PRO
glasilo slovenske narodne podporne jfednote
la upravallkl
Lavaaan »t.
LETO-VEAR XIII.	Chicgo, IU.. Četrtek, IS. julij* (July ISth) 1920.	STEV.—NUMBER 185.
P»y t»kmd mmd dktrikmt* urnim r par*l t (N*. 140)
Farmarji in delavci so se združili
■ ♦ '»j	*
Oaeminitiridesetkarji to se podali in odkorakali na konvencijo delavske stranke. Nestrankarska liga sa ja združila z delavsko stranko. Važne in dalekosežne rezolucije sprejete. Ali nominirajo La Follettaja?
Chtoago, 111. — Konvencija delavske stranke jo sprejela* važne in dalekosežne resolucije, v katerih precizira svoje stališče napram važnim vprašanjema in dogodkom tako jasno,' da je vsak dvom izključen, da bi nazadnjaški elementi dobili kontrolo na konvenciji.
* Sprejeta je bila rezolncijo, ki obsoja kansaskega govemerja Al-lena in njegovo industrijalno so-dišče, zveznega sodnika Anderso-na v Indianapolisu, ki odklanja podelitev državljanskih papirjev tnjezcmcem zaradi njih političnega prepričanja. Konvencija ni pozabila na Tom Mooneyja, Debsa in druge politične kaznence. Sprejela jo resolucijo, ki zahteva za Moonejs novo »odnijsko obravnavo. "Mi priznamo Eugene Debsa in Jim Larjdna kot mučenika za nafto stvar in obljubimo, da storimo najbolje, kar je v naših močeh, da so izpuščeni vsi politični kaznenci," se čita zopet druga resolucija. Sprejeta je bila rezolueija, ki zahteva demokratizacijo in samoatojno vlado za Indijo. Neka druga rezolueija obsoja politiko zvezne uprave v Waahingto-nu z ozirom na položaj v Rusiji.
ANGLEŠKO DELAVSTVO GROZI S 1 SPLOŠNO STAVKO.
"Proč s armado in presdrjs s Irci!" as glasi ultimat delavstva angleški vladi
REZOLUOUA 2A SPLOtNO STAVKO 8PREJETA S VELIKO VEČINO.
Trst, Julijska Benečija. 13. ju). — Danes so izbruhnile v Trstu ve-Hke protislovenske demonatraeije. Italijanski šovinisti so napadli slovenske prodajslnice in jih ras-dejali; nekaj hiš je hllo požgauih in mnogo Slovencev je bilo ranjenih v boju z Italijani. Izgrodi se nadaljujejo. Italijani se poslužujejo bomb pri razdevanju lastnine.
fWEM060«lSKI PODJETNIKI STREME PO
PRELIVANJU KRVI.
' ' t' ' *
OBOROŽILI SO NAJEMNIfiKE ČETE m SLEDILI BODO
brutalni Gnrr.
Ko je govoril defegf* PMbr, je nektkr*nkUealr " Favna* ji pribijajo F" Takoj je bila Vsa konvencija na nogah in izbruhnil je tak nepričakovan pozdrav v dvorani, »in se je treslo ozračje v dvorani, ko je stopalo v dvorano štirideset delegatov "Nestrankarske lige." Delegatjo iz Illinoisa so vstali s svojih sedežev in se umaknili farma rskim delegatom. Na govorniški oder je stopil VVilliam C. Rom-pfer, okrajnik sodnik iz Južne I)a-kote, in "spregovoril je tele besede: "Odločili smo aa, da pridemo k vam, da stojimo t delavci, da s« bojujemo v družbi delavoev in se organiziramo skupaj s dslavci."
V dvorani j? nastal nepopisen vri«. Delegat je so vstali raz sedežev, mahali s klobuki in rokami, da tako dokažejo, da so ene misli s farmarji.
Sledili so drugi govorniki in sprejete so bile nekatere resolucije.
Ob dveh popoldne je J. O. Ryk-man, zastopnik oseminštiridesel ksrjev naznanil, da se oseminšti ridesetkarji pridružijo konvenci ji delavske stranke. Godba je zaigrala "Hail, hail. tlie gang's ali bere!" •
Delegat Buck je stopil na go vomiški oder z rezolueijami, \ tem trenotku vstopijo oseminšti ridesctksrji, in godbo je zaigrala staro revolnMjonarno pesem —-mar zel jez«. V dvorani je nasta vriš in ko se je malo polegel, je hijo slišati z galerije razločen Klas: "Tri živijokliee za Debsa in delavski razred!" Konvencija je <»dgovorila z burnim aplavzom.
Po tej pridružitvi jc pričela konvencija zborovati kot konven • ija nove stranke.
Skupina, ki ima za svoje edini cilj, da se naloži direktni davek na zemljišč no vrednost, ae ni pridružila konveneijl. smpsk je pri •ela obdržavati svojo konvencijo in je že tudi Imenovala svojs predsedniška ksndidsts. Ts skupina je rekla* <la i»e ne pridruži tretji "»ranki, ker jo smatra za sknpino sorjetov. Ns konvenciji delavske *tranke niso prav nič pogrešali te skupine, ki misli, da se z davčno reforanj odreši ve« svet.
London, 14. jul. — Zastopniki organiziranega delavstva na Angleškem so včeraj vrgli rokavico angleški vladi. Sprejeli so resolucijo Rudarske zveze aa generalni štrajk, ako vlada takoj ne umakne vojaških čet iz Irske, sklene premirja z Irci in dovoli, da zboruje irski parlament, ki ga je izvolilo ljudstvo. Rezolueija je bila sprejeta z 2,760,000 glasovi proti 1,686,-000 v izrednem kongresu strokovnih unij. Sest miljonov organiziranih delavcev je zastopanih v kongresu.	• *
Kongres je bil sklican na inleia-tiup železni^arjev, l§i, a$ prejali apel železničarske on Farmarji r^^r^u r% mUMti
izvažanju vojaštva in municije na Irsko. Železničarji stopijo prvi v akcijo in če vlada prezre njihovo zahtevo ,tedaj je dolZnoat kongrea-nega odbora, da izvrši' včerajšnji sklep, to je, da pokliče vae atro-dovne organizacije na generalni štrajk. Datum za "direktno akcijo" še ni določen, kajti nokatere organizacije morajo po svojih pravilih še posebej osvojiti sklep s splošnim glasovanjem.
Rudarji so zelo veaeli, ker je njihova rezolueija bila aprejeta z več kot miljoa glasovi večine.
DELO NA NOVI KAENILNICI JE USTAVLJENO.
.. Joliet, ni. — Jetničar Murphy
je ustavil delo na novi kaznilniei in 350 kaznencev, ki ao bili zapo-sleni pri zgradbi, se nabajsjo v celicah. Jetničar pravi, da je mezda za čuvaje tako nizka, da ne more dobiti zadoatnaga Itevila stražnikov. V kaznilniei ae nahaja 1,600 kaznencev, na razpolago pa ima šest in osemdeset stražnikov. V zadnjih šestih tednih je uskoči-lo iz kaznilnice pet in - trideset kaznencev.
KOLIKO SO VREDNE POGODBE PODJETNIKOM.
pripravljeni so prelomiti pogodbo, če se jim idi prilika ugodita.
GRKI SO PRENEHALI Z OPEN ZKVO PROTI TURJCOM V MALI AZIJI.
SEDEM KA2NBN0EV JE OD SLO BRK SLOVESA.
' Asheville, N. 0. - Iz okrajne
ječe v Huncombu je uskočilo se-dem jetnikov, obtoženih težkegs hudodelstva. Prepllfli aa omrežje iz odej so pa napravili vrv. po ka teri so se spustili na tla. Na cesti so čsksli nanje svtomoblli, ki s« jih hitro odpeljali v prostost.
Med obežnimi kszneaei se ns hsjs Jerry Dalton. ki je b« v je sen i obsojen na električni stol zs radi dvojnega umora.
Chieago {n okolica • V petek jssno in hladno. Različni vetrovi. Temperatura v zadnjih 24. ursh: "sjvUja 71 najnižja 61. Holnee izida ob 6 :27, zaide ab S :f4.
KOLIKO DEttLOV MA »M IA SVOJE POTRES* MESEČNO?
New Tork, N. T. - Mrs. Netite Kaiight je kot varnkinja svojags 17-letnegs sina vložils peticijo na sodišču, ds ji »odilČe dovoli dj vet sto dolarjev meaečno za oekr-bovsnje njenega sina. Nsvedla je, ds njen sin potrebe je nev avto-mobil in da ja draginje tako velika. da ne more prakrsnjcraM svojega sina s vsot«, ki K »daJ dovoljen s Poleg PS ^ saktevs S4.6O0 za aov
Vojna od strani privatnih podjetnikov proti delavskim strokovnim orgaatmurfjam je v aamahu.
WasNagtan, D. O. — Mod tetfT ko ao MIMvlebizniški listi polni poročil o konvencijah starih političnih strank, ro se seči i tukaj zastopniki največjih ladjegradni-ških interesov v deželi, da obvestijo plovbeni odbor in mornariški department ,da se ne bodo ravnali v prihodnosti po splošnem navodilu za delavce, ki je bilo njim vsiljeno ad vlade ob času vojne, ko so gradili ladje samo za vlado.
Goapodje menijo, da zdaj grade ladje za privatne podjetnike in prav lahko pogreše vladna naročila. torej po njih mnenju lah« ko tako postopajo z delavci, kot je njim všeč. "Ladjegradniški in-tereai ao pod kontrolo dveh nasprotujočih finančnih skupin, ki v tam edine, da sta sovražni GdločiH sta se, da vseka zase nastopita proti delavskim strokovnim organizacijam in njih zahtevam, s
Bethlehem Shipbuilding kom-panija je največja ladjegradni-ška skupins. Njeni uradniki so razdeljeni v dva tabora glede ravnanja z delavci. Currier, njen advokat, je naklonjen, da ostane po«odba z delavskimi strokovnimi orgsnizgoijsmi če nsdslje veljavna* drugi pa zagovarjajo stališče, da kompanija takoj nastopi proti splošni pogodbi z delavskimi organizacijami.
S to skupino sli Sehwabovimi interesi konkurlrsjo Roekefeller-jevi interesi sli skupins. h ksteri pripadajo New York Hhipbuild-ing kompanija, Crampova kompa nija in Hninova korporaeija. IVI kontrolo ima tudi druge majhne ladjegj-adnišk* družbe, ker ladje-gradništvo peša In boleha na naročilih. V vojnem času jc bilo v adjedelnieah zaposlenih štiri sto tisoč delavcev, zdsj pa dela le Sc sto pet in sedemdeset tisoč delsv-cev.	4
Ladjegradniški delavci, organizirani v kovinskem departmentu Ameriške delsvske federselje," so obdržavali konferenco po svojih zastopnikih. Njim je bil pred ložen fakt, da so Isdjegradnlški interesi sklenili, ds ne priznajo nadaljne - pogodbe z delavskimi strokovnimi organlzaeijami. Za stopniki so sklenili, ds se piše vsaki ladjegradniški družbi, da da jasen in določen odgovor. Kakor hitro bodo ti odgovori, v rokah tajnika kovinskega depsrtmente akliče konferenea, ki odloči, kakšno stslišče ae zavzame na-prsm ladjegradnišklm interesom Nekateri zastopniki so se izrazili, da upajo, da bodo nekatere ladje grsdniške kompanije Če nadalje obdržale pogodbo z delavskimi strokovnimi orgsnizacijami In da bo ta vpliv tako velik, da ae dru gf ladjegradniški interesi ne hod« upali nspasti delavske atrokovne organizacije. Pesimisti ns konfe. renei so rgovsrjali takim zaključ-kom. ker so v popolne«, proti-slavja z nastopom podjetnikov ns pran delavski morga niza e| jam Taktika podjemiko* je bila še vedno take* ds so najprvo nasto pili proti delavskim organissri jam ia v nekaterih podjetjih in kader ao dosegli zamgo. ao udarili po delavskih organizacijah tudi v dragih podjetj.k.
En miljon dolarjev ao podpisali premogovniški podjetniki, da prs-prečijo organiziranje delavoev.
; Washington, D. 0.Danes ni n()l>ena tajnost več, da je v okra-ju Mjngu, Va.» zastavkalo šest tisoč rudarjev kot odgovor na izzivanje premogovniških podjetnikov, ki so odpustili dve sto petdeset radarjev v, bližnjem okraju M«'l)<t\vellu. -IVemogovniški podjetniki so
fnda nalašč provoeirali to stav-s svojim početjem, kajti imeli žč pripravljenih dve sto najemnikov, rekrntiranih v ljudskih nl-Žktah, ki so poznani feefft .ftohri strelci iu znajo ravnati a^trujni-ca m i. Ta kompanija najemnikov j<{ bila najbrž organizirana z namenom, da prepreči prihod organizatorjev rudarske organizacije v okraj. Podjetniki so se pripravi)! za dolgotrajno stavko, kajti sklenili so, da ne odnehajo za uo-ben« ceno. Zdi se, ds se bodo do godki^kakršni so bili v Coloradu pri Ludlovru zopet ponovili. Beth-Idiem Steel kompanija, kateri nSčeluje "zlatousti" Charles Si'h\vab, ki je v vojnem času ble-betal, da bo po končani vojni spoštovan le še človek, kateri dela. in razne železniške družbe podpirajo premogovniške barone. Na atra-nI rudarjev stoje le njih organlzi-raVti bratje.
Carigrad, 13. jul. — Ueneral Parskevopoulos, vrhovni poveljnik grških čet v Mali Aziji, je dospel v Carigrad. Po triurnem kon-feriranju z angleškim generalom Milucjem je bilo zaključeno, da prenehajo Grki z ofenzivo v Ana toliji. (Irki zdaj prično i ofenzivnimi operacijami v vahodui Tra-ciji .	•	'
KRIZA MED NEMGI IN ENTENTO; KONFERENCA V SPAJU PRETRGANA
Nemci ao savrgU sahtsvs glada premoga in aavssniki so pe-klicali Pooha v Spa.
BNTENTA
RUSUA SPREJELA PREMIRJE S POUSKO.
Druga vest ss pa glasi, da Js prs-■ mir j s odklonjeno; Rusi prodirajo dalje.
SOVJETSKA AEMADA
VILMO.
PRED
London, 14. jul. — Kzehaugc Telegraph Co. Je prejela brzojavko Iz Spaja, da je Čičerin včeraj telegrafično obvestil Lloyda (leor-ga, da je rnsks sovjetska vlada sprejme zavezniške pogoje za pre-mir je s Poljsko.
■Pariz, 14. Jul. Ia dobrih virov ae poroča, da je Rusija odklonila zavezniške pogoje za premirje s Poljsko.
"Petit Psrisien" je včersj ob-javil p«r«čilo svojegs korespon-denta v Hpaju, ki se glssi, da na temelju zavezniških premirovnih pogojev sfc mora Poljaka odreči vsem svojim impcrisllstičnim tež-njsm. Zavezniška nota zahteva, da ae poljake čete umaknejo ua črto Orodek-Breatlitovak-Praemysl in
ruska sovjetska armada se mora mi, .Podjetniki s* bodo m-lužlU ",Uviti 50 kllometrov od ts črtc. ^^
rrrSTuSjT,^ rŽTrP T'««"™** V^^ »
To govore dogodki iu pa strojnice, kajti kdor ne misli uastopatl z nasiljem, al* ne poslužuje strojnic in najemnikov. Premogovniški baroni se dobro zavedajo, kakšna sila so privatne najemniške armade,' Preizkusili so tske armade ob času rudarske stavke v Coloradu iu jeklarske stavke v Pennsylva-mji.
Med rudarji so možje kot vodi-tel ji, ki mislijo, da je napočila u-ra, ko ae lahko osvobodi« tiranije, ki jo izvajajo premogovniški podjetniki. Stavkarji so večinoma ameriški hribovci, ki ao potomci Američanov is tretjega in Četrte-ga rodu. Nekateri lahko celo na-štejejo svoje prednike nazaj do revolucionarne vojne, TujitMAinski rudarji ne pridejo pri Uji stavki v poštev. Vsi ii ameriški Jiribuvcl so pa vajeni puške iu samokresa. Veliko njih pripada raznim rodo-vom, ki so živeli skozi leta v krv-ni osveti in so svoje spore reševali s puško. In prav lahko se dogodi, da ImmI« ti ameriški hribovci rekli, da ne vidijo vzroka, zakaj hI ne odgovarjali na strele, če so napadeni in streljajo nanje.
Dozdaj sta se vršili že dve bitki. V Matewanu so •detektivi' Kelt*-Haldvrinove agencije ubili župans in tskoj jc nastala bitka, pri kateri je padlo preeej 'detektivov/
Po meglenih poročilih se je vr šila že druga bitka. Nekateri tr-dijo, da je bilo pri tc^j bitki, ki je pričel s, ker so privatni najemal' ki napadli rudarski shod iz zasede, ubitih od treh do devet oseb. Nekateri poročajo, da so bili u strel jeni trije organizatorji ru darake orgatiizaelje in da rudarji niso bežali, ko se je nanje vsula toča krogel iz zasede, ampak so ae postavili v bran in pognsli pri vstne najemnike v l»eg. Tem po ročllom pa dostavljajo, ds je ne mogoče poročati detajle o tej bit. ki, ker m pretrgane brzojavne zveze.
Položaj je tukaj tak' ako ae s* di po pičlih poročilih, kskfšen > HI po mssakru pri Ludlowu,
Preiskava je takrat dognala, da M bili vsi nsjemhiki p« mssskrti pri Ludlowtt uničeni da ni Uw (linije na 2. strani, 4. kol.)
Do preizkušnje pride kmsln, kajti prišel je čaa. da delsvske strokovne orgsnisarije pred lože ladjefrsdniškim interesom svoje nove zaktove,
bo »posredovala, za mir med Polj sko in Rnsijo ter med Poljsko, ^itvo, Letouijo in Kinako iu mi rovna konferenca se mora vršiti v x>ndonu. Poljaka mora sprejeti zaključke zaveaniškega vrhovnega aveta glade raznih drugih v prs šanj kakor tudi (Idanskcgs in Te linja.
Berlin, 14. jul. — "Lokal An-aeiger" je prinesel depešo iz rsge, ki vsebuje premirovitf in mirovne pogoje sovjetske Ckrsjl ne In Rusije. Obe republiki zalite vata popolno razorožitev Poljake n referendum glede "notranjega aovjetskega sistema
Depeša je povzeta iz nekega ukrajinskega lista, ki je glasilo ukrajinskih komunistov, tods po goji niso nikjer efieljeluo pot rje ni. Pngftjl so:
Poljsks se tnors odreči Vllnl, Grodnu ,Minsku, Holmu in Pole ziji; poljsks vlsds mors Izročiti Rusiji gotovo količino vojnega msterijaia in demobilizirati vso svojo srmado i/vzemši milice;
'oljska mors plačati K osi ji od škodnino v obliki tovarniških stro jev in soli; v enem letu se mora ua 'oljskem vršiti splošno glssovs oje, ki naj odloči ,ds li hočejo ime ti Poljski sovjetski sistem vlade; poljski premogovniki in solne js me morajo priti pod uprsvo aovje tov, ds s« zs goto vi izplsčanje od
Škodnlne.	_
London, 14. Jul, — Uradno poročilo iz Moskve o položaju ns bojišču .datirano v pondeljck, ae glasi: "Zjutraj dne 11. julija so sovjetske čete okupirale M i tisk in Hveneijane, «f» milj južno "I Dvinaka in ftO milj severnovzhod no'od Vllne. V smeri od ('Mer «m» naše čete zasedle želeatileo ml Ou-keviča do Babrovke. V okolišu Kovna Je rdi** kavalerlja okupirala Oliko, V smeri proti Terno-polu v Galiciji smo vzeli postsjo llarajr-Dstrov In vpletiili obklopni vlak M
Iz Varšave jsvljsjo, ds sts blls ubita dvs boljše viška ' generala v iKijib južno *»d 1'ripetakega meč virja in z njima vred je padlo V*) Rtiaov Holjševiška armada se bli ža Vilni V okolišu MeMečna se umikajo Poljski korak za kors kom V Polšji je bil odhfts rdeča koloaa.
Berlin 14 jul. — Iz Vratislave je priMo poročilo, da
EUBE.
OKUPIRA
|Spa, Belgija, 14. jul. Na kon-ferencl med zavezniki in Nemsl je iabruhnila krizav Konferenca je lila včeraj pretrgana in danes ae še ne ve, kdaj ae pnnovl. Velika šeatorica je brao javno pozvala maršala Focha in angleškega generala VVilsona v Spa, ki munla dobita nalog, da * oboroženo silo "ukrotita uporno Nemčijo
Kriza je prišla, ko je nemška de-cguoija po dolgem medsebojnem posvetovauju zavrgla zahtevo zaveznikov, da ao mora Nemčija sn* vezati, da pošlje mesečno 2,0(10,000 ton premoga Franciji, Belgiji Iii drugim zavetniškim državnm kot se glssl mirovna pogodba. Nemsl so odgovorili, da ne morejo dati več kakor poldrugi miljon ton mesečno. '
Nemški zunanji minister Simona je v imenu delegacije izjavil sle-deče:
"Nemška vlsds ne more obljubiti, ar akahtsvajo zavezniki, brez garancij rudarjsv ln operstorjev. Lastniki premogovnikov ao pripravljeni atoritl vaa, toda premo-garjev ne moremo priailiti, da Iu delali več kot oaem ur. Ako bi vlada hotela zadoatiii asveanlkom, tedajttoi morali rudarji dslstl laz ure, čsssr m nočejo storiti, ker j^lMM^^i t^ol^J^ ao sbsokjtno potrebne, sko i hočemo, ds se rudarje prisili na daljši delavnik, drugsče nsm zaštrajks^o, Jaz poznam naše ru-ka rje in zato ne moramo obljubiti ničesar, Vešča k i ao nam povedsll, da po 1. oktobru lahko Izvozimo f>8,000 ton dnevno, po 1, Januarju pa HH.OOO ton. — DrugI vzrok pomanjkanja premoga je pleblaelt v ftlezljl. Ondotnf rudarji ao več na •diod i h .kot pe na delu tvss pokra* jina je razburjena zaradi agltael* je, Priporočeni, da se plebiscit vrši takoj, tods Imlje bi bilo, da sploh ni pfsblsslts. ftlcsijs je bila nemška 700 let In če natane pod nemško upravo, bo produkeijs toliko večjs In Poljaki ter fteho-slovaki bodo dobili več premogs, kskor pa če santl posedujejo on> dot ne premogovnike. Hieer sa ne bojim Izida plebiscita, smpsk za-vlsčevsuje ovlrs delo v premogov« niklh."
Delacroiz Je na to odgovoril: " Vsšs izjsvs nas Jc skrajno razo. čarala in povzročila je reano situacijo Zsvezniki se ne ImkIo vsč po gsjsli. Nemška vlada se na ozirs us itogmllto niti ns odškmlninsko komisijo, Njens ponudba naspro tuje duhu pogodbe In vsledtega je konferenca pretrgsns. Seja je končana."
Nemški delegatje so zapustili dvorano in sklenjeno ni Min, kdsj se vrši prthodnjs seja, Msršal Foch je prišel v Hps dsnes zjutraj in Wils«n je prišel zvečer. Nemci smatrajo, ds je prihod srrosdulli poveljnikov le hluff In čskajo v Hps ju ns nadaljevanje konferen« ee. Italijani so preeej optimistični in pravijo, da bodo Nemci dobili koncesije, nakar se bo nsdsljevslo zborovanje.
ODSEV SPLOANE POSUROVE
LOTI
Telede, 0. — Tukajšnje oblasti so aretirale isteinnajet momsrjev, ker so utopili prvegs kuhsrja, ki je Ml zaatoree, Kuhar je nsmreč pretepel 17-let nega belopolt nega dečka
krog 16 divizij sovjetske vojake se vali zapadno od Bererine in Poljaki se stalno umlksjo, — Iz Kopen-hagna porivajo, ds so rdeče čete doapele v predmeetjs Lvovs Vest Iz Vsršsve se glsal, ds polMl so-boljše«ikijcialUti delujejo t vsemi silsmi n
bombardirajo BreM-litovsIi O- premirje » Raslja
LASTNINA BLOVPflfcl NARODNI POPKUUfl JEPNOT«
ja zadnje zavetje industrijalcih 'junkerjev in baronov v Ameriki Ta drŽava je zaoetala v delavskem
redili i« njega zaželjeno orodje, ako slučajno niso našli že v naravi primeren kos kamena, in ga po-
imel le boljši daljnogled, s k a-•im ie doarndl, da je temna
plavil predaleč ven na llil je. da ie izgubljen,
ne, da razpust«* svoje privatne grmade .in ae apor rdi mirnim po
velikih
d^J odide prvi vlak. Postajni a
odgovor, ;laL,kire, pod kontrolo. |j0 Tako je govO-
»Policaj je,, sipi pogovor. Sto-1 je a samokresom v roki iz
alov.
PR0Š*ETA
GLASILO fLOVEHSKE NARODNE POOPORKK JKPNOTt

Naclov m w$m, kar Imm »tik • llatMBi
"PROSVETA'
2 (i S 7 Srn. L»tJ»l> AfWM. a
l^ttte enlightenmjtfft"
Org— «1 tke IU—U NaHoael Ow—d bv tU ŠUwmmU NaU—al B—fH $mhf.
~A4w,»rtisinf ratas on agreeaent.
Chicago
flebaerietleac Ualted States (eaeept^CJUeago) »go »6.60, and foreign countrias $7.90 per
5=S _
and Caaada
Dola prtveillM^Cj
. . 0U.P..J. .. pr.i (julij* it«0)	.
m sa.|maa»a »a fttofiU j«
KAJ NAM POMAGA!
Tržni biro v Washingtonu Je izdalporočilo, v rem pravi, da je bilo produclranih 90,000,000,000 funtov mleka v minolem letu. *To fe skopaj deVet sto funtov n* osebo. V Združenih državah je več kot dva in dvajse miljonov molznih krav.
Kljub tako veliki množini mleka, ae Je toleko podražilo za sto odstotkov, od kar je izbruhnila svetovna vojna.
Podražitev mleka so profitarji zagovarjali na vae mogoče načine. Pripovedovali so v yelebiznižkem časčpisji da se je število molznih krav znižalo, da & je podražila krma, da krave dajejo manj mleka kot preJSnJa leta. Tako so blebetali, dokler riiao cehe za kvort mleka nagnali na petnajst do sedemnajst centov. Seveda ne vidi tega de narja farmar, kajti on prejme V bližini velikih mest neka nad eno tretjin^ od te cene, daleč proč od velikih mest pa ne prejme farmar fte tretjine od te cene.
(Profitarji oderejo kmeta in konzumenta, kajti storilo
in
Arthar Rriabane.
• * -
' (Konec.) lil vendar ao! Mi smo tista bitja, Nekaj milj pod našimi noga mi je zemlja tako vroča, da ae ne more- primerjati s raztopljeno ko-vino. Vaa gorkota in vročina, ki
0	potrebujemo, se nahaja tam do*
1	in še veliko več je je. Enkrat pride dan, ko ljudje dobe ključ do podzemeljske vročine in ta krat bo rečeno vprašanje premo ia in kurjave sploh. Vso gorkoto :a zimo in v|o gonilno 1U0. za električne stroje bomo zajemali i« notranjosti naše zemlje. Učenjaki se le danes bavijo s tem problemom in nekega dne ga bodo refti-i. Včasi se »lili mučno vprašanje: Kaj počne človeštvo, kadar jtmanjka premoga na svetu t Ko pa bo obratoval veliki podzemelj-
1» S• __* 1... nvnralani«'
skl dina m o, bo nastalo vprašanje: Kaj počnemo, ko se izčrpa .een-jtralna zemeljska vročina? Od«o-vor na to vprašanje bo: Potem pride no vrsto aolnčna vročina, ki 1)o trajala nekaj miljonov let več, kot je pa zemeljska.
Ko bodo ljudje posegli v globo Mno zemlje po silnem bogastvu toplote in gonilne sile, ki je tam vskladiščena, bodo istočasno, dosegli, ako bodo hotmi, vrh našega zračnega oceana in se okoristili brezmejno refrigeracijo, ki ae
;ialm4a> nad n«1"1* ** in te zmanjkalo nikdar, prej bo zmanjkalo nas in zemlje. Nekaj milj nad »afiimi glavami kaže tpplomir "sto Stopinj pod ničlo". Našli ae ,bodo ženi ji, ki napeljejo hlad iz omenjenih višav na zemljo koliko? ga bo trdba v času poletne vročine.	mi!
pdmofi OB PtfAVEM ČAiU I privatne najemnitke čete z n*o Išiiflk vkrajih, kjer ni te vrste
____brutalnostjo pri atavkah v Buttu, kamena in kamor so ga morali
Ohimuo DI - Carl How«ll, Morit, v Biiaihamu, Utab, v Ari- dobiti le potbm trgovine. Orodje člaTZ-ežne atnOe, je gledal zve- zoni, Alabemi, Arkanagan in naj- so izdelovali i* krerilnega kamenja Z	in je zadnje pa pri jeklarski stavk: v na sledeči nač.n: Najprvo ,
«gl dal neko temno atvar, ki je Pennsylvaniji.	lomibod večjega kosama,,.,«, ko,,|
gibala na jezeraki gladini. Pozvali Zdi ae, di je Zipadna Virgini-|ki je bil pa toliko velik, da s,
ZimL* človek"ki ae drži za plnv, I kihanju, ker močna in majhna tein obdeloval z manjšimi kbsi „1
fd^o roko pl daje znamenja! Skupina industrijalnih baronov ogl.dili toliko, kolikor je bilo pač
de ootrebuje pomoč	drži z železno roko k tlom dela v- potrebno, da ao ga potem lahko ra-
Takoj je odplul rešilni čoln na ce, da se ne morejo organizirati, bili za orgije. Prvi aledovi takeK«
nomoč in štiri milje od obrežja ao In zaridi tega nisUue dolgotra- obdelovao^H*l«veško roko se
našli človeka na slabotnem plavu. jen boj a* pričanje rudačake or- 10 lahko spoznajo na vsakem kame
Povedal je, da se je kopal in je ganiaacHe, <*e merfldajmi faktorji nu, ker je ostrina takega kamena
.ar rnnKmi: nmKiJza.. ■prevlečena g takozvano "patino"
ali glazuro,,. katera je nastala vsled vednega drgnen »e in » desk ki so «i držali na vodni po-1tom s pogijanji.	Ina katerem so v teku časa nastali
vršini Preden je pošla pomoč, je Qoverner. Cphurell. kl ,ie igral mflll kristali Od narave obružen,, že bil tri ure zunaj na jezeru. veliko ulogo na konvenciji demo- kamenje nima nikdar tako svetle
kratičnp atranke v San Franciscu, Utrani, kot pa od človeške roLe HA i bi lahko mnogo storil, d* ae ta oglajeno kamenje. —
spor izravna brez nadaljnega kr- atirinoslovec Hortillet je rone-Hi — Policaj Miehac-1 \oprelitja, če bi'imel železno vo-Ljfl da jefloveštvo v dobi Clielles, lia Capljajo prišel na postajo nad- Ijo, da prepove premogovniškim katpro dobo He razUme prvih ulične Železnice zaradi potfrlta kompauijam nfjunanje profcsijo- 78fOGO Wt 21oveštva, rabilo samo
paŽev. Ali zdi se, aaf kajti
mu-iie ztice-nivr	^.KVO**" "—TrT" JT-nR
vode. Policaj je vstopil v zadnjo ttalnlh pretepat
eno popolnoma primitivno orodje,
c umna to postajnega agenta, d^ se |overnfr te, volje i^iima, kajti ^ in 8icer ^ Vae potrebe. (Challesje napije vode, ko je prišel neznanec bi jo imel, bi izdal tako prepoved n<>k v F^aciji ob reki Mar
' 1	- 1......—M«- - V.4*wonn.lni( kjpr s0 d()^daj ^ Wjveč. o-
stankov iz pradobe človeštva in ru-
gemjc	t ........................, —	- -	„ -ditega ae tudi prva doha človeštva
namerava odpeljati, neznanec je jemniki iz prizadetega okraja. Ko iraenuje po kraju.) Med tem pa potegnil aampkrea ip mu u|ta- «0 rudarji poslali k n^epin «^pu- L0 pft uaji| na tem kraju med dru-zal naj dvigne roki kviSko, mesto taeijo, da naj podvzame potreb-t^^ izkopinan,i tudi vsako v. ^t no . . .".:•.. 1------n — —-La	Aa nrenreči krvo-Li----- orodje; kot na primer;
atrgnlje in bodalo, ki je bi kolikor toliko skrbno obdelano. ___ 1kaJneneno oi-odj<', podobno tem, Čumnate in zakttcal tolovaju, najhH tudi govemor Wproul v Penn- SQ na51i y velikih množinah ne sa-se poda. "Za nobeno ceno " je "ajrlvaniji. Tudi on-pe imel položaj v jf^gnei^ ampak tudi skoro t vlknil bandit in sprožil petelin, pod kontrolo ob času jeklarske i h krajih p:vrope v Angliji, na toda naboj »e nI vfcgal. V tem tre- stavke. 4 ^ ____Španskem, Portugalskem, v Helffi
V zraku je boiločno^t tfgov
w ^_______ t_____________^_____,	.	. To bi moralo zanimati pddjet
mestih razdeljevalo brez posredovalcev, to je mlekarskih nike. ki so res podjetni, flto let
kompanij, ki stoje med farmarjem in konzumentom. Ip ^^TtlM., kajti vsak Vi® tako vidimo, da nam velika množina mleka, ki ao ga dale hard zpmjje i)0 » vrelec vročina" z ' ----------------Ca padejo cene, neomejeno zalogo.
krave v enem letu, ne pomaga prav nič. Da padejp ce
je treba odpraviti profltarske kompanije in ustanoviti pol Moore pravi, da natnra ama mestih postaje, v katere farmarji oddajajo mleko in ho- K»* tZ.^Z^dal dijo ponj konzumentje.	Leior prinese fiziJno ener-
Take reforme pa ne padejo z neba in tudi se ne bodo žijo, ker goni zračne valove vftK tevrftile, dokler bodo delavci v mestih Uko rtaivni, da vAitojio, to je ,(<i zgoraj Navzdol lijo mestnim svetovalcem'pripadnike republikanske M«^ ^^člaftlSe"^
demokratične stranke.	elektrifikacija spreminja velik
-1-jr-	.	del kisika v ozon (neka kemična
Stare cunja prodajajo sa volpo.—V letu 1019 SO pro- spojina), ki se pa zopet razkroji,
fitarji vrgli na trg pol biljarde funtov sukna, ld je biloZtZTo^" napravljeno iz atarih volnenih cunj, eno miljaftlb funtov Jn t()Jje d(ybro lft ljudi. Kadar ae prave volne so pa spravili v skladišča. Sukno, kl je ha* človek nasrka svežega zraka, pravljeno iz starih volnenih cunj, se rado razprede, kajtjl °*ona» tedaidobr1° v njem je toliko niti iz rAve volne, da se blWo komaj drži skupaj. Ce bi iz 680,000,000 jardov sukna, ki jfeUuda, da je pesnik Sheiiey posvo-bilo natkano v enem letu, pobrali vse nitke, ki so bile na- tU odo zapadnemu vetru rekoč : pravljene iz .taHNeunj tedaj bi iz teh «Ui tim«90.000, b^^SSf1^ 000 jardov blaga. Ce bi iz omenjene množine blaga vzeli U]oy nJ vedel, da zaoadni veter vse niti iz prave volne, tedaj bi natkali 240,000,000 jardov prinaša na ?emijo ozon in da v
. < jeaeni, ko odpada listje, je največ
Te Številke je objavil narodni bfro iiviAd^jcev, rt J^^fl^k.t m JSS pečajočih z rejo drobnice, ki jasno govore, da so tovar- Urakovwi iz višav za kiaični ozon narji goljufali ljudstvo, ko so stare cunje prodAjtti pb vi- in ko mu ne bo troba čakati na ie-soki ceni za pristno volnerfo blago.	vernozapadnl veter?
Prodajalne so zdaj natlačene z oblekami, ki so na-1 j^f^J^J^S; vkln^° pravljcne iz blaga, izdelanega iz starih cunj. Pa tudi skla- da \t monike globočine na' razave-diAča so natlačena s suknom iz starih cunj. Taka obleki tijeno mesto nad seboj na bregu, in sukno se prodaja kot da sta pristnega volnenega iz- N®a na,ni H* blišče kiči velikega
. ..	" hnibesnega mesta. Ml smo obsoja-
'	iv	[m na začasno življenje na dnu
To jc napotilo farmarje in živinorejce, da zahtevajo, .našega majhnega zračnega ocra du se napravi zakon, po katerem bo vsak tovarnar pri- * vročino pmi nami in mrazom
moran prittaniti na blago Itotek. na katirttt ^anip^^^^ t3?*£t? koliko je v blagu prave volne in koliko ntarih cunjj. Tovar- „riki en jena na dno. Naši molga narji ho proti takenui zakonu, ker bi jim bilo nemogoče m niso ribji možgani. Najmanj
pro,lajati nUre cunje za volno.	h^-, ^
DELAVSTVO SE LAHKO ZANESE LE NASE. ^tTJf^nll''.^™1: Strokovno organizirano delavstvo v državi Washmg-! eeanom ton jo po svojih zastopnikih apeliralo na induatrijalno bla . frostnnsko komisijo, da prizna osemnajst dolarjev na teden kot minimalno mezdo za ženske. KOmistja se seveda nI ozirala na priporočilo.	1
(»overner Hart je odslovil eno članico is komisije. Mkor jo imala pro več človeško are« in j« preveč hrepenele po pravici." Ko so glasovali o priporočilu, so tmell v komi-
notku je počil policajev samokresi Slišijo se glasovi, da so premo-in bindlt se je zgrndll zidet v tU- fovniški podjetniki podpisiU en nik ni t)a. Odpeljali so ga v o- miljon dolarjev, da se rudirska krajno bolnišnico, kjer je povedal strokovna organizacija ne utrdi v kar tri imena. Po pismih, ki so okraju Mingu. R«<W<a orgam-jih dobili pri njem, sodi policija, zadja tudi ne drži križem, afojib (la je njegovo pravo ime Oeorge rok. Določili je lepo vsoto denar-Giližore.T I ja za podporo aUvkarjem in če iT........lil Mi 1 "t^miMfe
mmtbrijombk umor.
flonn. — ¥ra. Ar^hur de 0or4ova* lena bogatega new-yorftkega mešetarja, ki je imela vstop v takozvano višjo družbo, J)|la ustreljena od njenega Šo-Hfi Bernard tpleissleja ua samotni ceati. Tako se glasi kratko poročilo. . • •
KI resnici je pa afera zavita v mlaterij. Ko ao našli avtomobil, nI mel v svpjem rezervoarju gazo-Ina. V njem je bila Škatlja a o atrimi nafbojl in atek|enica žga hja, ki je bila napol prazna. Mrs De Cordova je ležala mrtvi in nI a je oddaljena do trideset čev Ijev od avtomobila, flelsslcr je slonel mrtev na ograji, oddaljen šest čevljev od mrs. De Cordove. Šoferju je krogla preluknjala gla vo od aenca do senca. Mrs. De Cordova je pa bila trikrat zadc ta. Val njeni dragulji in aUtaink so bili nedotaknjeni.
Ameriške vesli.
je treba, bo razpisala tudi izreden asesment, da doseže zmago.
HUnrik Driesmatu.
Pradobni mm.
OpU načina življenja, je«ika in knitnfo pred%«ovinakajfa ' človaki v IvtOpi in
(Prosto prevel P. B.)
DitUGO POGLAVJE. . Starejša Zamaha doba.
RIBIČ
tU — Hosa Cooper iz Orand Detourja je.našel v školjki biser, ki tehta šeat in trideset zrn. Prodal ga je za i mo:
TEXAB JE VIHA
Auatin, Texas. — James E. Pearee, profesor antropologije na težaškem vseučilišču, je odkril sledove prazgodovinskega ljudstva v Texaau, ki je Živelo pred Indijanci in ni bilo v nobeni zvezi a indijanskimi plemeni. Kamnito orodja in orodje najprlmitivnejše-ga izdelka in koaM, ki so bile izkopane na planjavah £dwardsa, so oatanki tega ljudstva. Ker ao se med ostanki našle tudi razcepljene človeške kosti, sklepa Pearee, da je bilo dotlčno pleme na Atop. nji kanfhalov,
PRODUKCIJA ZLATA JI PADLA.
Wa*hington, D. C. — Uradni po-' .	i a s i * 4,ditki o produkciji alata v Zdrule-
siji enako fttevilo glasov. Governer bo seveda težko našel Lih državah v prvi poloviei teko
dn"fp Žerako, ki bi glasovala Za stradanje žen in otrok. «Vga leta pokazujejo. da se bo le. ■jej' pa tudi najde, kajti tudi med ženami to izjeme. H P^iraio manj kot aa »o |i (U lavoem s, lahko zaradi guvernerjevega ravna-SVj.^ n.n oTpro oči in da a|>oznajo, da ne bodo nikdar dosegli|ta jekiu manjša kot pa leta i9is. pravice, dokler bodo glasovali za kandidat«, ki jih |>oeta vijo profesijonalni političarji obeh starih strank. Obe Ktianki *ta zastopnici posebnih interesov kljub vaem frazam v njunih platformah o zastopanju interesov, vaeh
državljanov ata dozdaj republikanska in demokratična I *ew v. T. — Moetnl stranka zastopali tako doaledno, da niso bili interesi deJ"^* "k,rnl,V,a ^ ■"<*««»»" « l«vcev nikdar t^topani.	U^^ * ^ "
U8LUZBEHCEM Jt POVUAKA MBSDA ZA DVAJ-•IT ODiTOTKOV.
P&IMOOOVVlAn PODJBTVI n 8TRBIOJO PO KRVOPRI
LITJU.
(Nadaljevanje a 1. strani.) aon. ki je vodil stavko rudarjev, sa božjo voljo prosil rudarje in ljudi, kl so ogorčeni zaradi mann-kra prihiteli na pomoč in obkolili privatne najemnike od vseli strani, da naj nikar ne atreljajo. Če hi Lavson ne storil tega. tedaj U težko kateri najemnik živ ušel obroča, ki jih je obdajel.
AH privetne najemniške čete niso vporabljene proti delavcem le v Coloradu. Zgodovina dtlav. skega gibanja pripoveduje, di ac privatne aajemniške čete nnsto-pile v Calumetu. ko ja itbruhaila stavka v rudnikih ralumH k lice la dmlbe. Tako vidimo naat ipad
(Nadaljevanje.)
Belgijski starinoslovec flutot je dokazal z neštevilnimi najdenimi oatanki raznega orodja, ki je bilo narejeno na najbolj primitiv ni način izkresilnega kamna in v vseli mogočih obftkah, da je bil Človeft naseljen v krajih sedanje Belgije že prvih časih tercijarne dobe, ki je že rabil ^rodje. Skoro enake najdbe po našli v raznih krajih Nemčije, v" Franciji, v E-glptu, na Grškem, v Mezopotamiji, v Perziji, itd. Našli so ostanke sekir, surovo obdelanih Iz kamenja ; nekatere so našli že v dm-frih okameninali in so jih morali izdolbsti iz drugega kamenja. Po teoriji profesorja Maks Verwor-ma, ki Je proučil najdbe pri Auril-laeu v Franciji, je človek rabil o-ro<Jjf že v prvi polovici tercijarne dolie. Z ozirotn na najdbe, kolikor so jfh dosedaj našli, so bila v prvi polovici tercijarne dobe v dolini Cantil v F>aneiji naseljena neki bitji, ki so ae pečala z umetnim lomljenjem kreailnega kame. n ja, katerega so obdelovali in izdelovali ia njegf^ ra7.n0 orodje, katero ao /ibill ali pri pripravljanju hrane aH pa pri obrambi pred rftz-nimi napadi. In te najdbe tudi dokazujejo, da je človek živel Že pred to dobo, ker iz teh najdb od-seva h' zalo raavita kultura, ki ja-ni\o kaže na dolgi razvoj človeštva prc4 to dobo. Okoatnikov ali kosti najstarejših prebivalcev v tej dolini Še niso našli in do danes se še ne ve, ali je bilo truplo prastarega prebivalca te doline že podobno truplu dariašnjefea človeka, ali je bilo še podobno prednikom človeštva ^ Živalim; ali ao imeli še fonetični jezik« ali ao poznali ogenj, ali an poznali kako obleko in eta-novanjc, ali ao bili mesojedi ali u-Živali kako drugo hrano. Vsa za-piričina, katero poznamo danes sestoji samo iz njih kamenenih ie-dclkov. To<la, kjer človek molči, prifa kamenje"« Tako profesor Maks Vervrorn.—	^
Najstarejšo kameneno orodja je idlo ii kremena, rogoličnika. jsspi sa, peščenca in apnenca, v veliki večini pa ia k rešilnega kamenja ia
ji, v raznih krajih Nemčije, v Av- j atriji, Italiji, v aeverni Afriki (v j Algiru in V Egiptu), y Aziji (tudi. j ji) in zapadnih delUi Amerike. Ker je bilo vse to orodje narejeno \i trdega kamenja je bil prvi človek večinoma naseljen Komo v onih i krajih, kjer jc bilo dovolj te vinte kamenja.
Kakor je bil v naslednjih periodah bron in železo važen faktor m razvitje kulture, tako je biL kre-silni kan^en v najet are jši dobi človeštva. Prebivalci v krajih, kjer je fc|ilo dovolj te vrste kamenja, «0 hitreje napredovali kot, pa oui, ki so bili naiseljeni v krajih, kjer jp bilo zelo malo kresilnega kamenji ali pa nič. Tako ao veliki skladi kresilnega Kamenja v dolini reke Som me v Franciji veliko' pripomogli k nenavadno hitremu ni-predku predzgodoviltakega prebi-valatva v Franciji, dočim je pre-blvalatvo v drugih krajih, kjer niso mogli dobiti toliko kresilnegi kamenja, zao|taja|o. Iz velikih kamnolomov V dolini reke Bomme ao.dobivali vsakovrstne oblike kamenja, i* katerega ao lprez vsakega velikega, trudi naredili vsako-vrstno orodje in raditega so priče-li izdelovati razne okraske i 1 kresilnega kamenja. .Rodi tega so prvi prebivalci v teh krajih posvetili veliko več časa na Izboljšanje svojega življenja, doČlm so prebivalci' n. pr. v sedanji NčmčijI zaosti-3aH, ker rilso imeli dovolj sredstev za napredek. Kajti »kladi kresilnega kamenja niso tako veliki v Nemčiji, in dobili so le male plošče in kose, katere so porabili za nože in drugo malo orodje. \ nekaterih krajih Nemčije so našli orodje iz kremenjaka in celo por-firja.
Kot je že vsakemu znano, je n* zemeljski površini veliko kraje*, kjer zelo primanjkuje kamenja, aH ga pa sploh nič ni, kot n. pr. ve lika nižina v severni in južni Afriki, kjer je površina pokrita t de-belo plastjo ilovice. V teh krajih sploh ne moremo zar.ua movatl nobene kamenene dobe. I« * pa torej prvi prebivalci teh kraje' dela|i orodje, ker niso imeli kamenjat Iz lesa in kosti ter mn<>v divjih živali. Tako bi lahko imenovali dobo teh ljudi "dobo le*
in kosti", mesto ksmeno d*.....
Toda na srečo so pradavni preWj valcl sedanje Mehike našli ▼ lirl neko drugo tvarino, ki je bila T enem ožirn Še boljša od vMkrJ kamenja, ki so jo imenovali "ob*1 dlan" ali "idr. Ta tvarina tb vina. kakor Jo le hočemo vati, je imela to svojstvo. ds aeP pod udarcem razletela takorH^ na zelo ostre brušene ko«e po-l^ ne noževi kHni in kl so bili t«** ostri, da so se ftpanri. ki P*' vrgli Mehikance, te ko *o se brili —
(Dalje prihodnjič).
klinr r*!*^
500 novih
kolere
Tokijo, 13. jul. —	\
je bil pripravljenih «» norili» j
čajev kolere na Japonakem -J
PIOSVITA
. ro«o»i KihuiiImh , ti	M datete f
VIA PISMA? Id M MHbJ. HpNbli. »SSa* i. N. r. J, Mit-M Sa.	Ar*. Cklaafa, I«.
VSE SAM VE BOLNlftKS PODPOSE SS NASLOVE, SSBT«SS S*. LraMi An, Cklaaca. IS.
DKNAflMI POŠIUATVE IN STVARL hI M) «Ma«a K raUa m aaalarai Tajalltra S. N. P. J. SSST-ae Sa. U«l VSI ZAMVS V ivtll S BLAGAJNIŠKIMI POSLI
Ifvriujs
vodnika, kateri jih bode spremljal iz opo. Njegova dolžnost bode, da skrbi
Najceneje In najhitreje
Is denarja v stari kraj, ss ebevlje
faks (draft)
llanaa. la on pa kadar U lak iesL
(lo na j bi itn je kraallnka, Sanka le i
Čaka ladajaaio aa vsa valja tuli Potiljam« danar tudi p-i«m le Wi Naša aana ja radno mmUL FoAJIJamo danar tvdl v dempvina m ailni*« sia vsa aa ras fcraartalos v < daklme aa vaa ulošne knjilata« v to Prodajama parobrodae Uatke SS «SS |M»(nikoai praakrbimo vas Jotna U n«. Van» nraakrbteae aaradalka Is l
JOHN MEMETH, preiidant.
New Yofk, H* Y»
preobrat prihaja.
Lprain, O. — V Proaveti it. 156 od 3. julija sem čital članek 'Zna ta en je Velikega preobrata". Po
mnenju pisca tega članka se bi i iamo preobratu korak za korakom in kot dokaz temu navaja par svetlih točk, katere pa hočem nekoliko pretresati.—
Vele podjetnik i ustanavljajo odbore. Marks je nekoč zapisal "Kešitev delavec v mora priti od delavcev Kamih". Zato so tovarniški odbori brez pomena in zgleda je ravnotako. kot je John D. Ro ckcfellerjeva strokovna zveza u-stanovljena po Štrajku leta 1913, ki je v kratkem času žalostno poginila. In ista usoda Čaka tudi tovarniške odbore. \
Med vojno so bi^e železnice pod državno kontrolo in država je po-1 rušila miljone za reorganizacijo. Sedaj jih je vrnila privatnim lastnikom z garantiranim profitom od šest odstotkov vloženega in ne vloženega /kapitala. (Vlada je prevzela ladjegradništvo. Ladje zgrajene v vojnem času stapejo tri miljarde, sedaj jih je prodala ameriškim in anjleškim velepod-jetnikom za sramotno ceno nekaj miljonov.
Vse to in še marsikaj drugega kaže, da smo še daleč od preobra-ia. Da bo prišel preobrat, je treba *<■ veliko organizatoričnega dela in nikdo naj ne misli, da bo prišel ven preobrat kar sam od sebe.
Torej rojak i-delpci, organizi-raimo se strokovno in politično in hodimo odpravljeni ne nekaj neizogibnega. — Planinski.
Opomba t —
Tako naš brat Planinski.
Kdor je pazno prečital naš do-tični članek, je lahko spoznal da da nismo le konštatirali znamenja in pojave, katerih ni bilo pred vojno. Vse to seveda ni nič z delavskega stališča — v današnjem ("asu, če gledamo na velike preobrate v Evropi, posebno v Rusiji. Ampak za Ameriko je dosti. Bodimo odkriti. Tovarniški odbori ho naravnA kapitalistična institucija, ali obenem pomenijo velik kompromis od strani kapitalistov, kakršnih bi ne bili dali pred vojno za nobeno ceno. In kadar prič-no kapitalisti popuščati, je to znamenje, da se je pričela krhati skala njihovega absolutizma. V prehodni dobi smo —- in ta doba ni povsod enaka.
Marka je rekel, da emancipacija delavstvA mora biti delo delavcev samih. Tako je I Ali Marks je tudi odkril princip razvoja, po katerem vsak socialni sistem zraste iz prejšnjega sistema. Ne pozabite na ta lakti Kapitalizem i-ma svoje korenine v prejšnjem fevdalizmu, socializem izide iz kapitalistično pognojenih tal, drugače je nemogoč. Vae kapitalist ič ne institucije v industrijah in go spodarstvu se razvijajo v socializem in vladajoči sloji v sedanji kaotični prehodni dobi sami—ker ko slepi — priganjajo razvoj do točke, na kateri je zapisan ban krot njihovega sistema.
Upamo, da ae razumemo. Koncem konca: ali 'Prosvets' dosledno ne kliče nešemu delsvstvu dsn za dnevom: Orgsnizirsjte se strokovno in politično, ker v organizaciji je vaša sila in vaše odrešenje 1
tu ne sodi moža toliko po njegovih delih, zaslugah, po njegovem značaju, kot po brkah.
t>a, taka je stvar pri nekaterih ljudeh tukaj v Ameriki. Zgleda, da značaj moža tiči v onih gladko obriti^ zgornjih ustnicah. Ako pa te ustnice niso gladko obrite, potem Bog 4e varuj tega člove-ka, ker ta je strašno "hudoben" ali pa "neumen".
ln ravno to ne mor^m odobravati tukaj v Ameriki in radi tega se tudi jaz ue bom uikoli ravnal po tej bedasti šegi. Kakor i-niejo nekateri ljudjo pravico soditi o značaju človeka po tem ali je obrit ali nosi brke, ravno tako imam tudi jaz pravico soditi o ddševhem stanju teh ljudi. Kajti, ako bi bilo duševno stanje teh ljudi — pa magari če so 'pristni Amerikanei" — normalno, bi ne sodili človeka ali njegove, zmožnosti ali pa ignoranco,.. po gornji ustnici, $e je ta obrita ali pa da se ji pustijo rasti vse kocine, katere so zrastle. Ali naj se človek ravna po teh bedakih t Ali morajo ti ljudje vplivati na svojega bljižnjega ,kako podobo mora dati svojemu obrazu? Jaz mislim, da ne, pač pa ravno nasprotno. Jaz bi ravno kluboval in pustil brke rasti pod nosom in sicer radi. teh ^ ultra amerikanskih" reformatorjev in ker ti sodijo človeka po brkih. In Še nekaj. Pri Žensksh v Ameriki niso brki prav nič v Či-slih. No dobro. Moja sodba je tale: Bodi mož, ne baba. Ako imaš brke, ki dobro pristojajo obrazu, pusti jih toda ne za mar ja j. Čedi in snaži jih, kot lase na glavi. Ako si se pa zaljubil v dekle, ki ne mara za brke in ti misliš, da zgledaŠ 'premalo amerikansko" in mogoče ti že hodi na misel, da bi jih obril, ne stori tega, kajti, ono uro, ko se boS obrll pod nosom, bo dekle ali žena izgubila ljubezen do tebe. ln veš zakaj f Zato, ker si je svesta svoje "zmage", češ, "dobilo sem ga, ta je Že moj". Pokazal si, da nisi mož, smpak fileva. To velja namreč lo za one, ki so prej nosili brke in potem šele obrili, za to da bi ga "punca bolj lajkala."—
Torej fantje in možje, pustite brke, naj rastejo, kljub vsem nasprotnikom in bedastim reformatorjem, "ki nastopajo kot junaki v— kinematografičnih gledališčih in "gospodičnam". — O. O.
Bolivijski vstali vrgli predsednika v ječo.
Santiago, Čili. — "Naeion' *po-roča, da so revolucionsrji v Boliviji okupirali glavno mesto 1* Pa* in vrgli v ječo predsednika (lutier-reza Ouerro in vse .njegove ministre. Dva polka marata proti La Pazu is Viaehe ,t«da he ve se, ali je vojaštvo lojalno prejšnji vladi ali ae je pridružilo vstašem. Revolucionarji so zasegli brzojavne črte in uvedli strogo eeu-zuro.
Sneg v Buenos Aireau.
Buenos Aires, Argentinija. — Dne 13. julija jc tukaj zapadel sneg, kar se je zgodilo drugič v tridesetih letih v tem času.
Ameriški admiral je naredil mir v 8pletu.
V Trst, 13. jul. — Podadmiral Philip Andrews .poveljnik ameriških bojnih ladij v Jadranu, je naredil mir v Spletu, kjer so pred nekaj dnevi ponovno izbruhnili nemiri med Jugoslovani in Italijani. Srbska vojaška policija pa-truljira ulice in v luki stoje trije italijanski rušilcl. Iz Spleta poročajo, da je bilo pri demonstracijah zadnjo nedeljo šest oseb ubitih.
Italijani tepeni v boju s Orki.
Carigrad, It jul. — Grško po-ročilp se giasitllda je bil eden Grk ubit in 30 ranjenih v boju z Italijani blizo Kphesusa v Mali Aziji, ko so grške čete stopile v italijansko zono z namenom ,da polove Turke, ki so izza zasede streljali na grški vlak. Italijani so hoteli zapoditi Grke čez črto ,toda zadnji ao pognali Italijane v beg po eratkem boju z bajoneti.
USTMOA UREDNIŠTVA.
V. ft. — Kenosha, Wis. — 1081 Addlson Rd. — Ako ste ppšilja-tev zavarovali, lahko zahtevate zavarovalnino.—
M. P., Westville, Ul. - Najbr-že bo ena in ista družba. — Zahtevajte zavarovalnino,ako ste pošiljatev zavarovali. —
Napad ne Hindsnburga.
Berlin. — 12. t. m. je neki ne-znsnec vlomil v stanovanje bivše-gs feldmaršala lijndenburga ln streljal n%starca ,toda ni ga zadel Napadalec je pobegnil.
Bear Creek, Mont. — Gotovo. IJC že vsakdo, kdor obiskuje kine-matogrsfična gledališča opažih kak j k) m en imajo brke v premikajočih slikah. Gotovo je že vna-Ipr. j vedel, kako ulogS bo igral biotični, ki je iVnel velike brke, da ll»<» namreč predstavljal surovega "li |>a tudi neumnega človeka, do |cim j< dotični, ki je bil gladko o-lluit, predata v l ja I izobraženega lin olikanega človeka. In ravno ta Hran kinematografičnih gleda iš< se mi zdi akrajno neumna ali upidae. S tem ae kaže ameriški vnoati tole: Ako. hočeš biti či n. izobražen in plemenit mož r brke dol". Drugega »e potre fe pa tega ne atoriš, si pre •nimljiv vseh mogočnih slabo i. ki ao mogoče le pri ljudeh vrste. TI si lehko sicer dober človek, plemenitega ar in poftten v vseh ozirik. toda ■ ne misli, da boš imel ' v emeriški jav
ženakah ne. ako ne odatri istih ne dnW.nl h k (v in pod no • Hmein«. kajne, toda reatti
oš imel "kre-
eoati posebno
Poljaki proteetirajo proti nemški plebiscitni zmagi.
Varšava, Poljaka, 14. jul. — V uradnih krogih ae govori, da bo poljaka vlada zahtevala, da zaves-niki razveljavijo plebiscit v vzhod-"ni Prusiji, ki se je Vršil Zadnjo ne-deljo in ki je izpadel v prid Nem* čijc. Poljaki pravijo, da so bili poljski prebivalci zapostavljeni z raznimi opresivpimi sredstvi, da se niso mogli udeležiti volitev. V Allensteinu je bilo oddanih 45,28» glasov za Nemčijo, 15,091 pa za Poljsko.
Mehiške vlada sprejsla pogoje oljnih magnetov.
Mežico CHy, Mehika, -r "KI Vniversal" poroča, da je mehiška vlada sprejela v načelu definitiv-ne pogoje zaatopnikov inozemskih petrolejskih družb. V soboto se vrši končna konferenca med zastopniki oljnih interesov in provi-zoričnim predsednikom de la Huerto.
Nemčije obdrži sepadno Prusijo.
Berlin, 14. jul. — Ursdno poročilo se glaai, da je ljudstvo v zapodili Prusiji pri splošnem glasovanju zadnjo soboto odloČilo, da ostane v nemški, republiki. Izid plebiscita je sledeči: Za Nemčijo 96,89», za Poljsko 7997 glasov.
SUftttikft Narodni
M»orta Jadiata.
Uttaaavljjaa t aprila GLAVNI STAN. »4ST^S SO. LAWNDALK AVKh CHICAGO, ILLINOIS.

Irvrševalni odbor.
UPRAVNI OOatK.	, ,1
*mm CafcSar, |i»nSM*lk AaKa Nn*«. 1«S. MatS Tark. »J.* UteOkas« adMka Tmal B«rs«r. m4
aalaaat «L '»aak a Tsaakar,
rOROTNI ODSSK.
SH. laWm, OSta, Jm.-----^ ,%-aS
Ava, (liitoj Okla.
____—	eoLNtiai opseg.
oseannjB oaaofjt.	KMk, sssv^s s,
VZHODNO OKaotJSi SaMf T ' ' ~
ZATAONO oaaofjt
u SaMi n«tor««a. u asa, SH^niSl^ K i Aatoa šaW, Saa IOS, Om*, KtM, m htm
g , kmIim^ eaa asa qm>si Nadsorni odbor.
A«, Cklaaea, II
IteH PatravM,	ISSlV Wal»rba SA, 0>Slawtti, Okto,
«1S Ptaraa S«, B~btk. *hmH Jaa. lUlaa, ISOV K. V4«k SS M
Tiskovni odbor.
VtaMa« CakAar, Jaka Urnim mm* ta MaM Pt»»>a
Zdrulltveni odbor.
raZDftDNIKi Frmmk AM, SlS4 Sa. OravfM« Jaka TVMJ. Saa IS«, Lmums
Jalka OtH lil ■»---1— -.
Jm. Skak. IIOl S. V St.. Cl.raiaaa OU. a«? ua-vlt. 1S44 Sa. Saakka VRHOVNI ZDRAVNIK, Dr P. J. Kant, SSSS I«. ODGOVORNI UREDNIK TROSVCTt*!
Pranoija morda dobi drugsfa
Pari*. Predsednik Deschanel je po misterijoznem padcu z vlaka še vedno bolan in njegovi prijatelji ne morejo več prikrivati, da ni zmožen za svojo službo. Kot se čuje, bodo v parlamentu prihodnji mesec volitve za novega predsednika.
se bode vrnila v domovino pod pokrovItelisIvonK In v spremstvu nega vodle.
^aovum jugoslovanske banke, Henry C. Zaro, v kratkem poslal v domovino veliko skupino nalih ro-
i poto
vanja ža njihovo prtljago in da vse potnike banke Hemy C Zaro zavaruje glede neprilik in nezgod od časa, ko oni ostavijo ameriško obalo do tedaj, da pridejo oni do kraja.
Fvsakdor, ki želi potovati s to skupinjo potnikov, naj takoj pifie jugoslovanskemu bankirju Henry C. Zaro.
SPREMLJANJE POTNIKOV IZ STAREGA kkAJA
V AMERIKO.
Posebni zastopnik nafte banke je že odpotoval v Ev ropo, kjer bode storil vse potrebno, da dovede Vale sodnike ih inance v Ameriko. Ves d«n4r, katerega ljete Vašim ljudem v stari kraj, bode on izplačeval *v«*di tega naj vsi oni, kateri žele, da prideio njihovi svojci v Ameriko in ki žele nJim poslati denar tako, da slednjei
Spopadi med *w* in Belfijci v
■psjn
Spe, Iielgije, 14. jul. - Tukaj e bilo več konfliktov med belgijskimi čestniki ih civilisti ter nem škimi časnikarskimi poročevalci, kar dokazuje ,da sovraštvo Is vojnih časov Se ni pozabljeno. V heki kaverni so bili trije Nemci tepeni s palicami in konjskim bičem. Kalne belgijske oblasti so prepove-dale nemškim koreapondentom stopiti na ulice po enajatl uri zvečer.
Eksplozija ameriške munlcije v Frenciji.
Ix»rient, Francija. — želesaiški toforni vegon, naložen z emariške razstrelivno snofjo T. S. T., je sletel v zrak 13. t. m. Ow»m mož je bilo ubitih in trije so ranjeni. 1
•a n*
kmflMs a a. p. i.
sigurno in v najkrajšem Času dobe, naj se zauptio obrnejo do našega državno pooblaščenega bankirja Henry C. Zaro.
POŠILJANJE DENARJA V STARI KRAJ.
Državno pooblaščeni bankir Hent? C. Zaro pošilja denar v staro domovino po brzojavu in po pošti po naj nižjem dnevnem kurzu in pod jamstvom.
MENJANJE DENARJA.
V naši banki je vedno v zalogi velika količina vsakovrstnega denarja v zlatu, srebru in papirju, katerega je dobiti po najnižjej ceni.
■hi libertv bondi.
Ti bondi se pri nas kupujejo in za nje se dobi najboljše cene. Mi jih tudi sprejemamo, kakor plačilo za par-
PREDUJMI.
Volilne reforma ne Jeponakem
Treba je Iti aamo v gledališče kinogledališče namreč) in spo boš takoj, po Čem at sodi mo-v Ameriki. Hpoenel boš, de ae
Tokijo, 12. jul. - Parlament j* danea zavrgel predlog za splošno volilno pravieo z 2H3 glasovi proti 155. Pozneje so se vršile pred zbro-nieo burne« protidemonat racije in policija je razgnala demooat rente.
Veva avstrijska vlada je krperija
Dunaj, >vatrija — V novi vladi republike Avstrije ao štirje ao-eieliati, ttirje kfičanaki aoeieki in eden nemški narodnjak. Krščan ■k(*ao( ialni župan vodi asj«.
Državno pooblaščeni bankir Henry C. Zaro pomaga tudi našim rojakom pri izplačevanju njihovih terjat* kakor tudi pri iztirjanju njihove plače.
POTNE LISTINE.
Pri nas je nastavljen poseben uradnik, katerega dolžnost je pomagati vsem v stari kraj se vračajoči m potnikom pri nabavi potrebnih potnih listin in dovoljenj. To se izvrši hitro in brezplačno.
Pridite ali pišite za vse, kar potrebujete.

VRY C ZARO, bankir
39 Cssjer Sjssre, Srd Ave., Cerncr Mb Sir NEW TORK tli i,
„ ____ k
aUhra S. N. P. J, SSST-SS Sa. UvaSala Ara, Cklm^ UL	m
**	A	adkar« m aa| saMfah la NawSa,
■masa adkaea, Mnr aaalav Ja «aava|.
»^'alrtSlJk	•• »Mlavi Me Ua......i asa Nas
ij^lliv. ilaMla aa aa| aalUMa ak aaalavi HtŠmiiHn, l M. J, sssr-st Sa. Vavadalk Ara« Cklaaea, Ub Val dapkrf la Sra«l aaaaaalla, a«l».(. aaMakUl la	fa% ka» |a r .raal
Maa^ aal J mO). aa ^r. Teaara^, ssSS ?Salla Avan
BANKA EIVtIL KiftSe
vstenovljsne 1808,~drževno nadsorovens) pošilja denar hitro, saassljivo la pod jemitvom aa kreje po najnilji dnevni kursni osai ln js iae prvih bsak, ki je dossfU UpleftUo vseh Wttk
vitari
domovinni, . Isdaja baafins neksnloi (DtafU) po-kllja hranilne vlogs na m sanssljlvs denarne mvods v domovini.
Sprejema hranilne vloge, % daje vloge t		ilačujs 4% obroatl ter ispla-trss odpovfdl. j,
ICapnjs, prodaja la w	enjujs denar po aajailjl daoval.; borsni otnl.	
noterske sadevs.
Prodaja "šifkarts" sa vse parobrodna tfralbe po Uvirnlh osnah la Vam samore urediti vse potrebno, da dobite _svojos is itare domovine v Arnsflke. ' -
Kdor Idi potovati v stari kraj, TAKOJT saam prostor, ker s tem si nsfs čakanja la stroškov. Ba sedaj itors na iledsčih ladjah:
I. NKW VOSK—OUeSOVNIK—TSIKST
-REOINA O' ITALIA" lf. julij. .....................
"CRSTIC" SI. lakte . "PR Za I DE NI VVIISON
SV. lallja
•^uuazrrz VUIDI" ar. talite .. "ITALIA" ai. julij.............
»ae.ee
"fATRIAw T. avaaau UUCA D* ABRUZZI" la. ar«aala
" ARUK N TIN A" IS. arftiata .......
"ROMA" SI. arftiata ,.,.........
TaoVlUZNCB" I.
M M| IMIM l< II ItM I IMlO 'I M JS
...........................
............................
».*..» r«.••».«.1.1.11|n n i .....,«.,,,••..,,«., II II II II M II M MU IIIMMII
0	i > 11 h i ti n 11 • 11111111111 .....................mi I SMS
1	M 11111 M 1111 • i • 111 • 11 • • 11 •! SI4S
__ ____ _____ . a	IMMIIIKIIIIIMIIIIMIMII StdSS
••PRZSIDZNT WliaoN" U, aaRtaarikra ....................
"BZI VIDZRK" II, MRlawkra i • n.>,,,,,,,,,,,, ,.i, <
S. NSW VORK—HAVRSi ' ROC MAMSJAU" IT. julij«
"LA SAVOIZ" a. ar«uala "LA TOURRAINZ" 14. argaaU RotnAMBSAU" SI, arfaala	•>,,•...
-tAFAvim- ar. «r«aala .
i»«11 •»> i
17, JsliJa n mi i«iMimitiim ii um iMMl |sllpa m M> 1111 m i ■ mili i m K nn m ii RJI n ii i um i in iM.Mutii.M.«.*.*.*« iaas •a*la i,,..iii,,,,,,,,,,,,,, i,,, ,,••• vase utla 1111111111111111111111111, i m 111 faea IT. argiula mi ii >■ mi h immm'mimi m« >•• TSJMI "LA aAVOlt" S. aaaMaikra ,...,,.,,.,.,. TSJO Pri aavMlaa* caaali ja Srlaral 4araS rita«. .
EMIL KISS
133 Second Ave., varal I. St., NEW VORK, N. Y.
faiaiaiaiaiaigiaiaiaii
mmm^mmum <m	m lil.....li II.IIMIM

PKOSVBTA
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
KLERIKALCI IN DRAGINJA
Ko mu v deželi iu parlamentu prevzeli politiko in gospodarstvo v svoje roke klerikalei, je takoj začela naraščati draginja.
V*e potrebščine, ki jih kmet nujno rabi. ho dosegle gorostaan« eni«. Vn<> je |M»stalo pet do desetkrat «lra/je.
Ko »o se začela klerikalni vladi majati i la pod njenimi skrivi jeui-mi nogami, je tudi draginja začela pojenja vati. Tudi oblačilno blago postaja znatno cenejše.
Klerikalei kot največji kapitalisti iu ljudski zs jcdaloi pač niso sposobni, da bi ljudstvu kaj po-magali. ker oni mi za to tu, da ljudstvo izsevajo.
Klerikalno zadruge so po dragi eerti preskrbeli s pšenico in z drugimi stvarmi, da jih prihranijo/ za agitaeijo ob volitvah in jih ljudstvu, ki so ga za to hoteli Kofctradati, pač po groznih eenah vržejo v lačna usta. Heveda so si HSini izkopali svoj jgrob. Nabavili ho agitaeijske |weniee in moke na stotine vagonov in vse porinili za dober profil zadrugam. Sedaj so eene pšeniee padle ža ne 2 K 50 v. zadruge pa imajo pšenieo po 10 da 12 kilogram.
' _t-L-
Nazivi klerikalno stranke v Ju
goslaviji. Na slovenskem je naziv klerikalne stranke t 'Slovenska ljudska stranka," na Hrvatskem "llrv. pučka stranka," med delavstvom se pa klerikalei naziva-jo' "krščanske soeijalee" (čitati je bilo že ime "kršč. komunisti" — pravilno bi bilo seveda "kri ščanski kapitalisti"). Med krneti na Hrvatskem *e imenujejo 'so-Ijaeka demokracija", v Dalmaei-jj "Težačka sloga" in v Bosni "teŽacP. (Pripomniti je pri tem, da so vodje tega "katnličkcga aa-
ve/a sami
znani
i
črno-rumetii
frankovei.) Kakor rečeno, ae akri-va za vsemi temi imeni klerikali-zem, da pa si nadeva v raznih krajih različua imena, je umi ji-vo, ker si pravega svojega obreza ne upa pokazati. Mod delav-stvoni ne klerikalei šopirijo kot komunisti, mc<l kmeti, kot kmečka stranka, med meščanstvom pa kot demokrati. Dobre maske t
Razbojništvo v Srbiji. Vsled neprestanih razbojniških napadov v stari Srbiji in. Macedoniji ua posamezne osebe kot na vlake, so se prebivalci iz Kosovega in poslanei iz stare Srbijo obrnili na vlado, da naj to ogrožen je o-sebue in splošne varnosti odpravi in naj poskrbi /a varnost.
Draga maša. Župnik Novak v Varaždinbregu je zahteval od nekega kmeta za branje maše 500 K v gotovini. Poleg tega je zahteval od občanov, da mu zastonj dajejo delavee za njegov vinograd. Kmetje ao mu odgovorili, da je tlake že zdavnaj konce.
Nove želeanioe. V ministrstvu se je vršilo nedavno posvetovanje zaradi novih železnic. Sklenilo se je, da se zgradijo čimpreje ajede-če želcznice: Kogatee-Krapinu. Krapina-tioluiiiovae iu Varaždin-Koprivnlea. Konf^renea je nadalje priznala mujnost, da se zgradi železnica iz Ormoža v Ljutomer in naprej v Prekmurje in iz Sev-;iiee v At. Janž. Končno so je pre-t reso val tudi načrt za železnico Kanin vel
< »gulin.
Padanje cen. Iz Bačke, Banata
iu Sreina ponujajo trgovcem pše-nico po 700 in 6S0 K za 100 kg. dočim je še nedavno veljala 1000 do 1050 K. Najfinejša moka, ki je veljala že 1« K, je sedaj na ponudbo po 8 in eelo 7 K. Tudi krompirja iu živinske krme jc i izobilju za akoraj polovično cono. Vse to se godi zato, ker špekulanti ne smejo svobodno izvažati, a nova letina kaže izredno dobro.
Tovarne sa lukno v Sloveniji. Posebni strokovnjaki proučujejo
kako bi se pri nas ustanovila, oziroma razširila industrija za oblačilno blago, posebno za aukno, Namerava se ustsnoviti 160 tkalskih statev, na katerih bi sc izdelovalo na leto nad en piljon metrov sukna. Osnovne glavniee jc treba 70 miljonov kron. Surovin (volne) ima Jugoslavija dovolj, tudi vodnih sil nam ne manjka. Najpripravnejši kraj za take tovarne bi bil v Medvodah nad Ljubljano.
Ljudje se naseljujejo v Laškem iu okolici. Nakupili so toplice, razne tovarne in graščine ter sploh pokupijo vse, kar je na prodaj ter za cene ne vprašajo. Trelm bo |>ozoroosti, da ne naata-ne židovska kolonija v trgu.
Proč s takim parlamentom I de
trikrat so bile zainan sklicane seje Narodnega predstvaniŠtva. Vselej je bilo premalo poslancev v Beogradu. Poslanei ostajajo lepo idoma pri svojih vsakdanjih poslih, a v Belgrad pridejo le, kadar se jim izplačujejo dnevnice. Odkar imamo ta zanikerni parlament, se je izdalo zanj že čez miljonov kron, a izdelal in sprejel je baje (-tako vsaj trdi dr. Tavčar) le en zakon. Proč s takimi izkoriščevalci ljudskih žujlevl
Knez Hugon Windischgraetz,
največji bogataš v tflovenijb jc u-mrl. Zadela ga je kafc."Pokojhik je bil lastnik številnih graščin na Staj
..... ...........— z------- ninjerakem in Kranjskem, bil je
mnik-Zelezna Kapi j* ,Seut Pl^lM jt.t Vleželni poslanic na , Kočevlje-Bakar in Črnomelj- Kranjskem-
ni rokovnjači. ,Vsak« pobojiui doba rodi razbojništvo in zločinstvo. Pred ato leti so živeli 'rokovnjači" o katerih govore naši romani. Tndi po sedanji vojni ao hc pojavili slilhi ro-kovnjači. Rokovnjaško drhžbo, ki je živela po samotah in ponoči ropala po raznih krajih na Notranjskem ter celo na Hrvatskem, je tvorila četvorica: Andrej Rapt, Vrata Matevž in Jakob Hi» iz Cirknicc ter Ivan Jančar. Izvr» šili so številne vlome ix\ tatvine. Kradli so vse; moko, tria^Jiiieso,
blago, perilo, konje, eigaretc itd. ftest vlomov ao jim zaniogli dokazati^ Rentu kot kolovodji in glavarju družbe, pa pripisujejo nad 30 vlomov. Ugotovljena škoda pri šeatih vlomih znaša nad 75 tiso"? kron. Pred porotnim sodiščem so bili obsojeni: Andrej Rant na se-dem let, Arata Matevž in Jakob Ris na pet let in Ivan Jančar na 16 mesecev težke ječe.
Volilni red sa konstutnanto, "HI. Narod" poroča: Odsek za volilni red v ustavotvorno skupščino je zaključil svoje delo in sprejel nsčrt volilnega reda. Po tem načrtu oridc na 20.000 prebivalcev v Jugoslaviji po 1 posla-uiški mandat. Ljubljana dobi-,3 mandate, Slovenija je razdeljena v dve volilni okrožji. P/v o volilno okrožje tvori, Kranjska z o-krajnim glavarstvom u Borovljah drugo okrožje Štajerska z. o-krajnim glavarstvom v Velikovep in Prekmurju. Na 100.000 prebivalcev mora biti izvoljen 1 poslanec a kvalificirano izobrazbo. Načelno je bila sprejeta tudi določba o varstvu volilne svobode, ki je ogrožena z zlorabo prižnicc (Konzelparagraf). Mipister za konstituanto ProtiČ je izjnvil, d* bo to vprašanje spravil še v mini-strski svet. Odsek je kljub temu sprejel dotično točko in poveril poslancema PeŠiču in dr ju Palef-ku nalogo, da atilizirata ta para Rraf. •	• ( :\
Politični procesi. S tako. krič« čo rekramo o^lenkalne stranke napovedovani % politični proceši zaradi splošne iSeAiičiirske atay ke se po malem izeimujejo v bagq tclne kazennke zadeve, ki pridejo v razsojo pred okrajno sodišče: Večinoma ao to prestopi zoper par. 3 koalicijskega zakona. Te kom tega meseca bode v tem ozj ru V(<č razprav, zlasti bo dne 24. t. in. pri kateri je obtoženih 12 že lezničarjev južne železnice.
Ispnstili so ia preiskovalnega zapora v Celju sodr. Leskošcka, Martinčiča in Orozia, ki so bili zaradi železničarske stavke 40 dn v preiskavi zaradi vcleizdaje.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOIOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOi
Tukaj se vam nudi vaša u
v
Ravno ona prilika, ki ste jo čakali! Da si kupite zemljišče (lot) v rastočem mestu Leavitttsburg, Ohio, kjer so nove gumijeve tovarne, nove jeklarske tovarne, prilika, da postane eno velikih industrijalnih mest v državi Ohio.
OB TI VELIKI RAZPROnAJI VAM NUDI
■ 4	""	t	*
Mr. VVilliam Felderod The Trurtibtill Realty & DevelopmentCo., velik s prostim vstopom piknik in zabavo na zemljišču te družbe v
LEAVITTSBURGU V NEDELJO, DNE 18. JULUA, 1921
Posebni vlak bode peljal iz P. postaje, Pittaburgh, Pa., ob 11:00 uri dopoldne (nov čas) ali 10:00 uri (»turi čas).
t • ' >f
Jedila, pijača in godba vtem prosto. Ako je kteri od vaših
prijateljev privolji iti z vami, vzemite ga seboj.
♦
Ako hU» pripravljeni pomagati samem sebi, tedaj gotovo se odločite da greste pogledat ta piknik 4i) ne nedvomno kupite t»no loto v tem novem okraju mesta, ki ima vse |>oJno znamenj, da bode nov A krtin ali pa drug Gary. Obe ti dve mesti pred par leti »o &e bili kar je Leavittsburg danes. Glejte kakšni sti danes, kako je industrija razvila obe mesti.
Nekaj najboljših zemljišč (lotov) smo dali nalašč na stran za predajo nn dan piknika. Pridite pripeljite
seboj vaše prijatelje in kupite si vsaj eno t«h zemljišč.
T ' "ttfT^" — , .'r j>„	, a _ ___ ^ . — "" T
I >11 pa bomo točno vedeli za število ljudi, ki bodo prišli t m, se v ns uljudno prosi, da izpolnite ta priloženi kupon in
ga nam poAljtc po pošti tnkoj na naslov:
THE TRUMBULL REALTV & DEVELOPMENT CO.
310 Union Bnk BM(. PtTTStUOGH, p«.
Kdor ieli dobiti iz sU-rega kraja svoje ljudi v Ameriko naj se obrne takoj na nas, ker Mr. Stru-kel, ki potuje sedaj po Ju-koslaviji nam aporoča, da bo vzel vse tiste seboj in jih osebno vodil do New Yorka ter jim kolikor mogoče olajšal potovanje. ,
Jako ugodna prilika se tudi nudi, kdor hoče poslati kaj svojcem naj si je denar ali bakse, ker naša podružnica, ki smo jo sedaj ustanovili v Ljubljani izplačuje potom Kreditne Banke in dostavlja poslano blago.
mali oglasi!
MESARJE in izučene delavec t«! stroke za delo v kleti in pri klohJ sah ter navadne delavee. OglujJ pri:
310 N. Oreen Street
se
Vsa tozadevna pojasnila daje naše centrala:
STRUKEL & HORAK,
European Trading & Export
Company, 88 Ninth Ave., New York Chy.
i)®®®®®®®®®®®®
■
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim sercem naznanjam, da je nemila smrt po štiri dnevni bo lezni pretrgala nit življenju nuše-mu ljubemu sineeku
EDVARDU
v	^
dne 3. julija, 1920 v starosti dveh let. Pri tem izrekam arčno hvalo vsem, ki so nam pomagali v naši žalostni uri. Posebna hvala Ce cilji Glavan za krasen šopek evet-Ijic, hvala Paulu Muharju in so progi za njih trud in tolažbo. Lepa hvala vsem, ki so udeležili pogreba in ga spremili k zadnjem počitku na mirodvor. Tebi naš nepozabni sinček pa kličemo, po čivaj mirno v hladni Ameriški Ze Ijici. žalujoči ostali: John An dolšek oče, Agnes AndolŠek mati John Andolšck Jr. brat.
Ironton, Minn
a
POTREBUJEMO
AGAR PR0VI8I0N CO
POTREBUJEMO DELAVCE
za stalno ali začasno delo v najj tovaVni. Oglasite «e pripravljej zn delo.
ALBAUOH DOVER CO. 2100 M>rshall Blvd Vzemito Douglas Park "LMali2! karo,
POTREBUJEMO
MOŽE IN MLADENIČE ZA
DELO V NAfil
MESNICI
HETZEL & OOMPANY 1743 LARRABEE ST.
POTREBUJEMO
pomočnice za delo v* KAFETERlJ JI mlade dekleta in žene za huU no iu začasnS delo v našem glav-j nem uradu kavarne, lire so 10 A. M. do 6 P. M. in od HA.; do 2:30 P. M. Oglasite se:
SWIFT A 00. Employment urad, IT, S. Vardv Phone: Yards 4200. LocaU36.
ŠIPKARTA IZ TRATA V NKV VORK STANE SAMO $30.00
RADA BI IZVEDELA
za mojo feestro, njeno ime predno se je množila je bilo Josephine LauriČ, doma iz Toplic na Dolenjskem, Omožena Josephina Evans, zadnji njen naslov je bil 6508 Kd-na Ave., Cleveland, Ohio. Njen soprog je umrl še pred tremi leti. . Jaz sem ji pisala meseca novembra, 1919 in sem prejela pismo nazaj. Zanjo bi zelo rada izvedela njena mati v stari domovini in tudi jaz njena sestra. Cenjene rojake in rojakinje uljudno prosim ^e kdo ve za njen sedanji naslov, da mi to naznani za kar bom zelo hvaležna, ako bode pa sama čitala ta oglas naj mi prijn-vi na moj naslov: Albina Darovec, 1?19 K. Pine Street, Springficld, 111. * .

Mr. WillUm F»U4*r. Tmmkmll *~lty	C«.,
310 Uai«. H.nh HM« , PHl.k«.r«k, Pa.
__£ai sv udeletim v nedeljo dne IS. Julija, m vsAo
rROgTO Vloftnjo in na PIKNIK v UavittaK»n, Ohio.
Ime .................................
Ulica ...................................7......
.......;...................................
S»hej priprljrm..........prijatelja.
...............
ooooooooooooooooooooo ooooooooooo<ooooooooooooooooooooo
NAZNANILO NAROČNIKOM IN
ROJAKOM 1 _ e
POZOR NAR06N/CI
V CLEVELANDU IN BLIŽNJI OKOLICI
bo obiskal vse naše naročnike naš zastopnik ANTON JANKOVlG,
kateri jc^ pooblaščen pobirati naročnino od starih in novih naročnikov, torej želimo, da mu gredo rojaki na roke in se naj vsak naroči na Hat "PRO&VETO", enako naj tudi stari naročniki vsi poravnajo svojo naročnino, ako pa kdo ne mara več lista naj to sporoči, da ae ne bo lista pošiljalo brezplačno.	s
Naš zaalopnik Vincenc PugelJ je na potovanju po južnem lllinoi-au in pozneje bode šel v drŽavo Indiano, kjer bode nabiral naročnike za list Prosvets. Pooblaščen je nabirati NOVE naročnike in enako tudi po Kolektati nsročnino od vseh starih naročnikov, želimo, da se rojaki zavedajo tega in ae naj vsak naroči na list "Prosve-ta". Tako priporoča upravništvo "Prosvete".
V državi Pcnnsylvanija se ns-haja naš xastopnik MATT GNUS
— slovenski dijak, ki je sedaj za časa šolskih počitnic prevzel zastopništvo "Prosvete" bo obiskal vse rojake in je pooblaščen nabi-l rati NOVE naročnike, ter kolektati od vaeh naših starih naročnikov naročnino. Toplo ga pripo-ročem vsem > KJveneenv t državi jPeuna., da mu pomagajo in se na "rofe n« list. Za upravništvo P. G odi na.
Najmanjša svota, kar raeunsjl agentje za karto iz Trsta do Ne» Yorka je $88.00. Če hočete doie viti svojo rodbino ali prijatelje i starega kraja v 'Ameriko, obrniti sc za pojasnilo in potrebno listin
V MATIJA SKENDBR
javni notar za Ameriko ia ita( kraj.
5227 Butle!- St., PitUbnrgh, h,
. Prihranil vam 1)0 denar. — Oi jc za narod, narod je za njem.--
POTREBUJEMO
prodajalca, ki je zmožen govoril lit vinski, ruski in poljski jezik, t ima priliko, da prisluži lep denil ako se oglasi pri: W. J. Ednfc 1733 Nor t h Prancisco Ave. Tele fon Armitage 919.
Na prodaj je »tiri nadstropna hiša j
kopališče, klet, kakor tudi to 000 kvadratnih čevljev zemlji Hutlcr County, Pa. Tu jr 7 rti ličnih tovarn v neposredni |l žini te hiše, ao ccrkve. in k>k Takoj jc trobu plačali le ostalo pa na lahke obrokr P| vaši volji. To jc izredna pn lika in kdor hc. zanima za tak" kupčijo naj se hitro zgla»i Jj Mr. P. V. Atannder, r Cancc Block, Plltaburgli, Pa.
POZOR SLOVENCI IN JUO* SLOVANI!
Dr. William W. Wsn Warmer Mayeers Bldg.
Springfield, IU.
je zelo dolier zdravnik in » tega ga tudi toplo prip" Dve in pol leta hodil s< m okr« raznih zdravnikov in v hal««* eah sem bil, pa so mi vsi mene ni mogoče ozilraviti. K0*11 Jolm Rsvknr pa mi je *V' loVI1' se obrnem do gori nsveiS® zdravnike, vzel sem ni še tn skušnjo in res me je ozdrava. tem ko jc izvršil dve op"*<'J' meni eno za kilo in dnu:o nai k«, kjer sem bil hndo v premogokopu ko me je kamenje v rudniku. Prnv ga priporočam vsem J'1 nom. da se poslužite njes* f potrebe, on je prijatelj dHS« Štefan Bencdičič, Ntn"»",B' Naročnik.