Še noben županski kandidat v zgodovini Clevelanda ni bil izvoljen s tako ogromno večino. - Videti je, da je Lausche zmagal v 25 izmed 33 mestnih vard. - Slovenske varde so se sijajno pokazale. od vseh strani dežujejo brzojavne čestitke zmagovalcu Poročila iz 911 precinktov izmed 1,016 dajo županskima kandidatoma glasove: , FRANK J. LAUSCHE, demokrat 129,218. EDWARD BLYTHIN, republikanec 82,080. Frank J. Lausche, demokrat in bivši okrajni sodnik, je bil včeraj izvoljen za župana milijonskega mesta Clevelanda s tako večino glasov, kot pred njim še noben županski kandidat. Prema-! gal je republikanskega kandidata in sedanjega župana v 25 izmed 33 vard. Kolikor so dozdaj številke na razpolago, se je najbolj odre-izala Lauschetova domača slovenska 23. varda. Tam je dobil | Lausche 6,779 glasov, a Blythin jih je dobil 924. Precinkt A v. 23. vardi je dal Lauschetu 612 glasov, a Blythinu jih je dal samo 24. V 23. vardi je sijajno zmagal | tudi councilman Edward J. Ko-jvačič, ki je dobil 5,617 glasov, John M. Novak jih je dobil i 1,558. Dobro se je odrezala tudi 32. varda, ki je dala Lauschetu 8,700 glasov, Biythinu pa 3,600. Tam je zmagal sedanji councilman Anton Vehovec z 3,200 glasov večine. Taka sijajna zmaga sodnika Lauscheta ni samo njemu v čast, ampak tudi v kredit demokratskemu vodji Ray T. Miller ju in vsej demokratski stranki. Največ glasov, ki jih je dozdaj dobil kak župan pred Lausche-tom v Clevelandu, jih je dobil žu-!pan Burton leta 1935, ko je premagal Ray T. Millerja z 39,000 'glasovi večine. Rekordi kažejo, da je dobil Lausche skoro vse 1 glasove, ki so bili v primarnih volitvah oddani za kongresnika Sweeneya. Glavne točke v Lauschetovi I > kampanji so bile sledeče: kazal je na veliko porast predmestij in poudarjal, da je treba nekaj storiti za Cleveland, da se ustavi izseljevanje v predmestja; poudarjal je, da je treba stati v teh časih trdno za predsednikom Rooseveltom; napadal je potratno gospodarstvo sedanje in bivše administracije, ki je potrošila preveč denarja pri zidavi mestne elektrarne; grajal je sedanjo in bivšo administracijo, ki ni znala dobiti od države svojega pravičnega deleža v finančni podpori. Blythin je očital Lauschetu, da nima izkušnje v administraciji in svaril meščane, da bo imel z izvolitvijo Lauscheta glavno besedo v mestu Ray T. Miller, j No, državljani vsega tega niso verjeli. Republikanski vodja, kongres-nik Bender, je priznal poraz Bly-thina že zgodaj zvečer, ko je bil poročan Izid glasovanja komaj iz prvih 200 precinktov. Ob zgodovinski zmagi Franka Lauscheta Dobro nam je, bratje in sestre. Lauschetova mama se blaženo smehljajo. Pravkar so spustili doli na zemljo tri šopke dehtečih nebeških rož: prvega na rojstno Dvorsko vas pri Velikih Laščah, drugega mladi clevelandski slovenski deklici — ameriški Sloveniji za spomin,, tretjega in najlepšega pa so mama vrgli naravnost v naročje sinu Francetu, ki je postal župan milijonskega ameriškega mesta. France, tudi jaz Ti iz vsega srca čestitam. Ivan Zorman. ! briški parnik C Pri Islandiji fto^j1' 4- nov. — Mor-Jstvo je danes na- %>l bil v noči od 29 • t oj:a torpediran blizu Hi; tanker Salinas. \ t ^°čno poškodovan ' v J a 8e je vseeno še je . tariišče. « posadke 107 lh ni bil noben ra- W^ ^ napaden en P se rušilec Reuben VjJe p0 napadu p0_ \' ali "tanker" je in se je na-L !Mja°n?u 2 drugimi to-\k ,mi- Nemška pod-\ torpedo v L a dopustu i S > ».%h TSem' Mr- in i,V v, evnikar, 19186 e C„Uclid' pri- \S\ t a dopust korpo-evnikar, ki služi $ V" torišču Shel-Jf0^ Prijatelji so • V** v Euclidu SV1tbn yEu" lSedanji župan \\ z ogromno ve-ostalih kan-zaključka lista ;|> počilo fVSt ist DriU Co- v ' 'le dobila od vla-8°ti $207,767. ftMERISKA^^DOMOVINfl AMERICAN IN SnRTT FOREIGN HfJO ^LANGUAGE ONL * * a ^ t f »^mi SLOVENIAN MORNING AMERICAN HOME _ ' ------------------------— -- "" *.......'"i ------■■ ( CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 5, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. IZVOLJEN JE BIL Z 50,000 VEČINE Za councilmane so zmagali Pucel, Kovačič in Vehovec frank j. lausche slovenski župan v Clevelandu Nemci so udarili z vso silo na Rostov, da se pomaknejo proti Kavkazu Nemške kolone tankov so za- : čele z novo silno ofenzivo proti Rostovu, ki brani dohod proti oljnim poljem v Kavkazu. Dru-,' ga nemška kolona pa proti juž-^1 nemu delo otoka Krima, proti | utrjenemu pristanišču Sevasto-^ polu. Trenutno je najbolj re-,: sen položaj za rusko armado na, Krimu in pri Rostovu. Nemško | topništvo je že pričelo z obstreljevanjem Sevastopola. Ruska poročila s fronte naznanjajo, da prodirajo Nemci proti Rostovu Od več smeri hkrati. V enem sektorju so Nemci samo 10 milj še od Ro-stova. Na centralni fronti pred Moskvo je pa položaj nespremenjen, zatrjujejo ruska poročila. -o- La Guardia ponovno izvoljen New York, 4. nov. — Newyor-(ški župan F. H. La Guardia je, bil izvoljen za svoj tretji termin j jnad svojim demokratskim na-j sprotnikom O'Dwyerjem z okrog 133,000 večine glasov. Vseh gla. sov je bilo oddanih nad 2,000,-'000. -O-r- Nocoj je važna seja Člani Euclid Rifle kluba se tem potom opozarjajo, da se vrši nocoj ob osmih važna seja v Slovenskem domu na Holmes Ave. Navzočnost vseh članov je absolutno potrebna pri seji. že zgodaj zvečer so začele prihajati brzojavne čestitke novoizvoljenemu županu. Med prvi je dospela iskrena čestitka od clievel/andskega nadškofa Schrembsa, dalje od bivšega j zveznega generalnega pravdnikal Jim Farleya iz New Yorka, odi pisatelja Louis Adamiča iz New Jersey in na stotine drugih. I i Prostorna hiša Lauschetova' na 100. cesti in Carnegie se je! kar trla prijateljev, ki so mu j i prihiteli čestitat, kot tudi njego-' vi soprogi, gospej županji Jane. Oba sta bila videti zelo srečna, dasi zelo izmučena od prestane kampanje. j Radijska postaja WGAR je |postavila v njegovo hišo zvočnik :in novi župan se je v nekaj pri-1 srčnih besedah' zahvalil cleve- Frank Lausche govori narodu Danes zjutraj nam je izročil Frank J. Lausche, novi clevelandski župan, sledečo poslanico narodu: "Še vedno se mi zdi kot lep sen, da sem izvoljen županom lepega mesta Clevelanda. Če so te sanje resnične, potem je spregovoril narod v Clevelandu, ki je videl v meni voditelja, kateremu zaupa vodstvo tega naprednega mesta. "Toda najsi sem župan, ali pa France Lausche, jaz {sem še vedno ponosen, da me je rodila slovenska mati. "Zaupanje, ki mi ga je , včeraj izkazal narod v :Clevelandu, bom znal ceniti in zastavil bom vse $voje moči za en cilj in ta je in bo: za blagor našega Clevelanda!" landskemu narodu za tako sijaj- i no zmago. Isto je storila tudi 1 Mrs. Lausche. Potem se je p Frank odpeljal na glavni stan i demokratske stranke, kjer so ga čakali številni pristaši in politični delavci, ki so ga kar obsuli in mu čestitali na zmagi. V zbornici imajo še vedno večino republikanci Republikanska večina v mestni zbornici, ki je znašala 22 iz-' med 33 glasov, je bila včeraj nekaj zmanjšana. Republikanci bodo imeli drugo leto 19 glasov, idemokratje pa 14, razen če bo , končno štetje glasov kaj predru- ' gačilo. ' Okrajni in mestni davki so očividno poraženi Kolikor imamo dozdaj na raz- ' polago številke, je izgubila tako ' okrajna kot mestna davčna pred- J loga. Okrajni komisarji napove- s dujejo, da bodo ponovno predlo- 1 žili to davčno predlogo, morda ^ nekoliko zmanjšano, ali pa bodo f |morale zapreti vrata vse okrajne 3 (dobrodelne institucije. I Glede poraženih mestnih davkov, iz katerih se daje tudi relif, je izjavil novi župan Lausche, ^ da še ne ve, če bo in kdaj bo 1 predložil nov predlog. Rekel pa 1 je, da bo pri tem najprej upošte- t val težko breme, ki ga morajo /s nositi davkoplačevalci in bolj vprašal le za toliko, kolikor bo \ neobhodno potrebno. . s Enako je bil tudi poražen pred- i log, da se odvzame odjemalcem 1 vode račune za vzdrževanje od-i vodnih naprav. Meščani očividno ^ raje vzdržujejo te naprave pri< vodnih računih kot pri davkih i na posestva. 1 Sedanji sodniki so bili 1 ponovno izvoljeni | Kolikor je na razpolago šte- . |Vilk, so zmagali vsi štirje seda- 1 |nji sodniki in sicer Mary Gross- ] |man, Juliys Kovachy, Lillian ] "Westropp in Joseph Silbert. j Varnostni direktor Ness i bo najbrže ostal i Dasi se novi župan lausche še |ni izjavil glede novega kabineta, . pa se splošno govori, da bo sedanjemu varnostnemu direktorju Nessu dano na ponudbo, da ostane še nadalje v uradu. Ness ni bil aktiven v županski kampanji. Novi župan bo nastopil prihodnji pondeljek Novi clevealndski župan bo ustoličen v pondeljek 10. novem, bra. Natančni čas, kdaj se bodo vršile slavnostne ceremonije, nam še ni znan. --o-- Iskreno voščilo Danes je rojstni dan ge. Albine Novak, ur e d nice Zarje. Vse glavne odborni-ce in članstvo podružnic Slovenske ženske zveze ji kličemo: še na mnoga leta! — Frances Rupert, 1. gl, podpredsednica. -o- Srbski četniki zasedli Va-ljevo pri Belgradu Moskva, 4. nov. — Tukajšnji radio je danes poročal, da so srbski četniki zasedli mesto Va-ljevo, 50 milj južnozahodno od Belgrada. Poročilo zatrjuje, da so Srbi zajeli 700 nemških častnikov in vojakov v tem mestu. Prileteli so nemški bombniki in so mesto bombardirali, toda čet-nikov niso mogli pregnati. -o—-- Nov grob V torek popoldne je umrla v Warrensville bolnišnici Antonija Kresal, rojena čelhar, stara 75 let. Tukaj zapušča soproga Antona, sina Andreja in Johna in več drugih sorodnikov. Tukaj je bivala 35 let. Rojena je bila v Št. Petru na Notranjskem; kjer zapušča več sorodnikov. Pokoj-nica je bila 15 let in 7 mesecev vedno v postelji na svojem domu, 1217 E. 170. St. Zadnjih pet mesecev je bila pa v bolnišnici, ker je tudi mož zbolel in ji ni mogel več streči. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj iz želeto-vega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. ob 8:15 v cerkev Marije Vnebovzete in na pokopališče Kalvarijo. Naj počiva v miru po prestanem trpljenju, preostalim sožalje. Še za kampanjo Včeraj nam je izročila za kampanjo dobra prijateljica novega župana $5, in Mrs. Vera Jurkovich iz 5407 Stannard Ave. je prispevala $3.00. Prav lepa hvala obema za lep dar. Prva obletnica Jutri ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Louis Lekše iz 6606 Schaefer Ave. y spomin prve obletnice njegove smrti. Angleški poslanik je bil obmetan z jajci in pa gnilimi paradižniki Detroit, Mich., 4. nov,—Ko je hotel angleški poslanik Lord Halifax napraviti obisk pri nadškofu Mooneyu, ga je pred palačo sprejela piketna straža takozvane organizacije "Ameriške matere." Ženske so začele vpiti "doli z Anglijo" in so ob-i sule poslanika z gnilimi jajci in paradižniki. Detektivi trdijo, da je eno jajce zadelo poslanika. Ko je hotela policija poslanika naglo potisniti v palačo, je rekel: "Le počasi, naj imajo dekleta svojo zabavo." --o-- Nemci so usmrtili 335 Čehov v petih tednih London, 4. nov. — češka vlada naznanja, da so nemške oblasti na Češkem in Moravskem usmrtile najmanj 335 Čehov v zadnjih petih tednih, to je od časa, kar je začel novi governer Heydrich z brutalno silo ustavljati pasivno rezistenco čeških domoljubov. V dosmrtno ječo je bilo pa v tem času obsojenih 1096 Čehov, češka vlada pravi, da je bilo število usmrčenih gotovo še večje, toda za 335 slučajev imajo dokaze. Med usmrčenimi so bili generali, zdravniki, profesbrji, dijaki in razni voditelji. Odkar so Nemci zaŠedli češko, so ubili na tisoče Čehov, toda smrtne slučaje se more ugotoviti samo pri odličnih osebah. Na en sam dan so v Pragi usmrtili 124 oseb. To je bilo prvi mesec nemške invazije. i —-o- Smrtna kosa v Conneaut Mrs. John Berus nam sporoča: "Na Vernih duš dan ob 6:56 je mirno v Gospodu zaspala splošno priljubljena žena, stara okrog 80 let, najstarejša Slovenka v Conneaut, Ohio, Rozi Stegjovec, roj. Knol. Doma je bila iz žužemberka, odkoder je prišla v Cleveland oziroma Col-linwood pred več kot 40 leti. Leta 1912 se je v drugič poročila z Antonom Stegovec in od takrat je živela v Conneautu na*573 Wrights Ave., kjer je tudi umrla. Zapušča žalujočega soproga Antona in 2 sinova iz prvega zakona, Johna in Frailka Legan, oba v Clevelandu in 6 vnukov is-totam. Pogreb bo v četrtek zjutraj iz cerkve Matere Božje na pokopališče sv. Jožefa. Pred 5 leti je ženo prvič zadel mrtvoud, zadnjih par mesecev pa večkrat, i Naj počiva v miru, vsem pre-iostalim pa naše iskreno sožalje. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays BESEDA IZ NARODA NAROČNINA: fM Ameriko ln Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.M Ea Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznažalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year D. S. and Canada, $3 00 for 8 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year Single copies, 3c -----------—• Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.__ _______ No. 259 Wed., Nov. 5, 1941 Prav lepo je bilo, hvala vsem! Kdo bo oddal zadnji strel? Recimo ... da ste šli v nedeljo večer na predstavo v SND. Hišo ste zaklenili in za .varuha pustili svojega zvestega "Sultana," na katerega se lahko zanesete, da ne bo pustil nobenega nepoklicanega gosta v hišo. 'Ko pridete čez nekaj ur domov, presenetite roparja v hiši, ki ravno odpira predale in brska za denarjem. Sultan leži mrtev za vrati. Ubil ga je ropar, proti kateremu se je zagnal z vso besnostjo, pripravljen dati svoje življenje za lastnino svojega gospodarja. Kaj boste rekli vi na to, če se bo ropar izgovarjal, da je bil upravičen ubiti psa, ker ga je hotel obklati, ko je udri v hišo? Gotovo boste v sveti jezi zavpili: "Kaj pa išče tu v moji hiši? S kakšno pravico si udri v tujo hišo? S kakšno pravico si ubil psa, ki je branil last svojega gospodarja?" Nekaj podobnega je tudi v očitanju nazijske Nemčije, ki pravi, da so bile Žed. države prve, ki so napadle nemške podmornice, ki so potem sprožile torpede v ameriške rušilce v samoobrambi. Če bi ne bila stvar tako resna, tako zelo resna, bi se človek smejal takim izgovorom. Torej Nemčija, ki pošilja svoje podmornice tisoče milj daleč prav v ameriške vode, očita ameriškim rušilcem, ki patruljirajo gor in dol ameriškega obrežja, da napadajo nemške ladje in zato jih mora potapljati. Torej so ameriške ladje napadalke, ki branijo ameriško obrežje? Torej ni Nemčija napadalka, ki strelja torpede v ameriške rušilce prav tostran Atlantika? In kdo je bil pa napadalec tedaj, ko so nemške podmornice torpedirale in potapljale ameriške tovorne parnike, ki niso imeli na krovu niti navadne frače za obrambo ali napad? Ali bo rekla Nemčija, da so ameriške podmornice tudi v tistih slučajih prve napadle in da so nemške podmornice izstrelile torpede v samoobrambi? In tisti napadi se niso izvršili kje v nemških vodah, ampak daleč doli v južnem Atlantiku, ob afriški in brazilski obali, torej tisoče milj od Nemčije. No, take trditve od strani nacije.v niso novost. Saj je nemška propaganda obdolžila še vsako deželo, katero je Nemčija napadla, prvega napada, ali pa nameravanega napada. Jugoslavija, Poljska, Češka, Norveška, Belgija, Francija, vse, prav vse so "kovale zaroto," kako bodo napadle Nemčijo. Kakopak! Tudi Rusijo je Hitler napadel samo radi tega, ker se je Rusija pripravljala, da "napade" Nemčijo. Kdor bo verjel, bo izveličan! Toda koncem konca zdaj ni važno, kdo je -oddal prvi in kdo drugi strel. Zdaj gre za to, kdo bo oddal zadnji strel, kot je izjavil predsednik Roosevelt. In vse izgleda tako, da bodo zadnji strel sprožile Zed. države. Tisti strel bo, ki bo Štel. Na to naj računa Hitler. _» . ___________ ^ISSSSSSSIZi^ 1 Da se ne po&ahi. . . 1 ^ Dečki in deklice, ki so odraščali v "Balilla" in "Picole Italiane" so postali avtomatično "Avanguardisti" in "Gio-vani Italiane," organizaciji starejših fantov in deklet. Pri vseh nar6dnih slavljih, ki so bila na dnevnem redu bolj v fašistični Italiji kot v katerikoli drugi deželi, so morali nastopati tudi člani fašističnih mladinskih organizacij, naj so že to delali prostovoljno ali prisiljeno. Paradirali so v uniformah in prepevali fašistične pesmi, da so s tem kazali julijsko Krajino kot čisto italijansko provinco. Stroške za vzdrževanje teh mladinskih organizacij prispevajo v ogromnem delu razne občine. Tako morajo tudi jugoslovanski davkoplačevalci gmotno pomagati, da se raz-narodi njih otroke. Ker pa občine v Julijski Krajini kljub velikim davkom niso zmogle nositi vse te stroške, je vlada naložila topogledne davke tudi na vsa večja mesta v stari Italiji. Še večji pritisk za izvedbo fašističnih idej pa se izvaja na dijake višjih šol in univerz. To se je izvedlo ali se izvaja na ta način, da se je ustanovilo akademsko organizacijo "Gruppo universitario fascista.'' Le oni dijaki, ki so člani te organizacije lahko kupijo knjige po znižanih cenah, se smejo udeleževati prostih počitniških kolonij v hribih ali pri morju, dobivajo prosto vožnjo na železnicah in parobrodih. ali dobivajo celo prosto vožnjo za potovanje v inzemstvo. Vse je organizirano samo z namenom, da se pridobi akademsko mladino za fašizem. Kdor ni član teh organizacij, je navaden izobčenec, kot so izločeni gobavci iz človeške družbe. ♦Ko ti mladi fantje dosežejo svoje 18. leto starosti, so sprejeti v-fašistično stranko in vpisati se morajo v prostovoljno fašistično milicijo ali narodno gardo. Vsakoletni sprejem in prisega se vrši na 21. aprila, kateri dan smatrajo kot početek Rima. Fašistična milicija se je organizirala iz prejšnjih fašističnih stotnij, ki so se odlikovale po svojih brutalnih nastopih zlasti v Julijski Krajini proti slovanskemu prebivalstvu. TeMašistične stotnije so bile reorganizirane v fašistično milicijo v februarju 1923, koso prišli fašisti na vlado. Vzdržujejo se iz državne blagajne in njih poveljnik je ministrski predsednik, sedaj Mussolini. Milicija posluje kot vojaška in politična policija. Oborožena je z bodali, samokresi in puška- Malo pozno je že, pa saj pravijo, da je bolje pozno kot no-benkrat. Šele sedaj sem prišla malo k sebi in sicer po eni strani od dela in po drugi strani pa od presenečenja. Ko smo 19. oktobra praznovale desetletni jubilej podružnice št. 47 Slovenske ženske zveze, je bilo mnogo dela in pripravljanja kakor tudi z oglaševanjem in sicer v Ameriški Domovini, zato pa se moramo zahvaliti listu za vso brezplačno reklamo ter priporočamo list vsem Slovencem. Kar se pa dela tiče, je bilo pa na dan proslave obilo poplačano ter smo pozabile na vse delo in trud, ko smo videle, da se je vse tako dobro izteklo bodisi v moralnem ali finančnem oziru. Kdo ni bil vesel tisto popoldne med nami, ko pa je videl toliko mladih uniformiranih deklet, pravi slovenski cvet v Cle-velandu, ki dela čast in ponos vsemu slovenskemu narodu. Parada je bila tako lepa, da je menda še ni bilo take v naselbini. Velikega pomena je bilo ^tudi blagoslovljenje ameriške in slovenske zastave ter zvezinih drogov z znakom vere, upanja in ljubezni, kar naj opominja dekleta in nas vse, da te tri znake moram vedno gojiti v svojem srcu do sebe in bližnjega ter nam bo tako življenje slajše. Cerkvene obrede je opravil Rev. A. Baznik, ki je tudi še mlad in tukaj rojen slovenski duhovnik. Ob njegovem tako lepem nagovoru v slovenščini so se veselja polne zasolzile oči slehernemu, ki je bil navzoč v cerkvi. Govora sicer ne bom ponavljala, ker sem čula, da bo celoten priobčen v Zarji. Čitaj-tc ga! Castitemu mlademu duhovniku pa se v imenu vseh na-š:'h članic prav prisrčno lepo zahvaljujem za tako lepe v srce segajoče besede. Bog Vas ohrani še mnogo let med nami v vinogradu Gospodovem, kjer boste lahko še mnogo storili za naš trpeči narod. Zelo lepo pridigo nam je podal tudi č. g. Julius Slapšak pri polosmi maši, ko smo pričele našo slavnost zavedajoče se besedi ; "Z Bogom prični vsakdo delo, da bo dober tek imelo," kar se je tudi uresničilo. Zvečer nam je pa lepo čestital v dvorani naš g. župnik Rt. Rev. J. J. Oman, ki je tudi vseh deset let naš duhovni vodja. Naj vsem čč. gg. duhovnikom Bog poplača in naj jih še dolgo ohrani žive in zdrave med nami. Popoldanski program v dvorani je bil lep, katerega je vodila ga. Albina Novak, da je bil izvrstno izpeljan in vsem v zadovoljstvo, tega mi ni treba še posebej omenjati, saj se'je to pokazalo z veliko udeležbo in vsi jo poznate, da je dobra voditeljica. Hvala Ti, Albina! Da bi vodila našo mladino še mnogo let,, saj vem, da Ti je to v največje veselje in zadovoljstvo, če vidiš, da se kje oživi nov krožek mladih deklet. Gospa Albina Novak je kot prava zavedna Slovenka podarila našemu krožku slovensko zastavo. Hvala Ti, Albina, za vso požrtvovalnost in sploh za vse kar si storila za nas dobrega ob priliki tega praznovanja in sploh. Kaj pa naši svatje oziroma boter in botrica? Dr. A. J. Per-ko in njegova soproga, maloke-daj ju je videti med nami, ker jima pač čas ne dopušča, a ta dan pa smo imeli čast, da sta bila celo popoldne med nami. Prisrčna hvala obema! Tudi nadaljni častniki naših kadetk, kateri so bili: Dr. James W. Mally in soproga, Mr. in Mrs. L. L. Ferfolia, Mr. A. Meljač in Mrs. M. Bates, Mr. in Mrs. A. Grdina, Mr. in Mrs. Frank Opa-škar, Mr. in Mrs. Kovač, Mr. J. Perhne in Miss A. Prijatelj. Mr. A. Toth in Miss Aidisek, Miss A. Sadar in Mrs. M. Zupan so si ta dan vzeli toliko časa in ga žrtvovali za naše ka-detke. Naj bo na tem mestu izrečena iskrena hvala vsem in vsakemu posamezniku za udeležbo in tako velikodušne darove, s katerimi si bodo naše ka-detke Little Flower Cadets mnogo opomogle za svoje uniforme. Bog plačaj! Hvala tudi vsem podružnicam, krožkom in društvom, ki ste se udeležili naše slavnosti popoldne in zvečer, kakor tudi prav lepa hvala vsem za darove. Skušale bomo, da vam bomo po svojih najboljših močeh tudi kdaj kaj povrnile. Prav lepa hvala za brzojavne čestitke Rev. Gabr i j e 1 u Russ, gl. predsednici SŽZ Mrs. Marie Prisland in gl. tajnici Mrs. J. Erjavec. Prisrčno hvalo naj sprejmejo pevci zbora Slovenija za tako lepo petje v cerkvi in g. Ivan Zormanu za spremstvo petja na piano v dvorani, Mili Žagar za podano deklamatijo, katero je zložil g. Ivan Zorman. Lepa hvala sekstetu podružnice št. 50 SŽZ, katero so zastopale: Carol Traven, J. Bradač, L. Mlakar, M. Frank, A. De-kleva in J. Jerman. Hvala za piano solo Miss C. Mauser, ker namerava biti učiteljica za poučevanje na piano, ji želimo lepe in uspešne bodočnosti. Prav v smeh so nas bili spravili yse humoristični igralci s tisto veselo igrico. Tako so imenitno izpeljali svoje vloge, kot bi bili rojeni za te vloge. Kdor jih ni videl mu je lahko žal, kar sem jih že več slišala, ki so to rekli. Torej najlepša hvala Mr. in Mrs. D. Tomažin, Mrs. Brancelj, Mrs. Perpar, Mr. Bambič, Mr. F. Kure in Rebolu (Matevžku), ki je šele lansko leto dospel iz stare domovine i;z prelepe Gorenjske v to novo deželo. K^r si bil tako srečen, Ti kličemo: "Delaj tu v svobodni deželi za svoj narod, ostani kulturen in zaveden Slovenec." Hvala tudi Ferfolia Furniture Co., ki nam je iz prijaznosti posodila vso opremo za igro. Toplo jih priporočamo našim rojakom, da se zglasite pri njih, kadar kaj rabite. Hvala tudi Miss Zidanic za petje med plesom. Ali ste slišali Mrs. Agnes Žagar in g- Silvester Pavlina, to sta "Zvonarja" in kako lepo sta zvonila, kaj še, prav lepo sta potrkavala s svojimi lepimi glasovi v duetu. Prisrčna hta-la! Dr. Perkotovi hčerki sta nam pa umetno zaplesali, da ju je bilo veselje gledati. Pri popoldanskem programu so prav lepo slovensko zaplesala dekletca mladinskega oddelka podružnice št. 14. SŽZ. Hvala vsem, ki ste imele to v oskrbi. Lepo je z;alepa Miss A. Novak prelepo "God Bless America," ki je bila lansko leto napravila lepo zvezdnato zastavo. Hvala. Kuharice—članice Gospodinjskega kluba — so napravile prav okusno večerjo in tudi njih možički so prav pridno pomagali R. C ergo 1, F. Zupan in J. Hočevar so skrbeli, da ste bili posteniki dobro postreženi. Naj bo končno izrečena prisrčna hvala vsem in če sem mogoče katerega popomoti izpustila, naj nii oprosti, ker tega nisem naredila namenoma ter se mu prav tako lepo zahvaljujem. Lepa hvala tudi ženam, ki ste nabirale oglase, ker tudi vaša zasluga je, da smo imele tako lep uspeh in da nam je bilo mogoče izdati programsko in j igo. Hvala tudi vsem, ki ste dali oglase za to knjigo. Nikakor pa ne morem mimo, da ne bi povedala in razodela svoja čustva, kajti šele sedaj sem zvedela, da so naša predsednica Mrs. Zidanič, Mrs. Do-linar in Mrs. Eckard že pred par tedni napravile zaroto proti meni. V ta namen so bile obiskale naše članice, da so me bile presenetile na odru, ko sem vodila večerni program, me je naša predsednica kar naenkrat odstavila in pred me postavila velik zavoj. Že sem se bila ustrašila, da sem ga mogoče kaj polomila in sem si že mislila "aha punca, zdaj boš pa maršala čez veliko lužo," kar veste, da bi se v takih časih z vsemi štirimi branila. Mislila sem, da so mi prinesle ves moj "cok in pok," pa ni bilo tako. Članice so mi podarile lep Sunbeam Mixmaster, za moje desetletno tajniško poslovanje in poleg tega je bilo pa še nekaj "cvenka." Torej ali mi zamerite, če sem šele sedaj prišla k sapi, posebno še zato, ker je bil to moj prvi "surprise." Vsem in vsaki posebej se prav lepo zahvaljujem za tako lep dar in priznanje, ker vidim, da se zavedate, da je tajniško delo res včasih malo bolj težavno. Večkrat sem že malo godla radi preobloženega dela. No sedaj je delo izvršeno in sem tudi na godrnjanje s hvaležnostjo pozabila. Da veliko je na jeziku in še več pa na srcu, a moram končat, ker se bojim, da bo morda urednik vzel tiste velike'škarje, ker sem že toliko napisala. Naj bo vsem v vseh ozirih Bog najboljši plačnik. Vam udana, Helen Tomažič, tajnica št. 47 SŽZ. Vstopnina k popoldanskemu programu bo prosta. Ker je direktorij določil omejeno število vstopnic k banketu, je vsakdo vljudno naprošen, da si vstopnico vnaprej kupi, ker se bojimo, da bodo predčasno razprodane. Kdor si hoče vstopnico vnaprej rezervirati, naj pokliče GLenville 8983. Pri banketu bosta častna gosta Frank J. Lausche in monsignor Vitus Hribar. Bodite v nedeljo gosti zgodovinske ^mage in izrednega dogodka v zgodovini Slovencev v Ameriki. Tajništvo Slovenskega doma, Holmes Ave. tako dober, da je »»J*, naše predsednice sei u J prav nerad, po svoj »J je potem prav korajz^J nil in kmalu se je vse J vrtelo. Članice som"P ležne. Jfi Zahvaljujemo pa f A šim pridnim natakar^, 'J storile vse v svoji ® J postregle gostom, r jJ la Mrs. Joseph Tur* j la veliko skrbi in reditvijo. Pri naS,.Jyill imamo res pridne ^ valne članice, ki so _ Jk kadar je treba One se ne ustrašijo. delati za podružnico noč. wtA Končno pa udeležencem nase M nam je, da ste bili *»J rani, a verjemite, sA bile krive. NaSa Je» d lica je minila in ® tejM eno izkušnjo bog zdrav, Mrs- J mi. Na razpolago ima pa tudi strojnice, letala, topove in tanke. Nje članstvo šteje nad pol milijona mo^. Proslava Frank J. lau-schetove zmage Otvoritev novih prostorov Slovenski dom, Holmes Ave. Vsi srečni beležimo veselo novico, da je naš rojak Frank Lausche, častno in z veliko večino zmagal za župana mesta Clevelanda. Že vnaprej svesti si njegove zmage je direktorij Slovenskega doma na Holmes Ave. določil, da se vrši odprtija novih in renoviranih prostorov po županu Slovencu, ki je prvi vesel dogodek v zgodovini Slovencev v Ameriki. Župan-Slove"-nec bo otvoril nove prostore Sloven'skega doma je tako vesela in pomembna novica, da ne bi smelo nikogar manjkati pri tej izredni in prvi slavnosti v drugi največji slovenski metropoli na svetu. Človeku se zdi kakor bi sanjal, skoro neverjetno toda dejstva so tukaj in ni-kdo jih ne more izbrisati. Slavnost otvoritve se prične v nedeljo 9. novembra ob 3. uri popoldne. Prva točka bo dvig ameriške zastave na poslopje ob sviranju godbe sv. Jožefa, št. 169 KSKJ. Prvi, ki bo zastavi govoril in slavnostno otvoril nove prostore bo novo-izvoljeni župan Frank J. Laysche. Po-vorko in častno stražo ob priliki prireditve bodo tvorili St. Joseph Cadets društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Frances Susel kadetke Slovenske ženske zveze, podružnice št. 10 in kadetke sv. Helene št. 162 KSKJ. Na odru bo sodeloval pevski zbor Ilirija, pevski zbor Loška dolina več solistov in duetov v petju in godbi. Glavni govornik bo novo-izvoljeni župan, zastopnik Slovenske dobrodelne ne zveze, zastopnik SNPJ, zastopnik KSKJ, zastopnik ABZ ter zastopnica SŽZ. Ostali pro-minentni gostje bodo govorili pri večernem banketu. Popoldanski program :prične točno ob 3. uri in bo trajal ne več kakor pa do 5. ure -popoldne. Slovenski fantje s cleve-landskega hriba No, pa naj še kateri reče, da niso naše slovenske mamice na clevelandskem hribu vzredile krepkih fantov, na katere je še Stric Sam ponosen. Vsi naši fantje, ki so se podali v službo Strica Sama, že vsi nosijo bele rokavice. Kako so njih mamice vesele, še bolj kot če bi jim lešnikov dal, ker so že "vanzirali." Frank Kastelic je generalni kuhar, John Dolinar je radio operator, Eddie Orehovec pa lovi vse, vse tudi najbolj oddaljene radijske signale, Stanley Pervanje je že korporal, on je bil prej poslovodja v prodajalni jestvin in zato je pa kaj hitro prišel za načelnika, ki bo skrbel, da bodo vojaki dobili dovolj hrane. Kaj pa tisti priljubljen fant iz naše naselbine, ki je šel šele pred par tedni v službo Strica Sama in to je, Frank Zala iz Vineyard-a. On se bo gotovo kaj kmalu prišel pokazat očetu in materi s kakšnim velikim odlikovanjem. Njega bodo gotovo dejali kam tja, kjer bolnike tolažijo. Joe Slokar je pa že kar tri leta pri vojakih in ima že tudi precej lepo "šaržo,"1 ker je p/-i zrakoplovih, saj je že sam vedel, da za drugo delo ne bo, kar ga je to že od mladih let veselilo. To so fantje in sinovi naših rojakov s elevelandskega hriba, ki so šli brez strahu v službo Strica Sama za obrambo naše domovine. Očetje in matere, katerih sinove sem danes omenil v tem dopisu, povem vam, da sem ponosen, ko živim v taki naselbini in da imamo tudi pri nas kaj takih čvrstih fantov, ki delajo čast tudi v armadi Strica Sama. Vsi dobro vemo, da vsaka mati želi imeti svojega sina v svoji bližini, kjer bi ga lahko čuvala kot koklja svoja piščeta. Toda pomislimo, kdo nas bo branil, če pride sila, če nas napade sovražnik. Naši fantje se pripravljajo, da bodo stopili sovražniku nasproti in ga pokončali, če bi se mu zahotelo uničiti našo svobodo. Vsa čast njim in njihovim staršem. France s hriba. Podružnica št. 73 SŽZ Predzadnjo soboto, 25. oktobra, je imela naša podružnica plesno veselico v Slovenskem narodnem domu v Maple Heights. Imele smo zares lepo udeležbo in zato pa se čutimo tudi dolžne, da se zahvalimo v prvi vrsti listu Ameriška Domovina, ki je priobčilo naše povabilo in dvorana je bila kmalu polna. Žal pa nam je, da smo bile tako razočarane, ker nas je naš najeti orkester tako potegnil, da ni prišel igrat, ko pa nam je bi) tako moško obljubil in končno pa ga ni bilo. Ljudje so čakali, da bi se bili zavrteli, a ; godcev pa ni bilo od nikjer. Na-| ša predsednica jih je precej ; preslišala od strani navzočih, a si reva ni vedela pomoči. Tako en človek lahko pokvari vso zabavo. Končno se nas je bil usmilil Peter Samarage, ki je bil Londonsko PreJ? pod "L M1 a za«et J London je ofl ^ffj šnje ivojne mnoge letalske nw' ka so Londončam J M proti letalskim g0>»| volj zavarovani- p,diJ najhujši letalski 0vm sto tisoče London^j v podzemska s*j; ^ Jfj so morali P>"ebl temveč včasih ce p/j fii. Tista skrivališča so pgnP vsake udobnosti. j to že čisto druga Mnogo krvi i'1 jjn j ljenj je veljalo, P storjene napa* ,lBm Letos so zgradil jm zemljo primeru ^ kjer je .-prosto"* pol milijona lJu ta nova zavetij ]}M opremljena, & tgftfm rih nezadostnih ^.jfrl selili v nova. jju^J ščih je za 500,000 -M Zdaj pa v teh P ^ J njah delajo se V katerih bodo »» . v ne. Takobot poslej vsaka o* J sc. v jsrj Istočasno so v ^ | zavetišč napelJf d lje so napravil' 1 000 kantin, ki P^if-JJ za nočjo tople J J četrt milij°na nifinice so si-"M zavetišča, ir' p M le, da so zaveti9 od > M bolne čisto lo f; pl za druge bol** y» J sko Prebivalstv° ^/J zemljo na razP0 efiJJ cijskih dvoran, w f š vsako noč A Vsa večja ^ J leg tega se s» 9 A potrebne J Nočni letalsk ^ donpasoirnelyje i dičo. Začelo ^jg, Nfl družabno živ . p šeih, kjer se »» ^ J jajoeni in ist J li posebne 0fin ^ skrbeti za r^^0 za zabavo i*1 j|t> valcev. fe tv?y Glede Vr^ew°y ve zaščite )e < to: 19 odstop i/ skega prebiv^ #ll , ali drugem ^ te // deležno vedno 1 6 lje je v Lond* M ijudi, ki v y. Ijiva zaklon.^ , prebivajo m P ^fij/ Za te javna c- , Ostane se ^ p3 ž» prebivalcev ^ , K ni zunaj Lon j, )C, vojašnic, 9 l" tovi. Teh ; | no ne PODPIRAJOČ* SATAN IN ISKARIOT Po nemškem Izvirnika K. Mayi ,Se Je vrnil,, sedel L mi mignil, naj C .Njegov obraz je bil še L* ko stena, ustnice so L.ftale> le šiloma je pre-LJ kurjenje. pjshv mi ^ mož" Nje^ova L. lla v nevarnosti. Ne si- Lg0va osebna čast. Pa v la?!Sarni se zgodila sle- pj'tudi sam se je dal pre- ■ a ogromno premoženje L, ,Ce je za vse to zvedela k 'Je bil mož uničen. Lerie 3e bilo pribito dej- bje e(ien Meltonov potvo- P«i! v P°dPis- Eden iz" h bil tisti pisar Hud- lut je imel Murphy v slu-k , 0 tem sem bil pre- \ n'Sta bila na delu sa~ L as Melton in njegov sin ljj'amPak tudi Thomasov R* Melton. Pelj11 mu Pripovedoval tu-VSe'' kar sem 0 lil, 0'n zvedel in z njimi Ki satanski hudobnosti li^eltona, o izdajstvih Km ona' 0 slePariJah lnjef tona'kako ®em n-ie-l ®*ega očeta izsledil v r ji kako sem bil priča er3eve smrti. (Wi\bila dolga- NaPet° k ' Murphy, niti z eno k me ni prekinil. In Kita, 8°tov, je molče ob- ko 1 v kot- k J? vstal, stopil po soft/' j' Pred menoj, h de3al zamišljen, "ali N š(!(jgola resnica, kar |j" ajle Pripovedovali?" Ptep , Pn c> Cla sem vprašal! k^m uvideti, da je knePotrebno. Pa vse, kravili, se zdi tako ču-|%Jetno In kar -ie r> tie'rvsej' stvari gre ' &0 si morebiti misli- fc^i vam gre! Lahko vašo čast gre, za »tJnost. Morebiti tudi ^^ženje — '.ijk.v udi za premoženje. O da se ne motite, ',kis VSe premoženje za : h če0,JO ^trpeli pravi ds-b' me tudi nihče ne Hjj,,' poštenjak sem! ..0riti> 'ker sem se dal! Sft odvetnik, ki bi \ S*'epaziti- I f W , 3e vse izgubljena fcj sIeParjem izročil." •^.zaenkrat še ne trdil. Prijeti." se ,°dplld je v inozem-skril, tako varno tiillhČe ne bo našeL" LJ in v tudi n.iegov Si A,<:ndar smo ga našli \8ltU* ni tudi sam la. y v Egiptu —? In Sot , 0 našli! Tako bo J>hy m- 0dvetnik ste, Noak' S°t°vo dobro ve-s zl°čin pusti sled. i-He1?0' mislim> ne bo ' »o bo dobiti ves plen. te^li Plen namreč g°t°- V ' 8aJ so se vsi trije "senega. Ce najdemo Utegneta druga je imel Harry \jtJ.V°!" prste vmes?" bi bil Pomagal?" \S\ 0rj 0 ime pisarju, ki na moji pis-' iV,?11 Podpis?" i* že pri vas?" | >V0 leto." 'iV v vaši službi?" 'k^oia ■ se vrne. Pre- iV^l obvestilo> fsem' "Naj pride takoj!" (Dalje prihod«^ AMERIŠKA DOMOVINA bi morala biti v vsaki slovenski hiši