Narod bo pel z g. Šubljem
Pretekli teden smo omenili nekoliko o koncertnem programu, katerega nam bo podaril gospod Anton šubelj v sredo 20. aprila v S. N. Domu na1 St. Clair Ave. Danes naj omenimo še, to:
Kot zaključek šubljevega koncerta bo podan venček slovenskih narodnih pesmi. G. Šubelj bo pozval vse navzoče v dvorani, ki imajo dober glas, da pojejo z njim vred. To bo nekako' "Gom-muniyt Singing," kakor se ga sliši večkrat po radiu in ki ljudem tako ugaja. Obenem bo primeren zaključek koncerta.
Pesmi, katere bo skupaj z umetnikom pelo vse občinstvo v dvorani, bodo natisnjene na posebnih programih. Če bi kdo slučajno programa ne dobil, pa lahko vzame s seboj današnji list in poje sledeče:
"Ne bom se možila na v'soke gore, ne bom jo nosila na glav'ci vode; didreja, didreja, direja, didrom, didreja, didreja, drijadom!"
"Ne maram Gorjanca, k' 'ma lajbeč rdeč, 'mam rajši Poljanca, k' ima zidanih več, didreja, itd."
"Je pa davi slan'ca pala na zelene travnike, je vso trav'co pomorila, vse te žlahtne rožice."
"Men' pa ni za rož'oe drobne, če jih slan'ca pomori, men' je le za dekle moje, če me ona zapusti."
"Prav na sredi moj'ga srca, ena rožica cveti, če ne boš jo zalivala, se gotovo posuši."
"Kaj jo hočem zalivati, k' nima vinca ne vode, jaz jo bodem zalivala s svojim grenkim solzami."
"Moj očka imajo konj'ča dva, oba sta lepa, lepa šimeljna; tidrala, lila, lila, lilalom, tidrala, lila, lila drom.
Jaz poprosim za! en'ga, da clrev' na vas pojezdim ga; tidrala, itd.
Kot omenjeno bodo te pesmice zapete od vsega občinstva v dvorani, tako da se boste prav domačega počutili in mislili, da ste kje v sladkem domačem domu v rojstni domovini in se boste uži-veli v čase, ko ste s svojimi očetom, materjo, sestrami in brati ter prijatelji brezskrbno prepevali naše narodne pesmi, ki so pravi biseri.
Na pianu bo spremljala umetnika naša odlična pianistinja Miss Vera Milavec. Koncert je prirejen pod avspicijami vežbalnih krožkov Slovenske ženske Zveze in sicer sledečih podružnic: št. 10, 14, 15, 21, 25, 32, 40, 47, 50, 53, 41. Dekleta vseh teh podružnic bodo tekom koncerta nastopile v svojih sijajnih uniformah in pokazale pod vodstvom svojih načelnic nekaj izvrstnih vežb v korakanju. Spremljala jih bo godba. Mr. Matt Grdina je mojster odra. Začetek koncerta je točno ob 8:15 zvečer. In kdor bo hotel bo šel lahko po koncertu v prizidek na dober prigrizek ali' kozarec sveže pijače. Za izvrstno godbo in ples bo tudi preskrbljeno. Kot so nam povedali, je prodanih doslej 800 vstopnic za koncert. Nekaj sto jih je še na< razpolago in te dobite, ako se točno toglasite pri Mrs. Makovec v S., N. Domu. Žal vam ne bo!
---o---
Uporni demokrati se vračajo k Rooseveltu
Washington, 16. aprila. Predsednik Rosevelt je s svojo poslanico kongresu in s svojim radio govorom povzročil, da se tako-zvani "uporni demokratje" v masah zopet obračajo k predsedniku, katerega so pred nekaj tedni zapustili. Predsednik Roosevelt je s svojim nastopom naenkrat zopet dobil največje zaupanje naroda, in kongresmani to čutijo, ker dobivajo pisma od državljanov, v katerih jih slednji silijo, da držijo s predsednikom. Govor predsednika Roosevelta je tudi globoko porazil pristaše Rev. Coughlina, ki so zadnji teden povzročili, da je poslanska zbornica zavrgla predlog predsednika Roosevelta glede reorganizacije vlade. Kongresmani dobivajo sedaj tisoče brzojavov iz vseh strani dežele, v katerih državljani zahtevajo, da morajo podpirati predsednika, ali pa naj si pripišejo posledice, ker ne bodo več izvoljeni. Roosevelt ima pripravljenih štiri milijarde dolarjev, da zbudi deželo k delu, ker so privatne industrije odpovedale. In to pri narodu vleče.
Proti asesmentom
Generalni državni pravdnik države Ohio Herbert Duffy je včeraj izjavil, da bo začel s kriminalno akcijo proti vsem onim Uradnikom ali privatnikom, ki zahtevajo od državnih uradnikov, ki so v civlni službi, del njih plače v politične svrhe. Tisoče državnih uslužbencev se je Pritožilo, da so jih asesirali po $70 •00 ali več v politične svrhe.
Spomenik Bakerju
Včeraj je predlagal kongresen Randolph v kongresu, da slednji dovoli $55,000, da se pojavi pokojnemu Newton D. Bia *erju primeren spomenik v Mar-wnsburgu, W. Va., ki je rojstno ^sto bivšega vojnega tajnika in clevelandskega župana Bakerja.
Pogreb Frank škula
Pogreb ranjkega Frank Škula se vrši v torek 19. oktobra iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi ob 9:30 v cerkev Marije Vnebovzete in na Calvary poko pališoe. Na pogreb sta dospela tudi sina Joseph iz Philadelphi je in Albert iz Denver, Colo. Kot pogrebci bodo peteri sinovi in sin od sestre ter Mike Lah ml.
Princezinja je!
Prav srčkano darilo je za ve> liko noč dobila družina Mr. in Mrs. Mike Kolar, ko so družino obdarile vile rojenice z zalo hčerkico. Mati in dete sta oba zdrava v St. Ann's bolnišjiici. Mr. Kolar je forman v naši tiskarni, sin spoštovane Mrs. Jo-hane Kolar iz 61. ceste. Mike, iskrene čestitke in prihodnjič pa — fantička!
Governer bo tožil
Pretekli teden smo poročali, da je velika porota v Clevelandu oprostila nekega Lee Bradleya, ki je pričal zoper governerja države Ohio, Martin L. Daveya, češ, da je slednji dobil denar od General Motors korporacije pri nakupovanji avtomobilov za državo Ohio. Velika porota v Clevelandu jq izjavila, da Bradley ni krivo prisegel. Governer Da-vey bo sedaj dal prijeti Bradleya po sodniji v Columbusu, kjer bo zopet sklicano zasedanje velike porote, ki naj odloči, ali je Bradley v resnici krivoprise-žnik ali ne.
Sinko umrl
Staršem Kollman je umrl sin Roger, star 4 leta in 3 mesece. Padel je po stopnicah v klet in dobil resne poškodbe .katerim je včeraj v bolnišnici podlegel. Družina stanuje na 1095 Addison Rd. Materino dekliško ime je bilo Caroline Zaman. Poleg staršev zapušča ran j ki še eno sestrico. Pogrebi se vrši v sredo popoldne ob 2. uri iz. Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda. Naše iskreno sožalje staršem?
štrajk v Columbusu
Uslužbenci cestne železnice in busov v Columbusu, glavnem mestu države Ohio, so odšli v soboto ponoči na štrajk. Uslužbenci zahtevajo 10 procentov zvišano plačo, kompanija pa pravi, da ji je to nemogoče storiti, ker se bliža bankrotu. Uslužbenci so plačani sedaj od 54 do 62 centov na uro.
Za konvencijo S. D. Z.
Seja pripravljalnega odbora za konvencijo S. D. Z., se vrši dne 19. aprila v uradu S. D. Zveze na 6403 St. Clair Ave. Priče-tek točno ob 8. uri zvečer. Bodite točni in pridite gotovo vsi. — Tajnik.
Zadušnica
Za pokojna Frances Levstik se bo v torek 19. aprila brala ob 6:30 zjutraj v cerkvi sv. Vida sv. maša zadušnica. Prijatelji pokojne so prijazno vabljeni. Rojakinja ponesrečila
Te dni se je ponesrečila rojakinja Mrs. Frances Stražišar, 14902 Thames Ave. Močno se je poškodovala na nogi. Nahaja se doma pod zdravniško oskrbo in so prijateljice prošene, da jo obiščejo.
Delo predsednika
Marsikdo je mnenja, da je predsedniku Zedinjenih držav prav prijetno živeti v Beli hiši, ker nima skrbi in posebnega dela. Toda kdor se čuti odgovornega napram narodu, katerega predstavnik je, zna poiskati delo. Časopisje poudarja, da je n. pr. predsednik Roosevelt pretekli četrtek naredil sledeče: Zjutraj je vstal ob G. uri in po zajtrku šel takoj na delo. Pripravil je poslanico za kongres, priporočil tri imenovanja senatu in ve-tiral eno postavo. Pozneje je sprejel šest zastopnic Campfire Girls, s katerimi se je pogovarjal pol ure. Takoj za njimi ga je obiskal Herbert Morrison, zastopnik angleškega delavstva, s katerim je Roosevelt •govoril eno uro. Morrison ga je poučil o angleških delav&kih razmerah. Takoj za njim je govoril eno uro z zastopniki avtomobilskih delavcev. Pozneje je sprejel pet senatorjev in šest kongres-manov, s katerimi je govoril o ekonomskem položaju. Za njimi so prišli na vrsto razni župani iz več ameriških mest glede relifa. Potem je pa predsednik spisal svoj radio govor, in je komaj "vjel" nekoliko večerje, ko je prišla ura 10:30 zvečer in je moral govoriti na, radio do 11:15. Ob polnoči se je podal k počitku. Delal je 18. ur.
Vinaroz se podal brez boja nacionalistom
Vinaroz, Španija, 16. aprila. Armada nacionalističnega generala Alonza je včeraj vkorakala v španska pristanišče Vinaroz, ne da bi bil pri tem oddan en sam strel. Zveza med Barcelono in Valencijo je sedaj definitivno prekinjena. Padec Vinaroza je v zadnjem poglavju španske civilne vojne. Zjutraj so vladne čete sicer nekaj časa streljale iz oranžnih nasadov, ki se nahajajo v okolici Vinaroza, potem so se pa nenadoma umaknile. Ko so vkorakale čete generala Franca v Vinaroz je bilo videti mesto popolnoma zapuščeno, toda tekom pol ure so prebivalci prišli iz hiš, kjer so bili skriti in navdušeno pozdravljali nacionaliste. Mnogi so pripovedovali o silovitem trpljenju, ki so ga morali prenašati pod komunistično .dado.
Dohodki kompanij
Dasi vsakdo misli, da imamo slabe čase z malenkostnim delom in še z manjšim zaslužkom, pa se (companije ne morejo tozadevno pritožiti. Sedemindvajset večjih kompanij v Clevelandu poročajo, da so poslovale tekom prvih treh mesecev s precej velikim dobičkom, številne kompanije 50 razpisale dividende. Addres-^ograph-Multigraph kompanija v Euclidu je imela tekom prvih treh mesecev $404,'000 čistega dobička. Enako poročajo tudi druge večje kompanije.
--o-
Tiskarski asesment
Iz Washingtona se poroča, da so unijski tiskarji, ki so člani American Federation of Labor, odglasovali 3:1 proti izrednemu asesmentu po en cent na člana na mesec. Denar bi bil namenjen za pobijanje Lewisove delavske organizacija znane pod imenom C. I. O. Kakih 80,000 tiskarjev je organiziranih v uniji in unija, če bi bil asesment odobren, bi dobivala skoro $10,-000 na leto od članstva za pobijanje C. I. O. organizacije. "Bank nights"
Generalni poštni mojster James Farley je odredil, da se ne sme po pošti pošiljati nobeno pismo, pamflet, knjiga ali sploh kaka tiskana ali pisana stvar, v kateri se omenjajo takozvane "bank nights," ki so jih zadnje čase vpeljali razni lastniki gledališč, da privabijo posetnike v svoje prostore.
Iz bolnišnice
S Svetkovo ambulanco je bila pripeljana na dom iz bolnišnice Mrs. Mary Mišič, 19301 Musko-ka Ave. Prijateljice jo lahko obiščejo.
V bolnišnico
Grdinova ambulanca je v nedeljo večer odpeljala v Glenville bolnišnico Mrs. Mary Jančigar, 6604 Schaeffer Ave.
Zastopnik L L 0, organizacije ii države Ohio v poselu pri predsedniku Rooseveltu glede governerskega urada v Ohio
Washington, 16. aprila. Senator iz države Ohio, Hon. Robert J. Bulkley, je včeraj predstavil predsedniku Rooseveltu Johna Owensa, ki je član eksekutivne-ga odbora C. I. O. organizacije v državi Ohio in ki je prišel v Washington kot zastopnik Non Partisan League, katero tvorijo v. večini C. I. O. delavci.
Owens je govoril s predsednikom pol ure. Senator Bulkley je bil navzoč. Govorilo se je glede governerskega kandidata v državi Ohio. C. I. O. organizacija je proti sedanjemu kandidatu-governerju Daveyu.
Pa tudi clrugi demokratski kandidat Charles Sawyer, ki je član eksekutivnega odbora narodne demokratske stranke, ni po volji C. I. O. Organizaciji. Kot se sporoča je Owens predlagal kot governerskega kandidata Charles Westa.
Senator Bulkley je priljubljen pri Članih C. L O. organizacije, ki ga bodo podpirali. Roosevelt sam želi, da bi postal sedanji senator Vic Donahey demokratski kandidat za governerja, toda Donahey je odklonil dosedaj vsak tozadevni poziv.
Smrtna kosa
V soboto popoldne je po dolgi in mučni bolezni preminula Mrs. Frances Ban, rojena Brodnik, stara 52 let. Doma je bila iz vasi Kompolje pri Lokavcu na Gorenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 18. leti. Pokojna je bila dobra in skrbna mati. Tu zapušča tri žalujoče hčere, Frances poročeno šterle, Lucille poročeno Smolič in Jennie poročeno Mailers. Bila je članica društva Marije Magdalene št. 162 "£SKJ in društva Srca Marije (staro), podružnice št. 14 S. ž. Z. in Oltarnega društva sv. Kristine. Pogreb drage pokojne se vrši v četrtek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 954 E. 236th St. v cerkev sv. Kristine in na pokopališče sv. Pavla pod vodstvom A. F. Svetek. Bodi pokojni vzorni ženi ohranjen blag spomin. Naše iskreno sožalje preostalim.
Avtomobilske plošče
Državni registrar za, avtomo-jile Frank West naznanja, da če •e vam poškodujejo vaše avto-nboilske plošče, da lahko dobite nove brezplačno, kar je ne-caj novega za avtomobilske lastnike v državi Ohio. Ta odredba je bila oddana na pritožbo mno-jih lastnikov avtomobilov, ki tr-lijo, da letošnje licenčne plate hitro rjavijo, so mnogo tanjše kot lanske in da jih je težko ime-J pritrjene.
Bradley oproščen
Velika porota v Clevelandu ni hotela obdolžiti Lee Bradleya krivim krive prisege. Bradley je trdil, da je governer Davey zaslužil precej denarja, ko je po svojih zastopnikih kupoval avtomobile za državo Ohio. Velika porota je bila mnenja, da Bradley ni prelomil nobene postave s svojim pričevanjem.
Carl V. Weygandt
Letos bo ponovno kandidiral za predsednika najvišje sodnije države Ohio sodnik Carl V. Weygandt, ki je nam Slovencem od nekdaj bil zelo naklonjen. Njegov proti kandidat je sodnik Wanamaker iz Akrona, ki je znan po svojih proti-delavskih razsodbah.
Delavke premišljujejo
Zastopniki unije Ladies Garment Union bodo v torek odločili, ali ostanejo kot permanentna organizacija pri C. I. O. Ta unija ženskih delavk šteje skoro 250,000 članic in je druga največja organizacija pri C. I. O. Nekateri trdijo, da se bo pridružila A. F. of Labor, ker jim diktatura Lewisa ne ugaja.
Veliko zanimanje za izlet Slovenske Ženske Zveze v domovino. Pričakuje se, da bo do 300 ameriških Slovenk poselilo domovino
Med članicami, pa tudi med nečlanicami Slov. žen. Zveze vlada veliko zanimanje za letošnji prvi veliki skupni izlet omenjene organizacije v staro domovino. V "Zarji," opažamo številne dopise članic, ki se priglašajo za ta izlet in vzpodbujajo tudi druge, da se priglase.
Zdaj je zadnji čas, da se priglasite tudi vi, ako nameravate letos v stari kraj. Ena izmed gl. uradnic na pr. piše:
"Veliko se je že pisalo o izletu, ali sedaj je prišel čas, ko ni več za odlašati, kar odločiti se bo treba, kajti mesec junij je skoraj pred durmi, čas je tudi skrajni, da pošljete napiačilo ali aro, oziroma vsoto deset dolarjev ter izpolnite priglasnico. Vse drugo se lahko potem uredi."
Druga spet piše:
"Čas je tu, drage sestre, sorodniki in prijatelji, da se odločite in si preskrbite vse pravice za potovanje ob pravem času. Pošljite napiačilo deset dolarjev, da boste imeli rezervirano kabino, da se ne boste potem pritoževali, da vam ne ugaja. Sedaj imate priliko dobiti udoben prostor, čas odlašanja je torej pri kraju, zdaj si je treba kar pripravljati prtljago in druge potrebščine. Prav nič ne bo pretirano, če še jaz ponavljam, kako vas bodo vaši dragi starši,
bratje, sestre, sorodniki in prijatelji veseli in kako težko sedaj pričakujejo, če jim boste pisali, da pridete. Nikar, nikar jim ne delajte žalost, ker človek je tako kratek čas na tem svetu in zakaj ne bi te trenutke porabili svojim v veselje in sebi v zadoščenje."
Ako se torej še niste odločili, storite to sedaj. Pošljite napiačilo $10.00 (katero se vam vrne brez odbitka v slučaju, da bi se iz enega ali drugega vzroka izleta ne mogli udeležiti) na Mr. Leo Zakrajšeka, vodjo izleta, v New Yorku.
Iz domovine se poroča, da je v Ljubljani umrl Ivan Možina, ki je bil svoječasno pomožni urednik "Prosvete" v Chicagu in pozneje pa zlasti poznan kot uradnik pri Jugoslovanskem narodnem svetu v Washingtonu. Pokojni Možina je bil eden prvih Slovencev v Ameriki, ki so bili lojalni in značajni Jugoslovani. Ranjki zapušča v Chicagu brata Stankota, ki je poznan kot pevec in igralec. Možina je bival v Ameriki okoli šest let in je po končani vojni takoj odšel v staro domovino.
V Aurora, Minn., je umrl rojak Anton Turk, star 65 let, samec, doma iz Volake pri Selih. V Ameriki je živel nad 40 let in ne zapušča tu nobenih sorodnikov.
Smrtna kosa
V nedeljo je za pljučnico umrl rojak John Špilar, 715 E. 159th St. Star je bil 54 let. Tu zapušča žalujočo soprogo Mary, sina Johna in več sorodnikov. Rojen je bil v vasi Mala Pristava, fara Košana na Notranjskem, kjer zapušča brata in druge sorodnike. V Ameriki je bil 35 let. Bil je član društva Kras št. 8 SDZ. Pogreb se vrši v torek ob 8:30 zjutraj iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 452 E. 152nd St. v cerkev Marije Vnebovzete in na Calvary pokopališče. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin. Naše iskreno sožalje preostali družini.
štrajk mornarjev
2;000 kanadskih mornarjev, ki so zaposleni na 160 parnikih, ki plovejo po jezerih Huron, Michigan, Erie in Superior, je odšlo preteklo soboto na štrajk. Začasno bo ustavljen prevoz žita, rude in premoga. Mornarji zahtevajo priznanje svoje unije.
Smrtna kosa
Po dolgi in mučni bolezni je v nedeljo zjutraj preminul v Fair-view Park bolnišnici Peter Spi-ro, star 48 let, stanujoč na 1406 E. 4Cth St. Tu zapušča žalujočo soprogo Antonijo in tri hčere, Marto, Mary in Rose. Več kot 11 let je ranjki vodil brivnico v Kovačičevem poslopju na 40. ce-gti in St. Clair Ave. Rojen je bil v Dalmaciji. Pogreb se vrši v torek popoldne ob 1:30 iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. in na Highland park pokopališče. Naj mu bo mirna ameriška zemlja!
Vaši davki
Kot naznanja okrajni blagajnik so lastniki posestev in zemljišč v Clevelandu plačali že $7,-000,000 v davkih. Skupna svo-ta davkov bo znašala $50,000,-000. Zadnji dan za plačilo davkov je četrtek 19. maja.

AMERICAN M SPIRIT FOREIGN	^^^^^^^^^^ ^	SLOVENIAN MORNING
... IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
NO. 90	CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 18, 1938	LETO XLI. — VOL. XLI.
4	__________________________________________	________
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
8117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ____________Published dally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. _ Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. _
ffi^83	No. 90, Mon., April 18, 1938
Z milijardami ubijajo depresijo
Ko je v letu 1932 hil izvoljen predsednikom Franklin Roosevelt smo imeli v Ameriki najbolj črne čase depresije in gospodarske krize. Privatne industrije so skoro popolnoma prenehale s poslovanjem. Dela in zaslužka ni bilo. Roosevelt je tedaj odredil, da se začne z javnimi deli. Nagnal je kongres, da je dovolil več milijard dolarjev, s pomočjo katerih se je začelo z javnimi deli. Korak Roosevelta je bil času primeren in uspešen. Kmalu potem, ko je vlada začela z javnimi deli, so se oglasile tudi privatne industrije in začele poslovati.
V	letu 1937 je bilo še precej dobro. Toda začetkom septembra meseca pa vse do danes pa je zopet naselila se kriza in "recesija." Tovarne skoro ne poslujejo in zlasti industrije, v katerih so naši rojaki najbolj zaposleni, so skoro brez naročil. Ali delajo to nalašč ali iz potrebe, nihče ne ve. Resnica je le, da je bila vlada prisiljena na poziv predsednika Roosevelta načeti nove milijarde dolarjev in ustvariti javna dela, da brezposelni dobijo vsaj toliko, da se preživljajo.
Predsednik Roosevelt je organiziral večjo armado svetovalcev, ki mu pomagajo, da se ustvarijo nova javna dela. Vlada je pripravljena "na vseh frontah" po svoje prispevati, da se ukine depresija in se vrnejo boljši časi. Kongres je dobil predlog, da dovoli ooleg že nakazane svote še $1,500,-000,000 za javna dela, dočim se je določilo $2,000,000,000 za gradnjo novih hiš in poslopij. Nadaljnih $1,500,000,000 je pripravljenih, da se pomaga malemu busisessu iz trenotne trgovske zadrege.
Vprašanje je le, če bo1 kongres vse odobril, kar je predsednik predlagal. Danes kongres ni več pri volji slediti predsedniku, kot mu je sledil prva leta. Že zadnji teden smo opazili revolto v kongresu, ko je predsednik od slednjega zahteval pravico reorganizirati vladne urade. Poslanska zbornica je zavrnila njegovo zahtevo. Nihče danes ne ve, če bo kongres še naprej sodeloval s predsednikom. In če ne bo' sodelovanja, tedaj bodo v prvi vrsti trpeli oni, ki so brez dela in zaslužka.
Kongres se ne zmeni danes za predsednika, ker so vodilni krogi v kongresu prepričani, da predsednik ne bo več kandidiral in torej lahko izhajajo brez njega. Drugo vprašanje pa je kaj poreče povprečni ameriški državljan o tem. Letos namreč morajo vsi kongresmani iti pred narod in se potegovati za ponovno izvolitev. Enako tudi ena tretina vseh senatorjev.
Pri teh volitvah se bo odločilo ali je narod na strani predsednika Roosevelta ali odobrava nasprotovanje kongresa napram predsedniku. Kakih 70 demokratskih kon-gresmanov je, ki so izrazito nastopili proti Rooseveltu. Ako bodo ti možje ponovno izvoljeni, tedaj je Roosevelt zgubil popularnost med narodom, ako bodo poraženi, tedaj je to znamenje, da je Roosevelt še vedno popularen med narodom.
V	poslanski zbornici kongresa, kakor tudi v senatni zbornici, je danes mnogo vplivnih članov, k? nikakor ne verujejo, da bi morala vlada zakladati potrebne z denarjem, bodisi v posojilu ali v denarju. Seveda so te vrste kongresmani v manjšini. Ne bomo trdili napačno, ako rečeno, da se bodo kongresmani kesali svojih zadnjih korakov in se ponovno obrnili do Roosevelta, da jim "pomaga iz zadrege" tekom volitev. Predsednik Roosevelt še vedno uživa ogromno popularnost med ameriškim narodom, ki je prepričan, da je predsednik iskren v svojem prizadevanju, da odpravi brezposelnost in vrne delavce k ponovnemu zaslužku.
Toda kongresmani se bodo izgovarjali pred narodom, da so čuvali javni denar, da so pazili na blagajno, rekoč, da so stroški zvezne vlade vedno večji kot pa dohodki. Toda že se oglašajo številni glasovi iz naroda, ki pravijo, da kadar narod strada, da vlada ne more mimo gledati stradanja, pač pa je dolžnost vlade skrbeti vsaj toliko, da imajo ljudje streho, obleko in hrano. O tem so nedavno glasovale celo številne mladinske organizacije v Ameriki, ki še pravzaprav ne vedo, kaj je kriza in depresija, ker štejejo med svojim članstvom večinoma fante stare po 18 let ali manj. Toliko pa ve ta mladina, da doma očetje nimajo dovolj jesti in to navadno čutijo tudi otroci.
(Konec prihodnjič.)
BESEDA IZ NARODA
Naši ljudje
Kaj pravite!
V	Rusiji so zopet prikrajšali sedem vplivnih boljševikov za glavo. To pot visoke uradnike v poljedelskem oddelku. Vidi se, da hoče Stalin hraniti na živežu. Fina poteza! če kaže slaba letina, se dene nekaj ljudi ob glavo, ps je.
w	*	«
V	Londonu, Anglija, so postavili na javni ulici ogromen top, da ž njim vabijo rekrute v vojaško službo. Človek bi mislil, da se bo s tem jemalo fantom korajžo, ne pa dajalo poguma za vojaško suknjo. Da bi vleklo, bi morali razstaviti lepe uniforme in velike kose mesa, pa bi premamilo novince.
Junak dneva
V soboto 9. aprila ob 9:50 uri zvečer vstopi v delikatesno trgovino poznanega in spoštovanega trgovca Frank Ivanči-ča na 15416 Saranac Rd. pet čevljev in osem palcev visok mladenič, kateri je štel okrog 26 let. Na vprašanje kaj želi pove, da hoče zavojček žvečilnega gumija. Mr. Ivančič se ročno obrne, da gostu postreže, tako, da mu je bil kupec za hrbtom, toda v tem hipu je izrabil namišljen kupec priliko in neopaženo stopil med prodajne police in cash register. Predno se je Mr. Ivančič do dobrega obrnil k prodajni mizi, mu je že zlikovec nameril samokres na prsa. Z levico je jemal denar iz registra in z desnico pa držal napet samokres na Mr. Ivančica. Kako se je naprej godilo poslušaj-mo to, kar nam je Mr. Ivančič sam povedal.
"Ko sem se znašel v neprijetnem položaju in pred cevjo 38 kaliberskega samokresa, sem pazno motril, kaj mi je storiti, da obvarujem sebe in denar, katerega je bilo nekaj nad $40.00 v registru. Priznati moram, da sem ostal kljub kritičnemu položaju hladen, da sem lahko obvladal sebe in močno neprijeten položaj. Moje misli so se koncentrirale samo v tem, kako naj storim, da se izognem morebitnemu strelu ali nasilnemu napadu. Moje oči so hipno dvakrat premerile zlikovca od nog do glave. Med tem, ko sem delal v hitr ci načrte, so iz registra izginjali bankovci in na srečo sem opazil, da zlikoyec le mehanično drži samokres na mojih prsih, toda svoje oči pa je imel le v registru in nagrabljenemu denarju. Z vso naglico in trdo pograbim roko zlikovca, v kateri je imel samokres, mu jo zavij em od sebe, dvignem kvišku proti njemu mimo moje glave, kot bi mu jo hotel izvi-niti in rezultat je bil, da sem ga vrgel na tla med prodajno mize in električni kabinet' za sladoled. Med časom, ko sva se borila za premoč, sem za-vpil na pomoč. Žena in pes voljčak sta se med tem nahajala v kuhinji. Ko opazi zlikovec, da je žena vstopila in ž njo tudi pes, plane k vratom, pes za njim ter jo vrežeta pc Saranac Rd. proti 152. cesti na stransko ulico in po nji proti Holmes Ave. Ko se je boj končal in zlikovec iskozi vrata pobegnil, sem ugotovil, da je zlikovcu pri padcu na tla padel iz rok samokres, ves denar, ki ga je v registru pobral in njegov klobuk, ki mu je pri padcu odletel. Končno sem bil popolnoma zadovoljen, ko sva z zlikovcem boj končala. Radi lepšega sem poklical tudi policijo, jo o napadu informiral in zdi se mi, da je to vse, kar sem jim mogel dobrega storiti, da sem ponovil to kar sem doživel in policijski rekordi pa bodo bogatejši za en nepojasnjen zločin, z lahkoto odvzet samokres in klobuk."
Stara pionirja
Na 1467 Larchmont Rd., ki leži med 180. in St. Clair cesto in NYC železnico, živita v lastni hiši zakonca Mr. in Mrs. Jože Sajovic. Poglejmo kratki opis teh naših ljudi, ki jih u-pravičeno imenujemo pionirje naše naselbine. Jože Sajovic se nahaja, jn to vedno v Cleve-landu, nad 49 let. Ves čas je delal v eni tovarni in sicer ti-stikrat v takozvani "pajpovni" ob Erie jezeru na 26. cesti. Bil je vedno priden delavec, dober gospodar in skrben oče svoji družini.
V stari domovini je odslužil
pri 17. pešpolku vojaško dobo, se povrnil na svoj dom Sotesko na Dolenjskem ter jo od tam mahnil v Ameriko. Kljub 74 letom starosti je še korenjak, toda oči mu pešajo. Je zelo družabne narave, mirnega značaja .dobrega spomina in mehkega srca.
Mrs. Mary Sajovic je dospela v to deželo iz vasi Gornje Obreze na Štajerskem pred 34 leti ter se tu tudi kmau poročila. Postala je v najlepši dobi življenja vdova s tremi otroci. Med tem, ko je postal tudi Mr. Sajovic vdovec z šestimi otroci, sta sklenila nov zakon in novo življenje z devetimi otroci. V novem življenju sta se našla v najlepšem sporazumu, skupni skrbi in v eni sami želji: vzgojiti otroke v Bogu vdanem duhu. O'troc.i videč, kako se novi oče in mama dobro razumeta, so sledili njih vzgledu ter se med seboj zlju-bili kot pravi bratje in sestre. Vse hvale vredno je poudariti, da skupna in nesebična vzgoja je rodila pri Sajovčevi družini plemenit sad. Večina otrok je poročenih, vsi radi prihajajo domov in vsi obožujejo mater in očeta tako kot jim prava otroška ljubezen do staršev narekuje. Mrs. Sajovic šteje 63 let, toda je še vedno pri hiši pridna gospodinja, dobra mati obilni družini ter skrbno uda-na ženica svojemu možu.
Olepšanje naselbine W.P.A. delavci so pričeli po-sajati mlado drevje ob strani Holmes Ave. in ob strani prečnih ulic med Saranac Rd. in Holmes Ave. Koliko visoko bo to zasajeno drevje vrhu do-rastlo bo odvisno od mladine, če bo nasade pustila pri miru I in v rašči. Želeti bi bilo, da | bi sama mladina obračunala z onimi, ki bi hoteli pokončati j mlada drevesa, ki so vsajena v ' olepšanje naselbine in more-| bitno protekcijo dima, ki pri-{ haja od NYC železnice.
Prošnja Razsvetljava je najuspešnejši preganjalec zlikovcev ir( cestnih roparjev, zato bi se \ interesu naselbine v območji Holmes Ave. in Saranac Rd. prosilo našega mestnega zastopnika Anton Vehovca, df preskrbi boljšo razsvetljavo Narod pričakuje od njega tozadevne akcije. V letu 193£ bodo zopet mestne volitve.
Joško Penko.
0 raznih lepih prireditvah
Cleveland (Collinwood), O.— Postni čas je minil in zopet so na programu vsakovrstne prireditve. Veselja in zabave se nam obeta vsepovsod. No saj v teh težkih časih in po štiridesetdan-skem cdpočitku se bo res prileglo nekaj zabave.
Najprej naj omenim krasen koncert, ki se bo vršil v sredo | 20. aprila v SND na St. Clair Ave. pod pokroviteljstvom vseh vežbalnih krožkov Slovenske ženske zveze sirom Clevelanda in okolice.
Zopet bomo imeli priliko slišati našega slavčka opernega pevca g. šublja, ki zna zapeti v srce segajoče ptesmi. Program bo zelo bogat in obširen. Obenem bo pa tudi nastop vseh vežbalnih krožkov.
Naša požrtvovalna Mrs. Albina Novak se noč in dan trudi, da sestavi program prve vrste. Se pa tudi lahko zanesemo nanjo, ker je zelo izkušena v vodstvu programov. Zato, dajmo ji priznanje s tem, da posetimo ta koncert v največjem številu. Vstopnice so po $1, 75c in 50c. Sedeži so vsi rezervirani.
Druga velika prireditev oziroma Materinska proslava se pa vrši v nedeljo 1. maja, ki jo priredi podružnica št. 10 SŽZ v Slo-
venskem domu na Holmes Ave. Podana bo namreč krasna drama v petih dejanjih. Ime igre je "črnošolec." Vzeta je iz kmečkega življenja. Prizor za prizorom zbuja novo zanimanje, da se mora človek nehote poglobiti v vsebino igre ter z vso nestrpnostjo* pričakuje, kaj bodo posledice. Kdor ljubi napete drame, naj pride gotovo pogledat to igro. Vsak, ki jo je videl, bo potrdil, da je ena najboljših. Igralci so izvrstno naučeni, tako da je vsak pravi mojster svoje vloge.
Naša podružnica je imela vselej veliko udeležbo. Tako, upam, bo tudi sedaj. Posebno članice, upam, se boste vse odzvale ter pripeljale tudi svoje može, znance in prijatelje.
Pred igro bo podana deklama-cija v počast materam. Med dejanji bo petje in godba. Torej vam ne bo dolg čas. Pričetek bo točno ob 6:30 zvečer. Dekleta vežhalnega krožka bodo v uniformah ter vam bodo odkazale sedeže. Po igri bo pa ples in prosta zabava v zgornji dvorani. Igral bo Jankovič orkester, kar vam jamči izvrstno zabavo. Za jesti in piti bo vsega dovolj; vstopnina za vse te* bo le 50 centov. Kdor pa pride samo na ples, bo plačal 25c vstopnine.
Torej na veselo svidenje v nedeljo 1. maja v Slovenskem do-liu na Holmes Ave. in vas lepo pozdravljam vse skupaj.
Frances Susel. •
Kesanje
Tudi to je ena narodna pesem, ki jo bo zapel naš operni pevec, priljubljeni g. šubelj v sredo 20. aprila na koncertu v SND na St. Clair Ave. Ta pesem je narodna iz Cerkniške doline. Torej pridite tudi Cerkničani in okoličani na koncert, ker vas je gotovo zelo malo, ki bi bili to pe-še kdaj slišali).
Kak bilo je veselo,
ko dnarce sem imel,
/se k meni je hitelo,
'oil nisem nikdar sam.
Al zdaj, al zdaj, ko vse je preč,
aobeden ne pozna me več.
Dokler so še čutili,
da v mošnji kaj imam,
50 za menoj hodili,
bil nisem nikdar sam.
Al zdej, al zde j, ko vse je preč,
lobeden me ne najde več.
Poprej so me vikali,
veljal sem kot gospod,
*ne tudi onikali,
"ez ta moj nizki rod.
\\ zdej, al zdej, ko vse je preč,
lobeden me ne najde več.
lo bi se kdo zareku,
la všeč mi ni kaj blo,
Kako se je opeku,
/se je čez njega šlo.
Al zdej, al zdej, ko vse je preč, -
nobeden me ne najde več.
Za mene so se bili, e je pretep se vnel, 1 zobeh so ven nosili, 'a sem se le otel. VI zdej, al zdej, ko vse je preč, lobeden me ne najde več.
N h, če bi bil jaz vedu, 'ako plačuje svet, i.e bil bi. se vsega znebu, ■i bil, mislil kaj popred. Al zdej, al zdej, ko vse je preč, nobeden me ne najde več.
sledicami, teh bojev zgodaj umrl. Nad 30 let je Neža Arni-čeva vodila sama svojo planinsko domačijo. Imela je pet otrok, ki je vse vzgojila v dobrem slovenskem in katoliškem duhu. Njen najmlajši sin je Blaž Arnič, naš pomembni komponist.
—V Dolnjem Logatcu je umrla v 88. letu starosti vdova posestnika Neža Meze.
—Dekan msgr. Mihael Arko je umrl v Idriji na 29. marca. Msgr. Arko je bil rojen v Zapo-toku pri Sodražici dne 19. septembra 1857 ter bil v duhovnika posvečen po dovršenem 3. letniku bogoslovja leta 1880. Bil je izredno priden in nadarjen. Že kot dijak se je z vso vnemo oprijel petja in glasbe, zato ga je po novi maši škof Pogačar poslal za eno leto na dunajski konservatorij, kjer se je v glasbi še izpopolnil. Kot duhovnik je nastopil svoje službovanje naj prej v škof j i Loki, kjer je kot kaplan skupaj s pokojnim Val. Erženom štiri leta piodonosno deloval, nato pa tri leta v Hrenovkah. Leta 1888 je prišel za kurata v šturije na Vipavskem kjer je bil šest let pozneje umeščen na novo ustanovljeno župnijo. Ko je leta 1896 umrl v Idriji dekan Jože Kogej, so dolgo iskali primernega naslednika. Takrat je odločil pokojni dr. Krek, ki je svetoval: "Za Idrijo dobite šturskega župnika Arkota. Poznam ga; mlad je, izobražen, ima veselje do dela, pa tudi poguma mu ne manjka." škof Missia se je rad vdal in tako je prišel Arko 1. julija 1897 kot dekan v Idrijo.
—V Ljubljani je umrla Marija žužek rojena Domladič, soproga sodnega nadsvetnika v pokoju.
—V Kamniku je umrl Josip Gerlovič, graščinski oskrbnik na Zapricah. Pokojni se je požrtvovalno udejstvoval na kari-tativnem polju. Bil je tudi član nadzorstva Hranilnice in posojilnice v Kamniku.
—V Radovljici je v 79. letu starosti umrla Marija Meršol rojena Kobler, vdova po posestniku. Rajna je bila mati g. pri-marija dr. Val. Meršola.
—V ljubljanski bolnišnici je umrla gdč. Mimiea Tomažič, dijakinja.
IZ DOMOVINE
—V Ljubljani je umrla Pavla Mali, dolgoletna in marljiva uslužbenka tvrdke Lovro Demšar.
—V Lučah v Logarski dolini je umrla Neža Arničeva, stara 70 let. Pokojnica je bila tipičen zgled slovenske matere. Bila je žena globoke vernosti, požrtvovalnosti in delavnosti. Njen že davno pokojni mož se je kot mlad vojak udeležil bosanske okupacije ter je za po-
IZ PRIMORJA
—Trg sv. Hilarija v Gorici. V sredo, 16. marca, na praznik sv. Hilarija, ki je patron goriškega mesta, smo imeli vsakoletni semenj. V prvi vrsti je ta semenj namenjen semenskemu krompirju. Tudi letos so Banjškarji in drugi hribovci pripeljali mnogo krompirja, Brici, Kraševci, Vipavci in Fur-lani so ga pa pridno kupovali, tako da je bil trg še razmeroma živahen; semenski krompir je šel po 30 do 36 lir kvintal. Živinski trg je bil bolj klavefn in so cene padale. Ker smo zaradi neprestanega lepega vremena prijadrali že v sušo — ponekod že občutno primanjkuje vode — ni še nič paše in tudi ne sveže krme, zato je senc silno poskočilo v ceni — do 24 lir kvintal. Marsikateri živinorejec skuša zato oddati kak slabejši rep, da mu ne bi bilo treba kupiti dragega sena. Posledica: drugovrstno blago, slabe cene, mrtev trg. Lepi dan je privabil precej okoličanov v mesto in so dobro delali kramarji, ki se natepejo od vseh vetrov, zlasti iz starih pokrajin, sicer ne v veselje domačih trgovcev.
—Boj jetiki! Za dan "dveh križev," t. j. za dan, ki je posvečen nabiranju milodarov za boj proti jetiki, je bila določena nedelja 10. tip rila. Prefekt je naročil tozadevnemu pokrajinskemu odboru, da mora letošnje leto svoje delo še poglobiti in razmrežiti do zad-
nje hribovske koče. Zlasti podeželski župani so bili primo-rani razviti živahno propagando, da so se razprodali vsi dobrodelni kolki. Lani je goriška pokrajina zbrala za boj proti jetiki lepo vsoto 130,000 lir. Uspeh zbirke bi bil gotovo veliko izdatnejši, če bi razni davki in druge dajatve ne tlačili tako občutno vse dežele. Merodajni krogi dobro vedo, kako vse toži, zato bodo brez-dvomno podvzeli vse potrebne korake, da se olajšajo ljudska bremena.
Če verjamete al' pa ne
Poglejte, kaj mi piše moja dobra prijateljica Margie iz Col-linwooda, ki še zdaj ne more pozabiti, kako je predpustom iskala Micka moža in ki bo v četrtek poskusila svojo srečo v Newbur-gu. Takole mi pravi:
"Veš, dragi Jaka, še zdaj me beli pri strani od pustne nedelje, ko so collinwoodski pevci pod vodstvom g. Rakarja vprizorili tisto prelepo igro, "Micki je treba moža." Veš, jaz samo Boga hvalim, da je bilo predpusta konec, ker drugače bi bil ves Collinwood in še brikjard povrhu znorel. Posebno dedci so take počenja li, da jih ni bilo za ugnat. Saj sem se že kar bala za svojega, da jo ne bo potemplal.
Počakaj, ti bom povedala, kakšna mi je počenjal moj. Nekega večera se mi je kar izgubil iz hiše. Ker pa vestno pazim nanj, sem ga šla takoj iskat, da se mu kaj ne prigodi, pa ga najdem v garaži, ko nekaj cimpra. Vprašam ga, kaj misli napraviti. Obregne se, da me to nič ne briga, kar mi je bilo dano v nazna-nje naravnost in brez ovinkov, zato jo tudi jadrno uberem v hišo, da bom pristavila rivec v peč, kakor se to spodobi. ,
Tisti večer in vse drugo dopoldne si nisva nič rekla, da ne bo kake pomote. Popoldne, nekako ob treh, pa ga slišim, kako gre pri zadnjih vratih iz hiše in naravnost v garažo. Skrijem se za za vese pri oknu in gledam, kam jo bo mahnil sredi popoldneva. Kar jo pritroska mimo hiše in jo ubere naravnost na cesto. Pa kako se prestrašim, ko vidim, da nese v roki prižgano svetilko, ki jo je menda prejšni večer scim-pral in je bila nekako take sorte, kot smo jih v starem kraju imeli za v štalo.
Ježeš, prav malo je manjkalo, da nisem omedlela. Se reče, saj če bi bil kdo pri rokah, da bi me bil k sebi spravil, bi tudi bila, tako sem pa ostala pri brihti, pa naglo odprla okno in se zadrla nad njim, kolikor mogoče razločno :
"Kaj kaj se ti je zmešalo, da matafiriš pri belem dnevu po cesti s prižgano laterno? Saj se ti bo ves svet smejal in še meni zraven, ki sem se na takega nataknila !"
Pa veš, Jaka, kaj mi je rekel? Rekel mi -je: "štrama, štrama-sta, kaj ne veš, da moram iti iskat Micki moža, ki ga ne more drugače dobiti!"
Na, pa sem jo dobila. Vidiš, tako so se vsi dedci zavzeli, da dobe Micki moža, ki ga menda sama ne more dobiti. Zdaj se tudi sliši, da bodo šli vsi zanjo snubit v Newburg v četrtek P° veliki noči. Saj pravim, noč in dan Boga prosim, da bi ga vendarle dobila, tista Micura, da bodo potem vsaj možje prišli v pravi glajz.
če moreš, Jaka, pa še ti ka.1 pomagaj in malo poizveduj v-Newburgu, če bi se dobil kak pripraven zanjo, da bo enkrat mir in &mah. Adijo, pa zdrav ostani do četrtka, ko se vidiva v Newburgu."
Vidite, Newburcani, tako se je godilo po Collinwoodu. Zato pa pomagajte in napolnite dvorano SND na 80. cesti v četrtek, če že ne gre drugače, da ga mora Micka dobiti.
KRIŽEM PO JUTROVEM
p« Bralk«* urlrmlk« K. Maja
"Allah —! Ti naj verjamem -<-?" "Moraš mi verjeti!" "Kako je prišel strup v jajčnik?" "Sam najbolje veš!" "Prav ničesar ne vem! V moji kuhinji vendar ni strupa!"
"Imaš podgane v hiši?" "Pa še mnogo!" "Tudi mišnico?" "Da. Kupil sem jo v Skop-lju."
"Kje jo imaš shranjeno?" "Tamle na polici leži. Nihče ne ve za njo."
Pogledal sem po polici. Različne posode, lonci, steklenice in škatle sem videl, škrnicelja pa nobenega.
Morebiti ga je imel še v že-pu.
"Če mi ne moreš pojasniti, kako je prišel strup v jed, ti bom pa povedal. Moj pogled prodre zidove. Anko vidim, tvojo služkinjo, v kuhinji je in ti si poleg. Ven jo pošiljaš —. In ko odide, vzameš škrnicelj z mišnico iz žepa pa natrosiš strupa v jajčnik —."
Za nekaj korakov je odsko-
čil.
"Effendi—!"	i
"Ali ni bilo tako?" "Ne! Nikak zastrupi j evalec
nisem!"
"Ali sem rekel, da si zastrup-ljevalec —? Napačno si segel, sladkor si iskal, pa si zgrabil
za mišnico."
"Ne ne —! Tvoje oko te vara! VobČe nisem bil v kuhinji!"
"Pa te vendar vidim s svojim duševnim očesom!"
"Ne, motiš se! Drug človek
je bil!"
"Moje oko me nikdar ne moti.. Sezi v kuftan! Škrnicelj s strupom imaš še v žepu!"
Nehote mu je šinila roka v desni žep. Pa koj jo je spet izvlekel.
"Ne vem, kaj misliš, effendi —! Čemu bi naj nosil strup po žepih—?" "Za podgane." "Pa nimam ničesar v žepu!' "Le sezi v desni žep!" Segel je, pa izvlekel prazno roko. Vneto je zatrjeval: "Nič ni v žepu!" "Murad Habulam, morebiti si dosedaj govoril resnico. To-pot pa si se zlagal! Škrnicelj
je res žepu!" "Ne, effendi!" "Halef, sezi ti po njega!" Halef je stopil. Habulam se je umaknil m jezen vzkliknil:
"Effendi, kaj počenjaš —! Mar meniš, da sem lopov, ki smeš z, njim uganjati, kar se ti zljubi — ? Živ človek nima pravice, da bi preiskoval moje žepe!"
Svareče je dvignil Halel prst.
"Ti, Murad Habulam, ne brani se! Če užališ mojega ef-fendija, te pogleda s svojim uročnim očesom in nobene pare ne dam za tvoje življenje!" Ni mu več branil. Halef je izvlekel škrnicelj. "No, Habulam, ali sem prav
povedal —V'
"Da, effendi!" je jecljal. "Ampak pri Allahu, — ne vem, kako je prišel škrnicelj v moj žep. Nekdo mi ga, je podtaknil, da bi mi škodoval."
"Meniš, da naj ti verjamem —?"
"Moraš! Prisegam ti pri bradi prerokovi, da je res! In nihče drug mi škrnicelj na ni Podtaknil ko Janko!" "Tisti najmanj!" "Ne poznaš ga! Prihuljen, Zahrbten človek je, na samo hudobijo misli! Čemu vas je Poslal k meni? Ali mu nisem Naročil, naj vam postreže? Ali fie ve, da nikogar ne sprejmem nenapovedanega? Zakaj vam ni zabranil vstopa?"
"Ni mogel. Poslali smo ga v hlev pa medtem brž odšli k tebi."
"Pa je bil vendar on!"
"Po krivici ga dolžiš! Sam ' je jedel jajčnik. Ali bi ga bil le samo pokusil, da ga je sam zastrupil —?"
Prestrašil se je.
"Kaj —? Jajčnik je jedel _? On —?"
"Vprašaj ga! Ne vidiš, da manjka cel kos jajčnika?"
Ves plašen je sklenil roke.
"Allah —! Umrl bo!"
"Žal —!"
"In ti si kriv!"
"Jaz —?"
"Ti si mu ga ponudil!"
"Ne, dragi Habulam, ti si kriv! Zakaj si nam poslal zastrupljeno jed —? Mene ne boš prevaril!
Pravzaprav bi morali nemudoma zapustiti tvojo hišo. Pa nesreča bi prišla nad tebe. Iz usmiljenja do tebe še ostanemo do jutri, da ti damo priliko za poboljšanje in pokoro.
Ampak čuvaj se! In pusti nas odslej pri miru!
Odšli bomo sedaj le v stolp. Ko boš sam, premišljuj, kako nepreviden si bil in kako neprevidno je tisto, kar nameravaš!"
Besede ni rekel. Šli smo.
Lahko bi mu bil čisto jasno povedal, kaj namerava. Pa ni še smel vedeti, kako mislimo o njem.
Mračilo se je. Oblaki so viseli nizko, v sobi je bila tema. Nismo prižgali luči, v temi smo sedeli, da nas niso mogli opazovati. Vrata smo le priprli, da sem videl na dvorišče in h kopi.
Ni bilo verjetno, da bom kaj posebnega zapazil. Če so nas nameravali napasti, so se lotili svojega posla skrajno previdno.
Pa sreča mi je bila naklonjena.
Žarek blisk je pretrgal temo in v njegovem svitu sem opazil pri kopi ljudi. Dva sta pravkar vlačila snope iz .vhoda, drugi pa so stali poleg.
Kdo so bili ti ljudje —? Najbrž tisti, ki smo jih pričakovali. Dež je lil, služinčad je bila v hiši in prilika je bila ugodna, da so lahko neopaženi zlezli v skrivališče.
Koj sem sklenil, da bom prisluškoval.
Naj prvo sem poslal Janko-ta k vratom na prežo. Bliski so mu svetili.
Kmalu mi je prišel javit, da so vsi zlezli v kopo in vhod spet zadelali. Pripravil sem se.
Izpraznil sem žepe. Ne nosim ravno dragocenosti s seboj na potovanje, pa kar izgubiš v slami, težko kedaj spet najdeš. In po slami, po sno-pju sem se mislil plaziti. Tudi orožje sem pustil v stolpu, celo nož. Le samokresa sem vzel s seboj.
Naročil sem še tovarišem, kako se naj obnašajo, če bi se mi kaj nepričakovanega pripetilo. Očko in Omar sta ms pograbila in odnesla h kopi, pa naglo odhitela nazaj v stolp.
Vhodu nasproti sem naj-prvo preiskal zunanjo Steno kope. Snopi so ležali vodoravno, s klasjem na znotraj, z ri-tinami na zunaj, in tesno so bili stisnjeni. Ni lahka reč, se preriti skozi tako steno sno-pja. Povrh so naši sovražniki sedeli v kopi, brez šuma sem se moral pririti do njih.
K sreči je tulil vihar krog kope, grmelo je neprestano in dež je prasketal. Razmaknil sem dva snopa, porinil glavo med nju in vrtal dalje. Slama je bila za moža dolga in snopi s klasjem vred so bili precej daljši ko jaz. Z nogami vred sem izginil v steni kope.
1938 APR. 1938
l^QDUZJIIGL
13] iliiJTlLL ffltfj
[I0llp]13il4[i5]l6 17| 18j 19|20 [ŽT 22 23 |2^[Ž5l|26l|27l|28 [29 l30i
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
APRIL
20.—šubljev	koncert v S. N. Domu na St. Clair Ave.
21.—Veseloigra	v S. N. Domu na 80. cesti, "Micki je treba moža."
23.—Baseball klub društva Mir št. 10 SDZ, ples v S. N. Domu na 80. cesti.
23.—23d Ward Democratic Club, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
23.—Društvo	Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi velik ples v Slovenskem domu na Holmes Ave.
24.—Društvo	sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi igro v Slovenskem domu na Holmes Ave.
24.—Jeanette Perdan-Jutt-ner pevski koncert v Public Auditorium (malo gledišče).
24.—Minstrel Show, priredi ga Serenaders Glee Club v S. N. Domu na 80. cesti.
24.—Združeni Slovenci na Jutrovem priredijo igro v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
24.—Društvo, sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi plesno veselico ob priliki 11-letnice društva.
24.—Dramsko društvo Abra-ševič, predstava in ples v avditoriju S. N. Doma.
24.—Koncert društva Planina v S. N. Domu v Maple Hts.
29.—Red	Jackets, The Maccabees, imajo Fish Fry in ples v S. N. Domu.
30.—Slovenska	Ženska Zveza, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo Ložka Dolina, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
MAJ
1.—Prireditev ob zaključku šolske sezone šole S. N. D. v avditoriju Doma na St. Clair Ave.
1.—Pevsko društvo Lira priredi spevoigro v šolski dvorani; sv. Vida.
1.—Zbor Slovan priredi koncert v Društvenem domu na Re-cher Ave.
1.—Društvo sv. Štefana št. 224 KSKJ priredi plesno veselico v šolski dvorani sv. Pavla na 40. cesti in St. Clair Ave.
1.—Koncert pevskega zbora "Cvet" v dvorani na Prince Ave.
1.—Društvo Pioneers IIBZ, prireditev v obeh dvoranah S. N. Doma.
1.—Podružnica št. 10 SŽZ priredi Materinsko proslavo v obeh dvoranah Slovenskega do-
desetletnice Slovenske delavske dvorane na Prince Ave.
29.—Mladinski pevski zbor Kraljički v Maple Heights priredi koncert v S. N. Domu, Maple Heights.
29.—Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ praznuje 25-letnico društva v S. N. Domu na 80. cesti.
JUNIJ
5.—Desetletnica podružnice št. 21 SZZ v Jugoslovanskem narodnem domu v West Parku.
S.—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ, piknik na Pintarjevi farmi.
5.—Bliss Coal Co. ima piknik na Stuškovih prostorih v Wick-liffe, O.
12.—Piknik Slovenske mladinske šole SND na Močilnikar-jevi farmi.
12.—Pevsko društvo Zvon priredi letni piknik na prostorih Maple Gardens.
12.—Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd.
12.—Slovenska godba Bled priredi izlet na Stuškovo farmo v Wickliffe, O.
19.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffu.
19.—Društvo Na Jutrovem št. 477 SNPJ, piknik pri Joseph Zornu na Bradley Rd.
26.—Podružnica št. 49 SŽZ ima piknik na Stuškovi farmi v Wickliffu.
ma na Holmes Ave.
6.—Godba društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi koncert v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
6.—Društvo	sv. Jožefa priredi godbeni koncert v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
7.—Kuhinjski	klub S. N. Doma v Maple Heights priredi plesno veselico.
7.—častna	straža SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
8.—Ilirija	Junior High pevski zbor priredi koncert v po-čast materam v Slovenskem domu na Holmes Ave.
8.—KSKJ Ohio Boosters ke-gljaška liga, plesna veselica v S. N. Domu.
8.—Mladinski pevski zbor "črički" priredi spomladanski koncert in materinsko proslavo v S. N. Domu na 80. cesti.
8.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja osmo obletnico in materinsko proslavo v S. D. Domu na Waterloo Rd.
8.—Mladinski pevski zbor škrjančki priredi Materinsko proslavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
14.—-Podružnica št. 47 SŽZ priredi Materinsko proslavo v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
14.-15*—Jugoslovanski kulturni vrt, prireditev y avditoriju in spodnji dvorani S. N. Doma.
21.—Društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ priredi plesno veselico v Knausovi dvorani.
21.-—White	Motor Union Local 32, ples v avditoriju S. N. Doma.
22.—Pevsko	društvo Lira priredi spevoigro v šolski dvorani sv. Vida.
22.—Pevski zbor društva Zvon priredi pomladanski koncert v S. N. Domu na 80. cesti.
22.—Klub "Prijatelji narave," piknik na Stuškovi farmi.
28.	— Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ obhaja 25-letnico obstanka v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
28., 29., 30.—Prireditev novega Slovenskega doma v Eu-clidu v domovih prostorih.
28., 29., 30. — Praznovanje 11-letnice obstanka skupnih društev fare sv. Vida, na prostorih stare cerkve na Norwood Rd. in Glass Ave.
29.—Slovesno	praznovanje
Na ulicah v Lbnclonv so postavili ogromen top, da tako vabijo rekrute k vojakom. Anglija potroši vsako leto $38 na vsako osebo za orožje.
JULIJ
3,—Društvo Danica št. 34 SDZ ima piknik na Joe Zorn prostorih na Bradley Rd.
3.—Piknik Mladinskega pevskega zbora Slavčki na Stuškovi farmi v Wickliffe, O.
10.—Zadružni piknik na Mo-čilnikarjevi farmi, ali piknik Slovenske zadružne zveze.
10. — Piknik mladinskega pevskega zbora Kanarčki na Zornovi farmi.
10.—Pevski zbor Sloga priredi izlet na Stuškove farme v Wickliffu.
17.—Zbor Slovan ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
17.—Društvo Vrtec št. 11 SSPZ ima piknik na Stuškovi farmi v Wickliffu.
24.—Klub slovenskih groce-ristov in mesarjev ima piknik na Pintarjevi farmi.
24. — Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi piknik na Zornovih prostorih na Bradley Rd.
24.—Društvo Washington št. 32 ZSZ ima piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, O.
31.—Piknik skupnik društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi.
31.—piknik skupnih društev fare sv. Lovrenca na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
31.—Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ, piknik na Stuškovi farmi.
AVGUST
7.—Društvo. Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, piknik na Stuškovi farmi.
7.—Piknik župnije Marije Vnebovaete na Močilnikarjevi farmi.
14.—Društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ priredi piknik na Joe Z.ornovi farmi na Bradley Rd. v Brooklynu.
SEPTEMBER
10.—Društvo	Clairwoods št. 40 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
11.—Samostojna	Zarja, 10-letnica, opera v avditoriju S. N. Doma.
12.—PriČetek	konvencije S. D. Zveze v avditoriju S. N. Doma.
18.—Veliki koncert Združenih mladinskih pevskih zborov v S. N. Domu na St. Clair Ave.
21.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ, ples v avdi* toriju S. N. Doma.
25.—Podružnica št. 32 SŽZ ima veliko plesno veselico v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd., Euclid.
OKTOBER 1.—Društvo Clevelandski Slo-
venci št. 14 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
15.—Društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ priredi vinsko trgatev in ples v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130th St.
15.—častna straža SDZ ima plesno veselico v avditoriju S. N. Doma.
23.—Mladinski pevski zbor i Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
22.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
29.—Društvo	Carniola Tent 1288 TM, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
30.—Jesenski	koncert pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
30.—25-letnica Slovenske zadružne zveze v Slovenskem domu na Holmes Ave.; program popoldne in zvečer.
NOVEMBER
5.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
12.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
13.—Samostojni	pevski zbor Zarja, opera in ples v avditoriju S. N. Doma.
19.—Carniola	Hive št. 493 TM, plesna veselica v avditoriju S .N. Doma.
20.—Podružnica	št. 25 SŽZ priredi ples in igro ob priliki desetletnice obstanka. Prireditev se vrši v S. N. Domu na St. Clair Ave.
ONEVNE VESTI
DECEMBER
17.—Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
31.—Društvo Zvon priredi zabavni ^ecer v S. N. Domu na 80. cesti.
—Koliko je v Jugoslaviji tujcev. V Jugoslaviji imamo 140,-000 tujcev, od katerih ima večina prav lepe službe, medtem ko morajo naši domači ljudje večkrat prav trdo delati za mnogo manjše plače. Največ tujcev je zaposlenih v industriji in obrti, in sicer 48,000, v kmetijstvu, gozdarstvu in ribarstvu 46,000, v trgovini, v kreditnih in prometnih zavodih 16,800, v svobodnih poklicih in javnih službah 15,000, v drugih poklicih pa 13,500. Po narodnosti je Čehov 38,400, Rusov 26,800, Madžarov 21,000. Med italijanske državljane prištevamo tudi zelo mnogo emigrantov slovenske narodnosti, tako da je italijanskih državljanov pri nas 20,800.
Pravi, da bi se morala vlada bati ljudi
New York, 16. aprila. Dr. Glenn Frank, načelnik republikanske stranke v Zedinjenih državah je včeraj govoril in povedal, da bi se morala vlada bati ljudi. Potem bi imeli pravo demokracijo. Danes pa, je rekel dr. Frank, se narod boji vlade, in zato imamo depresijo. No, kdor se boji predsednika Roosevelta, ta ima gotovo zajčjo kri. -o-
50 let stara hči je ubila 84 let starega očeta
Southwick, Mass., 15. aprila. Včeraj so spustili iz državne bla-znice 50 let staro Mrs. Martho Oppenheimer. Zdravniki so izjavili, da je ozdravljena. Kakor hitro je prišla ženska iz blazni-ce, se je podala na dom svojega očeta, kjer je dobila sekiro in ubila 84 let starega siromaka.
--o--. I
Listnica uredništva
A. L. Katoliška cerkev v Španiji je že od leta 1937 bila brez vsakega premoženja. V omenjenem letu je tedanja vlada zaplenila cerkvi v Španiji vse premoženje. Res je, da so bili duhovniki plačani od države kot drugi državni uradniki. Ves, denar, zlatnina, da celo umetniške slike v cerkvah in samostanih, vse je bilo in je državna last. španski duhovniki so bili od nekdaj poznani kot sirotni, toda pri ljudeh radi njih ljudskega in krščanskega! delovanja silno priljubljeni. — F. K. Na vsak način boste morali izven Amerike, predno morete narediti prošnjo, da se zopet postavnim potom vrnete v Zedinjene države. — Naročnik. Določba glede starostne pokoj nine! v državi Ohio, ki se je prvotno glasila, da mora biti prejemnik pokojnine najmanj 15 let državljan, ako želi dobivati pokojnino, je bila odpravljena. Postava pravi danes, da sleherni, ki je potreben, star 65 let in je ameriški državljan, je upravičen do starostne pokojnine v državi Ohio.
Mestna igrališča
Začenši od pondeljka naprej bedo odprta mestna igrališča za otroke. Vsega skupaj bodo odprli 28 igrališč, ki bodo pod nadzorstvom WPA nadzornikov.
MALI OGLASI
Soba
na pročelju stanovanja se odda v najem. Pripravna za pečlarja. Vprašajte na 1153 E. 6 is t St.
(90)
Najbolj podobni si dvojčici, May in Fay McCUnrg, stari po 11 let, sta dobili prvo nagrado v konteMu, kisa je vršil v Chardon, O. ob priliki praznika ''maple ur upa." ■
kje so ti srečni časi! Prvič, ko sva skupaj korakala na deželo, bilo je neke nedelje, si mi prinesel krasnejšo obleko, kot sem kdaj sanjala o njej. In čevljčke, tako tenke, da je bilo skoro greh v njih hoditi. Toda prevaral si me; ti nisi bil ubog dijak. Nekega dne, ko sem nesla moje delo domov, sem te zazrla v elegantni kočiji, in za njo so se vozili tvoji strežniki z bogatih, zlatih livrejah. Svojim očem nisem
mogla verjeti. In istega večera si mi povedal resnico, da si plemenitaš z ogromnim bogastvom. Oh, dragi, zakaj si mi to razodel?"
Ali se ji je vrnil razum ah je govorila v deliriju?
Težke solze so se spustile P° zgubanih licih grofa de , Com-marina. Zdravnik in župnik sta se čudila temu nenavadnemu prizoru, ko je stari mož jokal kot otrok.
(Dalje prihodnjič.)
Zamenjana sinova
FRANCOSKI ROMAN
Nove hiše v Nemčiji delajo priprave, v katere bežijo stanovalci, če sovražnik napade mesto z bombami. Na sliki vidite, da je naprava pripravljena, da se jo spusti v zemljo. u Tudi če je hiša porušena, ljudje bodo ostali v teh prostorih varni.
Joe Louis, kralj boksarjev, je oni dan zopet zbil enega po tleh, namreč Harrtf Thomasa, s katerim sta se spoprijela v čikaškem štadiju.
V ILL.
• KJ«	\	A*	\ 3
-----AST5RIA IsouTrt 1 „
RusHy.^tf- Jpekin ! / ------x\ WARR/N«st?au*G \}i
^—l Lr
—Wlou/s )V
6ARNETT4 •• JeFFERSONi
fŽSjL 4™ iAO; X/^
—-------/ »Mpftivv/i 1? /r* —-
AVAWfrJfc* \ eoKiA^
SEDMAK
MOVING 6506 ST. CLAIR AVE. 15022 SARANAC ROAD HEnderson 1920
KRgPUBLlCAHj£ r
V mestu Caspe, Španija, so bile prepovedane vse božje' službe, odkar so imeli mesto v posesti lojalisti. Ko je oni dan Franco zavzel mesto, se je vrnila tudi duhovščina. Na sliki vidite, kako je ljudstvo z navdušenjem zopet sprejelo svojega dušnega pastirja.
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnlke;
POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle.
Na sliki vidite kraje, katere je nedavno zadel tornado ki je zahteval 27 človeških žrtev.
gSfSgKs;
Kollander Ima v zalogi tudi Jugoslovanske znamke.
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. _HEnderson 287»
VLOGE v tej posojilnici
-^^SSnss^V. ' lamonne do $5000 po Federal
l-l.'^'Jff'j'l i \ SavinK8 & Loan
trllMUMJlJ-ll Insurance Corpn-
VflrtV i . »o ration,, Waahing-ton*
Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% $t. Clair Savings & Loan Co.
8235 8t. Olalr Ave. HBnd. 6070
Mrs. Carrie Chapman, stara 80 let, znana sufragetka, je na zborovanju ameriško-židovskega kongresen v New Yorku, rekla, da bi ona, če bi mogla, dala vsa one l^di v Ameriki, ki simpatizirajo z Nemčijo, na ladje, in jih poslala v Nemčijo. Tam bi pa te ladje napolnila) z nemškimi in avstrijskimi begunci in jih pripeljala v Ameriko.
"Precej, saj upam tako. Jaz s sem samo ubogo dekle, ki ne ve s dosti, poleg tega pa nimam nikogar na svetu. Meni ni prav r nič znano, kaj je treba stori- ( ti, da se oprosti človeka, ki je r po nedolžnem zaprt. Toda na \ vsak način morajo biti kaka 1 sredstva na razpolago. Ali ne bi poskusili vi, gospod, ki ste z Albertov oče?"
"Da," odvrne Commarin v s naglici, "da, ne da bi zgubil t en sam trenutek."	j
Odkar so Alberta zaprli je 1 stari grof skoro otopel. V sVo-ji brezmejni žalosti, ko je vi- i del vse okoli sebe samo uničenje in grozo, ni storil ničesar, ( da bi se otresel duševne otrp- ] nenosti. Dasi je bil običajno ] jako aktiven, pa je sedaj pre- ] sedal cele dneve, ne da bi se i genil. Toda glas Klarice je za- . donel na njegovo uho kot an- ] gelska tromba. Strašna tema se je razkadila iz njega in na : horizontu je opazil svetlobni i žarek. Vsa mladeniška gibč- j nost se mu je vrnila.
"Po j diva!" reče.	i
Toda nenadoma se žar na < njegovem obrazu spremeni v ] žalost, pomešano z jezo.	i
"T o d a," reče, "kam naj grem? Na katera vrata naj po- ] trkamo, da se nam odpro? V < starih časih bi poiskal kralja, današnji cesar se pa neče vrne- j šavati v postave. Rekel mi bo ; naj počakam izreka sodni je. < Čakaj ! In Albert šteje minute i v smrtni agoniji! Na vsak ha- : čin se mora zgoditi pravica, toda dobiti jo točno, to je umetnost, , o kateri me v šoli niso učili."
Potem pa tako silovito potegne za vrv zvonca, da se vrv pretrga. Zaeno pa vzklikne: "Pripravite mojo kočijo!" Ko koraka po stopnjicah navzdol, zahteva od Klarice, da ga prime za roko.
"Za dvajset let sem se pomladil, odkar sem slišal vašo besedo," reče de Commarin.
Ko stopi Klarica v kočijo, zakliče grof: "St. Lazare cesta! Hitro, napodi konje!"
Kadarkoli je grof zapovedal "hitro," tedaj so se morali pešci na cestah umikati njegovi kočiji. Toda voznik je bil izurjen v svojem poklicu. Prišli
so na lice mesta brez vsake nesreče.
ce
Vratar hiše jima pokaže sta-	.
novanje, kjer je bivala gospa	,le
Gerdy. Hitro stopa grof s Kla-	!lc
rico navzgor. Torej jo bo zopet	111
videl! Srce mu je tolklo kot
kladivo.	Vf
"Noel Gerdy?" vpraša slu-...	od
zabmeo.
Odvetnik je trenutek prej zapustil hišo. Strežnica ni vedela, kam je odšel, toda rekel ve je, da se ne bo zamudil več V? kot pol ure.	™
"Torej ga bomo počakali," reče grof.	^
Grof koraka naprej; strežnica se umakne, da ju pusti na- pc prej. Noel je sicer strogo prepovedal strežnici, da bi spustila kakega obiskovalca v stano- . vanje; toda grof de Commarin je nastopal tako, da strežaji navadno pozabijo na povelja. yr
Tri osebe so se nahajale v sobi, ko je strežnica predstavila grofa in gospico d'Arlan-ges.	U(
C2
Navzoč je bil župnik, zdrav- ^ nik in neki visok mož, častnik častne legije, katerega zunanjost je vsa kazala vojnega veterana.	gC
or(
Vsi trije so se pogovarjali; zc prihod tuj
cev jih je skoro v
osupnil.
De Commarin in Klarica pozdravita, nakar so vsi hoteli zvedeti, po kakšnih opravkih ^ sta dospela novodošleca v hišo. Veteran ponudi stol Kla- , • rici.	-1
Grof je takoj sprevidel, da njegova navzočnost ni zaželje j-na, torej je bil prisiljen pred- ' staviti se in raztolmačiti vzrok svojega obiska.	Z(
"Oprostili mi boste, gospo- p d je," reče grof, "ako sem prišel v nepravem trenutku. Na g vsak način moram nujno go- j. ■ voriti z Noelom. Jaz sem grof n de Commarin."
Pri tem imenu je stari vojak r zapustil stol, katerega se je v
doslej držal. Takoj je pokazal > ponos svojega stanu. V njego-
-	vih očeh zažari jeza in že je s grozeče dvignil roko. Ustnice v
1 se mu napne j o, kot da bi hotel S
-	govoriti, toda se je končno ven- 1 i darle zadržal in se umaknil k !
-	oknu.
i Niti grof niti ostali niso vse- * I ga tega opazili, toda ničesar
ni ušlo pogledom Klarice. b Ko se je gospiča d'Arlanges ! vsedla, vsa zmešana, se približa grof duhovniku in vpra- 1 ša s tihim glasom:
"Prosim vas, gospod žup- , l nik, kako je z gospo Gerdy?"
Zdravnik, ki je imel ostra ušesa, je slišal vprašanje in se hitro približal.
Bilo je pač prijetno govoriti s tako slavno osebo kot je bil grof de Commarin in se obenem seznaniti z njim.
"Bojim se, gospod, da ne bo živela dalj kot en dan." p Grof potegne z roko preko ^ čela kot bi začutil trenutno J bolečino. Obotavljal se je in 1 ni vedel, če bi še nadalje vpra-3 Seval.
1	J Toda po trenutku molčanja
2	3 se ohrabri in sklene staviti dru-3P ga vprašanja.
^ "Ali spozna gospa Gerdy lahko svoje prijatelje?" vpra-i ša še bolj tiho.
"Ne, gospod. Toda od zad-! njega večera se je močno spremenila. Pred eno uro smo bili mnenja, da se ji je razum vrnil. Poslali smo po duhovnika."
"Toda brez uspeha," reče župnik. "Uboga ženska je ra-| zum popolnoma zgubila. Po-m znal sem jo deset let, in govo-l
ril sem z njo skoro sleherni [ki teden. Boljše ženske ni bilo v z i naši župniji."	n
"Strahovito mora trpeti," reče zdravnik.	o;
In v tem trenutku, kot da s] naj se potrdijo besede zdrav- n nika, so zaslišali pritajen krik le iz sosednje sobe, katere vrata r; so bila odprta.	ol
"Ali ste slišali?" vzklikne n grof, ki se je tresel od glave n do nog.
Klarica pa o vsem tem ni- ri česar ni razumela. Zdelo se ji "1 je, da je prišla v nekako zlob- B no ozračje. Strah se jo je lotil k in približala se je grofu.	s(
"Ali je res v sosednji sobi?" n vpraša de Commarin.	b:
"Da, gospod," skoro surovo vi odvrne veteran, "ona je tam." o< Ob vsaki drugi priliki bi Š grof postal pozoren na glai3 k veterana in takoj enako odgo- n voril. Sedaj pa niti oči ni dvig- n nil. Neobčutljiv je bil za vse. t< Ali ni ona tam, komaj dva ko- rr raka od njega? Zdelo se mu si da se je šele včeraj zadnjič lj poslovil od nje.	r
"Rad bi jo videl," reče grof o nekako boječe.	ž;
"Nemogoče je," odvrne sta- n ri vojak.	-
"Zakaj?" jeclja grof. "Gospod de Commarin," odvrne veteran, "pustite jo vsaj v miru umreti."
Grof se strese kot bi bil udarjen. Njegov pogled se sreča s pogledom veterana. Počutil se je kot zločinec pred sodnikom.
"Nihče naj ne brani dostopa gospoda de Commarina v sobo gospe Gerdy," reče zdajci zdravnik. "Saj niti opazila ne bo njegove navzočnosti in če.."
"Ne, ničesar ne bo opazila," reče župnik. "Pravkar sem jo nagovarjal in prijel za roko, toda neobčutna je za vse."
Stari vojak začne premišljevati.
"Vstopite," reče1 končno grofu. "Mogoče je tako božja volja."
Grof se obotavlja in se začne tresti, tako da priskoči zdravnik, da mu pomaga naprej.
Tri ali šjtiri korake naredi grof naprej, pa je bil prisi-; ljen ustaviti se. Nikakor ni mogel več naprej, dasi se je trudil. Noga mu je odpovedala. Ali je ta umirajoča ženska ; v resnici Valerija?
I	Poklicati je moral na pomoč ~ svoj spomin. Stoječ sedaj ob ' vznožju postelje bolnice ni mo-j gel na njenih potezah opaziti
najmanjšega znaka, ki bi spo-^ min j ali nekoč na krasno Valerijo. Niti spoznati je ni mogel.
Toda ona ga je poznala, ču-tila je njegovo navzočnost. Z nadnaravno silo se je nekoli-S ko dvignila in pokazala ramena in roke. Nasilno je potegnila led, ki je bil privezan ob čelo, razpredla je njene še vedno valovite in bogate lase, toda mokre radi pota, ki je a padal na blazine.
II	"Guy!" je kričala. "Guy!" Grof se je tresel po vsem
^ životu.
11 Stal je tu bolj nepremično e-
kot stoje oni ljudje, katere je I zadela strela, toda se kmalu razsujejo v prah.
Grof ni opazil onega, kar so opazili vsi ostali navzoči — spremembo bolne ženske. Njene zgubane poteze so se napele; nekako nebeško veselje se razprostre po vsem njenem obrazu, in njene oči, vzdolblje-ne po bolezni, so zavzele izraz neskončne mehkobe.
"Guy," reče z glasom, ki je rušil srce radi svoje mehkobe, "torej si prišel končno. Moj Bog, kako dolgo sem te čakala! Ti ne moreš vedeti, koliko sem trpela radi tvoje odsotnosti. Umirala sem od bolesti, brez upanja, da bi te še kdaj videla. Vem, zadrževali so te od mene. Kdo, kdo je to bil? Še vedno tvoji sorodniki? Kako grozno in okrutno! Ali jim nisi znal povedati, da te nihče ne more bolj ljubiti kot sem te ljubila jaz? Ne, to je nemogoče! Ali nisi bil jezen, ko si me zapustil? Tvoji prijatelji so naju hoteli razdružiti. Rekli so, da sem te pognala od nje. Koga sem jaz neki raz-žalila, da imam toliko sovražnikov? Zavidali so nama sre-
čo. Bila sva vendar tako srečna! Toda ti gotovo nisi verjel sramotnemu obrekovanju; kajti prišel si!"
Redovnica, ki je vstala, ko je videla prihajati toliko ljudi v bolniško sobo, je začudeno pogledala.
"Jaz, da bi te izdala?" nadaljuje umirajoča ženska, skoro divja pri tej misli. "Ali nisem bila tvoja, tvoja lastna, z dušo in srcem? Za mene si bil vse; od nikogar druzega ne bi mogla pričakovati kaj boljšega, ker ti si mi dal vse. Ali nisem bila tvoja z dušo in telesom od prvega dne, ko sem te zagledala? Nikdar se nisem obotavljala, da se ti popolnoma podam. Mislim, da sem bila rojena za tebe! Guy, ali mi moreš oprostiti? Delala sem za neko šiviljo in sem se komaj preživela. Povedal si mi, da si ubog dijak, in čutila sem, da si sam stradal, da si lahko meni pošiljal. Želel si, da zgradiva malo vilo v St. Michielu. Krasna je bila s svežim papirjem, vsa pokrita s cvetjem. Kako sijajni dnevi! Pri oknu se je lahko gledalo na ogromna drevesa v Tuilerijah. Oh,
_	od Miami so zgradili nov most. ki veže več koralnih otokov. Most je veljal
$7,m,000 in seže daleč v morje.