Lato XIV.
V Celju, dne 9. fdbmiraija 1904. L
Štev. 11.
Izhaja dvakrat na teden, in s.cer vsak torek in petek. - Dopisi naj se izvolijo pošiljat, uredništvu, In sicer frankirano. - Rokopisi se ne vračajo - Za Inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranie primeren popust. - Naročnina za celo leto a Kron,
za pol leta 4 krone za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja Upravništvu „Domovine" v Celju.
Narodno življenje v Vojniku
Trg Vojnik, dve uri oddaljen od Celja, je izmed onib, katerega moramo Slovenci pazno j čuvati, da ga zopet spravimo v slovenske roke. Zato vsako znamenje novega in bujnejšega na rodnega gibanja v istem in njega okolici s tem večjim veseljem pozdravljamo. Kar je drugod
marsikje samoobsebi umevno in manjšega po mena z ozirom na razvitejše narodne razmere, zasluži v krajih kjer je narodna stvar na šibkih nogah tem večje pozornosti.
V nedeljo 7. svečana so Vojničani po dolgem času zopet z javnim nastopom pokazali, da narodno živijo in da so podani vsi pogoji, da bode se narodni živelj, če tako napredujejo, v dogledni dobi toliko okrepil, da bodo temu v resnici že od nekdaj slovenskemu trgu tudi gospodovali kot gospodarji Slovenci.
Upokojeni tamošnji učitelj gosp. Škofljek je združil mladino Vojnika in okolice v trdno skupino ter je ista ta dan nastopila s prav lepim in dobro uspelim pevskim sporedom, dobro po- | gojeno gledelišfeo igro „Županova Micika", in so govorniki razun tega zbrano večinoma kmetsko ljudstvo z besedami navduševali k vztrajanju v narodnem delu. Ob isti priliki so pa na poziv pevovodje g. škofljeka vojniški rojaki in celjski in drugi gostje, ki so prišli pozdravit narodno gibanje v Vojniku, zložili precejšen znesek, da si bode mladina mogla nabaviti tudi tamburice za oživljenje narodnega tamburaškega zbora.
Ko se pa bode ta okrepil in se pevski zbor &e bolj utrdil, nastopili bodo v kratkih mesecih vojniški Slovenci v zvezi s celjskimi znova pred javnostjo ter pripravljali na ta način tla za še tesnejšo združitev vseh narodnih činiteljev v zmagonosno obrambo zoper narodne odpadnike i Kdor ne more osebno nič pripomoči, storil bode « dobro narodno delo, ako poSlje na naslov gosp. Škofljeka kak denarni znesek, ki se bode uporabil v tu naznačeni blagi namen.
Lansko leto so celjski Nemci prizadjali slovenskim Vojničanom grdo krivico, kajti nemška stranka je domačine z najgršimi volilnimi I sleparijami osleparila ter jim vzela naravno pravico, da kot Slovenci gospodarijo v svoji občini. Ta sleparija zoper slovenske kmete je pa še tako nezavedne občan« zopet vzpodbodla, da še bolj izprevidijo potrebo, postaviti se nemšku-tarjem v bran. Na najvišjem mestu o ti volilni slepariji še ni izrečena zadnja sodba. Dne 24 svečana t. 1. bode upravno sodišče na Dunaja sodilo v ti stvari in takrat se bode izvedelo, ali vlada hoče, da se volitve vršijo na pošten način ali na tak način, da prave posestnike izpodrinejo navidezni in napravljeni volilci z davkom nekaj vinarjev. Kakorkoli razsodbo izreče, na vsak
način bodo iz iste tudi vojniSki Slovenci izpre videli, kako morajo postopati, da bodo postali zopet — narodni možje gospodarji — slovenskega trga.
Glavna stvar je pa, da se slovenski občani na vsak način skušajo čimdalje bolj okrepiti in tesno združiti v obrambo svojih pravic. Društveno življenje in skupni javni na stopi, kakoršen je bil v Vojniku zadnjo nedeljo, bodo k vsemu temu mnogo pripomogli. Ker uvi-
dimo veliko važnost novega vzcvita narodnega [ življenja v Vojniku, zato smo prireditvi z dne 7. svečana posvetili te vrstice ter vzpodbujamo naše vrle narodne sosede Vojničane: Krepko naprejt
Celjske in štajarske novice.
—	.Slov. obrtnege dinstva letni občni zbor se vrSi v sobotp, dna 20. februvarja t. 1. v mali dvorani „Nar. čitalnice". Ker so na dnevnem redu zelo važne točke, opozarjamo že sedaj ne samo vse ude, temveč vsakega narodnega obrtnika in trgovca, kateremu je na prospeh lastnega stanu ležeče, in vabimo, da se tega občnega zbora udeleži.
—	Poročil se je prošlo soboto g. Vekoslav Potočnik, uradnik drž. železnice v Kranju, z geo. Lojziko Hočevarjevo iz Celja. Častitamol
—	Za maškarado «Celjskega Sokola" so se že razposlala vabila. Pri tako veliki množini povabljenih je mogoče, da s« komu pomotoma ni poslalo povabilo. Zato prosimo, ako bi kdo ne dobil vabila, naj to izvoli naznaniti odboru, ki bo radevolje takoj pojaravil pomoto. Vstopnice se prodajajo vsak dan v posojilnici. Pripominjamo, da je vstopnina za nemaskirane člane „Sokola" 1 K. V
—	Jaka I., car Sahare je že na potu „v Celje*. V sijajnem spremstvu je nastopil to potovanje. Ker hoče pokazati ves lesk in blesk, s katerim se odlikuje njegova prestolnica, nahajajo se v njegovem spremstvu razun najvišjih dostojanstvenikov, ministrov, javnih in tajnih svetnikov, več dvornih funkcijonarjev, kakor njeg. saharskega veličanstva najvišji kuhar Ali Liz o Skled, ki je zelo važna oseba na saharskem dvoru, dalje najvišji poveljnik telesne straže Bolh o Bij paša, ki ima edini dosedaj najvišji saharski red za hrabrost, red usmiljene tašče. Razun dvornega kuharja in poveljnika telesne straže je tretja važna oseba saharskega dvora najvišji imam, kadija, muftija in reis el ulema za muhamedanske podložnike Hadži Osman ben Hadži Lim iben Hadži Smollah ben Hadži Khnef-trah el Mekha-Medinna Pinya el Msgharraz, ki se nahaja tudi v carjevem spremstvu s svojimi tulečimi in plešočimi hodžami in derviši. — Ker, kakor znano, mrzlejši kraji zelo vplivajo na rast brade in ker bo edini slovenski celjski brivec imel preveč dela s Celjani, da jih vsaj nekoliko pripravi na prihod carjev, je vzel le-ta tudi svojega dvornega brivca ekscelenco Shaipho Mhaza s seboj. Ravnotako pride tudi tajni dvorni svetnik, vzgojitelj najvišjih otrok njegovega veličan stva saharskega in obenem častni ravnatelj vseh saharskih ljudskih šol, redni profesor philosophij« dr. de Blebetaux el Sunghier, imejitelj združenih redov batine in izbitega zoba, z nekoliko svojih najboljših učencev. Za varnost dragocenega živ
Ijenja njegovega saharskega veličanstva bo skrbela razun celjske policije ena cela baterija 11. saharskega gardnega pešpolka, en eškadron 99. pomorskega kirazirskega polka, dve četi pohor skega mornarskega oddelka in en cel bataljon 1. poljskega topniškega polka, ki je opremljen z najnovejšimi brzostrelnimi topovi, s katerimi se strelja brez dima, brez smodnika in celo brez krogel na razdaljo 10.000 starožidovskih komolcev. Razun teh je v spremstvu še cela truma raz
ličnih dvornih uslužbencev, lakajev, «tekačev, Be-duinov, zamorcev od Culukafrov in Hotentotov pa do Somalijev in Ašantijev. Ne manjka tudi drugih stanov, kakor lovcev na leve in druge take divje mrčese, itd. itd. V resnici povedano, E ?ropa še ni videla takega sijaja, takega bleska. Pravijo celo, da je vzelo njegovo saharsko veličanstvo celo svojo dvorno tiskarno s seboj in bo tudi v Celju izdalo svoj uradni list. Seveda äe ne vemo vsega prav natančno, ali vsaj toliko vemo, da bo še mnogo več, kakor smo dosedaj izvedeli. — Koncem konca ne smemo pozabiti, da spremlja carja Jaka I. na vseh njegovih potovanjih njegova izborno izvežbana, 150 mož bro-ječa godba pod spretnim vodstvom trikrat ab-solviranega konservatori sta mus. drja g. Pump ahr Dhona. Godba bo svirala vsak čas saharsko himno, katere besedilo si je preskrbe! tudi neki blagajnik.
— V Kosemovi zadevi. Za nemške in nemškutarske časnike je Kosemova afera mastna pečenka. Z uprav kanibalsko slastjo glodajo mastno kost, katero jim je Kosemova nepoštenost vrgla pred gladno žrelo. Avše mislijo, da je Kosemova lumparija slovenstvo v celjskem okraju kar v prah pomandrala. — Lažejo torej in kvasijo, da se kar kadi in smrdi-, čudno le, da še najdejo koštrune, ki vse od konca do kraja verjamejo. No, pa bodo že še videli, da se presneto motijo. — Pred kratkim je izdal deželni odbor v Gradcu na okrajni odbor celjski v tej zadevi obširen dopis, katerega imenujejo nemškutarski in slov. listi, ki tavajo kakor slepci za njimi, „sodbo". Ta spis deželnega odbora spravil je nemškutarsko časopisje v deveta nebesa. Kaka rajska slast mora napolnjevati nemškutarsko srce, če se Cita črno na belem, da je deželni odbor izračunil, da iznaša škoda, ki jo je prizadjal Kosem okrajni blagajni 26.659 K 61 vin. in da morata to škodo povrniti bivši načelnik g^ dr. Sernec in namestnik g. dr. Dečko. Blage duše ne vedo, kateremu bi raje večji del privoščili. Najrajši obema, vsakemu vse. — No, deželni odbor ni nobene sodbe izdal, nič ni ob sodil, ker sploh take pravice nima. Isti je le nadvarstvena oblast, ki ima pravico revizijo napraviti in svoje mnenje izraziti glede event. dolžnosti in visokosti odškodnine. No, in ta je tudi nekoliko drugače „razsodil" kakor blago volijo ti listi poročati. Izrekel je svoje mnenje, da zadene odgovornost bivšega načelnika za celo škodo, ker je isti gospodarstvo okrajnega zastopa vodil ves čas. iz katerega izhajajo še nepokrita poneverjenja. Le za znesek po 7610 K poneverjen leta 1901 bi eventuelno bil zavezan tudi g. dr. Dečko, ker je on računski sklep za leto 1901 mesto obolelega g dr. Serneca podpisal in okr. zastopu v odobrenje predložil. — Eno dobro pa ima le ta odlok deželnega odbora, namreč to, da se bodo vsaj nekoliko pomirili tisti rahloču-teči narodni krogi, ki so samo zaradi „narodne časti" vpili naj g. dr. Sernec in g. dr. Dečko vse plačata, že takrat, ko še živa duša ni mogla povedati, koliko je pravzaprav obviselo na Ko-semovih prstih. — Soproga Kosemova bi sicer tudi lahko nekaj zraven dodala, kajti je sedaj dobro situirana, ima polovico Kosemovega zemljišča, in je še tako srečna, da je lahko po 1000 for. nalagala v denarne zavode, akoravno
je njen mož imel plače mesečno le 100 K, ona od doma ni imela baje nič, in akoravno skromno niso živeli. — Pa ker v tem čudežu državni pravnik, ki ima taintam zelo bistro oko, ni našel nič sumljivega, bo menda že vse v najlepšem redu.
—	Jezikovne razmere na železnici Celje-Spodnji-Dravograd Mesec dni je že prošlo, kar je prevzela državna železnica progo Celje-Velenje v svojo oskrbo. Nadejali smo se, da bo državna j železnica pravičnejša našim zahtevam Pokazalo se je vsaj v začetku nekaj dobre volje, kajti vsaj v vozovih so bili prve dni slovenski napisi, toda sčasoma so ti vozovi izginili in ni jih več. Ostalo je vse pri starem, slovenski jezik tudi pod upravo državne železnice nima nikake pravice. Dolžnost naših občin je, da započnejo s skupno akcijo in zahtevajo na železnici, ki teče izključno po slovenskih tleh, slovenskih napisov, kjer se sedaj šopiri sama nemščina. Napisi na postajah, napisi v vozovih, oglasila in naznanila, tovorni listi, vse mora biti dvojezično! Uradnik in uslužbenci morajo biti zmožni slovenskega jezika. Občinski zastopi naj bi v svojih sejah storili tozadevne sklepe in jih priposlali ravna teljstvu državnih železnic v Beljaku, ki je ob prevzetju proge obljubilo, da se bo oziralo na želje prebivalstva. Treba je skupnega, odločnega nastopa, in prepričani smo, da se bo ugodilo
našim zahtevam, ker se mora ugoditi. Ùemu prosjačiti in moledovati za kaj, kar se nam mora dati. Slovenščina je po državnem zakonu isto-pravna z nemščino in kar zakon določa, se mora izvršiti. Poživljamo torej še enkrat vse občine savinske in šaleške doline, da odločno nastopijo za pravice slovenskega jez^a. Ako bi bilo posameznim občinam ljubše, da se dotične pritožbe, oziroma zahteve pripošljejo skupaj ravnateljstvu državnih železnic, smo jim radi na uslugo. Ako se pošljejo nam, jih zberemo in od- ' pošljemo skupno. Stvar smo torej sprožili, naj bi se prizadeti činitelji pobrinili, da ostane v teku.
—	Slovenskim posojilnicam in posojilni-carjem o uvaževanje in posojilniškim uradnikom v spodbujo — je prinesla .Slovenska zadruga" v Krškem v svoji št. 2 tega leta važen dopis posojilniškega tajnika iz Istre glede organizacije posojilniških uradnikov — oskrbovanja za sta rost in onemoglost teh itd. Ker bi pa nasvet , izpeljan — zamogel vsestranski koristiti, bodisi posojilniškemu osobju, kakor tudi posojilnicam samim — je torej vsega uvaževanja vreden in zasluži resnega premo tri vaaja, da se dejansko tudi izvrši. Naj bi se v tem oziru sestavil poseben odbor, kateri naj bi preskrbel potrebno za Ustanovitev društva, katerega se bode vsak rad oklenil, ko bo videl, da bode imel hasek od njega — in gotovo tudi posojilnice ne bodo od rekle svoje pomoči. Sedaj ravno se vršijo pri vseh posojilnicah občni zbori — m naj bi se pri teh uvaževalo to vprašanje ter se odločil donesek društvu .Slov. posojilniških in hranil niških uradnikov", kateri donesek naj bi se društvu izplačal, kakor hitro se isto ustanovi, da bi zamoglo zapričeti na trdni podlagi svoje delovanje. Posojilnice so danes na Slovenskem najvažnejšega pomena, pri posojilnicah pa spretno, zanesljivo in zmožno uradniško osobje, na ka terem leži če ne že ves, pa gotovo večji del napredka ali propada dotičnih zavodov. Naj bi ta nasvet interesirani krogi vzeli v poštev, de-laljubni možje pa si segli v roke z zapričenja-njem ustanovitve .Društva slov. posojilniških in hranilniškib uradnikov" katero naj bi raztezalo svoj delokrog na vse slovenske pokrajine.
—	Žalostne poštne razmere. Prejeli smo pismo iz Slovenske Bistrice. Da je pečat na ovitku samo nemški, o tem bi bilo pač neumno
še nadalje razpravljati, kajti dvojezične pečate na Spodnjem Štajarskem bi skoraj lahko našteli na prste. Za Slovensko Bistrico to tudi ni nikakor čudno, saj je v nemških rokah, tembolj se pa čudimo, ko dobivamo pisma iz popolnoma slovenskih krajev, recimo iz Slovenskih goric, ali pa iz naše probujene Savinske doline. Mi pač še pogruntamo, da je morda „Heilenstein" naša slovenska Polzela, ali izvenštajarski Slovenci pač ne vedo tega in tako se je primerilo, da smo pred kratkim čitali v nekem slovenskem
časniku, da se je to in ono zgodilo nekje v „Weitensteinu" na Štajarskem in smo trdno prepričani, da pisec dotične notice še danes ne ve, da je ta „Weitenstein" naše Vitanje. No to pač ni čudno, kajti kdo bi mogel vedeti vsa zverižena nemška imena naših slovenskih krajev, ali naravnost za izzivanje pa smatramo, ako se v Slov. Bistrici drzne poštni uradnik ali, kar je že, poleg jasno pisanega naslova — Slavno uredništvo .Domovine", Celje — v velikanskih črkah pripisati z modrim svinčnikom svoj „Cilli". Ali je Slov. Bistrica kje v nemški Afriki in Celje tam gori pri Hamburgu? Svoje somišljenike v Slov. Bistrici prosimo, da nam sami nekoliko pojasnijo ondotne poštne razmere.
—	Kako se godi pregnancem. Vaš cenjeni list je že opetovano poročal, kako se godi slov. davčnim uradnikom, kateri žive med Nemci v nemškem delu Štajarske. Toda vzlic vsem pritožbam in interpelaciji v državnem zboru v tej zadevi se finančno ravnateljstvo v Gradcu noče brigati za stvar in ukreniti, da bi se vendar enkrat ti pregnanci premestili na domačo zemljo. Evo Vam zopet slučaj nemške kulture v Cmu-reku! Davčni praktikant Žuža, o katerem ste svoj čas poročali, da je bil nenadoma premeščen iz Celja v Cmurek, se je udeležil tam silvestro-vega večera. Ko pa je nemška garda pričela „die Wacht am Rhein" peti in imenovani praktikant ni vstal, kakor je navada pri teh Prusih, nahajlala ga je ta druhal in Žuža jo je moral popihati iz lokala, ker drugače, bi mu huda predla. Seveda „Grazer Tagblatt" denuncira, kakor je to pri tem smrdljivim listu sploh na vada, kadar se gre za kakega slovenskega uradnika. Škodoželjni so ti ljudje pač ! Radoven sem, je-li „Tagblatt" svoj čas tudi pisal o panger-manu kontrolorju Potrzu (sedaj v Šoštanju), ki je doživel v Cmareku, kjer je leta 1898/1899 kot kontrolor služboval, neko zelo pikantno do godbico in ni bil radi tega discipliniran in ka ženskim potnm premeščen?
—	Popravljamo. Gosp. župnik Govedič nas prosi, da našo notico v zadnji številki v toliko popravimo, da on še ni dozdaj nikdar skrbel za klijentelo dr. Stepischaegga. Ob istem časo smo prejeli tudi popravek od našega dopisnika, ki nas prosi, da njegov dopis v toliko popravimo, da gosp. župnika ni zastopal dr. Stepischnegg, temveč dr. Jabornegg. Tako upamo, smo ustregli obema.
—	Porotno zasedanje v Mariboru. Za
prvo porotno zasedanje v Mariboru je imenovan predsednikom porotnega sodišča dvorni svetnik in predsednik okrož. sodišča Robert Greistorfer in kot njegov namestnik višji dež.-sodni svetnik dr. Fr. Voušek in deželnosodna svetnika dr. Ig. Pevec in Anton Morocutti.
—	„Slov. pevsko društvo v Ptuju." Oce-njevatelj za razpisano častno nagrado potegu-jočih se osem skladb za mešani zbor je dovršil svojo obširno in temeljito oceno. Reči se mora, da so bili tokrat slovenski glasbeniki srečnejši v tekmovanju mešanih zborov, nego lanskega leta pri pogajanju za častno nagrado moških zborov. Slovenska glasbena književnost je zopet obogatela za dva krasna mešana zbora, kajti g, ocenjevatelj in odbor „Slov. pev. društva" sta bila v veliki zadregi, kateri pesmi pripoznati častno darilo? Pesem: „V mraku", besede S. Gregoriča, uglasbil H. 0, Vogrič, kapelnik v Se rajevu, se pred V8em odlikuje po svojem divnem tenorjevem samospevu v drugem delu. Skladba: „Nočna pesem", zložil in uglasbil Emil Adamič, učitelj v Kamniku, je izmed priposlanih skladb najpopolnejša v obliki, v preprosto lepi tehniki, v harmonično enotnem dobrem izrazu med glasbo in besedami in ima lepo, v ljudskem tonu zloženo melodijo. Odbor ni mogel in ci hotel nobenemu izmed obeh imenovanih gospodov skladateljev krivice delati, zato je nagradil obe skladbi s častnima nagradama po 60 K, dasi je bila razpisana samo ena nagrada. Uvaževal je pri tem ukrepu, da je razun prireditve koncertov tudi gojitev slovenske pesmi in podpiranje slovenskih glasbenikov ena prvih nalog „Slov. pev. društva". Definitivno se je tudi sklenilo, da se bo vršil letošnji veliki koncert dne 7. avgusta v veliki dvorani „Narodnega doma" v Mariboru; zaraditega se prosijo že zdaj razna društva, da
ne bodo prirejala na ta dan veselic in koncertov. Sodelovala bode polnoštevilna celjska narodna godba. Pevski del koncerta obsega štiri nove pesmi pesmi in s'cer: moška zbora 1. „Lahko noč" ; besede J. Zupanove, uglasbil H. O. Vogrič. 2 „Povejte ve planine!" iz .Novih akordov"; uglasbil A. Foerster in mešana zbora. 3. „Nočna pesem", uglasbil Emil Adamič in 4. „V mraku", uglasbil H. O. Vogrič. Pesmi pod točko 1, 3 in 4 so bile od društva s častno nagrado obdarovane; pesem „Povejte ve planine* se je razmnožila s privoljenjem založnika g. L. Schwentnerja. P. n. članice in člane, pevke in pevce .Slov. pevskega društva", opozarjamo, da so se pesmi razmnožile v partiturah, tisk je preskrbela slavnoznana tvrdka Eberl na Dunaju, vsakdo torej dobi v roke partituro namesto dosedaj navadnih posameznih glasov. Priporoča se z ozirom na razpošiljanje in poštne stroške, da se iz krajev v katerih nima društvo poverjenika, po več iz vodjv pesmi pod skupnim zavojem naročuje. Rodoljubna pevka ali agilen pevec se vljudno prosita, da prevzameta ta posel. Izvržujoči člani in članice plačujejo na leto 1 K; samo tem bode odbor z notami ustregel; na druge želje se ne bo oziral. Na delo torej p. n. slovenske pevke in pevci, naročujte pridno za koncert določene štiri nove pesmi pri odboru v Ptuiu, učite se jih z veselem in vztrajnostjo, da bo zopet enkrat triumfovala slovenska pesem v Mariboru !
— Iz Središča. Po predlogu merodajnih krogov sklenilo se je, da priredi „Gosp zadruga" zimske poučne večere. Takih poučnih večerov je bilo 13, vsak teh je bil dobro obiskan, število obiskovalcev je bilo najmanjše 70, največ pa 110 Iz tega je dovolj razvidno kako zanimanje je pri nas za zadružno življenje. Kot reditelji večerov so nastopili : g. Jožef Sinko, ki je imenitno razpravljal o važnosti menjalnih travnikov, o travnem semenu in končno o domovinski pra vici, Ivan Kolarič razkladal je o vrednosti gnoja, napravi vzornih gnojišč in o sušenju krme, ozir. detelje. G. Ivan Kočevar, deželni poslanec, pokazal je v imenitnem govoru, kako je potrebno za vsakega, da se poslužuje volilnih pravic raz-jasnjeval je volitve, počenSi od »oliu-a v občinska zastcpe tje do volitev poslancev v deželni in državni zbor, predočil je vso občinsko, deželno in državno upravo, kar se tiče volitev, pripo ročal je poslušalcem naj se zavedajo svojih volflnih pravic, ker ravno od volitve je dostikrat odvisno blagostanje kmetskega prebivalstva, bodisi v političnem ali zasebnem življenju. Gosp. Anton Kosi je temeljito in obširno razlagal o velikem pomenu sadnega drevja; gospod govornik je dokazal kako lep dobiček donaša sadovnik ako je pravilno zasajen in skrbno obdelan. Gosp. Ivan Billó, deželni potovalni učitelj kot veščak v vinoreji je poučljivo :n stvarno predaval o napravi novih goric, kako se ima narejati ma tičnjak, v katerem si priskrbimo dobro podlago, katere vrste trsja kaže pri nas najbolje, da se sadijo, kedaj se sadi in kako je potrebno zemljo za to pripraviti, kako se ima pravilno vršiti rez, kar je dejansko pokazal na razpolago se nahajajočih trtah. Gosp. Martin Jelovšek, deželni potovalni učitelj, že po vsem slovenskem kakor tudi nemškem Štajarskem dobro znani spretni govornik, pa je v peterih poučnih shodih razkladal o dcbri pasmi govede in svinj, o zboljšanju kuretnine, o dobrih zračnih hlevih, o krmljenju svinj ter o mlekarstvu. Zadnja dva poučna shoda veljala sta edino le gospodinjam ; pri tem se je pokazalo, kako zanimanje imajo naše pridne gospodinje za tak pouk, ker zbralo se jih je vsakokrat nad 100 ne le iz Središča ampak tudi iz sosednih občin, kar dela vsem posebno čast. Zadnji zimski poučni večer pa je gosp. Pavi Unger, nadučitelj središki, izvrstno
razpravljal o šolstva, ter v poljudni besedi kazal, kako je bilo šolstvo in pouk mladine počenši od Izraelcev, R'mljanov in Grkov, za časa velike cesarice Marije Terezje in kako se je povzdignilo pod slavnim vladanjem našega presvetlega cesarja. S tem večerom je bil sklep. Ravnateljstvo tukajšnje gospodarske zadruge, šteje si v prijetno dolžnost s tem potom zahvaliti vsem cenjenim prirediteljem večerov za njih izvrstna in pouč-ljiva predavanja ter pouke, kakor tudi slavnemu občinstvu za obilno udeležbo, z željo, da delamo
vsi zadružno, vzajemno za napredek in blagostanje kmetijstva, da se ta imeniten stan na katerem temelju sloni brezdvomno vsa država, vzdrži; to pa naj bode tudi vsake države prva skrb, da mu nudi sredstva po katerih se krepi in ohrani, ter ga otme preteče nevarnosti, ker ako kmetski stan onemore in popolnoma opeša, je velika nevarnost za vso državo.
—	Teč narodnega ponosa! Dne 30. m. m. so priredili trgovski uslužbenci v Ljutomeru trgovski ples, kateri se je prav dobro obnesel in je prirediteljem tega plesa le častitati, da se niso zbali truda in velikih stroškov ter nam priredili tak lep večer. Godba kakor dekoracija nas je vobče zadovoljila; sploh ples je bil jako animiran. Posebne zasluge gredo g. Mureckerju, kateri je tudi četvorke spretno vodil. Žal, da smo morali tudi tokrat pogrešati nekatere narodne rodbine. l.»asi nas je ta ples povsem zadovoljil, vendar se je zgodilo nekaj, česar pod nobenimi pogoji ne moremo odobravati, temveč le strogo obsojati. Povabljeni so bili na ples poleg narodnih rcdbin tudi Nemci. To skrajno žaljivo početje plesnega komiteja moramo najstrožje obsojati, in od ljutomerskih narodnjakov zahtevamo, da pri prihodnjem trgovskem plesu, h kateremu se bodo tudi naši nasprotniki vabili, svoj poset kratkomalo odpovejo. Internacijona-
lizraa ne smemo poznati. Končno bi ai še dovolili vprašanje do plesnega komiteja, kaj je istega k temu privtdlo, in kako morejo stvar opravičiti
Društveno gibanje.
—	Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov je v svoji seji, 4 t. m s kle nilo: 1. otvoiiti od 16 februvarja naprej tesno-pisni in knjigovodski tečaj 2 prirediti dne 5. marca svoj prvi letošnji društveni večer. Glasom poročila predsednikovega začelo se je v Mariboru gibanje v prid naši organizaciji. Ravno-tako v Gorici. — Tovariši, pogumno naprej! Osnujte nadaljne skupine! Da ustreže določbi § 32. zadnji odstavek društv. pravil, bil je odbor priinoran črtati nad 20 članov. Obžalovanja vreden slučaj! Tesnopisni in knjigovodski tečaj pričneta se skupaj, tako sicer, da bode vsakomur moguče se udeltž ti obeh tečajev. Učne moči so že preskrbljene, Zasnje tesnopisja in knjigovodstva postalo je potreba in pogoj v pisarni. Uradniki, vešči teh predmetov, so pa tudi polovico bolje plačani od Davadnh pisarje?. Slednjih se sploh ne išče več. Komur je torej za gmotno zboljšanje svojega stanja, naj se udele žuje in pridno obiskuje oba ta tečaja. Zglasitve sprejema društveni predsednik gosp. Ivan Bovha (pisarna g. dr. Dečkota), ki daje vsa potrebna pojasnila.
—	Mozirje Tukajšnja čitalnica je meseca januvarja 1.1. v petero slovenskih listih oznanila svojo rekonstrukcijo in obenem navedla tudi časopise, kateri so p. n. druätvenikom in gostom na razpolago. S tem, da razpolaga čitalnica z navedenimi listi, pa pač še ni rečeno, da je na vse te liste tudi naročena in jih podpira. Prav brez povoda se je torej v „Sloven. Gospodarju" z dne 28. januvarja t. 1. neki dopisnik iz Luč prav po rovtarsko zaletel v naše mirno društvo, izpustivši prav hinavski vse slovenske in nemške takoimenovane „klerikalne" li8te' katere čitalnica podpira. Našteva pa v prvi vrsti seve „Slov. Narod" in poleg njega vse omenjene nemške liste, na katere pa čitalnica razun „Interessantes Blatt" niti naročena ni. — Ako misli dopisnik „Slov. Gospodarja", da bo tak napad našo čitalnico napeljal k temu, da bo opustila kak list, se silno moti. Pač pa je odbor sklenil, dafizbaci odslej iz društverfe sobe vsak list, ki bi nas prez povoda na ta ali oni način napadel. To v pojasnilo in odgovor „Slov. Gospodarja".
Oibor.
—	Trbovlje. Maškarada pevskega in tam-buraškega društva „Zvon" se ne priredi v gostilni „Djlničar", temveč v narodni gostilni go spoda Janko Forteta na Vodah, kjer nas naj cenjeni rodoljubi v tem večjem številu s svojim posetom počašste. Omenimo še enkrat, da bode pričetek točno ob pol 8. uri zvečer in ker že prva točka sporeda nekaj posebnega nudi, vabimo si. občinstvo k točni udeležbi,
—	Slovenjebistriško učiteljsko društvo.
priredi v sredo, dne 10. svečane t 1. v gostilni g. Petra Nova k v Slovenski Bistrici koncert, h kateremu se vabi učiteljstvo sploh, kakor tudi prijatelji učiteljstva. Začetek točno ob 8 uri zvečer.	Odbor.
—	Kmetsko bralno društvo za Lembah in okolico bode zborovalo dne 14, februvarja 1.1, ob 3. uri popoldne v gostilni g. Robiča v Lem-bahu s sledečim sporedom: a) Poročila blagajnika in knjižničarja, b) Volitev odbora, c) Poda-vanje potovalnega učitelja gosp. Fr. Goričana o vinarstvu in sadjarstvu. Zvečer plesni venček. K obilni udeležbi vabi"	odbor.
—	Kmetijsko društvo Stara cesta in okolica priredi prihodnjo nedeljo, dne 14 febru varja veselico s petjem in gledališko igro v gostilni g. Vrabla na Kamenščaku. Pojejo se te le pesmi: ?„Eno devo le bom ljubil", moški zbor, „Hišica očetova" mešani zbor, „Po gorah je ivje" moški zbor, „Kdaj moramo piti" mešani zbor", „Saj sem pravil mnogokrat" moški zbor", „Nikdar na svetu lepšega ni" mešani zbor, „Fantje na vas gredo* moški zbor, „Po cesti gre" mešani zbor. „Ko b' sodov ire b'io" moški zbor; igra
i „In Da zemlji mir ljudem". — Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina : stojišče 20 v, sedeži 40 v. Preplačila se hvaležno sprejemajo, ker je čisti
dobiček namenjen kmet, društvu in Soli.
Druge slovenske novice.
—	Rezervisti, ki nameravajo prositi opro-ščenja od orožnih vaj, se opozarjajo, naj svoje
; prošnje vedno pravočasno, torej vsaj eden mesec I pred vajo vlagajo, ker se na prepozno došle ! prošnje ne bo oziralo Vložiti je kolekovano pro ! šnjo vedno pri okrajnem glavarstvu (v Calju pri mestnem magistratu) ; priložiti je vojaški list. Dotične, ki bivajo izven Avstrije, naj bi starši ali sorodniki obvestili, naj dotično prošnjo takoj vlože pri avstrijskih zastopih (konzulatih). Prošnje, ki se vlagajo pri kakem konzulatu, so ko-leka proste,
—	Koliko mesa rabi Ljubljana v enem letu V ljubljanski mèstnT^à^nTcT je bilo 1. 1903 zaklanih: 4728 krav in volov, 8167 prešičev, 8082 teličkov, 2494 ovac in koštrunov, 2287 ko-
I zličkov in 79 konj, V primari s poprejšnjim letom I je število zaklane živine nazadovalo za 2477 in sicer je bilo manj zaklanih 184 goved, 164 prešičev, 1124 teličkov, 257 ovac in 532 kozličkov, j — Zgradba bohinjskega predora razme-, roma hitro napreduje Seda] se je jel že vrtati četrti kilometer. Tretji kilometer se je vrtal od od 10. rožnika 1. 1., torej 238 dni. iz česar sledi, da se je vsak dan izvrtalo 4 20 m. Na južni strani je predora dovrtanega 2470 m da je torej v celem še treba izvrtati samo še 860 m, kar bo pod sedanjimi pogoji dovršeno v štirih mesecih.
—	Občinske hiše, Koroški deželni odbor je občinam, ki nimajo lastne občinske hiše, priporočal, naj skuša vsaka občina kupiti občinsko hišo, da se tako izogne vednemu menjavanju stanovanj občinskih uradov, oziroma tajništev in občinskih spisov in knjig. To bi bilo umestno tudi pri nas!
—	Senzacijonelna iznajdba — Ravnatelj obrtne šole za stroje v Celovcu,- vladni svetnik Gustav Schatzl pl. Mühlfort, je iznašel popolnoma avtomatično delujočo puško. Pričel se je že po gajati z vojnim ministrstvom.
—	Pri celovškem deželnem sodišču se je vršila dne 1 febr. vsklicna obravnava. Razprava je bila slovenska, ker je neki obtoženec le malo razumel nemški. Tudi zagovornik dr. Furlan je govoril slovenski. Tako po?nemamo iz nemških listov, ki se silno jeze, da ni nastopil namesto slovenske obravnave „tolmač".
—	Občinski svet goriški se je bavil z za devo železnice Ljubljana—Videm—Čedad. Obč. svet. Holzer je glede te železnice razdelil brošuro. C ani zahteva, naj se študira tudi proga Gorica-Červinjan in naj se v ta namen izvoli odsek treh članov. Marani podpira ta predlog, češ, da da je nujno potrebna zveza Gorice s Furlanijo, a da je vlada dva taka predloga zavrgla. Slednjič se izvoli odsek, h kateremu se povabijo tudi župani prizadetih kmetskih občin.
—	Laško vseučilišče. „Edinost" trdi, da je ustanovitev italijanskega vseučilišča že takorekoč zagotovljena. Nadalje trdi list, da so Slovenci prisiljeni, odločno nastopiti proti vladi. Nič več ne bodo nastopali pri volitvah v kakem vladnem zmislu. Sedaj vidijo, da se v Avstriji vse lahko doseže z pouličnimi demonstracijami. Po „Edinosti" je posnela to vest tudi dunajska „Neue Freie Presse".
—	Sodba pametnega pedagoga in poštenega človeka „Edinost poroča: Doznajemo o zanimivem razgovoru, ki se je vršil te dni med neko gospo in nekim tržaškim pedagogom. Gospa je vprašala dotičnika, kako sodi o koristnosti otroških vrtcev. Odgovor pa je bil ta-le : „Če so otroški vrtci zasnovani na podlagi materinega jezika, potem so isti v pravi blagoslov za ljudstvo, zlasti pa za revno, ki ne more samo dovolj nadzirati svojih otročičev. Ča pa so otroški vrtci osnovani v politične svrhe, tedaj so le v demo-ralizacijo, torej v prokletstvo za ljudstvo! Otroci iz takih zavodov bodo, čim pridejo do spoznanja, proklinjali tiste, ki so jih prisilili v tako usodo! — Tako je pameten italijanski pedagog in pošten človek obsodil njih, ki za slo venske otroke snujejo po tržaški okolici laške vrtce! — Kaj pa naj mi rečemo o onih, ki vlačijo pri nas slovenske otroke v nemške Sole?!
Dopisi.
Sv. Tomaž. Dne 24. januvarja 1.1. je zborovalo „Kmetijsko društvo za ormoški okraj* pri Sv. Tomažu. Ob določenem času se je zbralo okoli 400 oseb iz bližnjega kakor daljnega okraja, katere je načelnik g. inž Lupša prav prijazno pozdravil ter navzoče z živahnimi besedami spodbujal k skupnemu delovanju v gospodar stvenem smislu,
Zatem je imel besedo načelnik šentlenartske podružnice g Korpar. Govoril je o umni živinoreji in je v prvi vrsti spodbujal navzoče za pospeševanje govedo- in svinjereje ter je povdarjal, da konjereja nima več istega pomena, kakor ga je imela nekdaj, ko še ni bilo toliko železnic itd. zato je v prvi vrsti potrebno spremeniti kisle travnike v sladke, ker le sladke trave ugajajo govedi. Zatem je razlagal o snaženju živine kakor hlevov, o potrebni svetlobi v hlevih in njih zračenju, nadalje o različnih plemenih ter pravi, da je za naše kraje najpripravnejše ma rijedvorsko in simentalsko pleme; končno je izražal svojo nevoljo proti prevelikemu trpinčenju živine, ki se povsod, kljub temu, da živimo že v blagem dvajsetem stoletju, opazuje. Po tem poučljivem predavanju je odgovarjal na različna od navzočih stavljena vprašanja. Ob tej priliki so se izrazile tudi različne želje n. pr. g. Pevec pravi, da naj bi merodajni krogi skrbeli v prvi vrsti za to, da se pri nas uvede tako goveje pleme, ki bo dalo obilo mleka ter bi mu ugajala tudi slabša trava. G. župan Škrlec pravi, da je potrebno, da skrbi centralni odbor tudi za nabavo umetnih gnojil, Na to odgovarja načelnik, da bo društvo smatralo tudi to željo za svojo nalogo in skrbelo, da dobe posamezniki po izvirni ceni umetna gnojila,
Kot zadnji govornik je nastopil vzorni čebelar g. J. Aubec iz Formina pri Sv. Marjeti ter je razpravljal zelo natančno vprašanje naše če beloreje. Interesantna je resnica, da je govornik od leta 1897 naprej iz enega samega roja si izredil 52 rojev za lastno čebelorejo in 36 za prodajo. Že iz tega sledi, da je omenjeni gospod umen in strokovno izobražen čebelar kakor redki, zato je želeti, da bi nam razlagal večkrat svoje skušnje ter dajal nauke v korist te povsod še zanikrne panoge kmetijstva' V prvi ! vr8ti je govornik razmotrival vprašanje, zakaj da čebeloreja propada, ter je pri tem zametaval meritev čebel kakor babjeverstvo, ki je vedno pri neučenih in neizkušenih čebelarjih zelo raz , širjeno. Nadalje je orisal združenje čebel v je-; seni in spomladi ter prešel tako na močne in umetne roje. Umetni roj zamore ob času rojenja imeti do 60.000 čebel in do 70 000 jajc in ličink. Čudno pa je to, da ima tak močen panj le okolu 500 trotov, eno matico ter približno 15 stolp čev (zibelk) za matice. Na podlagi lastnih izkušenj trdi govornik nadalje, da nanosi panj z 20.000
čebelami na dan en četrt kg medu in ga potrebuje čez zimo do 8 kg t hrano, toda za rojenje je preslab. V čudnem razmerju je nadalje to, da nanosi roj s 40.000 čebelami 2 kg medu na dan, potrebuje v hrano čez zimo 11 kg ter se roji po dvakrat na leto, slednjič nanosi roj s 50 000 čebelami vsak dan po 3 kg medu, v hrano čez zimo pa rabi le 12 kg in se roji po trikrat. Nadalje je g. Lubeo govoril o umetnem satovju, o matici in nje zalogi, o roparicah, o podrezovanju, o podiranju in žvepljanju, kakor tudi o prodaji medu in slabem početju medar-jev. Zbog tega je stavil sledeči predlog, ki pa se je tudi enoglasno sprejel in sicer: Kmetijsko društvo naj opozarja vse merodajne kroge na to, da bodo kupci medu imeli svojo posodo vselej zaprto, tako da čebele ne morejo do istega, ker takim potem se čebelarjem odvedejo velike množine čebel v škodo posestnikom rojev. Ob tej priliki pa je predlagal tudi to, da bi se osnoval v omenjenem društvu nek odsek čebelarjev v to svrho, da bi se čebeloreja pri nas lažje povzdignila.
G. načelnik je odobraval to misel in ob-ljubilj da se bo to tudi ob prvi priliki zgodilo. K temu pa je še konečno g. inž. Lupša dodal jako zanimivo točko, on je namreč preračunil kolike indirektne vrednosti donaša en panj s kakimi 30000 čebelami kmetijstvu Opazoval je, da izleti vsako minuto povprečno do 120 čebel iz ulnjaka, to pa da v času od 7. ure zjutraj do 6. ure popoldne 79.200 izletov. Opazoval je nadalje, da obišče vsaka čebela pri vsakem njenem izletu povprečno okolu 50 cvetov in to bi dalo tedaj na dan 3,960.000 cvetov. Ker pa lahko računamo na leto 100 lepih dni, tedaj tudi lahko rečemo, da obiščejo čebele tega panja približno 396,000000 cvetov. Recimo, da se tem potem prenese prašek na pestič le pri desetem delu cvetov, to je, da se jih le deseti del oplodi, tedaj še smemo vedno 39 6 milijonov plodov pripisovati enemu panju. Recimo nadalje, da ima 1000 teh plodov vrednost le enega vinarja, tedaj dolguje kmetijstvo enemu samemu panju 396 kron. Čeravno so te številke videzno le idealne, vendar sledi iz njih velika važnost čebeloreje.
Po vsem tem se je konstituirala nova podružnica pod i meno v „sv. Tomaž". Načelnikom je izvoljen g. župan in centralni odbornik Meško Anton. Odborniki pa so sledeči možje: g. nad-učitelj Bezjak Simon, g. Meško Ivan, g. Rižnar Jakov, g. Gril Martin, g Šaruga Franc in g. Pod-gorelec Alojz.
Politični pregled.
—	Nemško-češka sprava. Pri dvornem obedu v soboto je govoril cesar s podpredsednikom poslanske zbornice dr. Začekom ter je izrekel upanje, naj bi se Čehi in Nemci, ki žive že vendar toliko stoletij skupaj ter morajo i v nadalje skupno živeti, že vendar sporazumeli.
—	Kriza v Srbiji. Ker sta Gruid in Protic odklonila sestavo kabineta, je sklical predsednik skupščine vse člane radikalne stranke h konferenci, da se sklene, kako se naj kriza reši. Pri tej priliki je prišlo do izmirjenja obeh radikalnih struj. Ta sprava pomeni konec moči zarotnikov. Sestavo, kabineta prevzameta najbrže Pasič in njegov dosedanji nasprotnik Živkovic
—	Macedonica. Nepričakovano je zapadel debel sneg Gorovja so pokrita z meter debelim snegom. Ker se bo sneg bržkone pričel šele pozno topiti, ne izbruhne vstaja v Macedoniji pred Veliko nočjo. Ravnotako se tudi begunci me morejo vrniti pred praznikom sv. Jurija. Ker je njih položaj, dasiravno prihajajo darovi od Vseh strani, vendar le žalosten, vpliva ta pozno došla zima zelo slabo na njihove razmere. Begunci stanujejo navadno v kaki stari šoli, kjer je v eni sobi nabasanih več rodovin. Vsi so le sa silo opravljeni. Vaščani se zelo malo brigajo za te uboge goste. Vso skrb prepuščajo le članom dobrodelnega odseka in vladinim organom. Ti pa ne morejo biti povsod in ne morejo vsega potrebnega preskrbeti. Raditega je pomanjkanje vedno večje. Turška poročila zatrjujejo, da se v Bolgarski zbirajo velike vstaške čete, ki čakajo, da se Sarafov vrne ter da vdro potem žnjim o prvi priliki preko meje. Napetost med Turčijo
in Bolgarijo je vedno večja. Čuje se, da ni izključeno, da Bolgarska odpokliče svojega zastopnika iz Carigrada. Na Turčijo je napravila velik vtisek grožnja Angleške, da bo tudi ona storila odločne korake, ako se ne izvrše reforme, dogovorjene v Mürzstegu. Opravilnik za orož-ništvo v Macedoniji bo posnet po vzorcu opra-vilnika, ki je v veljavi na Kreti.
— Rusija in Japonska. Česar se ni moglo več odgoditi, se je sedaj zgodilo. Rusija je že odposlala svoj odgovor Japonski, ali predno je ruski poslanik v Tokio izročil japonski vladi odgovor ruske vlade, je Japonska pretrgala diplomatične zveze z Rusijo in odpoklicala svojega poplanika iz Petrograda. Vsledtega je odpoklicala tudi Rusija svojega poslanika na japonskem dvoru. Rusija je bila skrajno prijen-ljiva, toda Japonci hočejo vojsko na vsak način. Seveda tiči za japonsko vojno navdušenostjo vse kaj drugega, kakor samo Japonska. Ameriške Zedinjene države so že zdavnaj z največjo ne vošljivostjo gledale napredovanje ruskega vpliva v Aziji in Angleška ravnotako. Japonska ima torej za sebdj dve močni državi in zato ji je greben tako zrastel. Rusija je storila vse, da vojna izostane, ali Japonska je vzlic temu pretrgala diplomatično zvezo, kar skoraj toliko znači kakor napoved vojske. Sovražnosti se še niso začele, a gotovo ie, da bo v par dneh že začelo pokati. Rusija odklanja vso odgovornost, kajti večjih koncesij ni mogla in ni smela dovoliti, ako je hotela varovati svoj ugled velevlasti. Za posledice je odgovorna edino le Japonska, ozir. njeni podpihovalci. Druge evropske države so izjavile, da bodo ostale strogo nevtralne, le Angleška hoče baje ruskim bojnim ladjam zaprečiti prehod iz Črnega morja skozi Dardanele ali skozi sueški prekop, kar bi toliko značilo kakor očitno sovraštvo. Francoska je izjavila, da bi le tedaj posegla vmes, ako bi se kaka druga evropska velevla3t prej vmešala. Nemčija hoče ostati strogo nevtralna, razun če bi se tudi v Kini pojavil kak za Evropejce sovražen čin. Pač se sedaj mnogo razmotriva, čegava bo končna zmaga. Rusija s svojim velikanskim številom vojaštva bo pač kos sicer žilavim, toda številno mnogo slabejšim Japoncem. Obširneje bomo govorili o tej zadevi v prihodnjih številkah
V trgu Rogatcu pri Slatini se odda s 3. majem 1904 dobro vpeljana (53) 2—1
m- kovačnica
s stanovanjem, svinjakom in delom vrta na
dobrem prostoru v najem. Prednost ima trezen mojster, dober delavec. Natančneje pri posestniku Josipu Berlisgu.
Loterijske številke. Trst, 6. februvarja 1904: 68, 12, 60, 65, 62. Line, „	43, 29, 42, 45, 38.
Hišnik
obenem sluga čitalnice, se išče za „Narodni dom" v Celju. Služba se nastopi 1. marca, plača po dogovoru. Pismene ponudbe s spričevali sprejema do 20. februvarja t. 1.
posojilnica v Celju. (56) 2-1
Ugodna prilika/
Radi preobilega posla in dela prodam svojo že dobro vpeljano trgovino papirja in papirnih izdelkov ter pisarniških in šolskih potrebščin z zalogo tiskovin v Ljubljani, Schellenburgove ulice štev. 4. Ugodna prilika je to tudi za žensko, ki si s par tisoč goldinarji zagotovi lahko dobro in uspešno eksistenco.
Ponudbe Dragotin Hribar-ju v Ljubljani.
Hiša
z vsemi gospodarskimi poslopji, vrtom, travnikom in hosto v Žalcu št. 15 je pod ugodnimi pogoji
shšbh naprodaj. - -
Vse natančnejše se izve pri Jakobu GS-aj"bio"u. v Dobrišivasi št. 6.	(37) 4
Kava in čaj
iz prve roke, t. j. neposredno od sadilca kave in čaja,
torej s popolnim jamstvom za pristno in nepokvarjeno kavo in čaj.
NAJNIŽJE CENE. -p*
Najino dosti črez 100.000 oralov veliko posestvo se obdeluje xrajracij00.al1a.ej6e- Najine vrste kave in
öaja so jako aromatične in izdatne. 17 a n a . Javaflor, najfinejša, 4a/* kg gld. 6 65, fina, tvaVR 43/* kg gld. 5 90. Java-brasil-mešanica 4»/* kg IU • gj(j 5.40 _ p0šilja se carine prosto na vsako pošto proti povzetju.	(483) 12-11
Cenik zastonj in poštnine prosto.
Türk & drug-
veleposestnika na Javi, prodajalca kave in čaja v lastni režiji
=ass v Trstu
Via dell acquedotto 62.
Poljedelei\ vinogradniki in živinorejci
pozor !
Tomaževo
v,, i kakor druga umetna gno-
Zlllldro za travnike, polja, hmelj
in vinograde;
RtarpkftVft klsinn ali redilno aPno' najboljši pod-
UUUUM/IU MILJ lil/ pomoček za dobro rejenje domačih živali, priporoča in pošilja navodila brezplačno
trgovina z železnih o ,|yierkur'
IPeter ZMZajdiö, Celje.
Bogata zaloga raznovrstne železnine, poljedelskega orodja in strojev.
TRSNE ŠKARJE!