C* Ej AS IV1K
Ljubljana, 6. decembra 195?
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO IV., ŠTEV. 93
Predpisi občinskih ljudskih odborov
OBČINA DRAGA-LOŠKI POTOK
234.
„ Na podlagi 42. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list \LRj št. 13/56) in 12., 16. in 50. člena zakona o občinskih ljudskih odbo-11,1 (Uradni list FLRJ št. 19/52) je občinski ljudski odbor Druga-Loški Nok nu svoji 15. seji dne 29. junija 1957 sprejel
ODLOK
o proračunu občine Drago-Loški potok za leto 1957
1. člen
Proračun občine Draga-Loški potok za leto 1957 s posebnimi prilo-obsega:
I.	Občinski proračun: z dohodki v znesku z izdatki v znesku
30.034.000	din
30.034.000
II- Predračune posebnih skladov:
z dohodki v znesku .......................... 456.466 din
z izdatki v znesku........................... 456.466 „
2. člen
q.Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku« uradnem vestniku ‘•O Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1957.
St. 01/1-20/9.
Loški potok, dne 29. junija 1957.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora: Alojzij Vesel 1. r.
PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PO DELHI Dohodki
L del — Dohodki iz gospodarstva . .
2. del — Dohodki od prebivalstva . .
J. del — Dohodki uradov in ustanov
4. del — Ostali dohodki..............
L del — Dotacije .......
o. del — Presežek proračuna iz leta 1956
Skupaj dohodk
Izdatki
L del — Prosveta in ljudska kultura ~. del — Socialno skrbstvo .... L del — Zdravstvena zaščita ,	.	.
•	de| _ Državna uprava...........
j del — Komunalna dejavnost . . .
del — Negospodarske investicije . I ■ del — Dotacije................
•	del — Proračunska rezerva . . .
3,627.000 din	
14.319.000	
330.000	
100.000	
9,141.000	„
2.317.000	••
30,034X400 din	
I $	din
3.955.000	
4,760.000	
	
1,137.000	
9,000.000	
680.000	
300.000	••
30.054.000 din	
Podlagi 1„ 2., 7. in 9. člena •ii (lLn,'Ku zakona o ureditvi občin VzVVv (Ur. list FLRJ št. 26/55). Otih zakona o občinskih ljud-,v zve°‘ b<'rih fUr- lisl I HS št. 19/52) kn *• z določbami zveznega druž-h.lifa Plana za leto 1937 (Ur. list IobJ ,t- 54/56 in št. 14/57), družbe-Si-Plana Ljudske republike Slo-*a leto 1957 (Ur. list LRS št. X,nn 0/37), uredbe o delitvi dohodka gospodarskih or-■ in ,ClI (Ur. lisi FLRJ št. 16/57). š j, ' ,‘'‘nu uredbe o spremembah jMu ^nitvali uredbe o gospodar->»rsV|/ osnovnimi sredstvi gospo-hi V;?! “fRanizncij (Ur. list FLRJ i 'ki Vi . določbami družbenega r oKi; ^nia Xočevjo za leto 1957, nRkj ljudski odbor Dragu--
57 sprejel: "a ®cj' <lnc 2<>' Juniia
DRUŽBENI PLAN
občine Draga Loški potok zn leto 1957
I.	DEL
SMERNICE ZA RAZVOl GOSPODARSTVA ORCINE DRAGA-LOŠKI POTOK V LETU 1957
I.	poglavje
SKUPNI DRUŽBENI PROIZVODI IN NARODNI DOHODEK L
Družbeni proizvod ho v letu 1957 predvidoma znašal 184.775.000 din, kar predstavlja glede na leto 1956 zvišanje za 10.9%, narodni dohodek pa 171,124.000 din ter bo torej večji za 10,6%. Porast družbenega proizvoda in narodnega dohodka se pričakuje predvsem v obrti in kmetijstvu družbenega sektorja.
	SKUPNI DRUŽBENI		PROIZVOD		X
		Indeks		Indeks	
P a n o g a	1956	50/55	1957	57/55	57/56
Skupaj	168,486.000	100	184.775.000	115,7	109,6
Kmet. in gozd.	115,877.000	100.2	119,882.000	103.6	103.4
Trgovina	8,671.000	114.6	11.937.000	157.8	137.6
Gostinstvo	5,555.000	97.5	5,416.000	95	97.4
Obrt	43,383.000	94.9	47,540.000	104	109.5
	3. SKUPNI NARODNI		DOHODEK		
		Indeks		Indeks	
P a n O g a	.	1956	56/5T	1957	$7/55	57/56
Skupaj	160,367.000	100	171,124.000	105.7	106.7
Kmet. in gozd.	106.055.000	100	109,948.000	103.7	103.7
Trgovina	8,373.000	82.7	11,763.000	116.1	140.4
Gostinstvo	5,255	97.5	5,066.000	93.8	96.4
Obrt	40,684.000	93.7	44,367.000	102.1	109
II.	]X)glavje
KMETIJSTVO
Občina Draga-Loški potok je teritorialno za Kočevjem največja občina v okraju. Od celotne površine, to je 13.441 ha, odpade na kmetijske površine 39.78%. Kmetijske površini* sestavljajo:
9.36% njiv, 0,58% sadovnjakov, 10,38% travnikov, 67,49% košenic in 12,19% pašnikov. Odstotek njiv med kmetijskimi površinami jc pod okrajnim povprečjem.
Zadnji popis izkazuje naslednje stanje živine: 254 konj, 1497 govedi, 1017 prašičev, 1237 ovac in 6712 kom. perutnine. Na enega konju odpade tedaj 1,97 ha njiv ali 4,27 ha obdelovalne površine, ali 21,05 ha kmetijskih površin.
Na eno govedo odpade 0,33 ha njiv ali 0,70 ha obdelovalne površine ali 3,57 ha kmetijskih površin.
Na enega prašiča odpade 0,48 ha njiv ali 1,07 ha obdelovalne površine ali 5,27 ha kmetijskih površin.
V živinoreji je treba posvetiti vso skrb izboljšanju krmske baze. S siliranjem krme hi se mnogo izboljšala prehrana živine pozimi. Zaradi tega jc treba propagirati gradnjo enostavnih odprtih silosov tako na posestvu v Dragi kot v široki praksi ter sušenje sena in detelje na raznih sušilih.
Ker jc 'v pretekli zimi skoraj popolnoma zastala možnost prodaje klavne živine, je živinoreja utrpela hud udarec. Mesto klavne živine se je za zakol prodajala najboljša živina. na kur so bili proizvajalci zaradi pomanjkanja krme prisiljeni. Tu nepovoljna situacija se bo v razvoju živinoreje naše občine odražala še dalj časa.
Zadružno posestvo v Dragi bo z ozirom na krmno bazo moglo povečati število goveje živine za 100"Z«, vendar zaradi pomanjkanja potrebnih gospodarskih objektov tega doslej ni moglo storili. Predvidoma se bo v tem letu začelo z gradnjo hleva, kar hi ob zvišanju števila živine privedlo končno tudi do znižanja proizvodnih stroškov.
Preskrba z zdravim in dobrim semenom pravili sort posameznih kmetijskih rastlin spada med važne
ukrepe za dvig hektarskih donosov. Ta problem je posebno pereč pri krompirju, saj sadijo kmetje v večini primerov izrojeno seme, ki daje neredko tudi polovico manjši pridelek kot hi ga dalo zdravo seme pri isti obdelavi. Za pridelavo semenskega krompirja ima zadružno posestvo v Dragi vse pogoje, vendar pri vsem tem predstavlja veliko oviro pomanjkanje prostora za shranjevanje pridelkov.
lil. poglavje GOZDARSTVO
Po katastrskih podatkih jc 58,58 odstotkov skupne površine občine pokrite z gozdovi, dejansko pa zavzema gozd še večje površine, ker so znatne manjše površine pašnikov narastle z gozdom.
Gozdne komunikacije privatnega sektorja so v skrajno slabem stanju. Upoštevajoč dejstva, da dotekajo v gozdni sklad iz tega sektorja izdatna sredstva, bo potrebno temu vprašanju posvetiti v bodoče več pozornosti.
Glede na leto 1956 je plan sečnje za leto 1957 ostal na isti višini ter znaša skupna količina za posek v privatnem sektoriu 15.150 m’ neto mase. Od tega odpade na prodajo (blagovna potrošnja) 6000 m1, za lastno porabo 2300 m3 ter 6860 m11 drv za domačo porabo'.
IV poglavje
TRGOVINA
Obstoječo trgovska mreža, ki v celoti spada k zadružnemu sektorju. zadovoljivo posrednic potrošnikom prehrambene artikle in industrijsko blago. Na eno poslovalnico odpade približno 476 potrošnikov, kar ie nad povprečjem okraja in republike. Premalo pozornosti pa se ši* vedno posveča odkupu kmetijskih pridelkov.
Kmetijske zadruge bodo morale pokazati tudi več prizadevnosti pri odkupu mleka.
V primerjavi z letom 1956 se ho družbeni proizvod v letošnjem letu dvignil. K dvigu naj hi pripomogel tudi povečan! odkup kmetijskih pridelkov ter boljše posredovanje blaga potrošnikom.
V.	poglavje GOSTINSTVO
Gostinska mreža v Loškem potoku naj se glede na poirebe poveča za en gostinski lokal s prenočiščem in sicer na Hribu.
Predvideva se, da bo promet v gostinstvu v celoti ostal v višini preteklega leta.
VI.	poglavje OBRT
Glavni delež pri dvigu družbenega proizvoda v obrti nosi Zadružno lesno obrtno predelovalno podjetje >Smreka«. Tudi podjetje »Jel-ka< zaznamuje v preteklem letu znaten napredek. Za nadaljnji razvoj teh podjetij so dani vsi pogoji, tako da bi sc mogla v teh podjetjih zaposliti vsa razpoložljiva delovna sila kar je glede na zmanjšanje možnosti zaslužka drugod nujno potrebno.
Ostale, kroju potrebne obrti, pa pod danimi pogoji v družbenem sektorju ni mogoče reševati. Število potrošnikov je prenizko, da bi toke delavnice z vsemi obveznostmi loli: ko obstajale. Možen pa je obstoj privatnih obrtnikov, ki sc poleg svoje obrti naslonijo še na kakšno dru-go delo, na primer na kmetijstvo.
S pravilno davčno politiko pa je treba regulirati dohodke privatnega sektorja.
VII.	poglavje
INVESTICIJE
V letu 1957 sc bo nadaljevalo z gradnjo šolskega poslopja na Travi, za kar je z okrajno dotacijo predvideno v občinskem proračunu 9 milijonov dinarjev. Tudi zadružno posestvo v Dragi bo začelo v tem letu z gradnjo zaprtega hleva za 50 glav živine, v okviru finančnih možnosti pa je potrebno nadaljevati gradnjo vodovoda v Loškem potoku. Podjetje »Smreka« bo zgradilo sušilnico za les, skladišče surovin za destilacijo ter nabavilo potrebno strojno in drugo opremo. Podjetje »Jelka« si bo nabavilo še manjkajoče stroje za obdelavo lesa.
II.	DEL
EKONOMSKI UKREPI
ZA IZVRŠITEV OBČINSKEGA DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1957
VIII.	poglavje
OBRESTI OD OSNOVNIH
SREDSTEV
1.
Za splošne kmetijske zadruge znaša obrestna mera na osnovna sredstva 2 %.
2.
Obresti na osnovna sredstva splošnih kmetijskih zadrug gredo v investicijski sklad splošne kmetijske zadruge, ki jih plačuje.
3.
Obrestna mera za obresti na osnovna sredstva znaša za obrtna podjetja 4%.
4.
Obresti na osnovna sredstva, ki jih plačujejo podjetja, so dohodek občinskega investicijskega sklada.
IX.	poglavje
RAZDELITEV DOHODKA SPLOŠNIH KMETIJSKIH ZADRUG
1.
Splošne kmetijske zadruge odvedejo od svojega dohodka obvezno v svoje sklade najmanj naslednji odstotek:
o) Hrib 18 %,
b)	Travnik 6%,
c)	Droga 16%>.
X.	poglavje
OBČINSKI PROMETNI DAVEK
Občinski prometni davek od limeta na drobno se plačuje v k— 1957 po posebnem odloku občinskega ljudskega odbora.
XI.	poglavje OBČINSKA DOKLADA
Na območju občine se pobira v letu 1957 občinska doklada na dohodek od kmetijstva po stopnji 8 »/o. Doklada od samostojnih poklicov in premoženj se plačuje na podlagi stopenj, določenih s posebnim odlokom.
pre-
letu
XII.	poglavje
BILANCA PRORAČUNSKIH SREDSTEV
a)	Sredstva občinskega proračuna
I.dcl _ Dohodki iz gospodarstva:
1.	Proračunski prispevek od plač .	.
2.	Proračunski prispevek od plač pavš
5.	Del investicijskega sklada .	.	.
II. del — Dohodki od prebivalstva:
4.	Tekoča dohodnina od kmetijstva .
5.	Dohodnina od ostalih poklicev
6.	45 %> obvez. doki. na doli. od kmetij
7.	Doklade od ostalih poklicev . .
8.	Lokalni prometni davek ....
9.	Davek na maloprodajni promet .
10.	Lokalne takse..................
Dohodki uradov in ustanov .	. .
Ostali dohodki.................
Presežek iz proračuna 1.1956 (80®/o) Dotacija ..........................
III.	del
IV.	del VI. del
VII. del
2.280.000	din 86.000 „
1.261.000	„
3,100.000 „
8.526.000	„
630.000	„ 23.000 „
1.320.000	„
100.000	„ 620.000 „
330.000	„
100.000	„
2.317.000	„
9.341.000	„
Skupaj dohodki
30.034.000 din
b) Razdelitev sredstev občinskega proračuna
1.	Izdatki za administr. proračun
2.	Izdatki za negospodnr. investicije
3.	Dotacije..........................
Skupaj izdatki .
XIII.	poglavje
SREDSTVA OBČINSKIH SKLADOV
1.	Cestni sklad
Prometni davek od transportnih uslug privatnikov 30°/o takse na kmečke vozove....................
20.354.000	din 9,000.000 „
680.000 „
30.034.000	din
90.000 din 260.000 „
Razdelitev cestnega sklada: Popravila cest IV. razreda: za sektor Loški potok .	. .
za sektor Draga..............
Skupaj . .
2.	Občinski investicijski sklad Obresti no osnovna sredstva od gostinstva .	.	.
Obresti na osnovna sredstvu iz obrti.............
Obresti od skladov obratnih sredstev . ... . 55°/o obvezne doklade uu kmečko dohodnino . . 25°/o prispevki obrtnih podjetij zu invest. sklad.
45% taks na kmetijske stroje.....................
45e/o taks na živinske potne liste...............
45% taks na melja vo žita .......................
Skupaj investicijski sklad 20°/o blokacija......................
210.000	din
140.000	,,
350.000	din
20.000	din
1.350.000
570.000	,,
770.000
2.260.000	„
17.000	»
13.000	,, 7.000 »
5.007.000	din
1.001.000	,,
Razpoložljivo......................
Dotacija za	občinski	proračun	.	.	.
Ostane	.	.	.
Razdelitev investicijskega sklada:
Za nabavo strojne in druge opreme pri podjetju »Smreka« in »Jelka«................................
3.	Sklad za zidanje stanovanjskih hiš
Stanovanjski prispevek iz gospodarstva.............
Stanovanjski prispevek izven presežka dela . . .
Stanovanjski prispevek od pokojnin.................
Stanovanjski prispevek	od	plač	iz	proračuna	.	.	.
Skupaj	,	.	.
10% v republiški stanovanjski sklad................
Ostane v občinskem skladu zn zidanje stanov, hiš
4.006.000	din
1.261.000
2,745.000 din
2,745.000 din
1,990.000 din 1,000.000
500.000	,,
540.000
3.990.000	din 399.000 ..
3.591.000	din
dne"1
XIV.	poglavje
Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, ura vestniku OLO Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1957.
Predsednik	..
Občinskega ljudskega odbor’’ Alojzij Vesel 1. r.
OBČINA LAŠČE
. 236.	•	|
No podlagi 16. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Urad . list LRS št. 19/52) in 42. člena temeljnega zakona o proračunih (Uf8? ( list FLRJ št. 13/52) je občinski ljudski odbor Lašče na XVIII. seji ‘ 27, julija 1957 sprejel
ODLOK
o proračunu občine Lašče za leto 1957
I.	člen
Proračun občine Lašče s posebnimi prilogami za leto 1957 obse»
1.	Občinski proračun:	.
z dohodki..................................... 26,488.000	di»
z izdatki..................................... 26,488.000	»
2.	Predračune finančno samostojnih zavodov:
z dohodki...................................... 2,791.000	d»D
z izdatki...................................... 2,791.000	*
3. Proračunski sklad: z dohodki .... z izdatki ....
2. člen
Svet za družbeni plan in finance ObLO je pooblaščen, da finančno samostojnim zavodom, ki so po svojem zaključnem računu za leto 1957 dosegli presežek dohodkčv nad izdatki, dovoli, da vplačajo v svoje sklade del doseženega presežka ter del presežku, ki so ga dosegli po prizadevanju delovnega kolektiva ali z uspešnim izvrševanjem svojih nalog ter da določi odstotek iz tega dela presežka, ki se vplača v posamezne sklade. V sklad za nagrade se steka največ ena dvanajstina rednih osebnih izdatkov, ki so bili izplačani v letu 1957. vendar pa ne več kot 50% tistega (lela presežka, za katerega dovoli svet za družbeni plan in finance ObLO, do se steka v posamezne sklade.
To dovoljenje lahko izda svet zn družbeni plan in finance ObLO šele
.................. 657.000 di"
.................. 657.000 -•
po pregledu zaključnega račui’11^^ nnnčno samostojnega zavoda z® 1957.	. ..(Id:
Presežek dohodkov nad i^jji ki ga dosežejo finančno sam0? u t zdravstveni zavodi, se poraz0® (n smislu odloka o finansiranj0 jo* poslovanju zdravstvenih zn,',-Jb6 (Ur. list FLRJ št. 14/53) in o<° / o spremembah in dopolnitve odredbe o skladih zdravstvenih jeti1 2 3 dov s samostojnim finnnsir (Ur. list št. 16/56).
3.	člen	Ob^i!
Svet zn komunalne zadeve e(V
se pooblasti, da v skladu 6 ce5v računom izdatkov občinske? gre°' nega sklada dovoljuje upora ^pii1 štev zn finansiranje Pre< potreb.	,i
4.	člen	.gsflS
Nastavitve pri občinskih ^<,<1 in zavodih, zn katere v J
predračunih niso predvideni krediti, «e morejo izvršiti le po prejšnji pritrditvi sveta za družbeni plan in finance ObLO.
5.	člen
Sredstva, ki so predvidena za negospodarske investicije v znesku 2 milijona dinarjev, se smejo uporabiti le za novogradnjo osnovne Sole na Robu.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku OLO Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1957.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora:
Mirko Modic l. r.
PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PO DELIH Dohodki
iz gospodarstva..........2,488.000 din
del — Dohodki „ .
del — Dohodki od prebivalstva................... 20,572.000
del — Dohodki uradov in ustanov . , . . .	620.000
del — Dotacije.................................. 3,008.000 „
Skupaj dohodki . . . 26,488.000 din
Izdatki
1.	del — Prosveta in kultura
2.	del — Socialno skrbstvo
3.	del — Zdravstvena zaščita
5.	del — Državna uprava . .
6.	del — Komunalna dejavnost
7.	del — Dotacije...........
8.	del — Negospodarske investicije 10. del — Proračunska rezerva . .
Skupaj izdatki
9.349.000	din
3.385.000	„
3.195.000	„
4.775.000	„
2.740.000	„
478.000	„
2,000.000 „
566.000	„
26,488.000	din
237.
Na podlagi L, 2., 7. in 9. člena ■plošnega zakona o ureditvi občin in Okrajev (Ur. list FLRJ št. 26/55).
člena zakona o občinskih ljudeh odborih (Ur. list LRS št. 19/52) v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1957 (Ur. list FIRJ št. 54/56 in št. 14/57), družbenega plana Ljudske republike Stotnije za leto 1957 (Ur. list LRS št.
in 14/57), uredbe o delitvi celega dohodka gospodarskih or-
6anizacij (Ur. list FLRJ št. 16/57), 4- in 7. člena uredbe o spremembah 'n dopolnitvah uredbe o gospodarje-z osnovnimi sredstvi gospodarjih organizacij (Ur. list FLRJ št. ter določbami družbenega pla-okraja Kočevje za leto 1957 je jenski ljudski odbor Lašče na seji ne 27. julija 1957 sprejel
DRUŽBENI PLAN
občine Lašče za leto 1957 PRVI DEL
SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA OBČINE LASCE ZA LETO 1957 I. poglavje
DRUŽBENI PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK V letu 1957 se predvideva nadaljnje povečanje družbenega proizvodu in narodnega dohodka po posameznih panogah gospodarske dejavnosti, izvzemši trgovine državnega in zadružnega sektorja. Obseg družbenega proizvoda se bo v primeri z letom 1955 povečal za 22,2 °/o. Povečanje proizvodnje je najbolj značilno v kmetijstvu in gozdarstvu, predvsem v živinoreji, ki v tem primeru znaša v odnosu za leto 1955 26.1%. Narodni dohodek se bo v primerjavi z letom 1955 povečal za 19,9%.
II.	poglavje KMETIJSTVO
V	občini Lašče, ki meri 13.185 ha, je 12.847 ha rodovitne površine; od vse te površine je pod kmetijskimi kulturami 10,9% njiv, 7,5% travnikov, 1,3% sadovnjaka, 15,1% senožeti ter 3,3% pašnikov. Gozdna zemljišča obsegajo 59,3% zemljiške površine. Nerodovitna zemljišča (pota, ceste, stavbe in ostalo) je 2,6%. Površina posameznih kultur sc v primerjavi z letom 1955 ni spremenila.
Osnovna podlaga dejavnosti v kmetijstvu je živinoreja in poljedelstvo. Iz statističnih podatkov po stanju za leto 1956 je razvidno sledeče stanuje živine: 341 konj, 2985 govedi, 905 prašičev, 350 ovac in 6900 perutnine.
Število govedi se je nasproti letu
1955	relativno povečalo. Na povečanje proizvodnje vpliva ugodni trg za. sivorjavo pasmo z dobro organiziranimi plemenskimi sejmi in selekcijo. Krinska baza je bila na enaki višini kot v letu 1955. Močan vpliv na dvig živinorejske proizvodnje so napravile kmetijske zadruge po živinorejskih odsekih s selekcijo.
ITI. poglavje GOZDARSTVO
V	občini Lašče je 59,3% površin pod gozdom. Letni prispevek v gozdovih sc zaradi neenakomerne sečnje zmanjšuje, posebno v gozdnih predelih, zaraščenimi z listavci. Iz obstoječih sredstev okrajnega gozdnega sklada bo nujno zagotoviti, da bo racionalno izkoriščanje gozdov v korist prirastku in povečanju gozdarske proizvodnje.
Plan sečnje je enak v primeru z letom 1956. Predvideva se, da se bo posekalo skupaj 16.475 m3 listavcev in iglavcev, od tega 6675 m3 drv zn domačo potrošnjo, 1900 m3 tehničnega lesa zn domačo uporabo ih 7900 m3 tehničnega lesa za tržišče. Gozdne melioracije, nega, varstvo in urejanje gozdov bodo ostale na isti višini kot leta 1956.
IV.	poglavje
TRGOVINA
V	letu 1956 sc je v trgovini izvršila manjša sprememba z ukinitvijo poslovalnice kmetijske zadruge Velike Lašče v Dvorski vasi.«Zmanj-šal sc je odkup lesnih mas. V letu
1956	je bil manjši odkup lesa nasproti letu 1955, zastoj je bil tudi v odkupu izdelkov domače hišne obrti, posebno v času. ko je bila proizvodnja najvišja. Z boljšo organizacijo odkupa po kmeti jskih zadrugah se bo lahko realiziral plan proizvodnje in presegel planirani promet v trgovini.
Trgovini »Železnina« Velike Lašče je omogočiti, da iz investicijskih sredstev zgradi primerna skladišča. V la namen je v občinskem investicijskem skladu zagotoviti trgovini »Železnina« vsa obstoječa sredstva, ki izvirajo iz plačil 50% sredstev za samostojno razpolaganje trgovin.
Trgovska mreža za odkup izdelkov domače hišne obrti je razvita, negativno na ta odkup pa vpliva razdrobljenost odkupne mreže. Odkup vrši Okrajna gozdarska poslovna zveza v Kočevju, trgovsko podjetje »Dom« na Rašici in tri kmetijske zadruge. Nujrio je, da se nasadi vrbov nasad na Karloviei, kjer je pletnrstvo zelo razvito. V ta namen naj se del dobička podjetij in zadrug, ki izvira od odkupa domače obrti, vloži zn vrbov nasad na Knr-lovici, kjer je 12 ha zemljišča, last
splošno ljudskega premoženja, z ugodnimi pogoji za razvoj vrbar-stva.
V.	poglavje GOSTINSTVO
Gostinska mreža je dovolj razvita. V Turjaku in Velikih Laščah primanjkuje prenočišč; posebno v poletnem času, ko je na višku turistična sezona. V letu 1957 se pričakuje nadaljnji porast prometa v gostinstvu.
VI.	poglavje OBRT
Obrtništvo v občini je slabo razvito. Občutno primanjkuje kleparske, ključavničarske, urarske, pekovske, zidarske, kovaške in stavbarske obrti. Obrt iz oblačilne in mizarske stroke je še najbolj razvita. Čeprav se predvideva porast proizvodnje v ten panogah, bo obstoječa obrt sposobna zadovoljiti potrebam prebivalstva.
Predvideva se ustanovitev komunalnega obrtnega obrata iz gradbene stroke, ki bo svojo dejavnost povezal z ostalimi obrtnimi dejavnostmi, predvsem pa s kleparsko in ključavničarsko obrtjo. S tem bo tudi možno pridobiti več vajencev v posamezne obrti.
VII.	poglavje
KOMUNALNA DEJAVNOST
Občina redno vzdržuje po štirih stalno zaposlenih cestarjih 22 km cest IV. reda. Pota krajevnega pomena se vzdržujejo deloma iz sredstev proračuna, največ pa s prostovoljnim popravilom po občinah. Posamezna naselja imajo slaba prevozna pota. predvsem v krajih Rute in okolici, Malem Osolniku in okolici, Maršiči in Velike Poljane itd.
Za redno vzdrževanje cest se predvideva v občinskem proračunu
350.000	din. Poleg tega pa so še na razpolago sredstva občinskega cestnega sklada v znesku 600.000 din. Del teh sredstev se bo uporabil tudi za gradnjo mostu na relaciji krajevne poti Kaplanovo—Karlovica.
Zn popravilo potov v nedržavnih gozdovih je po okrajni upravi za gozdarstvo določenih 1,900.000 din in bo s temi sredstvi popraviti pota, ki posegajo v največje gozdne površine.
Za gradnjo stanovanjskega bloka-četvorčka bo občinski ljudski odbor najel pri občinskem kreditnem skladu za zidanje stanovanjskih hiš dolgoročno posojilo v znesku 8 milijonov dinarjev z 20-letnim odplačilnim rokom in 1 % obrestno mero.
Vsa sredstva občinskega stanovanjskega sklada se bodo v tekočem letu s tem angažirala le za zidanje navedenega stanovanjskega bloka.
Za male asanacijc je predviden znesek 1,000.000 din. S temi sredstvi se bo izvršilo popravilo javnega vodnjaka na Velikem Osolniku, popravilo vodovoda v Velikih Laščah, Velikih Poljanah, Turjaku in Sro-botniku. del sredstev pa se bo uporabil za kanalizacijo v vaseh.
Za javno razsvetljavo v Velikih Laščah in Ortneku se predvideva
100.000	din izdatkov,
Osnovno šolo na Velikem Osolniku, Krvavi peči in Mohorjih bo dokončno adaptirati, zn kar se predvideva znesek 650.000 din.
Za pričetek novogradnje osnovne šole v Robu je predviden znesek 2 milijona dinarjev.
SKUPNI DRUŽBENI PROIZVOD
Indeks

n o g a
Skupaj industrija 'Kmet. in gozd. gradbeništvo iromet * rgovina gostinstvo Obrt
PKIMERJAVA UDELEŽBE DRUŽBENEGA PROIZVODA OBČINE
v družbenem proizvodu okraja za leti 1956 in 1957
1956	56/55	1957	57/55	'7/56
188,118.000	100,7	228,757.000	122,2	121,4
149,488.000	100,6	189,122.000	126,1	126,8
24.889.000	109.0	22,939.000	100,6	92,1
4,794.000	87,0	6.039.000	109,6	125,9
8,947.000	91.4	10.657.000	100,8"	119,1
Družbeni
proizvod
okrnja
Družbeni
proizvod
občine
(, t‘«nog8
5 ^'odnrstvo skupaj >rž«vni
Indeks
udeležbe družb.
proizvoda občine v družb, proizvodu okraja
1916	1957	1956	1957	1956	1957
3,229.580	3,480.802	188.118	228.757	3,8	6,5
—	2.292.555	4.885	4,630	—	0,2
		161.998	22.804	27.464	—	16,9
—	1,026.249	160.429	196.630	—	19,1
r z strukture družbenega proizvoda je razvidno, da je osnovna q 5°sP°darske dejavnosti v občini kmetijstvo in gozdarstvo z 82, ua celotnem družbenem proizvodu.

V.	poglavje GOSTINSTVO
Gostinska mreža v Loškem potoku naj se glede na potrebe poveča za en gostinski lokal s prenočiščem in sicer na Hribu.
Predvideva se, da bo promet v gostinstvu v celoti ostal v višini preteklega leta.
VI.	poglavje OBRT
Glavni delež pri dvigu družbenega proizvoda v obrti nosi Zadružno lesno obrtno predelovalno podjetje »Smreka«, 'ludi podjetje »Jelka« zaznamuje v preteklem letu znaten napredek. Za nadaljnji razvoj teh podjetij so dani vsi pogoji, tako da bi se mogla v teh podjetjih zaposliti vsa razpoložljiva delovna sila, kar je glede na zmanjšanje možnosti zaslužka drugod nujno potrebno.
Ostale, kraju potrebne obrti, pa pod danimi pogoji v družbenem sektorju ni mogoče reševati. Število potrošnikov je prenizko, da bi take delavnice z vsemi obveznostmi lahko obstajale. Možen pa je obstoj privatnih obrtnikov, ki se poleg svoje obrti naslonijo še na kakšno drugo delo, na primer na kmetijstvo.
S pravilno davčno politiko pa je treba regulirati dohodke privatnega sektorja.
VII.	poglavje
INVESTICIJE
V letu 1957 se bo nadaljevalo z gradnjo šolskega poslopja na Travi, za kar je z okrajno dotacijo predvideno v občinskem proračunu 9 milijonov dinarjev. Tudi zadružno posestvo v Dragi bo začelo v tem letu z gradnjo zaprtega hleva za 50 glav živine, v okviru finančnih možnosti pa je potrebno nadaljevati gradnjo vodovoda v Loškem poteku. Podjetje »Smreka« bo zgradilo sušilnico za les, skladišče surovin za destilacijo ter nabavilo potrebno strojno in drugo opremo. Podjetje »Jelka« si bo nabavilo še manjkajoče stroje za obdelavo lesa.
II. DEL
EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV OBČINSKEGA DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1957
VIII.	poglavje
OBRESTI OD OSNOVNIH
SREDSTEV
1.
Za splošne kmetijske zadruge znaša obrestna mera na osnovna sredstva 2 %.
2.
Obresti na osnovna sredstva splošnih kmetijskih zadrug gredo v investicijski sklad splošne kmetijske zadruge, ki jih plačuje.
3.
Obrestna mera za obresti na osnovna sredstva znaša za obrtna podjetja 4°/o.
4.
Obresti na osnovna sredstva, ki jih plačujejo podjetja, so dohodek občinskega investicijskega sklada.
IX.	poglavje
RAZDELITEV DOHODKA SPLOŠNIH KMETIJSKIH ZADRUG
1.
Splošne kmetijske zadruge odvedejo od svojega dohodka obvezno v svoje sklade najmanj naslednji odstotek:
a)	Hrib 18%,
b)	Travnik 6%,
c)	Draga 16%.
X.	poglavje
OBČINSKI PROMETNI DAVEK
Občinski prometni davek od prometa na drobno se plačuje v letu 1957 po posebnem odloku občinskega ljudskega odbora.
XI.	poglavje OBČINSKA DOKLADA
Na območju občine se pobira v letu 1957 občinska doklada na dohodek od kmetijstva po stopnji 8%. Doklada od samostojnih poklicov in premoženj se plačuje na podlagi stopenj, določenih s posebnim odlokom.
XII. poglavje
BILANCA PRORAČUNSKIH SREDSTEV a) Sredstva občinskega proračuna
I. del — Dohodki iz gospodarstva:
1.	Proračunski prispevek od plač .	.
2.	Proračunski prispevek od plač pavš
3.	Del investicijskega sklada .	.	.
II. del — Dohodki od prebivalstvo:
4.	Tekoča dohodnina od kmetijstva .
5.	Dohodnina od ostalih poklicev
6.	45% obvez. doki. na doli. od kmetij
7.	Doklade od ostalih poklicev . .
8.	Lokalni prometni davek ....
9.	Davek na maloprodajni promet .
10. Lokalne takse.............
Dohodki uradov in ustanov .	. .
Ostali dohodki.....................
Presežek iz proračuna 1.1956 (80%) Dotacija ..........................
III.	del
IV.	del VI. del
VII. del
2.280.000	din
86.000 „
1.261.000	„
3.100.000	„
8.526.000	„
630.000	„
23.000	„
1.320.000	„
100.000	„
620.000	„
330.000	„
100.000	„
2.317.000	„
9.341.000	„
Skupaj dohodki
30.034.000	din
b) Razdelitev sredstev občinskega proračuna
1.	Izdatki za administr. proračun
2.	Izdatki za negospodar. investicije
3.	Dotacije.......................
Skupaj izdatki . . XIII. poglavje
SREDSTVA OBČINSKIH SKLADOV 1. Cestni sklad
Prometni davek od transportnih uslug privatnikov 30% takse na kmečke vozove.......................
20,354.000	din 9,000.000 „
680.000	„
30,034.000	din
90.000	din
260.000	„
Razdelitev cestnega sklada: Popravila cest IV. razreda: za sektor Loški potok . . . za sektor Draga.............
210.000	din
140.000	,,
Skupaj . .
2. Občinski investicijski sklad Obresti na osnovna sredstvu od gostinstva . . .
Obresti na osnovna sredstva iz obrti.............
Obresti od skladov obratnih sredstev . . . . . 55% obvezne doklade na kmečko dohodnino . . 25% prispevki obrtnih podjetij za in vest. sklad.
45% taks na kmetijske stroje.....................
45% taks na živinske potne liste.................
45% taks na meljavo žita ........................
Skupaj investicijski sklad 20% blokaciju.......................
350.000	din
20.000	din
1.350.000	,,
570.000	„
770.000	«
2.260.000	,,
17.000
13.000
7.000
5.007.000	din
1.001.000	..
Razpoložljivo.................
Dotacija za občinski proračun
Ostane
4.006.000	din
1.261.000	,,
2,745.000	din
Razdelitev investicijskega sklada:
Za nabavo strojne in druge opreme pri podjetju
»Smreka« in »Jelka«................................. 2,745.000 din
3. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš
Stanovanjski prispevek iz gospodarstva............
Stanovanjski prispevek izven presežka dela . . .
Stanovanjski prispevek od pokojnin................
Stanovanjski prispevek od plač iz proračuna . . .
Skupaj . . .
1.990.000	din
1,000.000
500.000	,,
540.000
3.990.000	din
399.000	..
10% v republiški stanovanjski sklad Ostane v občinskem skladu za zidanje stanov, hiš 3,591.000 din
XIV. poglavje
Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, urada81” vestniku OLO Ljubljana, uporablja pa sc od 1. januarja 1957.
Predsednik	.
Občinskega ljudskega odbo* Alojzij Vesel 1. r.
OBČINA LAŠČE
236.
No podlagi 16. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Urarji list LRS št. 19/52) in 42. člena temeljnega zakona o proračunih (Urn^(
list FLRJ št. 13/52) je občinski ljudski odbor Lašče na XVIII. seji 27, julija 1957 sprejel
ODLOK
o proračunu občine Lašče zn leto 1957 1. člen
Proračun občine Lašče s posebnimi prilogami za leto 1957 obsti?
1.	Občinski proračun:
z dohodki...................................... 26,488.000	diO
z izdatki...................................... 26,488.000	«
2.	Predračune finančno samostojnih zavodov:
z dohodki....................................... 2,791.000	dio
z izdatki....................................... 2,791.000	»
3.	Proračunski sklad: z dohodki .... z izdatki ....
657.000	di»
657.000	«
2.	člen
Svet za družbeni plan in finance ObLO je |M>oblaščen, da finančno samostojnim zavodom, ki so po svojem zaključnem računu za leto 1957 dosegli presežek dohodkov nad izdatki, dovoli, da vplačajo v svoje sklade del doseženega presežka ter del presežka, ki so ga dosegli po prizadevanju delovnega kolektivu ali z. uspešnim izvrševanjem svojih nalog ter da določi odstotek iz tega dela presežka, ki se vplača v posamezne sklade. V sklad za nagrade se steka največ ena dvanajstina rednih osebnih izdatkov, ki so bili izplačani v letu 1957. vendar pa ne več kot 50% tistega dela presežka, za katerega dovoli svet za družbeni plan in finance ObLO, da sc steka v posamezne sklade.
To dovoljenje lahko izda svet zn družbeni plan in finance ObLO šele
po pregledu zaključnega račun8 nnnčno samostojnega zavoda za <957.	k),
Presežek dohodkov nad iz**8 J ki ga dosežejo finančno samost8/f zdravstveni zavodi, se porazdel ju smislu odloka o finansiranju y poslovanju zdravstvenih zav° ,i,< (Ur. list FLRJ št. 14/53) in odrC> o spremembah in dopolnitvah fg redbe o skladih zdravstvenih dov s samostojnim finansira*1) (Ur, list št. 16/56).
3.	člen
Svet za komunalne zadeve CU j, se pooblasti, da v skladu « Pijl' računom izdatkov občinskega nega sklada dovoljuje uporaboi • jt štev zn finansiranje prcdvi*1 potreb.
4.	člen	.pi
Nastavitve pri občinskih on*0<l’
in zavodih, zn katere v nj1*1
predračunih niso predvideni krediti, •e morejo izvršiti le po prejšnji pritrditvi sveta za družbeni plan in finance ObLO.
5.	člen
Sredstva, ki so predvidena za negospodarske investicije v znesku 2 milijona dinarjev, sc smejo uporabiti le za novogradnjo osnovne iole na Robu.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku OLO Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1957.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora:
Mirko Modic 1. r.
PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PO DELIH Dohodki
1.	del	—	Dohodki	iz gospodarstva........... 2,488.000	din
2.	del	—	Dohodki	od prebivalstva.......... 20,372.000	„
3.	del	—	Dohodki	uradov in ustanov .' . . . .	620.000	„
4.	del	—	Dotacije.......................... 3,008.000	„
Skupaj dohodki . . . 26,488.000 din
Izdatki
1.	del — Prosveta in kultura ....
2.	del — Socialno skrbstvo............
3.	del — Zdravstvena zaščita ....
5.	del — Državna uprava...............
6.	del — Komunalna dejavnost ....
7.	del — Dotacije.....................
8.	del — Negospodarske investicije . . 10. del — Proračunska rezerva ....
Skupaj izdatki
.	9,349.000	din
.	3,385.000	„
.	3,195.000	„
.	4,775.000	„
.	2,740.000	‘	„
478.000	„
.	2,000.000	„
566.000	„
. 26,488.000 din
237.
Na podlagi L, 2., 7. in 9. člena •Plošncga zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. list FLRJ št. ,26/55).
člena zakona o občinskih ljudeh odborih (Ur. list LRS št. 19/52) v zvezi z določbami zveznega družnega plana za leto 1957 (Ur. list PLRJ št. 54/56 in št. 14/57), družbena plana Ljudske republike Slo-Vct>ije za leto 1957 (Ur. list LRS št. ^>7 in 14/57), uredbe o delitvi cestnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 16/57). ?■ in 7. člena uredbe o spremembah *n dopolnitvah uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi gospodarjih organizacij (Ur. list FLRJ št. *^7) ter določbami družbenega plana okraja Kočevje za leto 1957 je nnČinski ljudski odbor Lašče na seji dne 27. julija 1957 sprejel
DRUŽBENI PLAN
občine Lašče za leto 1957 PRVI DEL
SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA OBČINE LASCE ZA LETO 1957 I. poglavje
DRUŽBENI PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK V letu 1957 se predvideva nadaljnje povečanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka po posameznih panogah gospodarske dejavnosti, izvzemši trgovine državnega in zadružnega sektorja. Obseg družbenega proizvoda se bo v primeri z letom 1955 povečal za 22.2 °/o. Povečanje proizvodnje je najbolj značilno v kmetijstvu in gozdarstvu, predvsem v živinoreji, ki v tem primeru znaša v odnosu za leto 1955 26,1 °/o. Narodni dohodek se bo v primerjavi z letom 1955 povečal za 19,9%.
' I.
SKUPNI DRUŽBENI PROIZVOD
Indeks	Indeks
P« n o g a	1956	Mi 55	1957	57/55	57/56
Skupaj	188,118.000	100,7	228,757.000	122,2	121,4
Industrija	—	—	—	—	—
Kmet. in gozd. gradbeništvo	140.4S8.0fK)	100,6	189,122.(XX)	126,1	126,8
Promet					
Trgovina	24,889.000	109,0	22,939.000	100,6	92,1
X’°stinstvo	4,794.000	87,0	6.039.000	109,6	125,9
Obrt	8,947.000	91.4	10.657.000	100,8"	119,1
II.
Primerjava udeležbe družbenega proizvoda občine
V DRUŽBENEM PROIZVODU OKRAJA ZA LETI 1956 IN 1957
Indeks
Sektor	Družbeni proizvod okrnja	Družbeni proizvod občine	udeležbe družb. proizvoda občine v družb, proizvodu	
, p«aoga ,°spodarstvo skupaj f*avni ^fužni ,lvatni	1956	1957	1956	1957	1956	1957
	3,229.580	3,480.802	188.118	228.757	5,8	6,3
	—	2,292.555	4.885	4,630	- 0,2
	—	161.998	22.804	27.464	— 16,9
	—	1,026.249	160.429	196.630	- 19.1
k strukture družbenega proizvoda je razvidno, da je osnovna ka-Ithj1 gospodarske dejavnosti v občini kmetijstvo in gozdarstvo z 82,6% °*he na celotnem družbenem proizvodu.
II.	poglavje
KMETIJSTVO
V	občini Lašče, ki meri 13.185 ha, je 12.847 ha rodovitne površine; od vse te površine je pod kmetijskimi kulturami 10,9% njiv, 7,5% travnikov, 1,3% sadovnjaka, 15,1 % senožeti ter 3,3% pašnikov. Gozdna zemljišča obsegajo 59,3% zemljiške površine. Nerodovitna zemljišča (pota, ceste, stavbe in ostalo) je 2,6%. Površina posameznih kultur se v primerjavi z letom 1955 ni spremenila.
Osnovna podlaga dejavnosti v kmetijstvu je živinoreja in poljedelstvo. Iz statističnih podatkov po Stanju za leto 1956 je razvidno sledeče stanuje živine: 341 konj, 2985 govedi, 905 prašičev, 350 ovac in 6900 perutnine.
Število govedi se je nasproti letu
1955	relativno povečalo. Na povečanje proizvodnje vpliva ugodni trg za sivorjavo pasmo z dobro organiziranimi plemenskimi sejmi in selekcijo. Krmska baza je bila na enaki višini kot v letu 1955. Močan vpliv na dvig živinorejske proizvodnje so napravile kmetijske zadruge po živinorejskih odsekih s selekcijo.
III.	poglavje GOZDARSTVO
V	občini Lašče je 59,3% površin pod gozdom. Letni prispevek v gozdovih sc zaradi neenakomerne sečnje zmanjšuje, posebno v gozdnih predelih, zaraščenimi z listavci. Iz obstoječih sredstev okrajnega gozdnega sklada bo nujno zagotoviti, da bo racionalno izkoriščanje gozdov v korist prirastku in povečanju gozdarske proizvodnje.
Plan sečnje je enak v primeru z letom 1956. Predvideva se, da se bo posekalo skupaj 16.475 m1 listavcev in iglavcev, od tega 6675 m’ drv zn domačo potrošnjo, 1900 01’ tehničnega lesa zn domačo uporabo in 7900 m’ tehničnega lesa za tržišče. Gozdne melioracije, nega, varstvo in urejanje gozdov bodo ostale na isti višini kot leta 1956.
IV.	poglavje
TRGOVINA
V	letu 1956 se je v trgovini izvršila manjša sprememba z ukinitvijo poslovalnice kmetijske zadruge Velike Lašče v Dvorski vasi.*Zmanj-šal se je odkup lesnih mas. V letu
1956	je bil manjši odkup lesa nasproti letu 1955, zastoj je bil tudi v odkupu izdelkov domače hišne obrti, posebno v času, ko je bila proizvodnja naj višja. Z boljšo organizacijo odkupa po kmetijskih zadrugah se bo lahko realiziral plan proizvodnje in presegel planirani promet v trgovini.
Trgovini »Železnina« Velike Lašče je omogočiti, da iz investicijskih sredstev zgradi primerna skladišča. V ta namen je v občinskem investicijskem skladu zagotoviti trgovini »Železnina« vsa obstoječa sredstva, ki izvirajo iz plačil 50% sredstev za samostojno razpolaganje trgovin.
Trgovska mreža za odkup izdelkov domače hišne obrti je razvita, negativno na ta odkup pa vpliva razdrobljenost odkupne mreže. Odkup vrši Okrajna gozdarska poslovna zveza v Kočevju, trgovsko podjetje »Dom« na Rašici in tri kmetijske zadruge. Nujrto je, da se nasadi vrbov nasad na Knrlovici, kjer je pletarstvo zelo razvito. V ta namen naj se del dobička podjetij in zadrug, ki izvira od odkupa domače obrti, vloži za vrbov nasad na Knrlovici, kjer je 12 ha zemljišča, last
splošno ljudskega premoženja, z ugodnimi pogoji za razvoj vrbar-stva.
V.	poglavje GOSTINSTVO
Gostinska mreža je dovolj razvita. V Turjaku in Velikih Laščah primanjkuje prenočišč, posebno v poletnem času, ko je na višku turistična sezona. V letu 1957 se pričakuje nadaljnji porast prometa v gostinstvu.
VI.	poglavje OBRT
Obrtništvo v občini je slabo razvito. Občutno primanjkuje kleparske, ključavničarske, urarske, pekovske, zidarske, kovaške in stavbarske obrti. Obrt iz oblačilne in mizarske stroke je še najbolj razvita. Čeprav se predvideva porast proizvodnje v teh panogah, bo obstoječa obrt sposobna zadovoljiti potrebam prebivalstva.
Predvideva se ustanovitev komunalnega obrtnega obrata iz gradbene stroke, ki bo svojo dejavnost povezal z ostalimi obrtnimi dejavnostmi, predvsem pa s kleparska in ključavničarsko obrtjo. S tem bo tudi možno pridobiti več vajencev v posamezne obrti.
VII.	poglavje
KOMUNALNA DEJAVNOST
Občina redno vzdržuje po štirih stalno zaposlenih cestarjih 22 km cest IV. reda. Pota krajevnega pomena se vzdržujejo deloma iz sredstev proračuna, največ pa s prostovoljnim popravilom po občinah. Posamezna naselja imajo slaba prevozna pota. predvsem v krajih Rute in okolici, Malem Osolniku in okolici. Maršiči in Velike Poljane itd.
Za redno vzdrževanje cest se predvideva v občinskem proračunu
350.000	din. Poleg tega pa so še na razpolago sredstva občinskega cestnega sklada v znesku 600.000 din. Del teh sredstev se bo uporabil tudi za gradnjo mostu na relaciji krajevne poti Kaplanovo—Karlovica.
Za popravilo potov v nedržavnih gozdovih je po okrajni upravi za gozdarstvo določenih 1,900.000 din in bo s temi sredstvi popraviti pota, ki posegajo v največje gozdne površine.
Za gradnjo stanovanjskega bloka-četvorčka bo občinski ljudski odbor najel pri občinskem kreditnem skladu za zidanje stanovanjskih hiš dolgoročno posojilo v znesku 8 milijonov dinarjev z 20-letnim odplačilnim rokom in 1% obrestno mero.
Vsa sredstvo občinskega stanovanjskega sklada se bodo v tekočem letu s tem angažirala le za zidanje navedenega stanovanjskega bloka.
Zn male nsanncije je predviden znesek 1,000.000 din. S temi sredstvi se bo izvršilo popravilo javnega vodnjaka na Velikem Osolniku, popravilo vodovoda v Velikih Laščah, Velikih Poljanah, Turjaku in Sro-botniku, del sredstev pa se bo uporabil za kanalizacijo v vaseh.
Za javno razsvetljavo v Velikih Laščah in Ortneku se predvideva
100.000	din izdatkov.
Osnovno šolo na Velikem Osolniku, Krvavi peči in Mohorjih bo dokončno adaptirati, za kar se predvideva znesek 650.000 din.
Za pričetek novogradnje osnovne šole v Robu je predviden znesek 2 milijona dinarjev.
DRUGI DEL EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA LAŠČE
Vlil. poglavje AMORTIZACIJA V letu 1957 plačujejo gospodarske organizacije polni znesek predpisane amortizacije.
IX. poglavje
OBRESTI NA OSNOVNA SREDSTVA
Za splošne kmetijske zadruge znaša obrestna mera ;« osnovna sredstva v letu 1957 2 /o.
SKLAD XZ/SA&0,N0
razpolaganje
1.
Sij o
Splošne kmetijske zadruge vlo-o v svoje sklade najmanj del do-
XII. POGLAVJE
OBČINSKA DOK,%""o,, KHETIISTVA, SAMOSTOJNIH POKLICEV IN PREMOŽENJA
_	i	j	-.LX.nolra /1A V I
Na območju občine se pote. ^letu 1957 obe,«,, -o -hodek od kmetijstva, od samostojmh^pokhkar se določi 5% od katastrskega dohodka, oz,romala cm	od kmetijstva.
po "odloku o vpeljavi občinske doklade od samostojnih poklicev in premoženja.
XIII. poglavje
BILANCA PRORAČUNSKIH SREDSTEV Sredstva s katerimi bo občinski ljudski odbor Lašče razpolagal r letu 1957,Vdo dotekala iz sledečih virov:
A. Dohodki od gospodarstev:
Proračunski prispevek od plač .	.
20% udeležba investicijskega sklada presežek iz leta 1956	.............
1.176.000	din 182.000 „
1.150.000	„
Dohodki od prebivalstvo:
Tekoča dohodnina od kmetijstva Dohodnina ostalih poklicev.	.	.	■
45°/o obvezne doklade od kmetijstvo Doklade od kmetijstva nad 3 % . . Doklada na dohodek ostalih poklicev Občinski prometni davek ....
Občinske takse .............• • •
Davek na maloprodajni promet . .
7.450.000	din
3.422.000	„
650.000	„
675.000	«,
565.000	„
6.150.000	„
430.000	„
1,000.000 „
C Dohodki uradov in ustanov:
500.000 din
Dohodki uradov in ustanov................... 120000
Ostali dohodki .............................
C. Dotacije: .
Dotacije OLG Kočevje
Skupaj dohodki .
.	3.008.000 din
. 26,488.000 din
II. PRORAČUNSKI IZDATKI
n) Administrativni proračun............
b) Negospodarske investicije	........
24,488.000 din
2,000.000 .,
Skupaj izdatki
26,488.000 din
XIV. poglavje
SREDSTVA OBČINSKIH SAMOSTOJNIH SKLADOV
A. Občinski investicijski sklad:
25ii/o prispevek za invest. sklade od trgovin . . 550/0 obveznih doklad na kmetijsko dohodnino .
45 % taks no kmetijske stroje.....................
45% taks na živinske potne liste . . . . • • 45e/o na meljaco žit od 1. 1. 1937 do 30. V. \))7
66.000	din
762.000	„
280.000	„
20.000	„
10.000. „
Skupaj sredstva sklada
20"/« blokacija...............................
Razpoložljiva sredstva........................
Odpade na proračun............................
Ostane za kreditiranje................... • •
Sredstva invest. sklada se bodo uporabila za Kreditiranje gospodarskim organizacijam, ki vpla
čujejo v ta sklad.............................
Finansiranje investicij v prometu.............
1,138.000 din
228.000
910.000
182.000 728.000
500.000	din
228.000	„
B. Cestni sklad:
30"/« taks na kmečka vprežna vozila
600.000 din
CLASNIB
hodka, ki po izračunu v smislu 63. člena Uredbe o delitvi celotnega dohodka in prispevka gospodarskih organizacij (Ur. list l'LRJ št. 16/57) ustreza višini prispevka za družbeni, investicijski sklad.
C. Stanovanjski sklad:
Stanovanjski sklad iz gospodarstva............
Stanovanjski sklad od plač izven presežka delu
10% od pokojnin...............................
10% od osebnih prejemkov prorae. uradov . .
1.300.000	din
1.700.000	„ 600.000 „
1.045.000	„
Trgovska podjelja ozir. trgovine plačujejo v svoje sklade znesek, izračunan po določbah 101. člena Uredbe o delitvi celotnega prispevka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 16/57) po stopnji od prometa, ki veljajo po stopnji prispevka v družbeni investicijski sklad.
Skupaj . . .
Od tega 10% v republiški stan. sklad . . . . . 90% v občinski stanovanjski sklad .... Del sredstev od umor. in prodaje stanov, hiš SLP
4.645.000	din
464.000	„
4.181.000	„
500.000	„
Skupaj sredstva obč. stanovanjskega skladu
4,681.000 din
XI. poglavje
OBČINSKI PROMETNI DAVEK
Občinski prometni davek se plačuje v letu 1957 po odloku o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občini Lašče.
• XV. poglavje
Ta družbeni plan se objavi v »Glasniku«, uradnem glasilu OLU Ljubljano, uporablja pa se od 1. januarja 1957.
Predsednik
(Občisnkega ljudskega odbora:
Mirko Modic 1. r.
OBČINA GROSUPLJE
238
Če navedeni dnevi padejo na državni praznik, bodo sejmi klovn6 živine naslednji dan.
Na podlagi 22. člena in 16. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52),
3. člen
Sejemski čas traja dopoldne °d
10. člena in 13. točke 24. člena Sta- ranega jutra do 12. ure, popoldne tuta občine Grosuplje ter 2. člena pa od 14. ure dalje.
Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ	4, g]vn
št. 51/53) je Občinski ljudski odbor Sejmišče mora imeti uradno t<’h(" Grosuplje na seji dne 18. oktobra njco ZQ te|)tanje živine ol) prodaj»-1957 sprejel	1
ODLOČBO:
8. Člen odločbe o ustanovitvi Uprave komunalne dejavnosti občine Grosuplje, ki je bila objavljena v »Glasniku« OLO Ljubljana št. 20 od dne 12. marca 1957 se spremeni tako. da se glasi:
»Upravniku, uslužbencem in delavcem zavoda se določijo mesečni prejemki s pravili zavoda.«
5. člen
Na živinskem sejmu smejo pr0* dajali živino:
1. individualni kmetijski pro'z' vajnlci svojo lastno živino,
\2. splpšnc kmetijske zadruge j® zadružne ekonomije živino svoji® članov ali svojo lastno živino,
3. državna kmetijska goslpod®f' stva svojo lastno živino,
4. trgovske gospodarske org®
ni'
Ta odločba velja od 1. januarja 1957 in se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku OLO Ljubljana. Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Anton Janežič 1. r.
zacije, ki so registrirane za nakup in prodajo živine.
OBČINA KAMNIK
239
Na podlagi 2. in 3. odstavka 15. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list FLRJ št. 19/52), v zvezi z 72. členom Uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Ur. list FLRJ št.. 37/55 in t/57) ter 1. in 3. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 58/55) izdaja Občinski ljudski odbor Kamnik na svoji 21. seji dne 18. oktobra 1957
6. člen
Na živinskem sejmu smejo kup0' vati živino:
1.	posamezniki za svoje lasi®6
potrebe,	..
2.	gostinska podjetja in obr®‘’
menze, socialne in zdravstvene ust® nove in druge organizacije za sV°J potrebe,	y
3.	gospodarske organizacije, so registrirane za odkup, predel® in prodajo živine.
ODLOK
o sejemskem redu za doponskn mesta na območju občine Kamnik
7. člen	_ ,
Osebe, ki kupujejo ali prodaj®.L živino za gospodarske organi/®®,*,, iz 4. točke 5. člena in 3. točke 6. 0 na tega odloka', morajo imeti I , sebno pooblastilo podjetja, z® , jg-tero kupujejo ali prodajajo. P00.' r, slilo mora potrditi trgovinska z‘v()j niča okraja, kjer ima podjetje 6 sedež.	sCj-
Prekupčevanji’ na živinskem mu je prepovedano.
1. člen
Tn odlok velja za nakup in prodajo klavne živine, tako velike živim- (govedo, konji. mule. mezge, osli) kot drobnice (prašiči, ovce, koze) na vseh dolenskih mestih na območju občine Kamnik, tie pa tudi za plemensko živino.
8. člen
Pred vzhodom na sejmišče

r®"
pregledati živino veterinar z8j„(i'
ugotovitvi veterinarja kazalo z".g('e. kužne bolezni, ne sme nn sej"1
2. člen
Za nakup in prodajo klavne živine se nn območju občine Kamnik določilo dosronska mesta in dnevi:
1.	Kamnik, drugi in četrti torek v mesecu, dopoldne;
2.	Komenda, drugi in četrti torek v mesecu, popoldne;
3.	Molnik, prva in tretja sreda v mesecu, dopoldne;
4.	Šmartno, prva in tretja sreda v mesecu, popoldne.
ugotovitve, ali ne kaže živin® . p® kov kužnih bolezni. Živina, ki ''m
Prigon živine na sejmišče J .flgf voljen le, če je prisotni vete žigosal živinski potni list.
9. člen	t pO
Živina se sme prodajati sl"".rad' dejanski teži. ki se ugotovi n® ni sejemski ali javni tehtnic
,0' člcn skrl’cli
Udeleženci sejma morajo 6e za red in snago nn sejmišč®-•jem se lahko prižene lc čist®
11.	člen
. Če kršitve tega odloka ne vsc-*jujejo kaznivega dejanja, gospodarskega prestopka ali prekrška [>o “rugih predpisih, se kaznuje posn-6lczna oseba, gospodarska organi-*acija in odgovorna oseba v gospodarski organizaciji zaradi prekrška 2 denarno kaznijo do 3000 din:
ČR kupi za gospodarsko organi-^ijo živino »na čez«,
RR produ ali kupi na sejmišču lv'no, ki ni predmet tega odloka,
, ni upravičen kupovati ali pr.o-QaJoti živino na sejmu,
, produ ali kupi živino na drug An in na drugem mestu, kot je °°‘očeno v 2. členu tega odloka.
12.	člen
• Kazenski postopek po tem od-°*U vodi in izreka kazni sodnik "1 Prekrške Občinskega ljudskega “bora Kamnik.
13.	člen
^ Ta odlok velja od dneva objave »Glasniku«, uradnem vestniku Ljubljana.
St- 04/5-2273/2-57.
Kamnik, 18. oktobra 1957.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Alfred Janko 1. r.
OBČINA LITIJA
240
15 % podlagi 2. in 3, odstavka iV l ena Zakona o občinskih ljud-y'h odborih (Ur. 1. L1VS št. 19-88/52)
, *v,ez> z 72. členom Uredbe o trgo-i, JU ter o trgovskih podjetjih in u^vinah (Ur. 1. FLRJ št. 37-430/55) ,ij L in 3. člena Zakona o spre-'ubah in dopolnitvah Temeljnega n'°Uo o prekrških (Ur. list FLRJ 0fj. ^8/55) izdaja Občinski ljudski nB >',r Litija po sklepu, sprejetem ™ redni seji dne 22. oktobru 1957
ODLOK
0 spremembi odloka o sej inskem ^ , redu za živinske sejme,
0]J.e Lil sprejet na 20. redni seji ijn laskega ljudskega odbora Litija
V	L p • februarja 1957 in objavljen Otplasniku«, uradnem vestniku Cg j Ljubljana, št. 21 dne 15. mar-tj*i tako da se njegovo prc-
Rno besedilo glasi:
„s , ODLOK
Omskem redu za živinske sejme
^	1. člen
lc:*u odlok velja za vse živinske 0Kx; e zn klavno živino na območju yne Litija.
k(j občini Litija se smejo prire-v g. vinski sejmi samo v Litiji,
V	r,yiat*ne,n pri Litiji, na Vačah in hnh )r°vki, in. sicer na sejmiščnem lij: ()ru v Litiji, Šmartnem pri Li-
n° Vačah in v Gabrovki.
y	2. člen
' ja na odlok se nanaša na nakup lik,! >!'ajo klavne živine, tako vc-žlv>ne (goveda, bivoli, konji, ’ ojRzge, osli) kot drobnico (ov-
ce, koze, prašiče), ne pa tudi na plemensko živino.
Nakup in prodaja na sejem prignane živine je dovoljena le na sejmiščnem prostoru, ki mora biti stalen in ga določi občinski ljudski odbor v smislu 2. odstavka 1. člena tega odloka.
3.	člen
Živinski sejmi v Litiji so: drugi ponedeljek v mesecu marcu, 4. maja, prvi ponedeljek v mesecu juniju, 13. julija, 22. avgustu, prvi ponedeljek po 29. novembru in prvi ponedeljek po 6. decembru.
Živinski sejmi v Šmartnem pri Litiji so: dne 7. januarja, v torek pred 14. februarjem, v torek pred 24. junijem, v ponedeljek po 24. juliju, v torek po 8. septembru in v ponedeljek po 11. novembru.
Živinski sejmi na Vačali so: drugi ponedeljek v mesecu aprilu, v torek po 4. juniju, 16. avgusta in 30. novembra.
Živinski sejmi v Gabrovki so: prvi ponedeljek po 19. mareu, prvi ponedeljek po 5. avgustu in prvi ponedeljek po 21. oktobru.
Če navedeni dnevi na dejo na državni praznik ali nedeljo, bodo sejmi naslednjega dne..
4.	člen
Sejmišče mora biti urejeno po predpisih, ograjeno in razdeljeno na predele, in sicer posebej za veliko živino ter posebej za drobnico. Prostori morajo biti med seboj pregrajeni in urejeni s posebnimi pregra-jumi za privezovanje živine.
Sejmišče mora imeti na razpolago napajališče in ram no zn nakladanje in razkladanje živine.
5.	člen
Sejmišče mora imeti uradno tehtnico za tehtanje živine ob prodaji.
6.	člen
Seimski čas traja od ranega jutra do 13. ure.
7.	člen
Na živinskem sejmu smejo prodajati živino:
1.	individualni kmetijski proizvajalci svojo lastno živino;
2.	splošne kmetijske zadruge in delovne zadruge in zadružne 'ekonomi i e svojo lastno živino in živino svojih članov;
3.	državna kmetijska gospodarstvu svojo lastno živino;
4.	trgovske gospodarske organizacije, ki so registrirane zn nakup in prodajo živine.
8.	člen
Na živinskem sejmu smejo kupovati živino:
1.	posamezniki za svoje lastne potrebe;
2.	gostinska podjetja in obrati; menze, socialne in zdravstvene ustanove in druge organizacije za svoje potrebe;
3.	gospodarske organizacije, ki so registrirane za odkup, predelavo in prodajo živine.
9.	člen
Osebe, ki kupujejo ali prodajajo živino za gospodarske organizacije iz 4. točke 7. člena in iz 3. točke 8. člena tega odloka, morajo imeti posebno pooblastilo podjetja, za katero prodajajo ali kupujejo. Pooblastilo mora potrditi trgovinska zbornica okraja, kjer ima podjetje svoj sedež.
Prekupčevanje na živinskem sejmu je prepovedano.
10.	člen
Pred vhodom na sejmišče mora lastnik živine oziroma zastopnik proizvajalca pokazati živinski potni list. ter plačati sejmsko pristojbino. Uprava sejmišča vpiše vsako pripeljano živino po zaporednih številkah v sejmski seznam živine in to številko zaznamuje tudi na živinskem potnem listu.
tl. člen
Pred vhodom na sejmišče mora pregledati živino veterinar zaradi ugotovitve, ali živina ne kaže znakov kužnih bolezni. Živina, ki bi po ugotovitvi veterinarja kazala znake kužne bolezni, ne sme na sejmišče.
Prigon živine na sejmišče je dovoljen le, če je prisotni veterinar žigosal živinski potni list.
12.	člen
Na sejem prignana živina mora biti pred prodajo klasificirana. Klasifikacija živine se izvrši po navodilih zn klasifikacijo živine, ki jih je izdala Zveza trgovinskih zbornic Jugoslavije in ki tvori prilogo tega odloka z namenom, da sc živino opredeli v posamezne kakovostne razrede. Klasifikacijo izvrši posebna komisija, ki jo sestavljajo člani tržne komisije (člen 16). Komisija zaznamuje klasifikacijo na živinskem potnem listu in jo vpiše v sejmski seznam živine.
13.	člen
Kupovanje živine »na čez« je za tiste, ki smejo kupovati po 8. členu, odstavek 2 in 3, prepovedano. Ti smejo kupovati živino samo po dejanski teži. ki se ugotovi na uradni sejmski tehtnici.
14.	člen
Udeleženci sejma morajo skrbeti za red in snago na sejmišču. Na sejem se lahko prižene le čista živina.
Z živino je treba ravnati tako, da ne ogroža varnosti.
Psov ni dovoljeno voditi na sejmišče.
Pijanim osebam dostop na sejmišče ni dovoljen.
15.	člen
Zn nadzor nad poslovanjem na sejmišču skrbi tržna komisija, katere člani so: veterinar, zastopnik občine in po en zastopnik proizvajalcev ter kupcev, ki ju določi občinski ljudski odbor.
16.	člen
Naloga tržne komisije je, da skrbi za pravilen potek poslovanja na
sejmišču, zlasti da gospodarske organizacije živino ne kupujejo »na-čez«, da se ne prodaja živina, ki je prekomerno nakrmljena ozir. napojena, da se pri nakupu telita, da živine ne preplnčujejo, da živini: ne odkupujejo izven sejma itd.
Komisija je tudi pooblaščena, da oceni odbitek, če se je živina tehtala pred nakupom.
Komisiji pomagajo in opravljajo administrativna dela uslužbenci uprave sejmišča oziroma uslužbenci občine. Komisija lahko po potrebi pozove k sodelovanju organe finančni tržne inšpekcije ter organe ljudske milice.
17.	člen
Za uporabo sejmskega prostora plačajo prodajalci:
1.	za vozove 200din;
2.	za veliko živino: a)"konji, goveda, bivoli, mezge, mule in osli 100 din; b) za žrebeta, teleta, minile bivole in drugo do 1 leta 80 din;
3.	za drobnico: a) za prašiče, težke nad 80 kg, 70 din; b) za prašiče, tež-ke 25—80 kg, 50 din; c) za prašiče, težke do 25 kg, za zakol, 40 din;
d)	za ovce, koze, jagnjeta, kozličke itd. 30 din,
18.	Člen
Če kršitve tega odloka ne vsebujejo kaznivega dejanju gospodarskega prestopka ali prekrška -po drugih predpisih, sc kaznuje posamezna oseba, gospodarska organizacija in odgovorna oseba v gospodarski organizaciji zaradi prekrška z denarno kaznijo do 3000din: kdor kupi za gospodarsko organizacijo živino »nn Čez«,
kdor proda ali kupi na sejmišču živino, ki ni predmet tega odloka, kdor za upravičence iz 8. člena, 2. in 3. točke kupi živino, ki ni bila uradno klasificirana ali stehtana pri prodaji,
kdor ni upravičen kupovati ali prodajati živino na sejmu,
kdor na sejmišču meče odpadke, ponesnnži prostor, vodi na sejmišče pse ali je tam v pijanem stanju.
19.	Člen
Kazenski postopek po tem odloku vodi in izreka kazni sodnik za prekrške Občinskega ljudskega odbora Litija.
20.	člen
Ta odlok začne veljati 8 dni po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku OLO Ljubljana.
St. 04/3-48/5-1957.
Nadomestuje predsednika
podpredsednik:
Albin Jesenšek 1. r.
Vsebino
234	Odlok o proračunu za leto 1937 občine Draga—Loški potok.
235	Družbeni plan za leto 1957 občine Draga —Loški potok.
236	Odlok o proračunu za leto 1957 občine Lašče.
237	Družbeni plan zn leto 1957 občine Lašče.
238	Odredba o spremembi »odločbe o ustanovitvi Uprave komunalnih dejavnosti občine Grosuplje.
239	Odlok o sejemskem redu za dogonska mesta občine Kamnik.
240	Odlok o spremembi odloka o sejemskem redu za živinske sejme občine Litija. Zaključni računi gospodarskih organizacij za leto 1956,
AKTIVA
BILANCA oa dan SL decembra 195«
SL Za p.
Netiv postavke
A. Osnovna In izločena sredstva
i. Osnovna sredstva
l Izločena ^ s rediva m druga investicijska sredstva B. Obratna sredstva L Skupna obiatna sredstva
C. Sredstva v obračano In druga aatlva 9. Kupci tn druge terjatve L Druga aktiva
O. Finančni nspeb I Razporeiem donlček 9. izguba
Skupaj:
Znesek v 000 din
6.263
2.790
2.232
434
36
1.816
13.565
j
Zap.
■SL
Naziv postavke
A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev Dolgoročni krediti za dokončane Investicije Raznl skladi
Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij Drugi viri finansiranja Investicij
B. Viri obratnih sredstev Viri omamih sredstev (skupno)
C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva Dobavitelji ln druge obveznosti Druga nosiva
O. Finančni uspeh
Dobiček Krltte Izgube
Skupaji
Vodja računovodsivai Vošnlk Franc
Predsednik upravnega odborat Baša Jože
Direktor podjetjai Mattlas Anton
glasnik
1671'*
Izvleček iz poročila o poslovanju DESTILACIJE »JELKA«, Vrhnika, v lelu 1956
Realizacija v letu 1956 je bila 9,166.628 din. Povprečno zaposlenih pri podjetju je bilo 7 delavcev in uslužbencev.
pasiva
Znesek v 000 d10
6.263
3.911
10«
1.431
1.916
13.561
lfll
* Izvleček iz poročila o poslovanju PEKARNE ZGORNJA ŠIŠKA, Ljubljana, Medvedova 38, v lelu 1956
Podjetje Pekarna Zgornja Šiška, Ljubljana - Medvedova 38 je v letu 1956 poslovalo v redu, knjigovodstvo je bilo ažurno. Skupno zaposlenih je bilo 33 oseb, od teh 3 uslužbenci in 30 delavcev. Podjetje upravlja upravni odbor, ki šteje 5 članov.
aktiva
BILANCA na dan 11. decembra 195«
.asiV>
Zap.
št.
Naziv p o • t a v k e
A.	Osnovna ln Izločena sredstva
t. Osnovna sredstva 1. Investicije v teku
L Izločena sredstva id druga investicijska sredstva
B.	Obratna sredstva L Skupna obratna sredstva
C.	Sredstva v obračunu In druga aktiva 8. Kupci tn druge terjatve 6. Druga aktiva
D.	Finančni uspeh
f. Razporejeni dobiček 8 [zguba
Skupaj:
Znesek v 000 db	Z|£>-	Nazlvpostavke	Znesek v
	A viri osnovnih In Izločenih sredstev	
444	i. Sklad osnovnih sredstev	
	2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije	816
904	8. Razni skladi	
	1. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5. Drugi viri finansiranja'investicij	'
2.413	B. Viri obratnih sredstev	
	8. Vin onratnlh sredstev (skupno)	
2.410	C. Viri sredstev v obraCtinu In druga sredstva	i 033
	l. Dobavitelji ln druge obveznosti 6 Druga pasiva	446
		
2.3G7	O. Finančni uspeb	2.363
	9. Dobiček	
	10 Krltle Izgube	
9.004	„	Skupaj:	
Vodja računovodsivai Arhar Marija
Predsednik upravnega odbora* Cvelbar Franc
Direktni podjetja: Itltmanlč Matej
Izvleček iz poročila o poslovanju TESARSKEGA PODJETJA, Moste pri Komendi, v letu 1956
Podjetje izdeluje vsa v tesarsko in mizarsko stroko spadajoča dela. Proizvodni plan za leto 1956 je bil dosežen le 99 % In to vsled pomanjl«^
tesarskih del. Zaposlenih je bilo 30 delavcev in uslužbencev.
AKTIVA
BILANCA na dan 5L decembra 195«
Zap.
št.
Naziv poetavke
Znesek v 000 din
Zap
SL
Naziv poetavke
Znesek v
A, Osnovna In Izločena sredstva
1.	Osnovna sredstva
2.	Investicije v teku
9. Izločena »redslva in druga investicijska sredstva
B. Obratna sredstva L Skupna obratna sredstva
C, Sredstva v obračano Id druga aktiva 8. Kupci ln druge terjatve 6. Druga aktiva
D. Finančni uspeh T. Razporejeni dobiček 1. Izguba
Skupaj i
6.214
1.628
5.515
6.553
til
1.043
21.064
A. Viri osnovnih lo Izločenih sredstev
L Sklad osnovnih sredstev
L Dolgoročni krediti ra dokončane Investicije 8, Razni skladi
4. Dolgoročni kredit ra finansiranje investicij S Drugi viri finansiranja Investicij
B Viri obral nlh sredstev L vin obratnih sredstev (skupno)
C, Viri sredstev v obračunu In druga sredstva t. Dobavitelji ln druge obveznosti 6. Druga pasiva
O. Finančni uspeh
I. Dobiček 10. Kritje Izgube
Skupaji
Vodja računovodstva!
Založnik Anl<-a
Predsednik upravnega odborai
KrlželJ Ciril
Direktor podjetjai Lajovic Metod
Izvleček Iz poročila o poslovanju »PEKARNE«,.Vrhnika, v letu 1956
Realizacija v letu 1956 je bila 19,001.196 din. V letu 1956 je bilo povprečno zaposlenih 12 delavcev in uslužbencev.
UCITVA
BILANCA na dan SL decembra 195*
PASIVA
Za p. št.
Natlv postavke
A.	Osnovna to izločena sredstva
l. Osnovna sredstva l Investicije v teku
I. Izločena sredstva in druga investicijska sredstva
B.	Obratna sredstva
L Skupna onratna sredstva
C.	Sredstva v obračunu m druga aktiva
6.
e.
Kupci ln druge terjatve Druga aktiva
o. Finančni uspeb
f. Razporejeni dobiček 6 Izguba
Skupaj:
Znesek v 000 din	Zgj?"	Naziv postavke	Znesek v ooo din
	A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev	
692	1. Sklad osnovnih sredstev	592
1.050	2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	
319	3. Razni skladi	330
	«. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	1.050
	5. Drugi viri tlnanslranja Investicij	—
588	B. Viri obratnih sredstev	
	6. Vin obratnih sredstev iskupno)	183
292	•	C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva	
1	f. Dobavitelji ln druge obveznosti	687
	8. Druga pasiva	
	O. Finančni uspeb	
	9. Dobiček	213
	10. Kritje Izgube	
8.055	Skupaj:	3.055
Vodja računovodstvai Vošnik Franc
predsctimk upravnega odborai Rotar Anton
Dlrektoi podjetja! Grah Franc
-	1680-A
Izvleček iz poročil'' « poslovanju trgovskega podjetja »KURIVO-ŽELEZNSČAR«, Ljubljana. Parmova 3, v letu 1956
Plan prometa je bil presežen za 71 %. Obveznosti poravnane.
*tCTrvA
BILANCA na dan Sl. decembra 195«
PASIVA
Za p. št.
Naziv postavke
A. Osnovna In Izločena sredstva
Znesek v 000 din
Za p. St.
Naziv postavke
A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev
Znesek v 000 din
L Osnovna sredstva 2. Investicije v teku
8. Izločena sredstva m druge investicijska sredstva
B. Obratna sredstva
5.372
151
1.236
1.	Sklad osnovnih sredstev
2.	Dolgoročni krediti za dokončane investicije S. Razni skladi
4. Dolgoročni kredit za tlnansirunje investicij 5 Druid viri tlnanslranja Investicij
3.487
1.884
1.676
151
L Skupna onratna sredstva
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva
«. Kupci tn druge tertatve 8 Druga aktiva
D. Finančni uspeh
T. Razporeienl dobiček 8 Izguba
12.235
6.002
3.584
570
B. Viri obratnih sredstev 8. vtn obratnih sredstev (skupno)
C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva I. Dobavitelji m druge obveznosti
8.	Druga pasiva
O. Finančni uspeb
9.	Dobiček
10 Kritje Izgube
8.455
14.927
570
Skupaj:
Skupaj:
29.150
Vodja račmtoN uflstVAi Žitnik Marija
Predse«it>ipiavnega oduorai Cerjanc Anton
Direktor podjetja; jazblnSek Zdravko

Izvleček Iz poročil« o poslovanju KOVINARSKE IN MEHANIČNE DELAVNICE, Vrhnika, v letu 1956
Realizacija v letu 1956 je bila 14,465.299 din. Povprečno je bilo zaposlenih v letu 1956 22 delavcev in uslužbencev.
BILANCA na dan 31. decembra 1956
1679-A
PASIVA
Za p. _ SL
Naziv postavke
A. Osnovna In Izločena sredstva i- Osnovna sredstva *• Investicije v teku
*• Izločena sredstva tn druga investicijska sredstva
B. Obratna sredstva *• Skupna onratna sredstva
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva !• Kupci ln druge terjatve *■ Druga aktiva
O. Finančni uspeb
!• Razporeienl dobiček *• Izguba
Skupaj:
Znesek v 000 din
5.965
165
849
1.613
1.079
7
938
10.616
Za p SL
Naziv postavke
A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev
1.	Sklad osnovnih sredstev
2.	Dolgoročni krediti za dokončane investicije 3 Razni skladi
4. Dolgoročni kredit za ttnanslranje investicij B. Drugi viri tlnanslranja Investicij
B. Viri obratnih sredstev 8. Vin obratnih sredstev (skupno)
C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva f. Dobavitelji ln druge obveznosti B Druga pasiva
O. Finančni uspeb
6. Dobiček 10. Kritje izgube
Skupaj:
Znesek v ooo din
2.864
3.101
964
165
1.259
L325
938
10.616
Vodja računovodstvai Vošnik Franc
Predsednik upravnega odborai Krašovec Pavle
Direktor podjetjai Voljč Anton
Izvleček iz poročita o poslovanju gostinskega podjetja »MAJOLKA«. Ljubljana, Celovška 81, v letu 1956
1712-A
B8s$	lsti&s ,i^uss^»s,r^ssi srs
J	prometa, ki ga pa ni doseglo za 176.625 din.
AKTIVA
BILANCA na dan 3L decembra 1956
pasiva
Zap
5t.
Naziv postavke
A. Osnovna In Izločena sredstva
1	Osnovna sredstva
2	Investlclle v teku
3. Izločena sredstva m druga Investicijska sredstva
B. Obratna sredstva 1. Skupna onratna sredstvo
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva S. Kupci In druge terlatve 6 Druga aktiva
O. Finančni uspeh
7.	Razporejeni dobiček
8.	Izguba
Skupaj:
Znesek v 000 din
1.183
1.401
1.953
127
49
4.713
Zap
St.
Naziv postavke
A. Viri osnovnih In l/.ločenlb sredstev
1.	Sklad osnovnih sredstev
2.	Dolgoročni krediti za dokončane investicije
3.	Razni skladi
4.	Dolgoročni kredit za finansiranje investicij 6. Drugi viri finansiranja Investicij
B. Viri obrautlh sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno)
C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva f. Dobavitelji In druge obveznosti
8.	Druga pasiva
D. Finančni uspeb
9.	Dobiček
10. Kritje Izgube
Skupaj:
Znesek v 000 dto
1.183
1.533
1.388
51«
96
4.113
Vodja računovodstva! Negovetič Fedora
Predsednik upravnega odborai Bahar Albina
Direktor podjetjai Steiner Lojzka
1711'*
Izvleček iz poročila o poslovanju KMETIJSKE ZADRUGE z o. j.. Lilija, v letu 1956
Kmetijska zadruga z o j v Litiji odkupuje od svojih članov vse kmetijske pridelke, gozdne sadeže, zdravilna zelišča in les. Dobavlja pa kmetovalcem razen reprodukcijskega materiala, umetna gnojila, zaščitna sredstva, gradbeni material in drugo. Pri zadrugi obstaja tudi kreditni odseK, v katerem člani hranijo svoje prihranke Interesentom se odobravajo tudi posojila pod ugodnimi pogoji. Plan realizacije je bil dosežen lOU/f.
AKTIVA
BILANCA na dan !L decembra 1958
PASlV*
Zap.
6t.
1.
2.
S.
4.
t
t.
8.
Naziv
postavke
Znesek v 000 din
Zap.
6t



A. Osnovna In Izločena sredstva
Osnovna sredstva Investicije v teku
Izločena sredstva In druga investicijska sredstva
B. Obratna sredstva
14.526
4.509
3.293
A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev
1.	Sklad osnovnih sredstev
2.	Dolgoročni krediti za dokončane investicije 3 Razni skladi
4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 8. Drugi viri finansiranja Investicij
12,916
1.611
1.75«
Skupna obratna sredstva
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva Kupci in druge terjatve Druga aktiva
O. Finančni uspeb
7.800
6.
3.619
1.030
Razporejeni dobiček Izguba
0.
10.
Skupaj:
34.779
B. Viri obratnih sredstev Viri obratnih sredstev (skupno)
5.2H
C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva
Dobavitelji tn druge obveznosti Druga pasiva
D. Finančni uspeb
Dobiček Kritje Izgube
Skupaj:
Vodja računovodstva! Smrekar Ivan
Predsednik upravnega odborai Simončič Franc
Direktor podjetjai Primožič Ivan
< .	1656'*
Izvleček iz poročila o poslovanju ČEVLJARSKE PRODUKTIVNE ZADRUGE, Ljubljann-šiška, Celovška 79, v I. 1956
Zadruga je ustanovljena na občnem zboru 22. februarja 1949 in šteje 29 članov. V zadrugi sa zaposleni vsi člani. Celoten dohodek od sto^c in izdelkov je 16,972.364 din ter je dohodek napram letu 1955 presežen za 17,6 %, od tega dohodek od izdelkov 26,7 %, od storitev pa 8,8
AKTIVA
BILANCA na dan 3L decembra 1956
Zap
5t.
Naziv postavke
A. Osnovna In Izločena sredstva
1.	Osnovna sredstva
2.	Investicije v teku
3.	Izločena sredstva In druga investicijska sredstva
B. Obratna sredstva
4.	Skupna onratna sredstva
C. Sredstva v obračunu tn druga aktiva
5.	Kupci ln druge terlatve
6.	Druga aktiva
D. Finančni uspeb
7.	Razporeieni dobiček
8.	Izguba
Skupaj!
Znesek v ooo din
443
847
1.064
534
10
536
3.484
Zap
St
Naziv postavke
A, Viri osnovnih ln Izločenih sredstev
l. Sklad osnovnih sredstev
2	Dolgoročni krediti za dokončane investicije
3	Kd7nl skladi
4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5 Drugi viri finansiranja Investicij
B. Viri obratnih sredstev 8. Viri obratnih sredstev (skupno)
C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva T. Dobavitelji ln druge obveznosti
8.	Druga pasiva
D. Finančni uspeb
9.	Dobiček
0. Kritje Izgube
Skupaj:
Znesek v cO«
420
23
903
Vodja računovodstvai Povž Stanko
Predsednik upravnega odborai Pirc Avgust
Direktor podjetjai Pirnat Leopold