKfPredsed">'ka re-Ponga je hudo a Rorei , Opoz!c°ijenacražun kan' t2a viit C njem da So že med pre- VS tolkli S°V nada,jnje voljt>° sno «5»S-, g^nsov izliti nikoli r.-;d ? Cang O niso J 1 do besede, bjo s' Podpreri°V°'ili’ da bi kiSo eel0 ad.sedniško funk-Nn.' ovolili . zaprisegi mu ‘icijj* govoraPr7gfOVOriti u' J»0j p°dpreH j je opo" V l°Vor izroč i® Cang 'ks domačpp.. Predstavnici alt0 da ie ‘n tuJega ti-Zv«dela j, Javn°st ven-ai o Rheeju misli. V tem govoru je Cang napadel predsednika Rheeja, da «zlorablja oblasti), zaradi česar je bil Cang označen za ((arogantno osebnost, ki gre preko meja, ki mu jih določajo zakoniti Kmalu zatem pa je bil med nekim njegovim govorom izvršen nanj atentat, ki pa ni povsem uspel, ker sta dve krogli iz samokresa Canga sicer ranili, ne pa umorili. Drugi Rheejev tekmec je bil tedaj Co Bon Am, kandidat Progresivne stranke. Celo Reuterjeva agencija iz Seula je tega javnega delavca označila kot moža, ki je taao prodrl med množico, da bi na ((volitvah, ki bi bile svobodne, bil v stanju dobiti več glasov od navadne večine«. Da bi kdaj pozneje do tega ne prišlo je v začetku januarja 1958 Rheejeva policija aretirala 8 najvidnejših predstavnikov Arnove Progresivne stranke in med temi tudi samega Co Bong Ama. Ker se je šolal v Moskvi, so ga proglasili za «agenta Moskve«, pa čeprav se je bil partiji odrekel. V avgustu istega leta ga je sodišče obsodilo na smrt in obesilo, njegova stranka pa je bila vržena v ilegalo, češ da ((sodeluje s komunisti«. Syngman Rhee s to metodo ni bil povsem zadovoljen. Toda ne zato, ker bi bila preostra, pač pa da je premila. Konec leta 1958 je s svojo večino v parlamentu izsilil zakon, ki daje policiji še mnogo več pravic in še bolj omejuje že itak skromno svobodo tiska. Izglasovanje tega zakona je med ljudstvom izzvalo močno ogorčenje, tako da so posebno v Husanu nekaj dni doživljali mogočne demonstracije. 80 poslancev opozicije pa se je že med glasovanjem moralo 20 minut krvavo boriti proti 800 oboroženim policajem, katerim je uspelo, da so jih iz parlamenta s silo odgnali in zaprli v neko sosedno zgradbo, da bi Rheejeva večina mogla ((mirno delati« in bi javnost ne vedela za odpor opozicije. Edina »ustanova«, ki Rheeju ne dela skrbi, je vojska. Sicer ni tudi tu vse v redu, toda načelnik generalštaba general Song Jo Cang je znan kot »človek z železno roko«. Pred letom dni je prišlo pri neki inšpekciji do sledečega primera. Poveljnik divizije general Cung Ko Kung je oklofutal nekega polkovnika. Ta je potegnil samokres in generala na mestu ustrelil, in tedaj je nastopil ((človek z železno roko«, da bi vojsko' ((očistil od vrha do tal«. Cangova »čistka« je bila zares temeljita. Demokratski poslanec Um Sang Sup je šefa generalštaba generala Canga obtožil, da izvaja «okrutno metodo, s katero je prisilil 153 častnikov, da so napravili samomor«. General Cang je pognal iz vojske 6 generalov, 9 brigadirjev (čin med polkovnikom in generalom), 61 polkovnikov in nad 1600 drugih častnikov. Vse to spada v sistem, s katerim staremu predsedniku uspeva ostati na površju in vladati. Vendar je treba priznati, da tudi opozicija dela velike napake. Demokratska stranka, ki bi bila morala strniti svoje vrste, da bi zrušila diktaturo starega predsednika, je razcepljena. Pred kratkim, malo pred sedanjimi volitvami, Pa je ena frakcija demokratske stranke ustvarila celo svojo stranko, Stranko zedinjenja, tako da so opozicijske sile še bolj razdvojene. In če k temu dodamo še to, da je tik pred volitvami, točno pred tednom dni, na nekem političnem zborovanju bil umorjen eden izmed voditeljev demokratske stranke, Kim Jungi, ni nič čudnega, da se južni Korejec sicer s srdom v sebi izogiba izpostavljanju, kar gre, seveda, v račun Syngman Rheejevega terorja, v korist njegove oblasti. Danska umetnica Hanna Rasmussen je na cesti Appia Antiča pri Rijnu doživela, da so ji icprekrižale pot« ovce. S svojim »fuoriserie« se je ustavila, se dala fotografirati in slike razposlala. Morda za reklamo? llllllllllllllllllIlliliillilllIllIlIlllliiiiiiiiniiiiiiiriiiitllnillllllHIIIIHIIIIIIIHIlliniHliiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHlliilliliiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiniitniiiMiiiininiinninimMininniinuinuimiinmM.i Po opazovanjih dveh ameriških strokovnjakov Vsemirski sosed - Venera brez rastlinstva Doslej je prevladovalo mnenje, da so na Veneri vsi pogoji za razvoj najprimitivnejših živih bitij Je Venera zares tako pusta? Pred časom smo poročali o neprijetni dogodivščini dveh mladih ameriških raziskovalcev Malcoima Rossa in Charlesa Moora, ki sta :.c z balonom dvignila 26.000 m visoko, da bi lahko opazovala Venero iz «bližine». Na povratku iz stratosfere bi skoraj izgubila življenje, ker so ju zračni tokovi zanesli daleč od startnega mesta. Toda sodeč po rezultatih, ki so jih nedavno objavili, se je njun podvig vključno s tveganjem življenja v znanstvenem smislu vendarle »izplačal«. Z višine 26.000 m sta lahko Ross in Moore opazovala Venero brez običajnih atmosferskih motenj, na katere zadevajo astronomi pri opazovanjih iz svojih observatorijev. O tem planetu, ki je po Ut Patii Trst A Petek, IS. marca 1960 W' U.30 n. *lasba in ko- lj4s' '2-10 2* od vseP°- °M(» V sv«,, °8ar pekaJ: ha ja . kulture; 12.55 odlik. 8'°0 P* . Pesem in v* c:,n: * 'dl 0 Havd V 'zbocatorl- ll:• Simfonija št. Sfc ; '9.15 p.; 18'« Kvintet *»J0 £ra 8,asba: 200« Ck'; 2100^' ‘n tuje >K £ v Tnt,rmftnost in pr'-V(1I *; 22 00 ' , '20 Naš ju-Vlo,* llnar: »Raz- Nacionalni program Slovenija 22.15 n Vlo.- , inar: «Raz- SSriR SST52 S*'' 11.00 Radijska šola; 11.35 Komorna glasba: elementi, Mendelssohn; 12.10 Vrtiljak motivov, pojo Arigliano, Latilla itd.; 12.25 Glasbeni album; 15.55 Napoved vremena za ribiče, 16.00 Oddaja za mladino; 16.30 Oddaja za gospodinje; 16.45 »Tretje obdobje astronomije«; 17.40 Ameriška glasba 18. stol.; 18.30 G. D’Alessandro; »Mikrobi in mi«, U. E. Paoli: »Odisej«; 19.00 Oddaja za delavce; 19.30 Kinematografske novosti; 21.00 Simfonični koncert: Naoh, Bartok, Malipiero; 23,15 Angelini in njegov orkester. !>: Pap‘a u^ičl 00 Orl Havajski mo- 23.30 c®fer B°jan A-'asba za lah- II. »i{ i'2.10 Tf Trst SZ Slran; 14 15 Tr Vt°V'. 4£vk*; 14 55 Bee-za violino m Kope? as fizo‘a vas ,"0* RL; 16.00 *2|ia» ' 22.35 aS*tfaHan Jazz program 9.00 Jutranje vesti; 10.10 »Miss Pepelka«; 11.00 Glasba za vas, ki delate; 13.45 »Severnica« — moda; 14.45 Pesmi dneva, pojo Celentano, Negro-ni, Traversi; 16.00 Miniaturni koncert; 16.20 Panorama pesmi; 17.00 Sest glasov in osem instrumentov; 17.30 Oder za mladino; 18.35 Magična svetilka: Zanimivosti iz filmske glasbe; 20.30 »Gran gala«, vodi Del la Scala; 2145 Novi talenti; 22.15 «Eno življenje za dva«, dokumentarij, III. program 17.00 Koncert gregorijanskega petja; 18.00 »Metodologija stila«; 18.30 Huber ln J ar obl; 19,(10 Puritanstvo na Angleškem; 19 30 J. Ibert. «Koncer-tino«; 20,00 Vsakovcčerni koncert: Bocherlni, Mendelssohn; 21.30 Romainsova enodejanka «Amedeo in gospodje«; 22.00 Casanovovi spomini; 22.30 I. Strawinsky »Kantata«; 23.30 Trije madrigali C. Monteverdija. 5,00—8.00 Dobro Jutro! 8.05 Pomnoženi zbor RTV Ljubljana; 8.30 Blaž Arnič: Simfonija dela; 9.00 D. Martin; Človek s problemom; 9.20 Ritmi Latinske Amerike; 9.40 «Pomlad v glasbi«; 10.10 Priljubljeni pevci; 10.30 Violinist David Oj-strah; 11.00 Zabavni pot puri; 11.30 Družina in dom; 11.45 Mirk: Morska suita; 12.00 Pozdrav z gora; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 J. Massenet; «Ma-non« 1. dejanje; 13,30 Poljud- ne skladbe; 13.50 Dalmatinske narodne; 14,05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 14.35 Španija v pesmi in plesu; 15.40 Iz sve- tovne književnosti; 16.00 Petkov koncert, 17.20 Lepe melodije; 17.40 Moški zbor primor- skih študentov; 18.00 Prof. Bregant: «Custvene motnje v otroški dobi«; 18.10 Od foxtrota do mamba; 18.30 Iz naših kolektivov; 20.00 Zabavni orkester; 20.15 Tedenski politični pregled; 20.30 Kaj je simfonija; 22.15 Ljubljanski Jazz in ansambel Mojmira Sepeta; 22.35 Nočni operni koncert; 23.10 Popevke in ritmi; 23.45 Binet: Godalni kvartet. Ital. televizija 13.30 TV-šola: «Glasba in zborovsko petje«, ((Francoščina«; 17.00 Oddaja za mladino; 18.30 TV-dnevnik; 18.45 Oddaja za ženske; 19.30 Vprašanja in odgovori; 20.00 »Od Suniona do Aten«, 20.30 TV-dnevnik; 21.00 Igra v treh dejanjih »Lenoba«. Jug. televizija Od 20.50 dalje prenos sporeda tuje TV postaje. ((osvojitvi« Lune postal prvi vsemirski sosed naše Zemlje, se je doslej dejansko le malo vedelo. Na splošno so menili, da predstavlja Venera sliko naše Zemlje v prvih fazah njenega nastajanja za razliko od Lune,1 za katero prevladuje mnenje, da nudi sliko Zemlje, kakršna bo čez nekaj sto milijonov let. Menili so tudi, da obkroža Venero gosta atmosfera z visokim odstotkom ogljikovodikove kisline v plinastem stanju iz katere naj bi niže razvite rastlinske vrste, kot mahovi, lišaji in praproti, srkale s pomočjo klorofila kisik, ki jim je potreben za življenje, Z eno besedo, menili so, da obstajajo na Veneri vsi pogoji, ki omogočajo razvoj najprimitivnejših živih organizmov v raznih smereh vse do remek — dela prirode kot so sesalci, predvsem pa človek. To mnenje pa je po raziskovanjih Rossa in Moora stratosfere postalo močno dvomljivo. V kabini svojega balona sta imela ameriška raziskovalca teleskop in spektrometer, s katerima sta lahko nekaj ur opazovala Venero in zbirala podatke o kemičnih elementih na njej. In prav ta dva instrumenta sta jima omogočila ugotovitev, da je koncentrat ogljika v atmosferi, ki obkroža Venero, stokrat močnejši in gostejši od onega v zemeljski atmosferi. Se važ-neje pa je, da so njuna opazovanja neizpodbitno ugotovila obstoj gostega sloja oblakov okrog Venere. Zaradi tega se upravičeno postavlja vprašanje, če lahko sončna svetloba sploh prodre skozi ta gosti sloj do same površine Venere. V kolikor sončni žarki ne bi mogli prebiti ta sloj, potem bi morala znanost pač priznati netočnost dosedanjih hipotez o obstajanju rastlinskega življenja na tem planetu. Ker je namreč — kot znano — proces ustvarjanja klorofila v rastlinstvu možen samo pod vplivom sončnih žarkov, brez klorofila pa rastline ne morejo sprejemati iz atmosfere kisika za svojo prehrano, bi zaradi tega tudi ne mogle obstajati. Predpostavlja pa se seveda lahko tudi. da sončni žarki vendarle prodirajo skozi gosti sloj oblakov do površine Venere. Toda v tem primeru je njihova svetloba v tolikšni meri oslabljena, da se lahko življenjski proces flore na Veneri razvija le v zelo počasnem tempu in v zelo omejenem obsegu, tako da bi sploš- na evolucija življenja na Veneri bila znatno daljša kot se je doslej menilo. i Zelo je tudi možno, da bo treba spremeniti mišljenje glede obstajanja vode na Veneri. Z merjenji so ugotovili, da je povprečna temperatura na Venerini površini 200 stopinj Celzija. Da se pri taki temperaturi voda ne bf spremenila v paro, bi bil potreben neprimerno večji atmosferski pritisk kot na Zemlji. Zaradi tega seveda ni mogo- če z gotovostjo trditi, da je na Veneri voda, čeprav je mnogo elementov, ki govore v prid tej hipotezi. In v kolikor bi ta teza bila točna, bi to pomenilo, da na Veneri ni ne oceanov, jezer, rek in ne dežja. Skratka, Venera bi bila suhi puščavski planet — nebesno telo, ki bi spominjalo na našo Zemljo, kakršna je bila približno pred nekaj sto milijoni let. ■■iniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiuiniii,,,,, m, n,,„„„1, nmnmmuHHHmn Novo delo založbe «Mladinska knjiga» E. Adamič: «0tofc ga!ebov» Pri Mladinski knjigi (v zbir-1 mo tisto, kar otroci, kar ta- ki Globus) je izšla knjiga »Otofc galebom>. To je domače delo; napisal je drobno knjižico Ernest Adamič. Knjiga opisuje življenje galebov. Glavna zadeva v knjigi pa je snemanje filma. Vse to pa našo mladino zelo zanima. Knjiga je napisana in namenjena predvsem otrokom. Ko sem prebral knjigo, sem imel občutek, da se je pisatelj zelo trudil, da bi u-stregel otrokom. Vtis imam, da se mu najbrže ni to v toliki meri posrečilo, kot si je to on želel. Bi rekel, da je knjiga za mlajše letnike pisana preveč učeno. Pa ne toliko zaradi tujih izrazov. Teh je zelo malo. Adamič je pisal knjigo na p oseben način, v svojstvenem slogu. Bojim se, da bodo otroci razumeli marsikaj šele tedaj, če jim bodo starejši stali ob strani. Daleč sem od tega, da bi hotel slabo govoriti o tej lepi knjižici. Saj ni lepo sa- ko, mimogrede dojamejo. Ce sem pošten, je knjiga meni zelo ugajala. uOtok galegov» je bila zame res prekrasna in čudovita stvar. Saj skriva v sebi toliko lepih in prisrčnih prirodnih zakladov. Treba jih je le odkriti. Treba jih je tudi razumeti. To 'delo bo vse bolj cenil tisti, ki opazuje, ljubi in predvsem razume naravo. Mnogim, predvsem starejšim, bo knjiga ljub in drag prijatelj. Iz knjige spoznamo, kako so se snemalci filma trudili, da bi posneli čim več in čim lepših prizorov iz narave. Med snemalci filma je bil tudi pisec te lepe knjige. Trudili so se samo zato, da bodo v filmu vidne lepote iz narave tudi tistim, ki ne morejo priti v lepe, čudovite kotičke na jadranski obali. Knjiga bo žela uspehe, mogoče bolj med starejšimi, kot pa med mlajšimi, katerim je predvsem namenjena. Obiskali smo ženevski avtomobilski salon Uveljavljanje italijanske linije in tretja ameriška «revolucija» Velik napredek v avtomobilski industriji kažejo Cehi Ob bližajoči se pomladi, ko se narava prebudi iz dolgega zimskega spanja, ko na cestah ni več snega in nevarnosti poledenitve, tedaj se še posebno prebudi želja po vožnji z avtomobilom (seveda za ustega, ki ga ima), tedaj se začne prava sezona avtomobilizma. 30. avtomobilski salon, ki so ga odprli 10. marca v Ženevi, r.udi ljubiteljem avta nriložnost, da si med proizvodi mednarodne avtomobilske industrije izberejo svoj tip. Ta izbira je malo težka, kajti obiskovalci, ki stopijo v Palais d’Exposition, obračajo oči vse naokrog, a povsod vidijo enako se bleščeče modele, eden lepši kot drugi, ki jih loči le številka njih cene. V okviru salona je tudi razstava motornih koles, campinga, motornih čolnov in težkih vozil. V nekaj urah si človek ogleda vse, kar mu ugaja ali ne. pozabiti mora le na b°-lečine v nogah. Kakih 25 novih modelov je prvič predstavljenih občinstvu v svetovni premieri, prvič se ženevskega salona in sploh tovrstne zapadnoevropske razstave udeležuje Sovjetska zveza, njeni avtomobili so se tu videvali le ob raznih konferencah, zato so širši javnosti malo poznani. Vendar tipi kot Zil, Volga, Čajka in drugi ne povzročajo kake senzacije in so še daleč od tega, da bi mogli konkurirati visoki kvaliteti evropskih in ameriških tvrdk. Značilno je da se počasi povsod uveljavlja italijanska linija, katere lastnost je predvsem elegantnost, finesa m udobnost, ki je tako vidna v raznih modelih tovarne FIAT. Francozi in Italijani prikazujejo že znane modele, le v izpopolnjenih oblikah z raznimi pritiklinami, ki jih zahteva razvajeni avtomobilist. Isto velja n. pr. za nemško Mercedes ali angleško Rolls-Ro.vce. Velik napredek prikazujejo Cehi i svojo Škodo in švedska tovarna Volvo. Nov model Herold Triumph nudi nemalo zanimanja Osrednja privlačnost ženevskega salona pa so tako imenovane »compact cars«, ki v zgodovini ameriške avtomobilske industrije predstavljajo tretjo revolucijo. (Prva je bila 1. 1908, ko je;, jz.še) Fordov model T, druga z letom, ko se je začela proizvodnja le velikih vožil). Vedno večji izvoz evropskih avtomobilov na ameriško tržišče (98.000 v letu 1956, 289.000 v prvem semestru lanskega leta) je nam-rel prisilil ZDA, da tudi one začnejo z izdelavo malih avtomobilov, videč, da so Ame-rikanci že naveličani dolgih limuzin, ki, čeprav obložene vsem komfortom, ovirajo le promet na že tako prenatrpanih, čeprav odličnih avtomobilskih cestah. Tako so nastale «compact cars« ali skrajšane in predelane dolge limuzine, in sicer: »Cor.air« od General Motors, Fordov «Falcou» in Chrysler-iev «VaIiant» Značilno ie, da ta vozila razvijajo isto hitrost, imajo seveda enak mo-ter in skoraj ravno tako zadosti prostora za osebe in prtljago, kot njihove prednice. Med temi tremi je zlasti za-iiimiv «Corvair», ki ima motor zadaj, kot italijanski Fiat 600 Ti avtomobili bodo težko ■ ' ' .............................................. V " M Avtomobil znamke »Chevrolet«; spodaj stari tip dolgega vozila, zgoraj pa novi »skromni«, ali bolje praktični »Corvair« prodrli na evropski trg, ki je že itak natrpan s podobnimi, a lastnimi proizvodi. Uspeli pa bodo na domačem trgu, kjer predvidevajo, da jih bodo letos prodali kaka 2 milijona, medtem ko bo v letu 1965 njih prodaja presegla prodajo dolgih vozil. Med raznimi zanimivostmi naj omenimo le nov motor «V-8» Rolls-Royce s 6000 kub. cm, največji, kar jih izdeluje Evropa, in nova gumijasta kolesa «BS-3» tovarne Pirelli. Ženevski salon nudi jasen pogled na avtomobilsko industrijo raznih držav, obiskovalcem pa priliko, da kupijo ali pa da sanjajo tudi podnevi, ker so carinske pre-graje še daleč od tega, da izginejo. Zato je Kalvinovo mesto polno turistov, ki svoje neuresničljive želje zapijejo v nočnih lokalih, kjer igra Bob Azam, kjer vsi služijo, od natakarjev do lepih deklet. DRAGO SEDMAK Stara stena Južnoafriški geologi so nedavno odkrili steno, katere starost so ocenili na 4,000.000 let. To bi bila najstarejša stena na našem planetu. Dr. Anton Hales, profesor na univerzi v Johannesburgu, je na tiskovni konferenci izjavil, da je bila ta stena najdena med Johannesburgom in Pretorijo in da je v glavnem sestavljena iz granita. Z batiskafom na jezersko dno Britanski znanstveniki so te dni objavili načrte za raziskovanje dna škotskega jezera Loch Ness s pomočjo posebnega batiskafa iz plastične mase. Znanstveniki upajo, da jim bo s to potapljaško pripravo uspelo dokončno raz-vozljati zagonetko v zvezi s predzgodovinskimi čudesi, ki naj bi bile po trditvan nekaterih očividcev skrite na jezerskem dnu. Na pomorski konferenci v Britonu je angleški inženir John Stabs izjavil, da bo izdelovanje batiskafa trajalo nekaj mesecev, da bo težak 6 in pol tone in da mu bodo pogonske naprave omogočale horizontalno gibanje na jezerskem dnu. ((Glavni namen raziskovanja globin Loch Nessa — je dejal — je v iskanju bogatih rudninskih ležišč, poleg tega pa bomo enkrat za vselej razrešili tajnost predzgodovinskih čudes.« HOROSKOP ___ZA DANES_ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.): Ne pridružujte se tujim načrtom, ki sicer dobro kažejo, niso pa povsem zanesljivi. Popoldne se boste hudo jezili. BIK (od 21. 4. do 20. 5.); Pobotali se boste s sprtim tovarišem ali sodelavcem in to vam bo dalo veliko zadoščenje. Nekoliko nervozni boste. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.): Spremenili boste mnenje o ljudeh, s katerimi sodelujete. Bodite hvaležni tistim, ki vas vlečejo iz zagate. RAK (od 23. 6. do 22. 7.): Obljuba bo sicer držala, toda dolgo boste čakali, preden jo bodo izpeljali tisti, na katere ste najbolj računali. LEV (od 23. 7. do 22. 8.): Ne razburjajte se za vsako malenkost. Potrpežljivost bo a kot razdražlji-se v redu. >d 23. 8. do 22. o popravite napako svojih, da ne bo vsa okolica vedela, da nekaj ni prav. Pazite na zdravje. TEHTNICA (od 23. 9.' do 23. 10.): Pravočasno boste bolj kor vost. D( DEVU 9.): Diski spravili v tek delo, ki se hudo mudi in nepričakovano zapleta. Nerazpoloženje doma in v službi. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.): Ce boste prišli v stik z novim znancem, se ne odtujujte njegovi družbi, ki vas vabi, ker vam bo zelo koristna. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Čeprav vam kaj ne gre tako, kot ste računali, bo dan pozitiven. To bodo cenili tudi vaši predstojniki. Glavobol. KOZOROG (od 21. 12. do 20 1.): Malo bo razumevanja, verjetno celo ostrejši spor. Temu boste sami krivi, zaradi prevelike zaverovanosti v svoje sposobnosti. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.): Žrtvovati boste morali sebe in svoje iniciative, da bi končno uspeli v daljnosežnih načrtih, ki se bodo poznejp uveljavili. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.): Ne dajajte nasvetov tistim, ki po njih ne sprašujejo. Niste poklicani za to, in bolje je, da niste. KINO FENICE: danes velika premiera 010 DE LAURENTIIS predstavlja film: Tt'im, hi ha lailikuie od abak ohta~ ih: ugajal So ptedohem ianhham Sit V A IMA JEAN IME CARLA IHOREAU GRAUINA VERA BARBARA MILES BEL GEDDES VAIM HEFLIN RICHARD STFVE BASEHART FORREST OVANKA in ohtnlv PII1R0 Gl RNII • R0M010 VALU mm mJARuinio ali x nicol MLADINI IZPOD 16 LET VSTOP PREPOVEDANI L — [4 — 18. mara Ijjj ■ -v< Prijateljska tekma v vaterpolu v pokritem bazenu Zaradi boljše Nemci doživeli igre Italijanov poraz 7:3 (4:1) Včerajšnja igra je bila na obeh straneh bolj živa kot v uradnem srečanju V tržaškem pokritem kopališču je bilo sinoči prijateljsko srečanje med italijansko in nemško reprezentanco v vaterpolu. Obe moštvi sta nastopili v nekoliko spremenjenih postavah kot predsinočnjim in sicer; ITALIJA: Rossi, Gionta, D’Altrui, Guerrini, Lavoratori, Parmeggiani in Lonzi. Rezerve; Spinelli, Buonocore, Ambrom in Parodi. NEMČIJA: Bildstein, Fucks, Strasser, Nagy, Poschke, Os-selman. Rezerve: Honig, Schepers in Zeitz, Gole so dosegli: Parmeggiani v 4’21”, Gionta v 5’39”, Par. meggiani v 6’10”, Osselman v 6’29”, Parmeggiani v 8’39”. Drugi polčas: Parmeggiani v 1’34”, Nagy v 3’47”, Honig v 7’5”, Gionta v 7’25” in Guerrini v 8’7”. Sodnik: Manguillot (Španija). Začetne minute so potekale v znamenju italijanske premo. či. Domača obramba je držala nasprotne napadalce v varni razdalji od svojih vrat. V 4’ so italijanski igralci nevarno oblegali nemška vrata in nekaj sekund kasneje izsilili kazenski strel, katerega je Parmeggiani z zanesljivostjo pretvoril v točko. Minuto kasneje po. novno nevarno obleganje vratarja gostov, ki je prineslo povišanje rezultata. Strelec je bil tokrat Gionta. Nemci so ostro reagirali, toda igralec s št. 6 je v protinapadu že tretjič pretresel nasprotno mrežo. 7’ igre j ' prinesla gostom prvo točko. I /oratori je grobo potopil Osselmana, sodnik je dosodil kazenski strel in že je bilo 3:1. Igralci so se razživeli, igra je postajala vedno bolj zagrizena in hitre akcije so s.edile druga drugi. V 9’ je domači napad izvedel lepo kombinira, no akcijo, po kateri je konča- la že četrtič v nemški mreži. Do konca polčasa so Italijani izvedli še nekaj napadov in v enem izmed teh so streljali mirni praznih vrat v aut. V drugem polčasu so Nemci vključili v sedmorico rezerve. Gosti so šli takoj v napad, toda prvi gol v tem delu igre so ponovno dosegli Italijani. Ti so se še nekaj časa zadrževali pred vrati gostov, dvakrat zadeli prečko, nakar je žogo dobil Nagy, jo povedel preko igrišča, streljal proti vratom. Žoga.se je odbila od prečke, ponoven strel in gol. Zaradi hitrega začetnega tempa je postala igra sedaj ne. koliko počasnejša. V 5’ je sodnik izključil Nagyja in Guer-rinija. Na igrišču je ostalo tako le dvanajst igralcev. V 7’ je nastala pred italijanskim vratarjem gneča, žogo je dobil Honig in jo v počasnem loku poslal Rossiju za hrbet. Italijanska reprezentanca v vaterpolu Nemci, ki so dvakrat nastopili proti »plavim« 5:3. Komaij 20 sekund kasneje je Gionta izvedel enako akcijo pred nemškim vratarjem in rezultat se je zvišal na 6:3. Kmalu zatem je sodnik ponovno izključil enega domačega igralca. Nemci so se vrgli v napad, oblegali Rossija z vseh strani, toda svoje številčne prednosti niso znali izkoristiti. Domačini so jim odvzeli žogo, jo v dveh podajah poslali pre. ko polovice igrišča in Guerrini je iz razdalje 10 metrov z močnim strelom s pravo bombo presenetil nemškega vratarja s čimer je dosegel najlepši strel večera in obenem postavil končni izid. V zadnjih minutah igre so imeli nemški napa. dalci precej smole, saj so kar trikrat zaporedoma zadeli prečko. Sinočnje srečanje je bilo mnogo boljše kot uradni dvoboj obeh reprezentanc pred dvema dnevoma. Obe sedmori. ci sta pokazali mnogo več dinamike. lepih akcij, duhovitih potez in zlasti uspešnejših strelov proti vratom. V tem so se zlasti odlikovali italijanski na. padalci, medtem ko se je gostom poznalo, da so sicer fizično dobro pripravljeni, a da jim manjka izkušnja. Pred srečanjem v vaterpolu so opravili domači plavalci nekaj tekmovanj, med katerimi je Bruno Bianchi preplaval 200 m prosto v 2’12”4. Izvedli so tudi nekaj skokov s stolpa. T—o Srečanje vojaških nogometnih reprezentanc Jutri v Italija - Zmaga bi pripomogla Italiji v finalno kolo vojaškega turnirja BRESCIA, 17. — Po odlični igri, ki so jo pokazali med treningom v Travagliatu, so igralci italijanske vojaške nogometne reprezentance brez dvoma pokazali, da je prognoza za dvoboj z grško vojaško ekipo na njihovi strani. Sobotna zmaga bi pripomogla Italiji, ki je v prvi tekmi v Atenah igrala neodločeno, da se plasira v tem vojaškem nogometnem turnirju v finalno kolo. Italija si je že trikrat zagotovila zmago v tej mednarodni konkurenci in sicer 1950. leta v Aji, 1951. leta v Kairu im 1956. leta v Lizboni. V prid plavih, katerih igra je brez dvoma tehnično boljša, predvsem, ker so v napadu Da Costa, Pestrim in Stacchini, govori tudi domače igrišče. Grki, ki so vajeni suhih in trdih igrišč, se verjetno ne bodo znašli na travnatem in mehkem terenu stadiona «Mompiano». Tehnični komisar italijanske ekipe je imel še nekaj pomislekov za sestavo napadalne vrste. Sedaj pa se je dokončno odločil za Rozzinija na mesto srednjega napadalca, zvezi bi morala biti Da Costa in Petrin, krila pa Bolzoni na desnem, Stacchini pa na levem. Gosti, ki so že v Bresci, so danes zelo zgodaj vstali, vendar zjutraj niso trenirali. Po zajtrku so si grški nogometaši v spremstvu italijanskega častnika za zvezo in načelnika nji. hove ekipe ogledali mesto. Popoldne pa so šli na stadion «Monpiano», kjer so imeli kra. tek trening. Ni še znano v kakšni posta- vi bodo igrali Grki v sobotni tekmi. Juniorska mednarodna tekma Najavljeni postavi za Španijo-ltalijo MADRID, 17. — španska nogometna zveza je danes objavila imena 17 juniorjev, i-z katerih bodo sestavili državno reprezentanco za juniorsko nogo. metno tekmo z Italijo, ki bo v soboto v Madridu. Igralci so: vratarja: Arriga in Garcia Plata; beki in srednji half: Madir, Gomez, Amantegui in Dome-nech; stranski halfi: Oliveros, Ar-zac in Marin; napadalci: Cabelio, Ballester, Eloy, Gutierrez, Vinas, Zaldua, Amangual in V. Gonzales. Italijanski juniorji bodo pri. speli v Madrid jutri popoldne, Kmalu po opoldnevu se bodo odpeljali z letalom iz Rima v Španijo. Italijani so že najavili postavo, ki bo šla na igrišče. Ta je: Capasciutti; Rossetti, Rosato; Castano II., Bercellino, Maz-zanti; Milanesi, Rivera, Vero-nesi, Ferrario in Bonfada. Za rezerve bodo Bonollo, Ca. vallito, Facchetti in Masetto, katerega so povabili namesto obolelega Berette. iiiiiimiiiiiiniiiiiiiiimmiiiimiiimiiiiiiiiimutiiiiiiimimiiiimiiiiiiiimiiiiimiiii Hlinili iimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiumiiiiiimiiiiiiii Se bo nebo zjasnilo za 51. ^kolesarsko dirko na soncu*? Miguel Poblet in Rik Van Looy večna tekmeca na Milanu-Sanremo Italijani imajo težko nalogo preprečiti ponovno zmago tujcev MILAN, 17. — Oba velika favorita za zmago na sobotni kolesarski idirki Milan - Sanremo Rik Van Looy in Miguel Poblet sta popolnoma različno preživela dneve pred to klasič. no dirko: prvi se je od 9. t. m. do včeraj udeležil kolesarske dirke Pariz - Nica in je zmagal v treh etapah, drugi pa je po etapni zmagi v dirki po Sardiniji in po zmagi na dirki Sassa-ri . Cagliari, sodeloval preteklo soboto na dirki Milan -Turin, kjer je zasedel osmo mesto. Kot se vidi, sta sistema za priprave za klasično prvo dir- ko v tej sezoni obeh kolesarjev precej različna, pa čeprav nista hitrostna kolesarja štedi-la s silami. Razlika v pripravah je praktično ta: Van Looy je hotel priti na sobotno dirko s kilometri in kilometri vožnje v nogah, da bi tako laže vzdržal ritem, medtem ko se je Poblet, ki brez dvoma rabi manj treninga za dosego najboljše forme, zadovoljil z udeležbo na kratkih dirkah, ka. terim so sledili treningi, pa tudi počitek. Čigav sistem bo v soboto zmagal? Oba kolesarja sta namreč že okusila v preteklo- Nemški vratar v nevarnosti. Slika je bila posneta med prvim uradnim srečanjem sti zmago v tej prvi spomladanski italijanski dirki. Belgijec se bo predstavil s petimi zmagami, ki jih je dosegel v zadnjih tednih, medtem ko ima Poblet v svoji aktivih dve zmagi med sardinskim kolesar, skim tednom. Skratka, gre za dva asa, ki imata vse papirje v redu, da si še enkrat zagotovita zmago, pa čeprav so pri. reditelji vnesli v progo vzpetino na Poggio, ki bo napravila precej preglavic kolesarjem in ki bo verjetno pripomogla k težjemu in bolj nervoznemu zaključku dirke. V italijanskih vrstah bo manjkal Baldini, a tudi Defi-lippis ne bo mogel biti prisoten in to zaradi čudne bolezni. Prav tako bo odsoten Ronchi-ni, ki še čuti bolečine na nogi, ki si jo je ranil med dirko Milan - Turin. Italijani torej so handicapirani, ne glede na tradicijo, ki jim je v teh zadnjih letih popolnoma nasprotna. Sicer bo prisoten Benedetti in čeprav je znan kot odlični sprinter, je pa vendar moral kloniti tudi pred kratkim pred boljšimi tujci. Italijani bi lahko zmagali sa. mo pod pogojem da sprožijo ofenzivo, kot je to storil preteklo soboto mladi Pambianco v dirki Milan - Turin, s čimer bi izrabili tudi rivaliteto, ki del posebno, ko gre za zasledovanje bežečh, tuje ase. Splošno mnenje je, da bo vzpetina na Poggio nedaleč od Sanrema spremenila skoraj stalno enaki zaključek te klasične dirke: vsi' voditelji ekip so izrazili mnenje, da se so- botna dirka ne bo zaključila z množičnim sprintom, temveč da bo na cilj privozila le malo-številčna skupina. Kolesarji so že začeli prihajati v Milan, medtem ko se na avtocesti Aurelia, po kateri te. če proga, mrzlično dela, da jo očistijo materiala, ki sta ga nanesla dva plaza pri Capo Mele in pri Imperiji. Promet, čeprav je še vedno enosmeren, je bil že vzpostavljen. Vse kaže, da se bo vreme zboljšalo in da bo v soboto jasno nebo nad «kla-siono dirko na soncu«, kot jo prireditelji imenujejo. «»------ ZA TEKMO PROTI COMU Danes zadnji trening igralcev Triestine Vsi igralci Triestine so se včeraj popoldne udeležili treninga, ki je bil še kolikor toliko naporen. Trener je igralce zadržal najprej s telovadnimi vajami, nato s podajanjem žoge in končno s streli na vrata. Bandini, Brach, Frigeri, Szoke in Secchi so morali ostati dalj časa na igrišču, ker jih je trener podvrgel še resnejšemu treningu. Danes popoldne bo Triestina zaključila s pripravami za nedeljsko tekmo z enajstorico Coma. Po končanem treningu bo Trevisan sestavil listo igralcev, ki bodo prišli v poštev za sestavo moštva. ZA ITALIJANSKI POKAL Določena igrišča za nogometne tekme MILAN, 17. — Danes so izžrebali igrišča, na katerih bodo tekme za četrfinale nogometnega tekmovanja za italijanski pokal. Žrebanje je dalo sledeče izide: V Turinu: TORINO . VENE-ZIA; V Florenci: FIORENTINA • INTER; v Bergamu: ATALANTA -JUVENTUS; V Bologni: BOLOGNA . LA. ZIO. Drzen poskus sedmih pogumnih alpinistov ■ I Odprava odpotuje z jugoslovansko ladjo «Velehit» v Bombaj Danes ali jutri odpotuje sedemčlanska jugoslovanska himalajska odprava. Odprava bo potovala na jugoslovanski ladji «Velebit» z Reke v Indijo. Zaradi nekaterih tehničnih tezkoč se je odprava morala odreči prvotni zamisli. naskoku na 7.810 metrov visok Manda Devi in bo šele po prihodu v Indijo izvedela za dokončno smer potovanja. Ekipo vodi Stane Kersnik, ožjo alpinistično odpravo pa sestavljajo že znani in prekaljeni alpinisti Ante Mahkota in Aleš Kunaver, oba štu denta, Marjan Keršič Be-lač, kipar in Ciril Debeljak, strojni stavec. Ostala člana odprave sta še dr. Andrej Robič in novinar Zoran Jerin. Vsi štirje navedeni alpinisti so se več let temeljito pripravljali na ta podvig in je težko reči kdo je boljši. Poznano je tudi, da so alpinisti ljudje, ki so zrasli z gorami in so bralcem Planinskega vestnika pripravili že marsikatero urico prijetnega branja, ko so z lepo, prikupno in živo besedo opisovali svoje spomine. Eden od mnogih takih zapiskov Cirila Debeljaka posredujemo tudi našim bralcem. Ciril Debeljak se je s planinstvom oziroma alpinistiko začel baviti že zelo zgodaj, še kot vajenec v Mohorjevi tiskarni v Celju. Že takrat je opozoril nase, saj je kmalu začel s prvenstvenimi vzponi v Savinjskih in Kamniških Alpah, ki jih še sedaj zelo rad obiskuje. Tu se je spoznal z vsemi takrat vidnimi alpinisti, starejšimi domačimi Po domačin plezalnih turah pred naskokom na Himalajo vodniki, med njimi tudi z ljudskim pesnikom Joiom Vršnikom - Robanom, ki ga je tudi popeljal v najskritejše predele Robanovega kota, kjer je pred trinajstimi leti izkoristil ves svoj prosti čas za občudovanje naravnih lepot tega raja Savinjskih Alp in tam tudi snoval svoje načrte za razne naskoke njenih vršacov. Na Korošici v osrčju Ojstrice, Dedca, Babe, Škarij, Planjave je tudi zasnoval svoj prvi prvenstveni vzpon VI. težavnostne stopnje Severne stene Dedca. Od tega vzpona gre njegova alpinistična pot nevzdržno naprej v Julijcih, avstrijskih gorah, italijanskih Dolomitih in naslednje še v kraljestvo Mont Blanca. •— Vsa ta smotrna priprava pa je peljala le k enemu cilju — Himalaji. In na tej poti želimo vsem, kar največ uspeha in sreče. Med dežjem in soncem v Dolomitih Že lansko leto sem bil v Do-1 sem tako že v prvem mestu lomitih. In letos zopet! Kaj si zajede zabil klin. Drug z o le izgubil tam, me marsikdo drugim so lezli v skalo. Vsak je pel votlo in negotovo. S pomočjo stopnih zank (stremen) sem dosegel zagvozden kamen, 15 metrov nad varo-vališčem. Ob prvem dotiku sem spoznal, da ga lahko najmanjša obremenitev sproži. Pol dolžine pod njim in menoj je varovala Nadja. Bil sem prisiljen iz možnega v nemogoče. Varovan na slabih klinih se -. prestopil v desno, preplezal previsno steno, gladko in brez razčlemb in nad zagvozdenim blokom prečil nazaj v zajedo. Bilo je skrajno težko in tvegano delo. Po nekaj metrih krušljive zajede sem ob krepko zabitem lednem klinu varoval. Upanje na lažje plezanje v srednjem delu je splahnelo v zaprtih in previsnih kamnih, ki so se končali v rumenih strehah Gran Pilastra. Za drugo skrajno težko in tvegano dolžino med zagvozdenimi luskami in bloki je prišla tretja, blatna in algasta. Nikjer počitka in močne opore za stop. Sedaj sem razumeval, zakaj ta naravno izklesana smer ni preplezana. Skoraj mi je že v teh tveganih metrih že postalo žal. da sem tu. Kljub temu pa m nobeden od naju pomislil na umik. Sonce je prijetno grelo v hrbet — bila sva živa in močna — vrh pa še tako daleč in vendar tik pred nama. Neopazno so bežale ure — globoko pod nama so se pomikale drobne pike in izginjale preko sedla. Včasih je vpraša. Odgovora seveda nimam. Vsako opisovanje in pripovedovanje o granitnih stenah bi bilo brez pomena, ker bi povedal le senco, morda okvir tega plezalnega vrtca. Vsako leto, dokler bi me nosile noge, bi lahko potoval z doline v dolino, s stene v steno, pa ne bi videl vsega. Letos sem jih obiskal v prvem dihu jeseni. Prijetno u-trujena sva sedela z Nadjo pred bajto Pradidali v osrčju skupine Pale di San Martino. Na mizi je gorel kuhalnik. Molčala sva in vendar mislila oba na osem težkih ur v vzhodni steni Pale. * * * Se ob 6. uri zjutraj, ko sva stala pod njo, nisva vedela, kje naj vstopiva. Edina težka in najbolj znana smer v tem ostenju je imela že osem kandidatov. Ostala je le še nepreplezana rumena zajeda v vzhodni steni. Ze včeraj sva jo ogledovala, njene rumene strehe in na oči nemogoč vstop v krušljivi previsni steni. Brez daljše debate sva zapustila nemško - avstrijsko družbo in zagazila v melišče pod zajedo. Wellenkampf in Marž sta zmajevala z glavami, a nama kljub temu zaželela srečno pot. * * * Navezana na dvojno vrv sva plezala nekaj dolžin po lažjem svetu do vstopa. Varoval sem pod rumeno streho, prvo in najtežjo dolžino zajede. Skala je krušljiva in in opazoval naji-z vriskom želel odgovor pa dobil ko- kdo postal no početje sre.o, v vinsko pesem k lina in kratke, odsekane besede, ki jih pa ni razumel. Pod ozkim preduhom sva počivala zagvozdena v zajedi. Kamen je prižvižgal mimo in udaril v prod, daleč od stene. Koliko stoletij je slonel nad robom prepada, droben in neopažen, pa vendar del tega, ob čemer se veselijo tisoči, čemur se čudimo. Sedaj je prestrašil in stisnil k steni dvoje bitij, nehote, in obležal med bratci v grušču. H* * * Zaman sem iskal prehod preko ogromnega zagozdenega stebra v zajedi. Povsod sem obtičal pod gladkimi, pre visnimi trebuhi in krušljivo, luskasto steno, od koder je vsak oprimek odžvtžgal preko Nadje v globino. Dolgo sva se zamudila s poizkusi in se končno spomnila preduha. Med steber in steno je izginjala ozka, z algami in peskom pokrita razpoka. Zbasal sem se vanjo in zagledal visoko nad seboj droben pramen svetlobe, medtem ko je bila votlina temna m presneto ozka. Pol dolžine sem se porival z vsemi štirimi, se pod vrhom obrnil na hrbet in potegnil na beli dan. Vrh stebra je nudil odlično varovališče. Tu sva si za silo ostrgala blato in zelene alge z obleke m nadaljevala. Največji vprašaj smeri je bil za nama in to na razmeroma lahek način. Po vseh težavah se pa stena le še včasih dobrohotno na- smehne in pusti PTeK gočih mest. * * * Sedaj je šlo nefea7 sk lažjem plezanju po g ni, kjer zajeda *29tnli|ajtff' menih ploščah Gran j, Skala postaja P020S‘ <*- plezanje pravi užite ■ ^ krat se sama stena P° ^ robu s previsno, oz . j|j. ki ji pa pri najini za ((l nov nisva bila kos. |((i jo proti odprti stra”1 gtf-1 in dosegla s tem ozM> Pa Vareseja, ki bo od d „ delje nastopila v ^tP nem košarkarskem nagrado aGrada SV' bedo t Danes zjutraj Pa ,j odfr speli v Trst tudi os , ženci im sicer ekiPa j y . ske Olimpije, ki p . jebli » z rednim avtobusom -jrgni* Trst, dalje petorica ^tjs-Ženeve in dunajs Babenberg. Te ekipe bodo nast$s<> nes zvečer v ŠP0*40,1^ f° velesejemskem pr0S ■ ji dečem sporedu: Q\\tt ob 20.30 Babenber? ‘ ob 21.45 urama-1* ile SMUČANJ MOSKVA, 17. ,0 V L,, Kolčina si je z ,,loV na 5 km osvojila n aI)ogi-/ ne prvakinje v tej v v ^ čina je pretekla P rlih*,jl 17’53”. Druga je y rekina s časom ^jjini8 pa olimpijska Py Gusakova (17 3 )a — --------- Mf TRŽAŠKI SAHOVS*1 Izidi VII. društvenega Med društvenim P jd^l Tržaškega šahovske« spfCtf t prišlo do nekater jjflC v lestvici. Sahist se moral odpotovati udeležil nadalje''.. (kl*jjf* Zaradi tega je bl‘ age8 da Cociancicheve ^,1* raze izbrišejo. ,. tffv Snoči so odigt jzjde-ki je dalo sledeč ^ SSK-15.»^ Partiji Filipov-2 ifliSjJ Sossi - Jasnig sta ^ bolezni dveh j C»?vI Stanje po je naslednje: t0{K.,u,h Filipovič 6 (D lo 6, Gioulis J. PpejVJ Bajc 4, Deross1'^ 2,5. / Caprio 2,5 (1). T .jji S Sosič in Jasni* * ri 1/2. ALOJZ RAVBAR SEDEM DOMAČIH ZGOBB PETA ZGODBA ČRNA MAČKA Moja teta Beta, upokojena uradnica, je kot tetka živela sama v Barkovljah, tam nekje, kjer stara kon-tovelska pot zavije v hrib. V svojem stanovanju je redila toliko mačk, da se nisi mogel prestopiti, ne da bi kateri stopil na rep. Mačke so bile edine živali, ki jih je imela rada, da le niso bile črne. Uh, črnih mačk ni pa ni mogla! če je zjutraj srečala črno mačko, je tisti dan za gotovo imela smolo. Poleg veselja do mačk je imela še enega konjička: «lot». In prav o tem nameravam govoriti. Povedal bom, kdaj je poslednjič stavila «na lot». že od mladih nog je redno vsak teden stavila v državno loterijo, čeprav razen nekaj ambov ni rukoli-nič zadela, številke za stavo je jemala iz raznih virov. Večkrat je stavila na številke, ki jih le videle v sanjah, ali pa take, ki ji jih je v sanjah povedal kak pokojnik, če ti pove številke kak rajnik, skoro gotovo zadeneš terno, če že ne činkvino, mi je rekla nekoč. In zato je vsakokrat z velikim zaupanjem stavila na take številke, dobila pa vselej — figo! Vendar ji to ni vzelo korajže. še dalje je vztrajno stavila v upanju, da bo prej ali slej le zadela v črno. Pri sestavljanju številk so ji še posebej pomagale Velike sanjske bukve, brez katerih ne sme biti noben pravi loterijski stavec, če se ji Je, denimo, sanjalo, da je videla vojaka, je zjutraj poiskal^, v tistih bukvah pod črko V besedo vojak. Tu je med drugim stalo: Vojak, videti ga — 63, 12, 24. če pa je pod črko S polskela besedo Soldat, je bilo rečeno: Soldat, videti ga — 36, 21, 42, če se ji je sanjalo, da je slišala kokodakati kokoš, je bilo v sanjskih bukvah re-‘ čeno: Kokoš, kokodakati jo slišati — 79, 14, 50. Če pa je pogledala pod Kura, kokodakati jo slišati, so sledile številae: 50, 14, 79. če se ji je sanjalo, da je videla svinjo žreti, je bilo v bukvah rečeno: Svinja, žreti jo videti — 5, 13, 38. Pod Prašiča, žreti jo videti, pa so stale številke: 81, 49, 11. Teta Beta, ki v svoji i-gralski vnemi ni nikoli o-pazila teh malenkostnih razlik, si je vestno izpisovala številke iz sanjskih bukev in stavila nanje, dobila pa vsakokrat že omenjeni sadež. Neke noči se ji je sanjalo, da se je sprehajala z rajnkim žlžijem. To je bil njen prvi in poslednji fant, ki jo je dolgo vlekel za nos z obljubo, da jo bo vzel, nazadnje pa je vzel drugo. In ko sta se tisto noč v sanjah sprehajala po neki poti, ki se je vila med kra-škimi ogradami, ji je rekel on: »Danes smo osmega; če do sedemnajstega ne prideš ti k meni, pridem jaz šestindvajsetega k tebi.» Koj nato je teto Beto kar sunilo iz sna. Potlej so ji vse do zore rojile po glavi številke 8, 17, 26. Če bi stavila na te številke, bi zanesljivo zadela terno, je sprva pomislila. Takoj nato pa je podvomila: Ali pa ne! Ta lisjak, ki jo je ofr-nažil za poroko, jo nemara hoče s temi številkami samo potegniti za nos. Ne, ne bo stavila nanje. Ker pa je bila ravno sobota, dan žrebanja, ona pa še ni imela številk, na katere bi stavila, je po kratkem pre- misleku sklenila, da bo stavila na troje številk, ki si jih je kar sama izmislila. Stavila bo pod Benetke, in sicer številke 15, 44 in 53. Ko je prišla v bližino najbližjega tramvajskega postajališča z namenom, da se odpelje v Trst do prve loterijske poslovalnice, je z nekega vrta pritekla črna mačka, stekla čez cesto in izginila za ograjo nekega drugega vrta. Teta Beta je obstala kot vkopana in zazijala v črno spako. «Jejžeš!» je nazadnje pridušeno vzkliknila in se pokrižala. «To je znamenje nesreče. Najbolje bo, da se vrnem domov.» In vrnila se je. Iz dveh razlogov. Prvič: tudi če bi stavila, bi njene številke ne bile izžrebane, ker ji je črna mačka prekrižala pot. Drugič: ker teh številk ni sanjala ali jih vzela iz sanjskih bukev, ni preveč verjela v možnost, da bi bile izžrebane. Ko je drugi dan vzela v roke časnik, da bi videla, katere številke «lota» so bile izžrebane, je med drugim brala: Benetke: 15, 44, 53... Več ni videla: pred očmi se ji je stemnilo, sesedla se je in toliko da ni padla v nezavest. Minil je poldrugi mesec, preden si je opomogla od udarca. Če bi ne bila srečala tistega črnega zlomka, bi zadela terno. To jo je tako prizadelo, da je vsa zagrenjena sklenila, da ne bo nikoli več stavila v loterijo. Toda stava ji je že prešla v kri kakor tobakar-ju nikotin. Zdaj, ko ni več stavila, se ji je vsako noč kot nalašč sanjalo o številkah in o kupih denarja, ki jih dobiva v loteriji. Končno jo je začelo vse bolj mikati, da bi spet stavila. Neke nedelje se je z neko svojo znanko sprehajala vzdolž barkovljanske o-bale. Vtem je stopil pred njiju fant, ki je prodajal srečke državne loterije, in jima ponudil srečko «Gospe, kupite srečko me-ranske loterije! Zadnjo i-mam, kupite jo!» Teta Beta ni nikoli igrala v tej vrsti loterije, toda zdaj jo je zgrabilo kakor žejnega alkoholika, ki gre mimo krčme. Naenkrat je jela nihati: ali bi ali ne bi. Vprašujoče se je ozrla po svoji znanki, ki je tudi rada igrala v loteriji in na tombolah. «Le vzemi jo ti, Beta!» je spodbudno rekla znanka «No, pa naj bo!» je klo- -C nila pred skuS*gi» P° jr Beta in že je s. K\o narju. Toda tisti gledala neko c j? »t ki se je pripl®2 »vil* nje hiše in zav»- m dvorišče. ivLd «Jejžeš!» se itil* t i' teta Beta in sP^pot«1?.# spet v torbic0-rekla fantu: pii» J sem si, ne bom ^ k ^ ke.» Obrnila *e. znanki in reki*- kar ti jo vzemi. je/ Teden dni zasopi j ena Prlh irli ja k teti Beti je z desnico, v ka ^ / la srečko, vzkli% jeZf «Beta! Srečk*. -hotela kupiti. J tisoč lir...!» je Teta Beta se J pn la, pred očmi J v { vala črna gm mačke in potem se je onesvestil*'