Uprava: Nebotičnik, Gajeva uL 1. Telefon 38-53, Cek. račun: Ljubljana čtev. 14.614 Izhaja vaak dan, razen ob ponedeljkih In po praznikih. Naročnina na mesce Is 12 Din. Za tujino 20 Dia. UredniItTO! Ljubljana Nebotičnik, Gejeva n lica it L Telefon 38-3*, Rokopisov ne vračam* St. 38. L$ubljana, sobota 1$. februarja 1936 Leto IL Po mnenju strank je tisti, ki preneha biti suženj, — odpadnik. Saćns Dnevna pratika Sobota, 15. februarja 1936. Katoličani: Favstin. Pravoslavni: 2. februarja. Srctenije. Dežurne lekarne v Ljubljani Dr. Piccoll, Tyrševa cesta 6; Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus, Moste — Zaloška cesta. Vreme Jugoslavija: Jasno v vsej kraljevini, razen v Primorju, kjer prevladuje oblačno. V sredini in na jugu države močan mraz. Najnižja temperatura Sarajevo —22, najvišja Herce-gnovi 11. Napoved: Prevladovalo bo jasno vreme z nekoliko oblačnosti na severnem delti, močno pa v Primorju. Ponoči silen mraz. Sonce vzide ob 6.41 in zaide ob 17.04. Dunajska napoved: Negotovo vreme. Sedanje vreme se ne bo mnogo izpremenilo. Na splošno pa bo postalo hladnejše. Kino . Sobota, 15. februarja Matica: Ljubezen na zapoved. ZKD: Jaz po dnevi, ti ponoči. Ideal: Mrzlica za zlatom. Sloga: Katja. Union: Zvoki mladosti. Kino Narodni dom Kranj: V soboto in nedeljo »Črna krila«. Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota 15. februarja Pesem s ceste. Red B. Nedelja 16. februarja ob 15. url Trije vaški svetniki. Izven Globoko znižane cene od 10 Din navzdol. Ob 20. uri Tuje dete. Izven. Znižane cene. OPERA Sobota 15. februarja Boccaccio. Izven. Globoko znižane cene od 24 Din navzdol. Borza Ljubljana 14. februarja Današnja povprečna vrednost tujega denarja Dinarjev * bol. goldinar 29.69 1 nemška marka 17.60 1 belga 7.38 1 Sv. frank 14.27 1 ang. funt 216.16 1 ani7 dolar 42.89 1 fr. frank 2.87 1 K-č 1.81 V privatnem kliringu 1 avstr. Šiling 9.40 f nemška marka 14.80 1 angl. funt 255.00 tiT- Razrešena občinska uprav 1 »an ikavske banovine je raar gi^Pravo ter občinski odbor ol v vkwIja radi neredno* ^timskem poslovanju. Kjer krožijo milijoni — Posledice čenče — Strašna smrt Zanimiva razsodba — Gospod so izgubili cilinder —Vas brez krstov, porok in pogrebov — Morilca je najela -* Znorela zaradi ljubezni — V Bosni sibirska zima Abesinci vračajo milo za drago Addis-Abeba, 14. febr. Dopisnik agencije »Radio« poroča iz De* sija, da je cesar sklical vrhovni vojni svet. Vršila se je velika debata glede položaja na severni fronti. Vrhovni generalštab je sklenil, da se mobilizira še ostale vojake, ki dosedaj še niso bfli vpoklicani. Te nameravajo poslati na obe fronti. Sklenjeno je bilo, da se pošlje DN protestna nota radi brezobzirnega italijanskega letalskega bombardiranja mesta Desija. V slučaju, da bi protestne note m sploh pritožbe na DN ne imele nikakega uspeha, bo cesar opustil vsakršno intervencijo preko DN, ker vidi, da je DN absolutno neaktivno, vsaj kar se Abesinije tiče. Dosedaj je bilo abesinskim vojakom naloženo, naj napram italijanskim ujetnikom postopajo obzirno; ker pa Italijani ubijajo celo mirne prebivalce, se prepušča abesinskim vojakom svobodna volja, kaj in kako hočejo ravnati z italijanskimi ujetniki. Na severnem bojišču se vrše še vedno borbe med abesinskimi vojaki in askari severno Tembiena. čete rasa Kase še vedno drže v svoji oblasti strategično važno točko Agulo. Italijani so na ta kraj potom letal metali bombe, da bi se abesinske čete umaknile in bi nato Italijani z naskokom prodrli. Abesinske čete so ta naskok zadržale in obdržale svoje postojanke. Abesinci so imeli nekaj težje ranjenih, ki so bili takoj poslani v zaledje, kjer so dobili zdravniško pomoč. Veliki Abesinski uspehi na jugu Addis A beba, 14. febr. Agencija Radio poroča: Na južni fronti v Ogadenu ras Nasibu vztrajno prodira. Danes se je vršila velika batlka ob reki Fa-fan, kjer je padlo veliko število vojakov na obeh straneh, vendar so izgube na italijanski strani večje. Itaiijamskim četam, ki so prodirale ob reki Fafan, so v neki soteski Abesinci vpadli v hrbet. Vršil se je ljut boj, v katerem so Italijani podlegli. Italijansko letalstvo ta dan ni bilo skoraj nllč aktivno, ker se abesinske čete skrbno skrivajo in jih je z letala le težko opa- ziti. Večinoma prodirajo ponoči, podnevi pa tabore v gozdovih. Iz Dagaburja prihajajo še vedno nove čete, ki so pred kratkim odšle iz Hararja. Ras Nasibu je v neposredni bližini G oraha ja. V sektorju Negelli se vrše manjši spopadi, posebno pa okoli Vade-re. Med prebivalstvom v pokrajini Boran vrše Italijani veliko propagando za odstop od neguša. Iz letal mečejo vsakovrstne letake z mnogo obetajočo vsebino. V Addis A bebo še vedno priba, jajo novi vojaki, posebno iz oddaljenih pokrajin, kot so Maja, Ba- Šved Larsson ,kj je zmagal v teki* na 18 km v Ga-Pa v času 1:14:38.* Drugi je bil Norvežan Hageii (1:15:33), treti! pa Finec Niemt (1:16:59). ko in Kafa. Ti oddelki so oboroženi s svojim primitivnim orožjem. Nekatere bolj sposobne urijo y ravnanju z vsem modernim orožjem. Danes je prispela po železnici večja količina orožja in municije, med njo tudi deli za dva aviona, ki bosta montirana v Addis Abebl s pomočjo inozemskih strokovnjakov. Skoro vsj inozemski dopisniki so že odšli iz Addis A bebe. Atentat na Leona Bluma Pariz, 14. febr. Včeraj so neki mladeniči pretepli voditelji socialistične stranke Leona Bluma, ki so ga morali prepeljati v bolnišnico. Vlada je snoči sprejela sklep o razpustu rojalistične organizacije »Action Franeaise« in mladinske organizacije »Camelots du Rol« aretirana pa sta oba glavna voditelja Leon Daudet in Maurice Pu-jo. Desničarskim organizacijam je s tem zadan smrtni udarec. Radio Ljubljana Sobota, 15. februarja. Ob 12; Plošča za ploščo, 12.45: vreme, poročila, 13: čas, poročila, 13.15: Plošča za ploščo, 14: vreme, borza, 18: Za delopust, Rad. orkester, 18.40: 0 strnjenem pouku predava, učitelj Bratok Rudolf, 19: poročila, 19.30: Narodna ura: Mesečni kulturni pregled iz Beograda, 20: 0 zunanje političnih vprašanjih, dr. Kuhar, 20.20: Po slavni ribniški dolžini, pester večer, 22: poročila, 22.15: Ura plesne glasbe, Rad. jazz. Poje Carmen Antič. Zanimiva slika s tekem v Ga-Pa. Fotoreporter je ujel hkratu Ernsta Baierja (desno), ki se razgovarja z nekim prijateljem, v sredini Je pa Čehinja Vera Hruba Nadaljne najnovejže vesti sta strani 7> Gospod so izgubili cilinder Policijsko zrcalo naše pozabljivosti Ljubljana, 14. februarja Človeška pozabljivost je večna lastnost človeka. Sicer mu marst-katerikrat po'tnaga baš ta iasrtn st, da pozaibija na vse temne tučke v svovem življemu. 'Voda večkrat je pa takale' čednost vseetto bridka. Potioija ima to lepo H>nt ,j,e <)(jda(l 19. decembra ‘ iv.ccg.a leta dopisnico nasDov-ri“°x na K. SuDna v Mariboru, a cudnili ovinlklli ipa je prišla te .v mkc g. Sukna šele ;z u!!1. H0 ti« rabila za kratko pot esnioe v Maiflhor skoiraij dva ‘»esecai v v , atK4Ll^a Vsekakor iteLnike... zanimivost v V prostorih, kjer krožijo milijoni Blagajna, v katero gre za 8 milijonov stotakov Ljubljana, 14. febr. Po stopnicah, ki so že tako zib zane in zglajene, kakor da bi bile speljane nalašč zato, da si kdo zlomi nogo, sem se napotil v prvo nadstropje naše glavne pošte, ali kakor se pravi bolj imenitno — na pošto Ljubljana 1. Najsvetejše Če človek v prvem nadstropju zavije po hodniku na levo in po* tem krene skozi vrata na desno, pride v poštno »Najsvetejše«, to se pravi tja, kamor se steka in od koder se zopet odteka genar. Ta* kole sredi meseca ima pošta dnev no 3—4 milijone denarnega pro* meta, 1 do poldrugega milijona samo v srebru! Okrog prvega, ko je denarni promet seveda pospe* šen, pa doseže dnevno 6 milijon, in več. Zadnje mesece je zbog splošne krize denarni promet se* veda splošno precej popustil, medtem ko je prejši čas znašalo dnevno povprečje 6 milijonov. Tesni prostori Za ves denarni promet je v poštnem poslopju določenih bore 6 prostorov. Naj večji je oni, kjer se vrši tudi promet s strankami (vplačila in izplačila nakaznic, čekovnih položnic itd.) Na levo odtod so trije prostori. V skraj* nem levom preštevajo srebrni denar, za kar imajo posebne de* ske. Za vsako vrsto denarja je napravljena deska s primernimi žlebmi, a polna taka deska deska obsega natančno 10.000.—• dinar* jev. Ta znesek se potem vsuje v denarno vrečo, ki jo zaplembi* rajo. V sosednem oddelku prešteva* jo papirnat denar. Kontrola je tu seveda jako stroga in je ves de* nar po dvakrat preštet, preden dobi zavitek ovoj z oznakom c e* lotnega zneska. Obrabljen in pre* več raztrgan papirnati denar sc sortira posebej in ga pošta sproti dostavlja Narodni banki v /a* menjavo. Glavna blagajna Tretji prostor obsega glavno blagajno, ki je obenem zbirna centrala za vse pošte v naši ba* novini, izvzemši Maribora in C e* Ija. Tu stoje ognja vame blagaj* ne, med njimi dve blagajni si* stema »Wertheim«, katerih vsa* k a ima prostora za Din 8,000.000, ako računamo, da d e varno vanjo samo papirnate stotake. Če se se* veda vloži denar v tisočakih, jc mogoče v blagajno spraviti znat* no višji znesek. V tej sobi je tudi glavna zaloga poštnih znamk in vrednosti, ki jih pošta daje v razprodajo za to pooblaščenim trafikam. Milijom krožijo Kako ogromen promet se ste* ka tod skozi, bo razvidno iz ne* katerih številk. Ljubljanska glav* na pošta prejme mesečno samo od pošt povprečno po 7’0 milijo* nov dinarjev. Mesečno vplačilo po čekovnih položnicah in v pošt* no hranilnico doseže povprečno 16 milijonov. Povprečno 50 mili* jonov nakaže pošta mesečno v Narodno banko, oziroma v Pošt* no hranilnico. Zaloge pesamez* nim poštam nakaže mesečno po 30 milijonov. Izplačala, poštno* hranilnična in čekovna, pa dose* gajo mesečno povprečje Din 15 milijonov. Promet s strankami V četrti sobi sprejemajo urad* niče vplačila nakaznic in poštnih položnic ter izplačujejo dospele nakaznice in položnice. Tu se vrši tudi prepis po nakaznicah posla* n ih zneskov po želji strank na po* edine čekovne račune, oz. na poštno hranilne vloge. Okrog pr* vega je tu promet silno velik in ga komaj zmagujejo. Stranke, ki se gneto pred okenci, pač nimajo pojma, kako težko in odgovorno« sti polno delo opravlja uradni* štvo onkraj steklene stene. Seve* da je vzduh tu neznosen, toda človek mora biti kakor stroj in še manj občultjiv kakor stroj, če hoče v tako neugodnih okolno* stih zadovoljivo opravljati svo* je odgovorno delo. Denarni dostavljale! Zadnja soba je določena denar* nim dostavljalcem, ki jih ima ljubljanska glavna pošta šest. Za ta posel se izberejo vedno sta rej« še, najbolj zanesljive in vseskozi odlično kvalificirane moči iz vrst pismonoš. Delo je odgovorno in naporno. Vsak denarni dostavljal ec prej* me okrog prvega po 150—200.090 1 Usoda mm jo naklonila tak poklic Dugoselo, 13. febr. V Duge m selu je bil včeraj ve* lik semenj. Vsa daljnja in bliž* n ja okolica je bila na ta dan zbra* na na sejmu, zlasti pa kmetje, ki so tja pripeljali živino in druge pridelke na prodaj. Posebni ob is* kovalci na tem semnju pa so bili žeparji. Teh sicer nikjer ne manj* ka, kjer je le malo večja gneča, tam se dobro počutijo in se jih zmeraj kaj prime. Na dugosel* s kem semnju pa so dosegli re» kord. Obiskali so ga kar organi* zirani v veliki tolpi in so spretno švigali in sc sukali med sejmarji. Svoj posel so zagrnili v krinko drobnih umetnij in različnih akro baci j. da so na ta način laže pre* motili sejmarje. Lahkoverni kmet je so j'm šli gladko na roko. Za* vedli so se šele, ko jim je zmanj* kalo ur ali denarja in podobni vred nesti. Najstarejši med njimi je vse zagovarjal takole: F,, gospod, kriza je. Nekako se mo* ramo preživeti tudi mi. Kaj nam to zamerite. .Veste tudi v naši dnevno, ki jih mora dostaviti. Za* to tudi ne morejo računati denar« ni dostavljalci na kake uradne ure. Dostavljati začno zjutraj ob 8. in dostavljajo toliko časa, dok« ler svojega dela ne končajo. Med mesecem se zgodi, da opravijo dostavo že do opoldneva, prvega in dneve po prvem pa so pogo* sto zaposleni nepretrgoma od 8. zjutraj do 6. zvečer. Zato pa ima« jo seveda gmotno prilično ugod* ne položaje, ker jim poleg plače kane precej napitnin. Teh jim se* veda nihče ne zavida, ampak jih jim tovariši in predstojniki na pošti kakor tudi občinstvo iz srca privošči. Saj ni nobena šala, nosi* ti po cent kovanega denarja okrog in pri tem še paziti, da ne bo pomot. Le za človeka ni kredita Vso bi šlo, le tesni prostori! Nak, taki prostori za tako delo —, Kako je mogoče to vzdržati?! Saj morajo ljudje zboleti. Ali ni mogoče pomagati? Šef oddelka skomigne z rameni. Bil jc že tu minister pošte ih je obljubil prezidavo in preureditev prostorov, kakor hitro bo kaj kredita. Torej zopet ista pesem. Kredit, kredit, kredit... Med tem lahko shira kdo ve koliko svežih, dela voljnih in dela zmožnih moč L Ne morem se otresti občutja, da mora ženska, ki bi tu vzdražaU 20 let, postati mrtev pergament, ako je že prej ne bi odnesli k Sv.* Križu. Milijoni sem, milijoni tja, po« vsod, na vse strani, le za človeka, za ta najbolj usmiljenja vredni stroj — kredita ni. —n—< profesiji je zavladala silna kriza, protijcateri sc moramo danes bo* riti vsi, torej tudi mi, ki nam je usoda naklonila tak posel. Str&šsia smrt Dobn.na, 14. februarja V nedeljo so kmečki fantič našli kos navadne plinske cevi, nataknili jo na pripravno palico ter si teko napravili nekakšno puško. Ko so še masiuli v to cev nekalj smodnika, je šel s to puško streti;at v tarčo 18 lemi posestnikov sim Gregorač. Hipoma je počilo, pr nrlivrnu puška je pa docela zagrešila cilj, mesto strel ■naprej, je udarlia železna oev nazaj, predrla fantu oko, šla skozi lobanjo tor izstopila na zadnji strani glave. Seveda je bi! ubog; Gregorač takoj mrtev. Značilno za našo sicialno dobo ’e pa to, da je družina Gregorač tako revma, da ni megla plačati zvenenja pri pogrebu, Pa je bil ubogi fant pokopan brez kr, španskega zvon?nia. čitaj „Glas** Fijaker ji spet v modi Sila, ki je ustavila avtomobile v Italiji Dasi prevladuje marsikje mnenje, da sankcije niso posebno prizadele Italije, se njllh vpliv v itali-flankem življenju čedalje bolj neugodno kaže. Italija se seveda proti temu nevidnemu oklepu, ki jo stiska, brani na vse kriplje in vlada izdaja skoro vsak dan nove omejevalne odredbe zaradi splošne štednje. Pod vplivom te poli-ttike varčevanja pa se v Italiji marsikaj spreminja. Tako so se iznenada spet pojavili na Marijanskih ulicah kočiiaži, ki jih je bil razvit avtomobilski promet pred kratkim Že popolnoma izpodrinil. Konjski pogon Med mnogimi neugodnimi posledicami talijansko- abesinske vo.ne je bila namreč tudi ta, da je orna bencina že takoj spočetka poskočila kar na tri lire 80 stotink. Število vozli 1 na bencinski pogon se Se radi tega nenadno zmanjšalo. In vse to se je zgodilo, še preden ije stopila v veljavo takozvana ^petrolejska sankcija« Društva narodov, ki bi verjetno imela za posledico, da hi ves motoriziran promet v Italiji sploh zastal. Podražitev bencina pa je obenem močno pocenila avtomobile, tako da se danes dobe v Italiji tudi najbolj luksuzni avtomobila za naravnost bagatelne cene Stara vozila na konjski »pogon« pa so spet prišla do polne veljave ... Aristokrati v kočijah V Rimu so se že pred nekaj tedni pojavili na ulicah oni živo pišani kočiiaži, ki so veljali nekdaj ga neko posebnost večnega mesta. AvtoMaksijev pa je čedalje manj... Značilno je pni tem, da oblasto same nagovarjajo šoferje, naj opuste avtomobilska vozila. Vsak, ki to btori, ima pravico, da postavi v promet kar tri fijakerska vozila namesto enega samega avtomobila. Povpraševanje po konjih je seveda silno naraslo in je njih cena močno poskočila. To tembolj, ker tudi Italijanska armada potrebuje čedalje več konj v vojaške namene. Tudi rimska aristokracija, ki se je zadn.e čase vozila samo še z avtomobili, je spet privlekla na dan svoje zaprašene kočije in danes se nobenemu v Rimu ne zdi prav nič čudno, če se elegantna aristokratska gospoda prevaža samo v teh starih vozilih. Bencinski surogat Po precej točnih podatkih se zdi, da se je število avtomobilov v prometu zmanjšalo od začetka italijansko- abesinske vojne do danes za približno polovico. M rupa bj utegnila imeti še hujše posledice. Delajo se sicer prav zadnje čase vsi mogoči poskusi, da bi se pri vseh pogonskih vozilih zamenjala upraba bencina z drugimi enakovrednimi suroga tli, toda uspehi niso za sedaj bogzna kako veliki. Tako poskušajo n. pr. z denaturafeiranim alkoholom, ki ga proizvajajo iz sladkorne pese. Tudi Mussolinijev osebni avtomobil je v propagandne namene vozil nekaj časa s tem surogatom. Njegovo večjo uporabo pa onemogoča že samo dejstvo, da je njegova cena enaka ceni bencina. Ker pa gre za domači produkt, ga nekateri patriotski Italijani vendarle uporabljajo kot nadomestek. V „zlate11 čase V splošnem pa je visoka cena vseh pogonskih sredstev imela že sedaj za posledico delno ukinjenje avtomobilskega in avtobusnega prometa. Zato so Italijani prepričani, da bi vlada v primeru uvedbe petrolejske zapore s strani DN bila prisiljena popolnoma ustaviti ves avtomobilski promet. Italija bi se tako na mah pomaknila za nekaj desetletij nazaj in zavladali bi spet oni »zlati« čas1, po katerih se še nam včasih tako močno toži, časi, ko ljudje še niso poznali motornih vozil in so jim bila edino in najzanesljivejše pogonsko sredstvo — njih lastne noge... Sodoma, kolegi in cevi Ljubljana, 14. febr. Vsa tragičnost naše dobe pride Je do prav posebnega izraza na sodišču. Žal se pa vse te pisane družbe, ki posluša vsakodnevne razprave, najbrže prime le malo tiobrih naukov, katere delita včasih res prav očetovsko državni pravdroik ali pa sodnik. Naval poslušalcev je pa zadnje čase k razpravam prav ogromen, pa bo temu .Vzrok le precejšen mraz! dej, človek! Pred sodnika stopita dva možakarja, eden bolje, drugi slabše oble-Jen. Eden poročen, z otroki, drugi Samski posestniški sin, po poklicu gagar. Na obrazih sem skušal doumeti, zakaj jih tira pravica pred Sodbo. Nisam mogej kaj uganiti. Sele obtožnica pove bridko resni-oo: očita jima sodomski greh. Seveda izključi sodnik javnost. Ostanejo samo juristi in žumalistl. Ko bi le mogel pokazati vso bednost ter duševno razrvanost Človeka. Pokazati jo kot Pilat Krilita ljudstvu ter jim reči; Glej človek 1 Ali res hočete, da ga križam? Bičati ga dam, a na to ga izpustim! Razmerje in knjižica Prvi možakar je drugemu izročil hranilno knjižico, češ, da naj dvigne sto dinarčkov. A drugi grešnik si je dovolil skok više ter je dvignil kar petkrat več. Seveda je izrabi dejstvo, da ima nenaravno razmerje s svojim prijateljem. Lastil si je posebne pravice tudi do knjižice. Seveda pa ni bil tega mnenja prijatelj, zato ga je gnal pred pravico. Pravica je pa stakljiva in je dognala še več kot sta se oba nadejala. Sodoma in Gomora se ponavlja še vedno, a Bog je dober in ne pošlje žvepla in ognja nad nas, zato ;e pa sodnik nasul žvepla in ognja nad njuni glavi. Valila sta to krivdo eden na drugega, oba sta hnte’a odnesti lilijo nedolžnosti. Bistro oko pravice ju je razgalilo do vse duševne revščine in sodnik jima je naložili enemu 6 mesecev, a drugemu 2 meseca ter 13 dni, vštevši še tudi nepoštenost pri hranilni knjižici. V Berlinu igrajo nov veliki film »Carjev kurir«, v katerem igra. glavno vlogo Adolf Wohlbriick, ki ga kaže slika Kot pa sta preje tajila, sta nato voljno ter skesano vzela vsak svoj greh na rame. Borca za pravico Kar med to razpravo sta pa uskočila dva druga klijenta. Oba sta borca za pravico in resnico, pa vendar iščeta sama pravico na sor dišču. Sta to dva advokata tam Iz Zasavja. Zagovornik je suho pripomnil: — So že sedaj taki časi, da se bo danes lahko marsikaj povedalo, kar se tedaj ni moglo. Sedaj pa imaš vraga, bomo še tako mogoče doživeli senzacijo, sem si dejal. Pa ni bilo nič, ker niso nič povedali; še niso časi za to. Predlagali so nove priče, čeprav je sodnik tako lepo prigovarjal: gospodje kolegi, poravnajte se. Je pa že menda advokatska mani a. da vse gonijo na naj višji forum, dokler eden ne sede na najnižji forum Zaradi betonske cevi Tretji je pa stopi! pred pravico trden župan tam malo pod Šmarno goro. Očitajo mu samo za Din 80 nepravilnosti. Toži ga banska uprava. Občine čestokrat gradijo razne gradbe pa pri vsem tem niso prav posebno natančne. Tako je tudi šlo tukaj za nekaj metrov betonske odtočne cevi, ki so bile občmska last, vendar pa so jih polož Li po privatni zemlji, čeprav bi tako odtočno cev za kapnico moral položiti privatnik vsak sam. No in tako jim je sam vrag zmešal štreno. Tista privatna last je bila baš last gospoda župana, to se pravi, da mu sedai obtožnica očita, da je položil občinske cevj v svoji zemlji 'in je s tem napravil posebno ve'ik greh. čudna okolnost pa še potrjuje dejstvo, da je bil občinski odbor baš radi nerodnosti tudi razrešen svoje dolžnosti. Da pa je nesreča še večja, si je pa župan pustil izglasovati odobritev za to delo šele naknadno, ne pa prej. čigav je svet? Banska uprava je dvignila obtožbo do paragrafa 319., ki je pa strašansko hud ter pravi do besede takole; Če utaji državni uslužbenec v izvrševanju javne službe glede njemu zaupane imovine, se kaznuje z robijo 10 kit. Če je vrednost manjša od 1000 Din, se kaznuje utajilec s strogim zaporom in izgubo častnih pravic. Ves zagovor župana se suče okoli dejstva, da dokaže, da tisti | svet ni več njegov ter da sl ga :e javnost zaradi javne porabe že pri* posestovala. Sicer pa večkrat re-signiirano vzklikne: Je že pač tako. Sodišče je sklenilo zaslišati šefa katastrske uprave, čigav je prav za prav tisti svet, ker sedaj se ga vsi branijo. Zato je pravda preložena. Morilca Je najela Zagreb, 14. februar. Ze včeraj smo poročati o strašnem umoru na Žitnjaku pri Zagrebu, čigair žrtev je postal kmet Ivan Družic, ki so ga našli na samotnem travniku z razbito glavo. Policija je uvedla obširno 'pirekslkavo in izredno hitro prišla na sletd morilcem. Obdukcija umorienčevega trupla je pokazala. da kmet ni bili umorjen s sekiro kot se je prvotno dom-n e vato, temveč, da je bil iz pire-cevšnje M zine ustreljen iz lovske puške, da so mu šibre popolnoma razmesarile glavo. Policija je prvotno aretirala lovskega čuvaja Malčica in njegovega sima Maksa, a ju je morala zavoljo pomanjkanja dokazov taikoj izpustiti. Ivan Družic je bil n a mireč umonjem na travn ku Malčica, im sicer v trenutku, ko je žagal neko vrtm. Ta okolnost je policijo na prvi mah zapeljala na napačno siled. Končno pa je siled peljala k nekemu Miip Krpati iču, s katerim se je Družič zadnji čas preceij družil. Ko je ta izvedeli, da ga išče polic;ja, je takoj zbežal, a so ga orožniki kmalu prijeli in privedli v zapore. Pri preiskavi se je takoj očividno pokazalo, da je on morilec nesrečnega kmeta. V umor pa je zapletenih še več oseb. Posebno izrazito pada krivda na umorjenčevo ženo Kato, ki je živela s svojim možem v večnih prepirih in pravdah. Iz dosedanjih izpovedi je razvidno, da je ona umor naročila iln se za to dejanje spajdašiča 7 morilcem. — Kako se pravi »ljubiti« v prir hodnjem času? — Poročiti! ★ — Z mojo možitvijo ne bo nič to leto! Moj zaročenec je padel pr,- končnem izpitu. — Ste sigurni, da ni namenoma padel? TS. n. 193$. Važna razsodba glede divjega leva Ljubljana, 13. febr. Hoteli, restavracije, pensioni in vite na Bledu in okolici potrebujejo mnogo rib za gospodo. Kenda in Pu-Han imata vsak svoj ribolov, saj je vendar jezero Kendovo in ima tudi 8voj zavod, za ribogojstvo. Vendar 60 pa cenejSe ukradene ribe in zato ribji tatovi delajo prav dobre kupCije. Hi v ji lovci so v planinah doma, ob Potokih in tudi ob jezeru je pa še več divjih ribičev. Čokati drvar Tone Pretnar iz Zgornjega Grabna pri Gorjah je bil v sredo že sedmič obsojen m radi rib, toda kaj pomagajo vse kazni, če ne more premagati svoje strasti. Športnik! Tudi kasacijsko sodišče v Beogradu je kaznovalo divji lov po milejšem § 322. kot tatvino brez koristoljublja. ljubljansko apelacijske sodišče se je pa odločilo za strožji § lilo, kjer se s tatvino kdo hoče okoristiti. Tone je že v Radovljici dobil 3 mesece zapora, ker je poleti lovil ribe y Radovni. Pravi, da nič ni ujel, imel je ,pa moker žep. drugače je bil pa njegov suknjič popolnoma Mih. Pritožil se je. vendai se je pa s svojo pritožbo grdo urezal. Apelacijske sodišče je na predlog višjega drž. to-’Hlca radovljiške tožbo razveljavilo, češ. da Pri divjem lovu ne gre za Prestopek, temveč za zločin tatvine. ’n Toneta je orožnik prignal v Ljubljano pred mali senat na št. 70 Z.akaj ni sam prišel, so ga vprašali. Brezposeln sem in nisem imel denarja za vožnjo. Takih gozdnih de-laveev je danes na tisoče! Samo poskušal je loviti na trnek nje) pa še ni nič. Zaradi mokrega šepa so je izgovoril, da je šel dež. Ali samo v žep? ga je zavrnil s- o. s. Goreča n. ker je Tone pozabil tui subi suknjič 1 e bi bil kaj ujel. bi rib seveda ne dl Prodal, ampak za praznik bi jih te'll doma skuhali. ^ erjeti nedolžnemu ribiču niso hoteli nič in predsednik s. o. s. Kovač K,a je še ogovoril: To je sedaj vaš profit, ker ste 8(1 pritožili! Hrž. tožilec dr. Fellacher je z učeno razpravo vsestransko dokazoval, da ‘tea apelacija prav, ker je pač kasa-Clia uporabila za divji lov milejši pa-tegraf. ko je bil zakon še popolnoma d°v in še ni bilo prakse. Držala se ?e 'H. Dolenčevega komentarja, ki te bil pa napisan, piedno je novi kaz. I . °u stopil v veljavo. Tudi pri urn-^Uiski utaji je kasacija spremenila .'uje prvotno mnenje in postala stro-*jn. branilec dr. Lemež se je pa seveda ^rvzema] za milejše stališče kasacijo, ' bi i,;] Tone obsojen samo za pre- 8,opek. 1° dolgem posvetovanju se je seliš* krožnega sodišča odločil za sta-Ko° aPflac'je in predsednik s. o. e. ftg v.a/t' j0 razglasil, da se Tone po Da ' J in 315 obsoja zaradi zločina jo n mescce strogega zapora, obenem Prav 0bs°jenca Potolažil, da je zanj Pa „zaprav vseeno, če ima strogi ali pa Samo zapor. Hegaa»!!fiuxdr’ I1eme3! j« 60 55 naitel-lacij0 ‘lll6ea prijavil revizijo na ko- »OLAS NARODA'« Posledice čenče o kolenčkih O usodni špranji v novi hiši —Ne pričaj po krivem! Ljubljana, 14. febr. Majnka meseca so blagoslavi a-li kočo na Rožcj in vse se je trlo venelih ljudi z Gorenjske, a tudi Ljubljančani o prišli zalezovat brhke Gorenjke. Ce je billto še kaj takih gori, kakor so bile zadnj č one, ki o prišle za pričo na št. 79., je moralo biti pa res fletno. Takih potavaih, jedrih in čvrstih deklet s takimi porednimi očmi in takim gobčkom, kakor nagelj, takih punc, kakršna ;e Olga je pa tudi na Gorenjskem malo. In spet tako zdravo nežnih ter navihanih, kakor je Zagorjanova, gotovo več ne premore vsa DoHenjska. To vse stori zdravi gorenjski zrak in pa dobra voda, kakor pravijo stari ljudje. Bo pravici vam povem, taki? so bile gori. da bi še starega človeka strapale. Pa bi ne znorel mlad fant! Samo preveč Eirbčne so! Malo preveč so ga pa vendar, namreč onegavega Jankota so preveč strapale punce, da je prav za prav samo zaradi tisti;ga preklicanega žegna z Rožce sedel na zatožni klopi. Test in eleganten fant ..c. pravi tip športnika, da gotovo vse punce nore za n im. In še zlatmno prodaja in na muziko se razume. Vrh naj višje smreke Je tedaj brenkal na kitaro, čeprav so še trije ali štirje taki planinski muzikant-e že dopoldne žnjim potrobi Iti 10 litrov. Prav res. imenitno so žegnnl kočo! Saj v žlahti ostane, je najbrž misli! razposajeni in na* kresani Janko in ga je polomil. Predno pa nadaljujemo, moramo tudi opisati to žlahto. Mesečeva mama je dobra, predobra mama. Ima lepo hčer, ki se rada gleda z Jankom, za svojo je pa vzela tud: plavolaso Zagorjane vo, ki smo jo že prej opisali, saj jd je vendar teta. Ker je pa Mesečeva mama tudi Lenkina teta, je vzela še to. Torej tri sestrične so pri Mesecu doma, vse so zale, a Lenka je najmlajša in je bila pred kratkim prav za prav še otrok. Ker je pa Janko hodil k hčerki, je j bil seveda tudi prijatelj z njenima I sestričnama. Kar je res, je res, tak fant je Janko, da bi lahko vse tri rad imel. Ali bil je že skoraj ženin ... Špranja v steni Janku na Rožci morda zaradi pijače ni bilo nekaj prav. Zatekel se je v. zgornje nadstropje koče. lam je pa prav takrat ogledovala sobe plaha Lenka. Olga in Zagorjanova sta pa prav tedaj beteli v svojo sobo. Bila ja zaklenjena. Bog bodi milostljiv radovednim ženskam! Prav nič ni bito, to lahko prisežemo, saj je sodno ugotovljeno, ali vrag je radovedni žlahti prav na nos prinesel široko špranjo. V novi koči, kj je komaj žeg-nana,- pa špranja v steni — je pač v nebo upijoč škandal! Kje naj se pa človek še zanese.,. In poskakovala je med množim čenča o kolenčkih ter se kakor grmeč plaz z gore zavalila v dolino. Pretila je uničiti dobro ime deklice in raztrgati že skoraj zvezani par. Toda ljubezen je vse premagala im upamo, da bo pri Mesecu tudi navzlic nainovejši Jankovi nesreči vendar v kratkem ohcet. Janko je svetoval Lenki, naj se zaradi sitnih ljudi izgovori, da je bito njemu slabo. Ni čuda, če mu je bito, saj so tudi za tako slavnost vendar malo preveč pili. Zaradi sitne zadeve je pa tudi mama pisala Janku. Tako, kakor pač mame morajo pisati, če gre za dobro ime po krivem obdolžene rejenke. Janku pa spet to pismo'bodoče tašče ni bilo všeč, ker je kavalir sam hotel obvarovati čast dekleta, ki je bilo zaradi njega kompromitirano. In je Mesečevo mamo, svojo- bodočo taščo — tožil. da raznaša neresnico. Zaradi čenče — krivo pričevanje še otročja Lenka je tudi pni sodišču stvar tako povedala, kakor ji je Janko svetoval, naj se izgovora pni ljudeh. Olga in Lenkina sestrična Zagonjanova sta pa sta-nejši in sta poznal; pomen pričevanja ter zato pričali, kakor se jima je pač zdelo, da sta res videli. In iz stvari, ki ni prav nič na njej, Zanimiva »Uka, ki kaže francoski tank na zadnjih manevrih v Visokih Alpah je pri sodišču nastala prava nesre* ča za vso družino, ki tudi že Janka štejemo k njej. Sresko sodišče je moralo vse spise poslati okrožnemu sodišču in tako smo se na št. 79. seznanili z obtoženim Jankom in zalimi pričami. In s kako elegantnimi pričami v najmodernejših toaletah. Nevoščljiva Ljubljančanka kar verjeti ni mogla, da so — pnovincialke! p- - ^ - ■ Sovjetski maršal Tuhačevski (desno) z vojaškim atašejem Sovjetske Rusije zapušča vojno ministrstvo v Parizu, kjer se je pogajal za sklenitev pakta o medsebojni pomoči med Rusijo in Francijo. Poskušeno posilstvo in nagovarjanje h krivemu pričevanju je nastalo iz samih čenč. In še več! Ko je namreč drž. tožilec izvedel tudi za tisto izdajalsko špranjo, je nemudoma pritaknil $e javno pohujšanje Takoj se je izkazalo, da na kako poskušeno posilstvo sploh misliti ni mogoče, saj je bito tudi dokazano, da sploh nič ni bito, in je zato gladko odpadlo tudi pohujšanje, k; bi ga tudi pri na stežaj odprtih vratih ne bilo, tuda komaj 15 letna priča je bila menda zbegana, kar je pač naravno. Nič ni pomagal odlični in vseskozi logični in verjetni zagovor branilca, čeprav smo bili že preverjeni, da bodo šli veselo domu vsi skupaj. Še med posvetovanjem je stopil v dvorano predsednik senata in spet vprašal Lenko glede sodišča. Zbegano revše je presenečeno odgovorilo tako, da so Janka zaradi nagovarjanja h krivemu pričevanju morali obsoditi na 3 mesece zapora, vseh drugih očitkov je bil pa oproščen. Gospod predsednik senata je še upravičeno povdarjal, da Se kriva pričevanja množe tako zelo, da jih je sodišče prisiljeno kaznovati Sim najstrož e. Kakor strela je delovala sodba na obsojenca in tudi na priče, najbolj se nam je pa smilila Jankova mama, ki je na hodniku čakala po1-polnoma prepričana, da svojega' Janka veselega popelje naravnost v Mesečevo hišo k zaroki. Branilec si je pridržal tri dni premisleka za vložitev revizije in priziva. Tako so se preveč hudo maščevale nepremišljene čenče in pa tudi prenagljna Jankova kavalirska gorečnost, ko je šel tožit svoto bodočo — taščo. MAŠČEVALEC Kriminalni roman. Drugi »MiTost! —1 Mii 1 ost! — Ne ve-tn •— se ne sftoininjain — To — to i—sem najbrže storila — v snu!« Jack jo je izpustil. »Zaenkrat ti ne morem dokazati nasprotnega. Toda. pazi se! Dobro vek, da se z menoj ni šala ti! Smatral bom torej, da si bila mesečna in te je z bodailom v roki zanesle do mojih vrat. Eliza je zopet strmela v tla. »Ali nn res ne bok prav nič odgovorila?« Sklenila je roke in jih dvignila. Zdaj je izgledala kot kak nedolžen otrok, ki se ne zaveda, da bi bil storili kaj hudega. Billa je izredno spretna v pretvarjanju. Jack jo je tako pogledali, kot 'da ti hoče prodreti v dno duše: »Se nek ra t ti rečem, pazi se! Odslej ne bom več prenašal tvojih muli!« Ko je zaprl vrata za seboj, iti te Eliza sMšafia, kako so se 'njegovi koraki odidiailjevailii, se je zganila: »Neumnež! — Zapet si se zmotil. — Rad bi me odgnal, pa sc boi. da ga izdam! Ha, ha, ha! ” Včeraj mi ni uspelo, toda — še sem tu!« •* Jack se je v mil v sobo. kjer ga je že pričakoval Edvard im je temu kratko opvsai! svoj razgovor z Elizo. »In kaj mislite zdaj akreiviti? 'Ali jo boste začasno spravni iz hiše?« »Zaenkrat ji jni zanesem, ker Se Jim zvest moj 'pbmagač. Ni pa tudi izključeno, da je to storila v trenutku hipne b'-tznusui. 'Je to čudna ženska, vsekakor steb histerična. Iz hiše je seveda ne smem pustiti, lahko bi me izdala. Edvard je molčal im gledal Jacka ki je nemirno hodil po sobi Po daljšem premoru mu je Jack ukazal: »Pripravite »Teror« za daljšo Vožnjo. Potovali bomo precej daleč!« Ko pa je bral z Edvardovega obraza, da bi ga rad nekaj Viprašal, je nadaljeval: »Saj vem, kaj bi radi, dragi Edvard. Odeli ej bosta Bessie in Mo!ly potovale z nami. Vam je. v'šeč tako?« Ed varu sc je, ptesenečen nad (toliko abziirnoitijo, toplo zahvaljeval. Vi ste uri prijatelj ih lio-Cern vam dokazati, da ue govorim prazn h besed«. »Kum |)a krenemo s »terorjem?« »Na Škotsko! Pripravite, pro-iglim, denar im vse potrebno«. »Ali se je potopila kaka ladja?« »Ne. ne gremo radi tega tla. Pad bi samo s »Terorjem« poskusil, kako se o,t obnesel na Idatjšem potovanju. Pluli bomb tio reke Tay im potem po njej navzgor, sati je dovcilj globoka ga naš brod, v notranjost Skot-Blke. Ko priplujemd do plitvine, boste tam počakali nekaj dni na Inene«. Edvard je bil prepričan, da ta (vožnja ne lx> navadna preizkušnja, ampak da gre tu za nekaj drugega. V tem ga je še bolj utrjeval nemir, ki g;t je opazil na Jacku. del Ko sta določila vse podrobnosti za vožnjo, je Edvard odše, sporočit dekletoma veselo novico. * MiinuLi so že štirje ditevli, odkar je prišel WiH)iam k Eli im njeni materi na obisk. Lahko si predstavjllamo, kako burni prizori so se odigravali med njima, kako jv om pritiskal na svojo zaročenko, da bi mu odkrila svojo tajno, povedala, kaj jo je prilivi j ato tristo noč k baronu im kaj se je tam dogodilo.. A ona se ni uklonila, ničesar ni mogel spraviti iz nje. Billi so trenutki, ko je docela pobesnel, in je bila nevarnost, dia ubije njo im sebe. Slednjič pa je tudi v njem zmagala ljubezen, iskrena, globoka, vse odpuščajoča ljubezen, ki je je občutil do tega dekleta — edine ženske, ki jo je sploh resnično ljubili. Ko je odhajail, sita vzeta slovo, enako prisrčno in morda celo prisnčraeje teot kdaj _ poprej v dnevih tre®kal'jere sreče svoje ljubezni. — »Na svidenje, predragi moj! Kmalu se spet povrni — težko te bom pričakovala!« mu je pošepctala filia, ko je stopal v voz, in potem je dolgo mahala za njim z robcem. Njene lepe oči pa so zalivale solze. Davno so se že povrnili s potovanja na Škotsko, in »Teror« se je spot pozibaval v svojem skritem, podzemeljskem pristanišču. Nekega soparnega poletnega popoldne se je i>odala Molliy na dvoriščno stran hiše, da se ta n v senci nekoliko pohladi in po-san ari... Zatopljena v svoje misM ni stišala, kako se je za njenim hrbtom počasi plazil proti njej^ — Jim. Se en korak in nesrečno dekle je bito v njegovih rokah. Krik, ki sc ji je izvil itz prsi, je v kali zadušil. S strahovito močjo rje dvignil Molily iz nastonjaila in jo vrgel na tla. »Vendar sem te -dobil v pesti, ostudna vohunka!« je zamrmral Jim, njegove močne toke so kakor klešče tiščale Motly za vrat. Obraz ji je posivel, sapa ji je pohajala, oči so ji izstopile iz dofllbine, še malo in končano bo. Miolly je bila 'izgubljena — — zaiuotklio je zagrgralo in------ Tedaj se je Jimovega vratu okk riito dvoje železnih rok. Izpustit je Moll v in še preden se je prav zavedeti, ga je že dvignilo v zrak m nato silovito treščilo ob tla. ! Pred njimi je sta! krmar Tom!. »Ti pes!« je zarenčal Jim, sc hfiskoitna. pobral, da bi naskočil nia-suroitniika, toda že je Tomova težka pest kot kladivo treščila po bjegovi glavi, da se je znova zakotali po tleh. Odporni in v svoji pijanosti tudi ves podivjani Jim je bes- _ no zaituffil in se znova zagnal v Tomaj Riazvnel se je strahoviti hoti, v katerem je bil zdaj eden, zdaj drugi na tleh. Končno pa je le zmagali mlajši in okretne.ši Tom. S strahovM-im udarcem v čeljust je položLl svdjega na- sprotnika na zemiljo, kjer je negibno obležal. Nenavadni hrup je privabili iz hiše Jacka in Edvarda, ki sta pa pritekla na r>omoč. ko je Tom svoje delo že opravili. Ves zasopel je na kratko povedal Jacku, kaj se jte zgodilo. Jack je zapiskal na piščalko itj kmalu so prihiteli s »Terorja« štirje Jackov! možje, ki so na njegov ukaz zdaj zvezali Jima In ga odmes! na ladjo. It domačih saicv ANTON MOHOR: Ko solnce jaz bi bil Ko solnce jaz bi bil gorko, obseval tebe bi tako, da svćtila bi v zarji ti se kot nebeški angeljci. Pa solnce nisem ialibog, le zemlje sem ubogi otrok, zato pa sprejmi, kar imam: življenje, dušo, vse ti dam. Anton Mohor je štajerski ro* jak in že dolgo prepeva po Ma» riboru, kjer živi in deluje kot osnovnošolski učitelj. Njegova pesem včasih doseže čisto tope! zvok, moti ga pa preveč krajev* no pojmovani naglas, k: z neka* terimi drugimi jezikovnimi ne* dostatki kazi celotno izrazno sli* ko. Sicer pa se Mohor zadovolju* je z občutjem in ne išče v pesmi niti globin niti novih potov. Kot tak ima svoj krog čitateljev in ie poleg nekaj mladinskih del izdal tudi zbirko svojih pesmi z našlo* vom »Zbirka pesmi* v samoza* ložbi v Mariboru. Iz te zbirke je tudi vzeta naša pesem. Astrološka napoved za 15. februar Danes je bolj srečen dan. Ljudi razgibava veselje do dela. Danes se bo marsikaj koristnega naredilo. Potovanja imajo dobre izglede na uspeli. Zenske so danes posebno razpoložene za ljubezen, privlačne in voljne. Za zaroke in poroke prav srečen dan. Snubci, ki hočejo zaprositi za roko svoje izvoljenke pri njenih starš h, sd ne morejo želeti boljšega dne kot je današnji. Današnji novorojenčki bodo imeti dobre Itoistmosti, dosegli v življenju lepe uspehe, ugled ki čast. Znorela zaradi ljubezni Doboj, 14, febr. Lepa ISdetna služkinja Ruža Komora se je preti dvemi leti hudo zaljubila v nekega ključav* ničarja iz Zenice. Ta jo je pred nekaj dnevi pozval, naj pride k njemu v Zenico, da se bosta po* ročila. Dekle je z radostnim -sr* cem odhitelo v Zenico. S svojim ljubčkom je preživela dva »me* dena« dneva, nato pa jo je kiju« čavničar nagnal. Na Ružo je to tako grozno vplivalo, da je zno« rela in so jo morali poslati v norišnico. Dajte kruha najprej domačim Naše gospodarsko življenje te« ži kakor mora precejšnja brezpo* selnost in nizke mezde, ki se pri svojem padcu nikakor nočejo u« staliti na neki višini življenjskega minimuma. Tozadevno se je že mnogo poskušalo, nešteti predlo* gi so že bili postavljeni Izboljša* lo pa se ni še ničesar Prav ogor* čena borba pa se vodi proti tuj« cem, ki so zaposleni v naših pod* jetjih in v našem ' gospodarstvu. O zaposlitvi tujcev pri nas je bil svoječasno že izdan poseben pravilnik. Te dni pa je ministrstvo za so* cialno politiko in narodno zdrav* je sklenilo, -la bo izvedlo v naj* krajše m času revizijo vseh tuj* cev, ki so pri nas zaposleni, m da bodo njih mesta zasedli naši lju* dje Za to revizijo je bila sestav« Ijena posebna komisija, ki je svo* je delo že pričela. V interesu dr* zave in naroda in naših ljudi, ki jim tujci odžirajo kruh, je, da se ta revizija izvede kar najstrožje in pravično, ne oziraje se na raz* lične naslove in položaje To vprašanje je treba pri nas končno temeljito rešiti. Vsak padli Italijan — angleški dobiček Spričo objave seznama na bojiščih padlih italijanskih vojakov ; naša rimski »Tevere« članek, ki strastno napada An-filjo. Vsako ime v seznamu padlih — talko piše ta list — predpostavlja angleško kroglo, vsaka iitailiij-anska žalost je angleški dobiček. Je volja usode, da mora pridobitev življenjskih pravic naroda biti plačana s krvjo. Žrtev posvečuje pridobljeno pravico. Italijanski narod je barbarski Abesiimj-i plačali zahteva^ ni tribut v krvi. Ne mora ga pa plačati izdajstvu in sebično®:! Anglije. Barbarska Abesinija je sredstvo za odpor proti pohodu civilizacije prejela od Angležev. Angleški glavni svetovalec pri negušu Hoti lahko napravi prvo bilanco angleške kupčije v Abe-siniji: dobave streliva in angleški funti... Ti funti pa so omadeževani s krvjo. Ta kri pa je hrabra kri mladine proletarske Italije, ki je od svojih sebičnih prijateljev izkoriščana, od lakomih zaveznikov izdana, razočarana in z lažnijivimi obljubami varana. Kdo more reči, ko-iliko življenj bi bito rešenih, da niso pošiljaHi Abesiniiji najmodernejša smrtonosna sredstva? Treba si je zapomniti besede »vsa municija prihaja iz Anglije« in imena belih klevetnikov, ki so se onečastili v službi divjakov. 'Poleg ponosa, s -katerim pozdravlja Italija svoje mrtve sinove, ostaja v naš h srcih občutek sovraštva do njih, ki so jih-iztrgali domovini še pred gorivo zmago. _____________ Skrben mož pod oknom svojega stanovanja: — Draga ženica, poslušaj me! Prišel sem ti povedati, da boni zaradi slabega vremena spal Pri prijatelju, da te ne ho preveč skrbelo! Iz domače politike Seja skupščine Beograd. — Včerajšnji seji nar. skupščine, ki se je zaradi posvečevanja kluba vladne večine in JRZ pričela šele ob pol 12. namesto ob 10. dopoldne, je spet predsedoval podpredsednik dr. Markič. Seja pa je kljub temu potekla zelo živahno in včasih celo burno. V debati o zapisniku je zopet povzel besedo posl. Voja Lazič, ki mu je sekundami posl. Rašovič. V dvorani ve nastal silen hrup, predsednik pa je kaznoval Rašoviča z izključitvijo od ene seje. To ie izzvalo še večje prepire in je moral končno predsednik sejo prekiniti. Po zopetni otvoritvi je skupščina prešla na dnevni red, na razpravo o interpelacijah. Prva je bila v razpravi interpelacija posl. Jevtiča o dodelitvi semena kmetom, ki jim je suša uničila žetev. Interpelacija je Mia vložena že 3. jun ja 1. 1. Imterpelantu je odgovoril kmeti, tiki minister Stankovič, ki jie izjavil, da ministrstvo samo ne more dodeljevati semena, pač pa je v ta namen razdelilo banskim upravam kredite v znesku 264.000 Din. Interpelant se z odgovorom ni zadovoljil in je ostro kritiziral kmetijsko politiko v’ađe N'egovlm izvajanem so se pridružili še poslanci Kosič. Djunovič m Drag ša Sto-jadinovič. Ker je prišlo do novega prerekama, je predsedujoči sejo ob 14.30 prekinil in napovedal nadaljevanje za danes dopoldne ob 10. uri z Istim dnevnim redom. Posvetovanje gospodarskih zbornic V Beogradu že tri dnj zaseda konferenca gospodarskih zbornic iz vse države. Na dnevnem redu je razprava o aktualnih gospodarskih vprašanjih, zlasti o uvodnem zakonu k trgovskemu zakoniku o zasedanju gospodarskega sveta Mate antante, o trgovski pogodbi s Španijo in o razdolžitvi kmetov. Sklepi konference bodo oMavlieni Y Posebn; resoluciji, ki bo predložena merodajmm činštehem. Ljubljansko zbornico za TO! zastopa Men generalni ta:nik g. Ivan Mohn. nič. Kako je s socialisti Na konferenci socialnih demokratov v Beogradu je dr. Živko Lopalovič sporočil zborovalcem, ua je priiavil ministru notranjih del Ustanovitev iugoslovanske social-* stične stranke. De ki ie. da ie to že tretji poskus za priznanie socialS-■’t'cne stranke. Če bo sedaj dovo-nena, bodo pričeli socialisti takoj * delom, da v skladu z zakonom o rtištvih in zborovanjih izvede :o ^ffanizaefljo stranke v šestih bano- vmah. Dimitrijević Izključen iz JRZ Beograd. — Včeraj je Imel sejo kluba poslancev JRZ in ^ uba sJcupAčinske večine, na kate-1 te bil med drugim sprejet sklep, a se predsednik finančnega odbo-a narodne skupščine Mita IMmitH-;ftvl6 teključi Iz kluba JRZ, ker je Svojim ravnanjem in ponasa- v finančnem odboru kršil JR?1^ dteciplino kluba. Klub šteje sedaj 160 članov, s klu-^11 skupščinske večine pa 177. NAJNOVEJŠA POROČILA Osnove za organizacijo Srednje Evrope Praga, 14. febr. Sprejem Češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Milana Hodže v Parizu je bil zelo prisrčen od strani vseh francoskih državnikov. Pii razgovorih se je videlo, da sta tako par riška kot praška vlada v vseh vprašanjih popolnoma edini. Kot se doznava, pariški razgovori niso imeli za cilj direktno podpisan je podonavskega pakta, pač pa so v marsičem razčistili položaj, kar bo največ pripomoglo k skupnemu sodelovanju v Srednji Evropi, tako v gospodarskem kakor v političnem pogledu. Pretresanje teh razgovorov je imelo namen, da se odstranijo vse tiste točke, ki otežujejo in kalijo sedanje odnošaje med podonavskimi državami. Tudi ne obstoji nikaka nevarnost, da bi bila organizirana Srednja Evropa naperjena proti katerikoli drugi sili. niti Nemčiji niti Italiji. Vsi ti razgovori so se vršili strogo v okrni naporov za uresničenje kolektivne varnosti v smislu pakta, DN. Predsednik češkoslovaške vlade dr. Milan Hodža je dal ob svojem odhodu iz Pariza sledečo izjavo: »Moji razgovori s člani francoske vlade, kakor tudi z ostalimi uglednimi francoskimi politiki so bili prešinjeni z zaupanjem in duhom prijateljstva ter iskrenostjo. Čez nekaj dni bom zopet v Pragi, kjer se bom sestal z našimi prijatelji in proučil z njimi načrt, pod kakšnimi pogoji bi se mogla ustvariti gospodarska organizacija v podonavskem bazenu. Bila bi velika pogreška, če bi si Nemčija domišlje-vala, da je ta gospodarska organizacija napor jena proti njej. Zgodovina mojega naroda na,s sili k temu, da se združimo in da delamo skupno in lojalno. Brez vsakih zahrbtnih namer smo pnšli do tre-notka, da naredimo končne poteze skupnega sodelovanje. Naša moralna in politična dolžnost je, da najdemo in poiščemo niti, ki vodijo k sporazumu. Ko se bodo podonavske države toliko potrudile, da uredijo svoje medsebojne odnošaje s političnimi konvencijami in gospodarskimi sporazumi, tedaj bo prišel čas enega glavnih pokretov, namreč, da se pripravi teren, po katerem bi prišlo do sporazuma z Nemčijo, kakor tudi z drugimi silami. Pot, katera vodi v Berlin, m°-ra iti preko Srednje Evrope, ki p>a : mora biti organizirana. Kar sc tiče Italije, nihče ne misli, da bi pod-vzemal s to organizacijo v Srednji Evropi kakšne korake proti njej. Prvi koraki za organizacijo Srednje Evrope so bili pod vzeti te dmi v Parizu in sedaj jih bomo nadaljevali z vso vestnostjo. nega v Varšavi. — Kasneje bo na teh poljskih loviščih še drugi lov, na katerega je po informacijah li» sta »Jornal des Nations« povab* Ijen francoski poslanik v Varša* vi Lčon Noel. V vseh mednarodnih krogih pri pisujejo veliko pozornost zlasti današnjemu lovu, ki se ga udeleži general Goring. Ta bo izrabil to priliko, da ublaži zadnjo poljsko* nemško napetost, ki je prišla do izraza zlasti po govoru dr Schach* ia. Pred sestavo nove grške vlade Atene, 14. febr. Pod predsedstvom kralja Jurija je bil« včeraj skupna konferenca vseh vodi. teljev političnih strank, na kateri je prišlo do sporazuma med Tsal-darisom, vodijo populistične stranke in Lofilisom, vodjo liberalne stranke, za sestavo kvalicijske vlade, pri kateri bj sodeloval tudi Me-takras. Računajo, da bodo po tem sporazumu pogajanja za sestavo nove vlade uspela v kratkem. „GIas“ je poceni Slovenci v Beogradu Njih društveno delo »Društvo Slovencev v Beogradu«, ki je nastalo v lanskem oktobru po fuziji prosvetnih društev »Edinosti« in »Cankarja« ter družabnega kluba »Triglava«, je po svojem zapnčetem in intenzivnem delu postalo bres dvoma edino reprezentativno slovensko društvo v naši prestolnici. Delo, ki ga je to društvo razvilo, je vsestransko. Društvo ima svoj propagandni. prireditveni, prosvetni, gospodarski, socijalni, pevski in dramski odsek, ki razvijajo v svojem delokrogu veliko delavnost. V soboto, 8. februarja, je priredilo društvo svojo prvo dramsko Prireditev Cankarjevo dramo v treh dejanjih »Kralj na Betajnovi«, ki so jo vprizorili v krasni dvorani Ruskega doma. Igro so igralci skrbno naštudirali in dali več, kakor se more pričakovati od dilentatov. Režija je bila prvovrstna, scenerija primerna, izgovarjava Župančičeva. G. Kosmač je dal Kantorja dobro, mestoma je bil močan in pra>i Kantor v vsej svoji mogočnosti. Padel jo nekoliko v tretjem dejanju, zlasti v govoru svojim volilcem. Vagabunda Maksa je dal g. Pirnat izklesano v močni in doživeti igri. G. Pirnata pozna že vsa tukajšnja slovenska publika kot izvrstnega karakternega igralca. Tudi to pot je žel za svojo igro veliko priznanje občinstva. Župnik g. Podmenika je, bil Pravtako dobro izdelan. Med ženskimi vlogami so dobile največ, priznanja Nina (ga. Sa-vinškova). Luž.ariea (ga. Štihierjeva), Lana (gdč. Ferličeva) in Francka (ga. Solinčcva). Tudi ostale moške vlogo stari Krn-'c fg. Bojc), sodnik (g. Beniger) in Franc (g. Čnš) so bilo dobre. Slaba je bila zadnja scena s kmeti v tretjem dejanju. Občinstvo, ki je dodobra napolnilo prostrano dvorano Ruskega doma, je bilo z uprizoritvijo nadvse zadovoljno in želi. da bi se ta igralska družina kaj kmalu zopet prikazala na odru. Za 80-letnico Antona Aškerca priredi »Društvo Slovencev v Beogradu« svoj Aškerčev večer, s pestrim in bogatim sporedom, ki bo v soboto 15. februarja oh 20.30 v dvorani Co-hoslovaškega doma, Garašaninov* ul. 89. Izmed recitacij so na programu: Matija Gubec, recetira g. M. Pirnat, .Svetinja, recitira gdč. L. Kosmač, Anka, recitira ga. Savinškova, Iškarijot, recitira g. Bojc, čaša nesmrtnosti. recitira g. dr. Bartol in Mejnik, recitira g. Pirnat. O Aškerčevem življenju in delu predava g% Tone Potokar. Gdč. Fortičeva bo zapela tri balade Po Aškerčevem besedilu, kompozicija Risto Savin. Moški pevski zbor bo nastopil s pesmijo Ponoči stražnik. Program zaključi godba akademskega komornega tria. Poleg omenjenih dveh kulturnih prireditev pripravlja agilno društvo v tem mesecu tudi zabavno prireditev: ples z maskami. Maškerada bo v soboto 22. februarja v prostorih hotela »Palače«, kjer je društvo priredilo že svoj Silvestrov večer. »Društvo Slovencev v Beogradu« je pričelo v okvirju svojega Prosvetnega odseka z rednimi tedenskimi predavanji, ki se vršijo ob nedeljah ob 11. uri dopoldne v društvenih prostorih, Balkanska ul. 14(1. Nemški lovci v poljskih loviščih Ženevski »Jornal des Nations« poroča iz Varšave: Veliki lovi, ki jih od časa do časa prireja polj* ska vlada v državnih gozdovih Bialowicza, bodo letos potekli v dveh serijah Prvega lova, ki se vrši 14. in 15. t. m., se udeleže ge* neral Goring, pruski ministrski predsednik in letalski minister, nadalje dr. Frank, pravosodni mi* nister, dr Greiser, predsednik gdanskega senata, ter zastopniki diplomatskega zbora, akreditira« le poklicane na pomoč policijske čete, ki so naredile red. Verski nemiri v Edinburgu London, 14. febr. V Edinburgu je prišlo do velikih demonstracij proti katoličanom, ki so imeli sestanek, katerega je priredilo »Škotsko udruženje naše Gospe Lurškc«. Na tem sestanku se je imelo govoriti o čudežnih ozdrav* ljenjih. Okoli 200 fantov in dek* let, ki so člani »društva za pro* testantsko akcijo«, se je zbralo pred poslopjem, kjer se je imel vršiti sestanek, S protivzkliki so počakali nadškofa Mac Donalda, ki je prišel v spremstvu katoliške mladine in častitih sester Ker je manifestacija proti katoličanom | zavzela le prevelik razmah, so bi* AfA«*ifmor Narodno gledališče. Sobo-;a, 15. februarja ob 20.: »P'fs v Savoyu«. Premijera. — N^f1!3-16. februarja: ob 15.: »Trafika*. Znižane cene. Ob 20.: »Majda« Znižane cene. _ , m- Kino Grajski: »Baškirce- va« V glavnih vlogah Hans Ja-toy' Szoke Szakal! Lili Darvas h- Union: Prekrasen film »Za-HuMenci« Po Gbthejevem romanu Herman in Doroteja. y efavnih vlogah Gustav Frohr.ch m Renata Miiller. m— Kraljev zastopnik pri so-Icolsikiih smuških tekmah na Pohorju bo mestni poveljnik generali Milenko Milenkovič Vojnega ministra pa bo zastopal pot-povnik Boževič. L , . m— Žetev smrti. V bolnišnici ge umrla 23-letna zasebnica Ana Ridri-htova. Naj počiva v miru. i m— Predavanje o Abesiniji bo V ponedeljek. 17. t. m. ob 20. v Ljudski univerzi. Predaval bog Mirko Javornik iz Ljubljane. m— SokoH so zborovali preteklo sredo v Narodnem domu Pri volitvah je bil za starosto izvoljen Franjo Bureš. za nace-nika Mirko Rajh. za načelnico pa Stana Makučeva. m— Nedelja v gledališču. Nedeljske gledališke predstave so predvsem namenjene preprostemu ljudstvu, kar uprava vseka kor upošteva in so nedeljske predstave vedno ob znižanih cenah To nedelj) uprizorijo popoldne izborno veseloigro »Trafika«, zvečer pa je ponovitev letošnje naju&pelejše operete »Majda«. Pri obeli predstavah .veljajo znižane cene. m— Športne vesti. Prvi pro-fesijonalni nogometaš, ki je podpisal dogovor, je v Mariboru sedanji golman »Železničarja« Ivan Herman, ki je bil doslej igrač ljubljanske »Ilirije«. — V nedeljo. 16. t. m. bo v Mariboru prva nogometna tekma. Ob ^ lp-uri se na igrišču Železničarja Spoprime ta SK Rap:d im S tv Železničar. Celje ' O rudniških požarih in nesre- Cah bo prihodnjo sredo ob 20. v Gasilnem domu predaval ing. Dušan Rudolf, prof. rudarske Sole v Celju, Umrla je 11 letna Pavla Žnidar, hči delavca iz Novevasi št. 24. y bolnici 13. t. m. Namesto venca na grob pok. Fanike Stcrmeoki je darovala Itv. Marko ScMesinger m drug 200.- Din mestnemu ubožnemu Sklad ti. Ljudsko vseučilišče ima v ponedeljek 17. ob 20. predavanje »O umetnih organskih barvilih«. Predaval bo prof. dir. Maritis Rebek iz Ljubjiane. Predavatelj bo s poskusi pokazal občinstvu, kako nastajajo razne barve, kakio se barva blago itd. Proračunska seja mestnega Sveta bo predvidoma prihodnji .petek. Predloženi pronačun je fetos v marsičem zvišan, potreb, tio pa bi b i o, da sc zviša zla-Mi električni tok in da se ne itvede kakšne nepotrebne troša-.tline im doklade na one. ki v me-Sfcto uvažajo. i Velejnska elektrika se bo zasvetila prvič v Celju v nedeljo 36. t. m. ob 12., Vas brez krstov, Križevci, 14. febr. V vasi Gornja Reka traja že nad dva meseca zanimiv spor med župnikom Bohincem in farani zaradi bere. Tamošnji kmetje so silno siromašni, zato ie razumljivo, da so poleg drugih svojih obveznosti za ostali na dolgu tudi z bero. ki pripade vsako leto župniku Kljub pozivom župnika se vaščani rrso od zvali in oddali zahtevane bere V znak protesta ie župnik prenehal opravljati razna cerkvena opravila tako že dva meseca ni nikogar poročil. ne krstil in Dokopal. Na ta župnikov protest so kmetje reagirali na ta način, da so po Pod ključem so Celje. 12. februarja Včeraj zvečer so aretirali zaradi »sploSnega suma* 82-letnega Rudolfa S., delavca iz Celja in BO-letncga Antona C. iz Teharja Oba fcta 8. ja nuarja z vednostjo nekega Franca J iz Stranic ukradla .rgovskemu Pomočniku Regnerju Francu novo dirkalno kolo vredno 2200 Oin. Kolo sta pozneje prodala Francu J. v Stranicah Dne 1. februarja pa sta vlomila v sobo hlapca v hotelu »PoSta« in mu ukradla obleko, čevlje plaSČe in dru go robo v vrednosti nad 1000 Din. Njunega kompanjona Franca J iz Stranic, ki ima tudi tisto kolo. pa upajo, da bodo kmalu dobili Vlom pri Kalanovi Aretiran je bil tudi 31-letni Alojz B.. rojen v Buschhavsu v Nemčiji pristojen pa v Zagorje kei je 13. januarja vlomil v stanovanje učiteljice Kalan Anice na Razborju pri Zid. mostu. Ukradel ji je P00 Din gotovine in za 38.r> Din zlatnine. Po daljšem in mučnem oklevanju, je tatvino priznal. Vsi so oddani okrožni sodniji. Proti Ta-Ta Zagreb. 14. februarja. Včeraj je bila v Zagrebu veliku protestna manifestdCii pro.i ustanovitvi velikih trgovskih domov Ta—Ta. Na zborovanju so nešteti zastopniki izrazili tehtne pomisleke proti otvoritvi takih domov v naši državi. V našem gospodarstvu bi to pomenilo propast stotine in stotime drobnih trgovskih in obrtniških eksistenc. Za državo pa bi bU to _ v isti meri hud udarec, kor bi s tem izgubila neštete solidne davko plačevaiice. Talki veliki blagovni magazini imajo za seboj ogromen kapital in lako vržejo na trg ceneno blago., o čigar kvaiii leti pa je treba biti vedno pre-viden. Iz tretjega nadstropja Dubrovnik, 14. febr. Mato Gerbišič je bil postaran mož s številno družino. Skromno se je preživljal kot čuvaj na ben» cinski sesalki firme Shell. Kot dober človek je raznim gizdaline# kom dajal bencin na upanje. Ko je firma za to izvedela, mu je zasegla vso mesečno plačo. Moža je to tako potrlo, da je pričel ho= diti okoli kakor iz uma. Gizdal« linčki, ki jim je zaupal bencin, pa niso hoteli ničesar čuti. Stari Ma« to je poskusil samomor z brit* porok In pogrebov posebni delegaciji protestirali pri nadškofu dr. Stepincu. Podoba pa ie, da to ni zaleglo. Župnik še naprej ne opravlja cerkvenih opravil. Kmetje so se ponovno odpravih v Križevce in tu zagrozili, če župnik ne popusti, da bodo vsi prestopili v starokatoliško cerkev. Ta dogodek v Gornil Reki nas spornima na podoben slučaj, ki sc ie lansko leto primeril na Golem nad Turjakom, kjer je pravtako prišlo med farani in župnikom do ostrega spora in se je nato pojavila misel, d farani prestopi o v sta-mkatoliško vero. vi jo. pa mu ni uspelo. Nato se je za več dni odpravil zdoma; ko se je vrnil je ponovno poskusil sa« momor. S stanovanja je iz IIL nadstropja skočil z glavo na tlak in se ubil. Mesarji proti kmetom Zagreb 14 tebi Na hrvatskem podeželju se silno naglo razvila akcija kmetov proti prenizikm cenam kmetskih pridelkov in živine. V ta namen se še sedaj vrši na podeželju vse polno zborovanj, na katerih kmetje povdarjajo, da ne bodo za take cene prodajali pridelkov in živine ter grozijo z bojkotom. Posebno ostro velja ta borba proti! prekupčevalcem m mešetarjem, ki se Sh pri vsaki kupčiji precej »prime« in zavoljo tega še posebno pritiskajo na cene. Kmetska akcija za zvišanje cen je med vrstami mesarjev in prekupčevalcev ter trgovcev naletela na splošen odpor. Proti takozvani kmetski gospodarski slogi se upirajo z vsemi silami. To vprašanje bodo na občnem zboru obravnavali tudi mesarji, ki pravijo, da mkakor ne morejo plačevati višjih cen za živino. Odnos; med kmeti in prekupčevalci in kupci se spričo odločnega zadržanja kmetov silno po-ostruieV) Grški parnik nasedel Madrid, 14. febr. Iz Palme po* ročajo, da je na svoji vožnji v Newyork v bližini mesta nase* MALI OCLASI Vsaka beseda 5« par. Najmanjši snesek $ Din. Drž. in ban. davek i Din. Oglasniki, ki iščejo elažbe, plačajo samo po 25 par sa beseda Na pismena vprašanja Je priložiti sa odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilo Stanovanje ev. z vso oskrbo nudim mlajdemu gospodu za zelo nizko ceno. Ponudbe pod: »Skrbna gospodinja«. Zložljivo mizo 2 m dolgo, 1 m Široko prodam. Prikladna ra ta-petnika, krojača ali gostilno. Naslov v upravi. del 9000 tonski grški parnik »Po/* lyania«, ki je bil natovorjen z grozdjem. Parnik so pozikušali rešiti, a ni uspelo. — Možiček. kako mi pristoja tale klobuček? — Samo trenutek počakaj! Gospodična, koliko stane? ★ _______________ Planinska matica Vrsti »matic«, ki pri nas že delujejo in vsako leto poklanjajo svotfm članom večje In manjše število knjig, se zidaj pridružuje nova tovarišica — Planinska matica. Namen nove matice je vsekakor lep, namreč »ustvarjati, goliti in poglabljati v času splošne mehanizacije lljubezen do prirode«. Planinska matica bo zato letno izdajala po 4 knjige in znaša mesečna naročnina po 20 Dim oziroma 25 Dim za v platno oz. usnje vezane izvode. Letos izide poleg drugih tudi knjiga Zbranih spisov prerano umrlega slovenskega planinca dr. Klementa Juga, čigar izrazita, globoka osebnost v planinskem slovstvu je ostala brez dvoma vsem prijateljem naših planin v živem spominu. Tudi ostali program kaže toliko resne smotrenosti, da Planinsko matico toplo priporočamo. Naročila sprejema upravništvo »Planinske matice«, Ljubljana, Frančiškanska 6, Učiteljska tiskarna. —a— Postrežnica za nekatere ure dnevno Vam je za mal honorar na razpolago. Pozovite me z dopisnico na upravo »Glasa naroda« pod: »Poštena, pridna«. PRODAM pult 3 m dolg Din 120,— in radio 3 cevni Sacheemverk Din 750.— Vprašati: Maribor, Aleksandrova 55, pritličje, levo. in možitve boljših krogov posredujemo najvest-neje Razpošiljamo informativne prospekte proti predplačilu Din 10.— v poštnih znamkah • diskretno. Velika izbira odličnih partij obojega spola. Naročite takoj prospekte! »Rezor« Zagreb — pošta 3 Telefon 2059 VELETRGOVINA — INDUSTRIJA VILKO WEIXL MARIBOR PRIPOROČA ZA PREDPUSTNE VESELICE KON-EETE, SERPENTINE, MASKE, POKRIVALA, SREČKE L T. D, PO NAJNIZJI CENI. suhe drva, premog io karboparket« dobite pri LPogačnili Bohoričeva ulica 8 Izdajatelj: Josip Fr. Knafllč-----Urednik: Milan Zadnek. — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskamarja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani,