SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 15 Ljubljana, ponedeljek 21. maja 1984 Cena 70 dinarjev Leto XLI 791. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo Razglaša se zakon o spremembah zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 7. maja 1984. Št. 0100-72/84 Ljubljana, dne 7. maja 1984. Predsednik France Popit 1. r. **' ZAKON o spremembah zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo 1. člen V zakonu o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo (Uradni list SRS, št. 7/82), se v tretjem odstavku 8. člena in v prvem odstavku 13. člena besede »ustreza višini ugotovljenih minimalnih -življenjskih stroškov« nadomestijo z besedami »zagotavlja materialno in socialno varnost delavca.« 2. člen 15. člen se spremeni tako, da se glasi: »Najnižji znesek, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca (v nadaljnjem besedilu: znesek) določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije po predhodnem mnenju Zveze sindikatov Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije. Pri določanju zneska izvršni svet upošteva vrednost osnovnih vživljen-skih potrebščin, gibanje osebnih dohodkov, usmeritve vsakoletne republiške resolucije o izvajanju družbenega plana na področju delitve sredstev za osebne dohodke ter doseženo stopnjo družbene produktivnosti dela. , Znesek se določi in objavi v Uradnem listu SRS praviloma dvakrat letno in sicer maja in decembra, na pobudo organov in organizacij iz prejšnjega odstavka pa lahko tudi večkrat. Tako določen znesek se uporablja pri izplačilih osebnih dohodkov od prvega dne naslednjega meseca po objavi v Uradnem listu SRS. Znesek, določen v prvi polovici leta, ne sme biti nižji od 60 %> poprečnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v predhod- nem letu; znesek, določen v drugi polovici leta pa ne nižji od 60 %> poprečnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v prvi polovici leta.« 3. člen 16. člen se črta. 4. člen V zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82) se od prve objave najnižjega zneska dalje namesto višine ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov uporablja najnižji znesek, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca. 5. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 113-565/84 Ljubljana, dne 7. maja 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 792. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pred požarom Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pred požarom, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 7. maja 1984 in na seji Zbora občin dne 7. maja 1984. Št, 0100-73/84 Ljubljana, dne 7. maja 1984. Predsednik France Popit L r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pred požarom 1. člen V zakonu o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) se prvi odstavek 3. člena spremeni tako, da se glasi: »Delovni ljudje in občani organizirani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, skupnostih stanovalcev, samoupravnih interesnih skupnostih, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter društvih imajo pri uresničevanju družbene samozaščite pravice in dolžnosti, da skrbijo za varstvo pred požarom in ustvarjajo pogoje za preprečevanje nastanka požarov s tem, da: — organizirajo in izvajajo požarnovarnostno vzgojo in preventivno delo; — opozarjajo pristojne organe, organizacije in skupnosti na pomanjkljivosti oziroma nevarnosti, ':i vplivajo oziroma bi lahko vplivale na varstvo pred požarom; — skrbijo za odpravo okoliščin in stanja, ki ogroža požarno varnost; — vzpodbujajo in ustanavljajo gasilske organizacije in društva in zagotavljajo pogoje za njihovo operativno delo; — se usposabljajo za naloge varstva pred požarom v miru, ob naravnih in drugih nesrečah, izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in vojni; — zagotavljajo pogoje za organiziranje in izvajanje požarnovarnostne vzgoje v osnovnem in usmerjenem izobraževanju;. — skrbijo za izobraževanje in usposabljanje kadrov; — izvajajo druge aktivnosti na tem področju.* 2. člen 9. člen se spremeni tako, da se glasi: »Dolgoročni plan mora pri oblikovanju ciljev in usmeritev za razvoj dejavnosti v prostoru in določitvi zasnove njegove namenske rabe upoštevati zahteve požarne varnosti pri izrabi prostora. Srednjeročni družbeni plan mora določiti ukrepe, ki zagotavljajo varnost družbenega in zasebnega premoženja in življenja ljudi pred požari s tem, da morajo biti v njem nakazani viri za preskrbo z vodo za gašenje, medsebojni odmiki naselij, prometna ureditev, naravne ovire, ki preprečujejo širjenje požara, razvrstitev objektov s povečano nevarnostjo in podobno.« 3. člen Za 9. členom se doda nov 9. a člen, ki se glasi: »9. a člen Pri izdelavi prostorskega izvedbenega akta, pri projektiranju, gradnji rekonstrukcij in vzdrževanju objektov je potrebno zagotavljati požarno varnost ljudi in premoženja tako, da se v čim večji meri omeji možnost nastanka in razširitve požara, zagotovi reševanje ljudi in premoženja in omogoči dostop gasilcev. Požarnovarnostne zahteve iz prejšnjega odstavka morajo biti upoštevane v prostorskem izvedbenem aktu, lokacijski dokumentaciji, tehnični dokumentaciji za zgraditev objekta oziroma dokumentaciji o spremembi tehnološkega procesa. Iz dokumentacije mora biti tudi razvidno, kateri predpisi oziroma tehnični normativi s področja požarne varnosti so bili upoštevani.« 4. člen Besedilo 10. člena se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »Republiški sekretar za notranje zadeve predpiše požarnovarnostne zahteve iz prvega odstavka 9. a člena tega zakona.« 5. člen 11. člen se črta. 6. člen V prvem odstavku 13. člena se besedilo »po predpisih iz drugega odstavka 10. člena tega zakona« nadomesti z besedilom »glede na nevarnost požara«. 7. člen V 14. členu se dodajo novi drugi, tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo: »Izvajanje in uspešnost usposabljanja delavcev za varstvo pred požarom v organizacijah združenega dela nadzirajo organi požarne inšpekcije. Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti morajo glede na nevarnost nastanka požara določiti enega ali več delavcev, ki so odgovorni za izvajanje požarnovarnostnih ukrepov, predpisanih s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi ter drugimi predpisi. Delavec, ki je odgovoren za izvajanje požarnovarnostnih ukrepov iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti znanja o nevarnostih za nastanek požara v objektih in njihovi neposredni okolici in nevarnostih za nastanek požara, ki izhajajo iz delovnega procesa in poznati ukrepe za preprečevanje in gašenje požarov. Republiški sekretar za notranje zadeve izda natančnejše predpise o organiziranosti varstva pred požarom in o strokovni usposobljenosti delavcev, odgovornih za izvajanje požarnovarnostnih ukrepov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.« Sedanji drugi odstavek postane šesti odstavek. 8. člen V prvem odstavku 17. člena se besedi »sprejeti pravilnik« nadomestita z besedami: »imeti samoupravni splošni akt«. V tretjem odstavku se beseda »pravilnik« nadomesti z besedilom »samoupravni splošni akt«. 9. člen Za 17. členom se dodata nova 17. a in 17. h člen, ki se glasita: »17. a člen Zaradi ugotavljanja stanja na področju požarnega varstva, proučevanja.vzrokov nastanka požarov, ugotavljanja uspešnosti gasilske intervencije ter preventivnega ukrepanja vodijo organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter državni organi evidenco o požarih. Republiški sekretar za notranje zadeve izda navodilo o podatkih in o načinu vodenja evidenc o požarih. 17. h člen Občinske skupščine lahko glede na geografske, vremenske, urbanistične ali druge pogoje z odloki predpišejo posebne ukrepe za varstvo naravnega ali človekovega bivalnega okolja pred požarom.« 10. člen V prvem odstavku 19. člena se črtata beseda »poprejšnja« in zadnja alinea. V drugem odstavku se črta beseda »poprejšnja« in za besedo »soglasja« vstavi besedilo »k osnutkom prostorskih izvedbenih načrtov«, na koncu tega odstavka pa se namesto pike, postavi vejica in doda besedilo: »razen za individualno stanovanjsko gradnjo ter individualne objekte, ki se od časa do časa uporabljajo za počitek ali oddih«. Tretji odstavek se črta. 11. člen 20. člen se spremeni tako, da se glasi: »Nadzor nad zgrajenimi objekti iz prejšnjega člena opravlja občinska požarna inšpekcija.« 12. člen V drugem odstavku 22. člena se besede »v zakonu o inšpekcijah« nadomestijo z besedilom: »v zakonu o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82)«. 13. člen 24. člen se spremeni tako, da se glasi: »Posamezna strokovna dela inšpekcijskega nadzora, s področja varstva pred požarom, lahko opravljajo strokovni organi, organizacije ali gasilska društva, ki imajo za to ustrezno usposobljene delavce in ki jih pooblasti organ požarne inšpekcije. O opravljenem strokovnem delu inšpekcijskega nadzora mora tak delavec predložiti poročilo organu požarne inšpekcije, M je izdal pooblastilo.« 14. člen • V drugem odstavku 27. člena' se besedilo »strokovne osebe morajo imeti pri opravljanju posameznih inšpekcijskih dejanj« nadomesti z besedilom »Ustrezno usposobljeni delavci iz 24. člena tega zakona morajo imeti pri opravljanju posameznih strokovnih del inšpekcijskega nadzora«. 15. člen V prvem odstavku 28. člena se besedilo »pooblaščene strokovne osebe« nadomesti z besedilom »ustrezno usposobljeni delavci iz 24. člena zakona«. 16. člen V šesti alinei prvega odstavka 29. člena se za besedo »sprejme« vstavi besedilo »samoupravni splošni akt oziroma«. 17. člen V prvem odstavku 30. člena se ža besedo »inšpekcije« črtajo besede »po prejšnjem opozorilu«. 18. člen 37. člen se spremeni tako, da se glasi: »Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom se ustanovi za območje ene ali več občin (v nadaljnjem besedilu: občinska skupnost za varstvo pred požarom). Za območje SR Slovenije se ustanovi Zveza skupnosti SR Slovenije za varstvo pred požarom.« 19. člen V prvem odstavku 38. člena se za besedo »razvoja« vstavi besedilo »skrbijo za skladen razvoj požarnega varstva na območju, za katerega so ustanovljene, usklajujejo in sprejemajo samoupravne sporazume o temeljih plana«. V drugem odstavku se za besedo »se« vstavi besedilo »v skladu z ugotovljeno požarno nevarnostjo« za besedo »ter« pa vstavi beseda »preventivni«. 20. člen V drugem odstavku 39. člena se besedilo »Skupščina družbenopolitične skupnosti« nadomesti z besedilom »Izvršni svet pristojne skupščine družbenopolitične skupnosti«. 21. člen 41. člen se spremeni tako, da se glasi: »V skupščini skupnosti za varstvo pred požarom sodelujejo na način, določen s statutom tudi pristojni upravni organi za notrahje Zadeve in za ljudsko obrambo, pristojna poveljstva oboroženih sil SFRJ in predstavniki zavarovalnih skupnosti, ki skupščino seznanjajo s svojimi ugotovitvami ter dajejo pobude in predloge za izboljšanje stanja na tem področju.« 22. člen 42. člen se spremeni tako, da se glasi: »Če skupščina skupnosti za varstvo pred požarom ne sprejme samoupravnega sporazuma o temeljih plana ali programa varstva pred požarom, lahko skupščina ustrezne družbenopolitične skupnosti začasno uredi ta vprašanja«. 23. člen Za 43. členom se doda nov 43. a člen, ki se glasi: »43. a člen V zvezi skupnosti SR Slovenije za varstvo pred požarom uporabniki in izvajalci sooblikujejo poVtiko varstva pred požarom v SFRJ; oblikujejo skupne osnove politike in skladnega razvoja varstva pred požarom ter zagotavljajo skupaj z drugimi subjekti enoten sistem varstva pred požarom; sodelujejo pri raziskovalnem in razvojnem delu ter pri uresničevanju vzgoje in izobraževanja na področju varstva pred požarom; skrbijo za racionalno nabavo in uporabo specialnih gasilskih in reševalnih tehničnih sredstev; sodelujejo pri oblikovanju standardov in normativov za opravljanje dejavnosti varstva pred požarom in uresničujejo druge naloge skupnega pomena za republiko.« 24. člen 44., 46. in 47. člen se črtajo. 25. člen 48. člen se spremeni tako, da se glasi: »V gasilskih društvih in njihovih zvezah, kot najširših oblikah samozaščitne organiziranosti na področju požarnega varstva, uresničujejo delovni ljudje in občani svoje posebne interese v skladu s splošnimi družbenimi interesi, s tem, da organizirajo in izvajajo preventivno delo na tem področju; organizirajo operativno službo varstva pred požarom; sprejemajo in izvajajo programe izobraževanja prostovoljnih gasilcev; skrbijo za izboljšanje požarnovarnostne kulture svojih članov, delovnih ljudi in občanov še zlasti pa pionirjev in mladincev; usklajujejo svoje delo s poklicnimi gasilskimi enotami in poklicnimi gasilci v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih; skrbijo za tehnično opremljenost svojih enot v skladu s programi in drugimi akti skupnosti za varstvo pred požarom; dajejo mnenja in predloge za izboljšanje požarnega varstva ter nudijo strokovno pomoč skupnostim za varstvo pred požarom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam ter opravljajo druge naloge določene v svojih statutih.« 26. člen V drugem odstavku 49. člena se besedilo »lahko kot 'družbene organizacije pridobivajo« nadomesti z besedilom »so družbene organizacije in lahko pridobivajo«. 27. člen V 50. členu se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita: »Pri ustanovitvi teritorialne poklicne gasilske enote mora ustanovitelj upoštevati da se taka enota organizira za območje, ki je zaradi geografskega položaja, industrijskih objektov v katerih se uporabljajo ali skladiščijo lahko vnetljivi materiali, števila stanovanjskih in industrijskih objektov, števila prebivalstva ali drugih okoliščin, požarno ogroženo in da gre za zaokroženo območje, ki zagotavlja racionalno, ekonomično in učinkovito delovanje. Glede na velikost in požarno nevarnost območja mora ustanovitelj zagotoviti sredstva za minimalno tehnično opremo in potrebno število poklicnih gasilcev za učinkovito delovanje enote.« 28. člen Za tu členom se dodata nova 50. a in 50. b člen, ki se glasita: »50. a člen Da se zagotovi vpliv družbene skupnosti sodelujejo v organih upravljanja poklicne gasilske enote tudi delegati ustanovitelja in drugi delegati, ki jih določa statut (v nadaljnjem besedilu: delegati družbene skupnosti). Zadeve, o katerih odločajo v organih, upravljanja poleg delegatov delavcev tudi delegati iz prvega odstavka tega člena, so: — sprejemanje razvojnih planov; — pogoji za pridobivanje dohodka; — finančni in zaključni račun gasilske enote; — kadrovska politika in statusne spremembe; — spremljanje ter obravnava stanja na področju varstva pred požarom; — ter druge zadeve, ki se določijo s statutom. Statut poklicne gasilske enote velja, ko da nanj soglasje ustanovitelj in organ pristojne družbenopolitične skupnosti. 50. b člen Z namenom, da se zagotovi čim več j a strokovna enotnost in čimvečja operativna sposobnost vseh gasilskih enot so poklicne gasilske enote dolžne koordinirati svoje delo s prostovoljnimi gasilskimi enotami in nuditi strokovno pomoč pri vzgoji in usposabljanju prostovoljnih in poklicnih gasilcev. Poklicne gasilske enote in- njihovi delavci so tudi dolžni sodelovati s prostovoljnimi gasilskimi enotami in drugimi organizacijami in skupnostmi pri organiziranju in izvajanju preventivnega dela kot dela nalog in aktivnosti družbene samozaščite na področju požarnega varstva«. 29. člen Za 54. členom se doda nov 54. a člen, ki se glasi: »54. a člen Operativni član prostovoljne gasilske enote, ki nima statusa zavarovanca iz drugega naslova, pa se poškoduje pri gašenju, reševanju, na vajah ali med šolanjem in zaradi take poškodbe zboli ali izgubi splošno delovno zmožnost, je zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovan kot oseba v delovnem razmerju za primer nesreče pri delu. Sredstva, ki so potrebna za uresničevanje pravic iz prejšnjega odstavka tega člena zagotavljajo občinske skupnosti za varstvo pred požarom.« 30. člen Besedilo 55. člena se spremeni tako, da se glasi: »V gasilskih enotah se dolovni čas poklicnih gasilcev določa z razporedom. Kadar grozi neposredna nevarnost, da izbruhne požar ali v primerih gasilske intervencije ali intervencije po 59. a in 59. b členu tega zakona so poklicni gasilci dolžni opravljati delo daljše od polnega delovnega časa, nočno delo, delo v izmeni, dežurstvo, biti v stanju pripravljenosti na delovnem mestu oziroma doma ali opravljati terensko delo. Delo v primerih iz prejšnjega odstavka se šteje kot poseben delovni pogoj.« — 31. člen 59. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Kadar gre za požare večjega obsega lahko republiški sekretar za notranje zadeve odredi, da sodelujejo pri gašenju in reševanju oseb ter premoženja, teritorialne poklicne gasilske enote z drugih območij.« 32. člen ’ Za 59. členom se dodata nova 59. a in 59. b člen, ki se glasita: »59. a člen Teritorialne poklicne gasilske enote, ki imajo primerno opremo in usposobljene kadre lahko opravljajo poleg svojih osnovnih nalog še naslednje naloge: — pomagajo pri reševanju ljudi in premoženja ob potresu ali drugih elementarnih nesrečah; — nudijo strokovno pomoč pri vzgoji in urjbnju gasilcev; — združujejo zahtevnejšo gasilsko opremo; — zagotavljajo strateške zaloge specialnih gasilskih sredstev (penila, praški, haloni in drugo); — rešujejo z višin, vode, kraških jam in podobno ter — opravljajo druge naloge, s katerimi varujejo ljudi in premoženje, če so za to usposobljene. 59. b člen Teritorialne poklicne gasilske enote iz- prejšnjega člena tega zakona lahko za organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti odstranjujejo posledice nezgod pri ravnanju z nevarnimi snovmi, opravljajo zahtevnejše intervencije na področju industrije in prometa, ko je potrebna specialna oziroma reševalna mehanizacija, dajejo strokovno pomoč pri vzgoji in urjenju gasilcev, vzdržujejo gasilsko opremo in opremo za odstranjevanje nevarnih snovi, zagotavljajo specialna gasilska sredstva in opravljajo druge strokovne naloge s področja požarnega varstva. Te naloge lahko teritorialna poklicna gasilska enota opravlja za subjekte naštete v prvem odstavku po predhodnem soglasju ustanovitelja. Medsebojne pravice in obveznosti med teritorialno poklicno gasilsko enoto in organizacijami združenega dela, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi se uredijo s pogodbo.« 33. člen V 60. členu se za besedo »lahko« vstavijo besede »na predlog vodje gašenja«. 34. člen V prvem odstavku 63. člena se namesto pike na koncu prvega odstavka postavi vejica in dodata novi alinei, ki se glasita: — da odredi odstranitev vozila in drugih ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo oziroma odvzem vode za gašenje; — da odredi sežig nevarne snovi, če drugače ni mogoče te snovi odstraniti.« 35. člen Za 64. členom se doda nov 64. a člen, ki se glasi: »64. a člen Enote gasilskih društev in poklicne gasilske enote se vključijo v vojni, ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah v zaščitne in reševalne akcije civilne zaščite in delujejo v skladu z načrti civilne zaščite ter po navodilih pristojnih štabov za civilno zaščito.« 36. člen V drugem in tretjem odstavku 67. člena se beseda »atest« nadomesti z besedo »strokovno mnenje«. 37. člen V drugem odstavku 68. člena se besedilo »atestu iz prejšnjega člena tega zakona« nadomesti z besedilom »Strokovnemu mnenju iz prejšnjega člena«. 38. člen V 69. členu se besedilo »pogojem, določenim z atestom, izdanim po tretjem odstavku« nadomesti z besedilom »ne ustreza pogojem iz«. 39. člen Za 69. členom se doda nov 69. a člen, ki se glasi: »69. a člen . Uporabniki gasilskih tehničnih sredstev morajo ta sredstva vzdrževati v skladu s tehničnimi predpisi in navodili.« 40. člen 70. člen se spremeni tako, da se glasi: »Gasilska tehnična sredstva po tem zakonu so sredstva in naprave, ki so namenjene za osebno in kolektivno zaščito ljudi in premoženja ter za gašenje in reševanje ljudi in premoženja.« 41. člen Za 70. členom se dodata novi 70. a in 70. b člen, ki se glasita: »70. a člen Uporabnik si mora pred pričetkom uporabe objekta v katerem je vgrajeno gasilsko tehnično sredstvo oziroma takoj po dokončni vgraditvi tega sredstva pridobiti potrdilo, s katerim se ugotovi brezhibnost delovanja tega sredstva. Potrdilo iz prejšnjega odstavka izda organizacija združenega dela ali gasilska enota, ki jo pooblasti republiški sekretar za notranje zadeve. # 70. b člen Servisiranje ročnih in prevoznih gasilnih aparatov lahko opravlja organizacija oziroma gasilska enota ali občan, ki samostojno opravlja to dejavnost z osebnim delom, z delovnimi sredstvi v njegovi lasti, če izpolnjuje minimalne tehnične in druge pogoje, ki jih določi republiški sekretar za notranje zadeve.« 42. člen Na koncu 73. člena se namesto pike postavi podpičje in doda naslednje besedilo: »če te enote opravljajo svojo dejavnost izven območja za katerega so ustanovljene ta del njene dejavnosti financira pristojna skupnost za varstvo pred požarom«. 43. člen 77. člen se spremeni tako, da se glasi: »Z denarno kaznijo od 30.000 do 150.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: 1. pri izdelavi lokacijske dokumentacije, tehnične dokumentacije za zgraditev objekta ali dokumentacije o spremembi tehnološkega procesa niso upoštevane požarnovarnostne zahteve iz prvega odstavka 9. a člena tega zakona (drugi odstavek 9. a člena); 2. ne organizira gasilske enote, ki jo mora imeti (12. člen); 3. ne ravna v skladu z odredbo republiškega sekretarja za notranje zadeve iz drugega odstavka 59. člena tega zakona; 4. prepreči vodji gašenja izvršitev katere izmed njegovih pravic in dolžnosti iz 63. člena tega zakona ali ga pri tem ovira; ■ 5. izdela, uvozi ali da v promet gasilsko tehnično sredstvo, za katerega nima strokovnega mnenja iz drugega odstavka 67. člena tega zakona (69. člen). Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe. Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek iz 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba organa družbenopolitične skupnosti, drugega državnega organa ali krajevne skupnosti.« 44. člen 78. člen se spremeni tako, da se glasi: »Z denarno kaznijo od 15.000 do 75.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: 1. iz lokacijske dokumentacije, tehnične dokumentacije za zgraditev objekta ali dokumentacije o spremembi tehnološkega procesa ni razvidno, kateri predpisi oziroma tehnični normativi so bili upoštevani (drugi odstavek 9. a člena); 2. nima v pripravljenosti potrebnih naprav, orodja in sredstev za gašenje požara (prvi odstavek 13. člena); 3. ne skrbi za vzgojo in izpopolnitev znanja svo- jih delavcev s področja varstva pred požarom (prvi odstavek 14. člena); „ 4. ne določi enega ali več delavcev, ki so odgovorni za izvajanje požarnovarnostnih ukrepov (tretji odstavek 14. člena); 5. nima gasilske straže, ki bi jo morala imeti po 16. členu zakona; 6. nima samoupravnega spošnega akta o varstvu pred požarom (prvi odstavek 17. člena); 7. ne vodi evidenc o'požarih (17. a člen); 8. ne poroča v določenem roku pristojni požarni inšpekciji o izvršitvi naloženega ukrepa ali prepovedi iz 29. in 30. člena zakona (31. člen); 9. ustanovi gasilsko enoto, ki ne izpolnjuje pogojev glede najnižjega števila gasilcev, ki jih mora imeti gasilska enota, minimalne tehnične opreme ali osebne in skupne zaščitne opreme določenih z aktom republiškega sekretarja za notranje zadeve iz 52. člena zakona; 10. ne da kupcu potrdila o tem, da ustreza prodano gasilsko tehnično sredstvo strokovnemu mnenju iz drugega odstavka 67. člena tega zakona (drugi odstavek 68. člena); 11. nabavi gasilsko tehnično sredstvo, ki ne ustreza strokovnemu mnenju iz drugega odstavka 67. člena tega zakona (69. člen); 12. ne vzdržuje gasilskih tehničnih sredstev v skladu s tehničnimi predpisi in navodili (69. a člen); 13. nima potrdila o brezhibnem delovanju vgrajenih gasilskih tehničnih sredstev (prvi odstavek 70. a člena); 14. opravlja servisiranje ročnih in prevoznih gasilskih aparatov, pa ne izpolnjuje minimalnih tehničnih in drugih pogojev, ki jih določi republiški sekretar za notranje zadeve (70. b člen). Z denarno kaznijo od 1.500 do 15.000 din se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe. > Z denarno kaznijo od 1.500 do 15.000 din se kaznuje za prekršek iz 2., 3., 4., 6., 7., 8., 11., 12. in 13. točke prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba organa družbenopolitične skupnosti, drugega državnega organa ali krajevne skupnosti.« 45. člen 79. člen se spremeni tako, da se glasi: »Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 din se kaznuje za prekršek oseba, ki pri samostojnem opravljanju dejavnosti: 1. v obrtni delavnici, v kateri je povečana nevarnost požara nima potrebnih naprav in sredstev za gašenje začetnega požara (drugi Odstavek 13. člena); 2. nima gasilske straže, ki bi jo po 16. členu zakor na moral organizirati; 3. v obrtni delavnici nima izobešenega pravilnika o varstvu pred požarom (drugi odstavek 17. člena); 4. ne da kupcu potrdila o tem, da ustreza prodano gasilsko tehnično sredstvo strokovnemu mnenju iz drugega odstavka 67. člena tega zakona (drugi odstavek 68. člena); 5. izdela ali da v promet gasilsko tehnično sredstvo, za katero ni ustreznega jugoslovanskega standarda, pa si ni pridobila strokovnega mnenja iz drugega odstavka 67. člena tega zakona (69. člen); 6. ne vzdržuje gasilskih tehničnih sredstev v skladu s tehničnimi predpisi in navodili (69. a člen); 7. opravlja servisiranje ročnih in prevoznih gasilskih aparatov, pa ne izpolnjuje minimalnih tehničnih in drugih pogojev, ki jih določi republiški sekretar za notranje zadeve (70. b člen). Z denarno kaznijo od 5.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek skupnost stanovalcev, če v hiši ni naprav in sredstev za gašenje začetnega požara (drugi odstavek 13. člena).« * 46. člen Za 79. členom se vstavi nov 79. a člen, ki se glasi: »79. a člen Z denarno kaznijo od 500 do 15.000 din se kaznuje za prekršek: 1. kdor nima gasilske straže, ki bi jo po 16. členu zakona moral organizirati; 2. kdor opazi, da grozi neposredna nevarnost, da izbruhne požar ali kdor opazi požar pa nevarnosti ne odstrani oziroma požara ne pogasi (prvi odstavek' 58. člena); 3. kdor sam ne more odstraniti nevarnosti za nastanek požara alt ne more pogasiti požara pa o teta ne obvesti najbližje gasilske enote ali postaje milice (drugi odstavek 58. člena); 4. kdor ne pomaga, pa ima na razpolago sredstva za zveze ali prevozna sredstva za to, da se obvesti najbližja gasilska enota ali postaja milice o obstoju nevarnosti nastanka požara - oziroma o požaru (drugi odstavek 58. člena); 5. kdor ne dovoli uporabe prevoznega sredstva ali se ne odzove pozivu vodje gašenja za sodelovanje pri gašenju požara in reševanju ljudi in premoženja, ki ga ogroža požar In tega ne more opravičiti (drugi odstavek 63. člena); 6. kdor prepreči vodji gašenja izvršitev kakšne izmed njegovih pravic in dolžnosti iz 63. člena tega zakona ali ga pri tem ovira; 7. poveljnik gasilske enote, ki se brez upravičenega vzroka ne odzove pozivu na pomoč pri gašenju požara in reševanju (64. člen). 47. člen V prvem stavku prvega odstavka 80. člena se znesek »50« nadomesti z zneskom »300«; v drugem odstavku pa se znesek »100« nadomesti z zneskom »500«. V prvem odstavku se doda nova 3. točka, ki se glasi: »3. se ne odstrani s požarišča ali iz sosednjih objektov ali ne odklopi virov energije ali ne dopusti uporabe vode za gašenje ali ne odstrani vozila ali drugih ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo ali kako drugače s^svojim ravnanjem ovira normalen potek gašenja oziroma reševanja (63. člen).« 48. člen Natančnejši predpisi, določeni s tem zakonom, morajo biti izdani v roku enega leta po uveljavitvi zakona. Dokler ne bo izdan predpis iz 4. člena tega zakona in tehnični normativi iz 29. člena zakona o standardizaciji (Uradni list SFRJ, št. 38/77 in 11/80) organi in organizacije ravnajo glede ukrepov za varstvo pred požarom v skladu z obstoječimi tehničnimi normativi. 49. člen Organizacije združenega dela, druge organizacije, državni organi ter osebe iz drugega odstavka 17. člena zakona morajo svoje samoupravne splošne akte oziroma pravilnike o varstvu pred požarom uskladiti z določbami tega zakona in s podzakonskimi predpisi iz prejšnjega člena v enem letu po njihovi uveljavitvi. 50. člen Ze ustanovljene samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom nadaljujejo z delom v skladu z določbami tega zakona. 51. člen Z dnem uveljavitve tega zakona nadzor nad izvajanjem varstvenih in drugih varnostnih ukrepov, ki jih po ,35. členu zakona o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o drugih nevarnih snoveh (Uradni list SRS, št. 18/77) opravlja Republiški inšpektorat za požarno varnost, opravljajo občinske požarne inšpekcije. 52. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu'SRS. St 22-11/84 Ljubljana, dne 7. maja 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. 793. Na podlagi 335. člena in 4. alinee prvega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 13. člena in 69. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni Ist SRS. št. 24-1511/77), 5. alinee prvega razdelka 73. člena In tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije j® Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 7. maja 1984 sprejela ODLOK o potrditvi finančnega načrta prihodkov in odhodkov Narodne banke Slovenije za leto 1381 Potrdi se finančni načrt prihodkov in odhodkov Narodne banke Slovenije za leto 1984, ki ga je sprejel svet Narodne banke Slovenije na seji dne 19. marca 1984 in ki izkazuje: din — prihodke . 11,070,448.000 — odhodke , 8,904,106.000 — presežek prihodkov 2,166,342.000 St. 400-52/84 Ljubljana, dne 7. maja 1984. Skupščina Socialistične repubkke Slovenije ■ Predsednik Vinko Hafner 1. r. 794. Na p" ” 'g' 70 člena in v skladu s 254. členom ter 335.. 342. in 343. členom poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora, občin in Družbenopolitičnega zbora dne 7. maja 1381 sprejela ODLOK o sprejemu predlaga družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov ter drugih prejemkov in nadomestil funkcionarjev v organih družbcnopoMtičnlh skupnosti in družbenopolitičnih organizacij 1. Skupščina SR Slovenije sprejema predlog družbenega dogovora o skupn'"h osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov ter drugih prejemkov in nadomestil funkcionarjev v organih družbenopolitičnih Skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. 2. SkvpSčina SR Slovenije določa za svojega predstavnika, ki bo v imenu Skupščine SR Slovenije podpisal družbeni dogovor. Jožeta Marolta, predsednika Komisije Skupščine SR Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. S. Skupščina .pooblašča svojega predstavnika, da se v nadaljnjem usklajevanju besedila družbenega dogovora in pri njegovem nadaljnjem dograjevanju skupno z drugimi udeleženci zavzema za izboljšanje predlaganih rešitev v smislu predloga možnih izboljšav, ki jih je v vlogi koordinatorja usklajevanja dodatno predložila Administrativna komisija Skupščine SFRJ k 11., 12., 13., 14.. 15. :n 18. točki predloga družbenega dogovora ter za izboljšanje predlaganih rešitev v 18., 22., 23. in 24. točM tega družbenega dogovora v smislu ustvarjalnega uveljavljanja naslednjih predlogov in stališč: a) k 18. točki, ki opredeljuje merila za določanje dela osebnega dohodka na podlagi minulega dela: Glede opredeljevanja kriterijev za določanje dela osebnega dohodka na podlagi minulega dela v 18. točki se predlaga uskladitev, teh kriterijev z družbenim dogovorom o-skupnih osnovah in merilih samoupravnega urejanja odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka in č-stega dohodka.' delitvi sredstev za osebne dohodke in za skupno- porabo delavcev v SFRJ, ki je v fazi osnutka že v razpravi. Hkrati se predlaga, da se drugi odstavek 18. točke v celoti črta; b) k 22. točki, ki opredeljuje pravico do nadomestila za neprofesionalno opravljanje del in nalog v okviru funkcije: V točki 22 je treba, poleg pogojev, ki jih določa splošni akt organa, v katerem funkcionar opravlja neprofesionalno svoje naloge, pravico do nadomestila osebnega dohodka bolj neposredno vezati na obseg, zahtevnost in kvaliteto 'opravljenega dela; c) k 23. točki, ki opredeljuje pravice do osebnega dohodka za določen čas po prenehanju funkcije: V točki 23 se mora namesto pravice, da lahko funkcionar po izteku mandata še naprej prejema osebni dohodek, poudariti predvsem pravico, da še naprej , združuje svoje delo In za delo prejema osebni dohodek, vendar največ do enega leta; d) k 24. točki, ki opredeljuje podlage in zgornji limit za določanje povračil določenih stroškov: Določbe 24. točke lahko veljajo le začasno. Ko bo sprejet družbeni dogovor, citiran v točki a) ali v tem okviru poseben dogovor, o skupnih osnovah za urejanje določenih materialnih stroškov delavcev v SFRJ, jih je treba takoj uskladiti z navedenim družbenim dogovorom. 4. Skupščina SR Slovenije delegira v Komisijo za Spremljanje izvajanja tega družbenega dogovora Petra Toša, člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije ia predsednika Republiškega komiteja za delo. St. 010-15/84 Ljubljana, dne 7. maja 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik • Vinko Hafner L r. 795. Na podlagi 244. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 7. alinee 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne, 7. maja 1984 sprejela ODLOK o soglasju in o pristopu k sklenitvi dogovora o spremembah dogovora o zagotavljanju dela sredstev za financiranje izdelave študije za projekte PlavCga plana in programa prioritetnih akcij Mediteranska ga akcijskega plana programa Združenih narodov za človekovo okolje (UNEP) Skupščina Socialistične republike Slovenije daje soglasje in pristopa k sklenitvi dogovora o spremembah dogovora o zagotavljanju dela sredstev za financiranje izdelave študije za projekte Plavega plana in programa prioritetnih akcij Mediteranskega akcijskega plana programa Združenih narodov za človekovo okolje (UNEP). Skupščina SR Slovenije pooblašča tovariša Jožeta Kavčiča, člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in predsednika Republiškega komiteja za var- stvo okolja in urejanje prostora da v imenu Skupščine SR Slovenije podpiše dogovor. St. 324-11/84 Ljubljana, dne 7. maja 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. 786. Na podlagi 28. alihee 335. člena, 5. alinee 350. člena in četrte točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter druge točke amandmaja VII k ustavi SR Slovenije, 5. alinee tretjega razdelka 70. člena, 7. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 7. maja 1984 sprejela ODLOK o izvolitvi predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije Izvoli se: Jože Pavličič, za predsednika Ustavnega sodišča ŠR Slovenije. Št. 111-61/84 Ljubljana, dne 7. maja 1934. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 797. Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10 alinee tretjega razdelka 70. člena, 7. alinee 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 23. člena zakona o javnem pravobranilstvu (Uradni list SRS, št. 19-809/76), je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 7. maja 1934 sprejela ODLOK o imenovanju namestnice javnega pravobranilca SR Slovenije i Za namestnico javnega pravobranilca SR Slovenije se imenuje: , Branka Cizel-Varšek, namestnica javnega pravobranilca mesta Ljubljane. Št. 111-68/84 Ljubljana, dne 7. maja 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. 798. Na podlagi 32. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni Ust SFRJ, št. 1/80, 38/80 in 21/84), drugega odstavka 8. točke odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 23/84), 8. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni Ust SRS, št 20/80) sklepajo izvršni sveti občinskih skupščin, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Mestne skupščine Maribora, Izvršni svet Obalne skupnosti in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: udeleženci dogovora) o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin v letu 1984 1. člen Ta dogovor določa skupna izhodišča za določanje cen naslednjih proizvodov in storitev: — stanarin, — komunalnih storitev, — mestnega in primestnega prometa in — kruha. 2. člen Udeleženci dogovora soglašajo, da se stanarine v občinah lahko v povprečju povečajo do 32 odstotkov v primerjavi december 1984 napram december 1983. Kot osnova se upošteva dosežena stopnja stanarine v decembru 1983 v primerjavi s programirano stopnjo stanarin s tem, da se lahko: — do 25 odstotkov povečajo stanarine v občinah, v katerih je bila dosežena stopnja stanarine v decembru 1983 nad 60 odstotkov; — do 30 odstotkov povečajo stanarine v občinah, v katerih je bila dosežena stopnja stanarine v decembru 1983 od 51 odstotkov do 60 odstotkov; — do 35 odstotkov povečajo stanarine v občinah, v katerih je bila dosežena stopnja stanarine v decembru 1983 od 41 odstotkov do 50 odstotkov; — do 40 odstotkov povečajo stanarine v občinah, v katerih je bila dosežena stopnja stanarine v decembru 1983 do 40 odstotkov. Stanarine se lahko povečajo od 1. juUja 1984 dalje. _ 3. člen Udeleženci dogovora soglašajo z izhodišči za določanje cen sledečim komunalnim storitvam: vode, ogrevanje, odvoza smeti in distribucije plina za široko potrošnjo. Cene komunalnih storitev iz prvega odstavka tega člena se lahko povečajo v povprečju do 38 odstotkov v primerjavi december 1984 napram december 1983 s tem, da se lahko posamezne vrste storitev povečajo in sicer: — črpanje in distribucija vode do 38 odstotkov,' — prečiščevanje in odvajanje odplak do 36 odstotkov, — proizvodnja in distribucija plina za široko potrošnjo do 40 odstotkov, — proizvodnja in distribucija toplote do 42 odstotkov in — odvoz smeti do 37 odstotkov. 4. 51 en Kot osnova za povečanje cen posameznih vrst storitev iz drugega odstavka 3. člena udeleženci dogovora pri določanju cen teh storitev upoštevajo dosežen povprečni porast cen v zadnjih treh letih s tem, da upoštevajo naslednja izhodišča: Dosežena povprečna letna stopnja rasti v letih 1981—1983 Vrste storitev nad 30 •/• r« . i« do 20 V. Črpanje in distribucija vode - 32 38 44 Prečiščevanje in odvajanje odplak 29 35 41 Odvoz smeti 31 37 43 5. člen Udeleženci dogovora soglašajo, da se cene proizvodnje in distribucije toplote in plina povečujejo hkrati s povečanjem cen energetskih surovin in sicer le za toliko, kolikor se povečajo nabavne cene goriva. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se lahko izjemoma cene povečujejo do ravni določene v drugem odstavku 3. člena v tistih družbenopolitičnih skupnostih, ki ob zadnji spremembi cen goriv v mesecu decembru 1983 niso uskladile cen toplote in plina s povečanjem cen energetskih surovin. Cene vode se lahko povečajo v I. polletju 1984. leta, cene drugih komunalnih storitev pa v II. polletju 1984. leta. Izjemoma lahko v posamezni družbenopolitični skupnosti zaradi specifičnih potreb namesto cen vode povečajo v I. polletju 1984. leta ceno eni izmed drugih komunalnih storitev. 6. člen Udeleženci dogovora se obvezujejo, da bodo pri povečanju stanarin in cen komunalnih storitev v posamezni družbenopolitični skupnosti upoštevali njihov vpliv na življenjske stroške, v skladu s politiko cen v letu 1984. 7. člen Udeleženci, dogovora soglašajo, da se cene mestnega'in primestnega potniškega prometa spreminjajo hkrati s povečanjem cen nafte in naftnih derivatov in sicer le za toliko, za kolikor porastejo stroški goriva v ceni storitve. Udeleženci dogovora soglašajo, da se izhodišča za oblikovanje cen mestnega in primestnega prometa, določena v prvem odstavku tega člena po potrebi dopolnijo v skladu z izhodišči, uveljavljenimi za oblikovanje cen linijskega cestnega potniškega prometa. 8. člen V skladu s predpisi za izvajanje politike cen za leto 1984 udeleženci dogovora soglašajo, da se cene kruha povečajo hkrati s spremembami cen pšenične moke. Poleg sprememb cen kruha zaradi uskladitve z novimi cenami moke, se bo dodatno upoštevala razlika, ki je ostala v posameznih družbenopolitičnih skupnostih ob zadnji spremembi cen kruha. Izvršni sveti občinskih skupščin soglašajo, da bodo pri oblikovanju cen osnovnih in posebnih vrst kruha zagotovili usklajenost cen v občinah in republiki. Pri določanju cen posameznim vrstam kruha pa bodo udeleženci dogovora upoštevali njihov vpliv na rast življenjskih stroškov. Udeleženci dogovora soglašajo, da bodo izvršni sveti občinskih skupščin sprejeli ukrepe za zagotovitev ustreznih količin osnovnih vrst kruha. 9. člen Izvršni sveti občinskih skupščin obveščajo Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve s o odločitvah v zvezi z izvajanjem tega dogovora. 10. člen Ta dogovor je sklenjen, ko ga sprejmejo in podpišejo vsi udeleženci, veljati pa začne naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 11. maja 1984. Udeleženci 799. Na podlagi prvega odstavka 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77.in 2/78) ter tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o pristojbinah za zdravstvena spričevala in potrdila za živali ter o kriterijih in merilih za določitev pristojbin za vete-rinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja I Prvi odstavek II. točke odloka o pristojbinah za zdravstvena spričevala in potrdila za živali ter o kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veterihar-sko-sanitarne preglede in dovoljenja (Uradni list SRS, št. 2/78, 19/81 in 44/82) se spremeni tako, da se glasi: »Za zdravstvena spričevala se plačuje naslednje pristojbine: din — za goveda, konje, mezge in mule 106,00 — za žrebeta, osle in teleta 52,00 — za prašiče 42,00 — za prašičke do 50 kg ter za koze in ovce 21,00 — za jagnjeta in kozličke do 3 mesecev starosti 15,00 — za perutnino (kokoši, purane, gosi, race in drugo domačo perutnino) 045 — za čebelji panj 10,00 — za ribe/kg 0,45 t II V. III. točki se znesek »300 din« nadomesti z zneskom »375 din«. III Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-01/82-2/4-4 Ljubljana, dne 16. maja 1984. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj 1. r. 800. Na podlagi 35. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74) izdaja direktor Republiške geodetske uprave NAVODILO o preoštevilčbi stavbnih parcel r zemljiškem katastra I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem navodilom se določa enotni sistem oštevil-čbe parcel v zemljiškem katastru in ureja postopek in način za odpravo dosedanje posebne oštevilčbe stavbnih parcel (v nadaljnjem besedilu: stavbnih parcelnih številk) v katastrskih operatih, kjer obstaja dvojna oštevilčba. 2. člen Od dneva uveljavitve tega navodila dalje ni dovoljeno pri vzdrževanju zemljiškega katastra oštevil-čevati stavbnih parcel s posebnimi stavbnimi parcelnimi številkanu II. OŠTEVILČBA IN PREOŠTEVILČBA STAVBNIH PARCEL 3. člen Obstoječa stavbna parcela s stavbno parcelno številko, ki je pri vzdrževanju zemljiškega katastra neposredno prizadeta, se preoštevilči v skladu s tem navodilom tako, da dobi parcelno številko v sistemu oštevilčbe zemljiških parcel. Na novo določena parcela z vrsto rabe, stanovanjska, stavba ali poslovna stavba, gospodarsko poslopje, garaža, funkcionalni objekt ali dvorišče se oštevilči v sistemu oštevilčbe zemljiških parcel in v skladu z določili pravilnika o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 41/82). 4. člen Pri topografsko katastrskih oziroma zemljiško katastrskih izmerah in komasacijah, ki se izvajajo na območju cele ali dela katastrske občine, se na območju izmere oziroma komasacije oštevilčijo vse parcele v sistemu oštevilčbe zemljiških parcel. Pri prevzemanju obstoječe oštevilčbe parcel, se prevzemajb le zemljiške parcelne številke, stavbne parcele pa se preoštevilči j o v skladu s tem navodilom. 5. člen Stavbne parcelne številke tistih parcel, ki niso zajete z vzdrževanjem ali s topografsko katastrsko oz. zemljiško katastrsko izmero ali komasacijo po 2. in 3. "členu tega navodila, se odpravijo s preoštevilčbo postopno do 31. 12. 1990. III. NAČIN 'PREOSTEVILCBE STAVBNIH , PARCELNIH ŠTEVILK 6. člen Preoštevilčba parcele s stavbno parcelno številko se izvrši na1,naslednje načine: — če je stavbna parcela na posestnem kosu, na katerem obstoji zemljiška parcela s celo parcelno številko, se ta poddeli. Zemljiška parcela dobi podde-lilko 1, stavbna pa zemljiško parcelno številko s pod-delilko 2. Ce je zemljiška parcelna številka že podde-Ijena, dobi stavbna parcela zemljiško parcelno številko s prvo prosto poddelilko; — če je cel posestni kos stavbna parcela, se oštevilči tako, da se poddeli zemljiška parcelna številka parcele sosednjega posestnega kosa; — stavbne parcele v večji, strnjeni skupini stavbnih parcel se oštevilčijo ,z zaporednimi celimi zemljiškimi parcelnimi številkami, od prve proste parcelne številke naprej v okviru katastrske občine; — zemljišče, ki ima stavbno parcelno številko, vendar ne izpolnjuje pogoja za podelitev lastne parcelne številke v skladu s pravilnikom o vodenju vrst rabe zemljišč, se ne preoštevilči, ampak se z znakom pripadnosti priključi sosednjemu zemljišču na istem posestnem kosu, ki ima zemljiško parcelno, številko, obstoječa številka pa se briše. Pri preoštevilčbi se ne sme uporabiti zemljiška parcelna številka, ki je bila v preteklosti že uporabljena in kasneje črtana v katastrskem operatu. 7. člen O preoštevilčbi stavbne parcele izda občinski geodetski organ sklep s pravnim poukom, da zoper ta sklep ni pritožbe. Sklep se vroči prizadeti, stranki in pristojnemu temeljnemu sodišču (zemljiški knjigi). Ce je preoštevilčba izvedena po 2. alineji 6. člena tega navodila, se vroči sklep tudi lastniku oz. uporabniku parcele, katere parcelna številka je bila zaradi preoštevilčbe spremenjena. IV. KONČNA DOLOČBA 8. člen To navodilo pr'čne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 45/G-104/10—83 Ljubljana, dne 23. aprila 1984. Direktor RGU: Milah Naprudnik, dipl. ing. geod. 1. r. 801. Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi ožiroma p°' krajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov m taks (Uradni list SFRJ. št. 47/83 prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni l’?t SRS, št. 33/80 in 23/83) objavlja Rejjubliška uprava sa družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 8/84, 9/84, 10/84, 11/84, 12/84 13/84, 14/84) 1. V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 6 občina Domžale: — v stolpcu 15 stopnja 0,70 nadomesti s stopnjo 0.85, — v stolpcu 18 stopnja 8,89 nadomesti s stopnjo 9,04, — v stolpcu 19 stopnja 23,84 nadomesti s stopnjo 23,99. 2. Pri zaporedni številki 10 občina Hrastnik: — v stolpcu 15 stopnja 0,84 nadomesti s stopnjo 1,02, — v stolpcu 18 stopnja 11,29 nadomesti s stopnjo 11,47, — v stolpcu 19 stopnja 26,42 nadomesti s stopnjo 26.60. 3. Pri zaporedni številki 19 cibčina Krško: . — v stolpcu 9 stopnja 1,01 nadomesti s stopnjo 0,98, — v stolpcu 10 stopnja 1,14 nadomesti s stopnjo 1,11, — v stolpcu 11 stopnja 5,71 nadomesti s stopnjo 5,23, — v stolpcu 13 stopnja 0,48 nadomesti s stopnjo 0,42, — v stolpcu 15 stopnja 1,39 nadomesti s stopnjo 1,35, — v stolpcu 16 stopnja 1,20 nadomesti s stopnjo 0,60, — v stolpcu 18 stopnja 11,22 nadomesti s stopnjo 10,61, — v stolpcu 19 stopnja 27,00 nadomesti s stopnjo 25,76. 4. Pri zaporedni številki 23 občina Litija: —v stolpcu 9 stopnja 1,25 nadomesti s stopnjo 1,14, — v stolpcu 10 stopnja 0,68 nadomesti s stopnjo 0,63, — v stolpcu 11 stopnja 5,29 nadomesti s stopnjo 5,09, — v stolpcu 13 stopnja 0,43 nadomesti s stopnjo 0,40, — v stolpcu 14 stopnja 0.32 nadomesti s stopnjo 0,29, — v stolpcu 15 stopnja 0,93 nadomesti s stopnjo 0,84, — v stolpcu 18 stopnja 11,02 nadomesti s stopnjo 10,56, — v stolpcu 19 stopnja 25,75 nadomesti s stopnjo 25,24. 5. Pri zaporedni številki 48 občina Slov. Bistrica: — v stolpcu 9 stopnja 1,28 nadomesti s stopnjo 1,20, — v stolpcu 10 stopnja 0,88 nadomesti s stopnjo 0,79, — v stolpcu 11 stopnja 4,50 nadomesti s stopnjo 4,13, — v stolpcu 13 stopnja 0.29 nadomesti s stopnjo 0,26, — v stolpcu 14 stopnja 0,27 nadomesti s stopnjo 0,24, — v stolpcu 15 stopnja 1,46 nadomesti s stopnjo 1,32, — v stolpcu 16 stopnja 0,58 nadomesti s stopnjo 0,52, — v stolpcu 18 stopnja 10,10 nadomesti s stopnjo 9,45, — v stolpcu 19 stopnja 25,00 nadomesti s stopnjo 24,20. 6. Pri zaporedni številki 54 občina Trbovlje: — v stolpcu 9 stopnja 1,10 nadomesti s stopnjo 1,40, — v stolpcu 10 stopnja 1,00 nadomesti s stopnjo 0,99, — v stolpcu 13 stopnja 0,61 nadomesti s stopnjo 0,74, — v stolpcu 14 stopnja 0,47 nadomesti s stopnjo 0,62, — v stolpcu 15 stopnja 0.80 nadomesti s stopnjo 1,07, — v stolpcu 16 stopnja 1,05 nadomesti s stopnjo 0,72, — v stolpcu 18 stopnja 9,89 nadomesti s stopnjo 10,74, — v stolpcu 19 stopnja 25,38 nadomesti s stopnjo 25,89. 7. Pri zaporedni številki 58 občina Vrhnika: — v stolpcu 5 stopnja. 0,50 nadomesti s stopnjo 0,35, — v stolpcu 6 vnese stopnja 0,15, — v stolpcu 7 stopnja 0,40 nadomesti s stopnjo 0,80, — v stolpcu 18 stopnja 10,28 nadomesti s stopnjo 10,68, — v stolpcu 19 stopnja 25,87 nadomesti s stopnjo 26,27. II. V tabeli II. pod A a) in b) »Prispevek iz dohodka po osnovi osebnega dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 19 občina Krško: — v stolpcu 3 stopnja 7,82 nadomesti s stopnjo 7,93, — v stolpcu 4 stopnja 0,23 nadomesti s stopnjo 0,22. 2. Pri zaporedni štovilki 23 občina Litija: — v stolpcu 3 stopnja 12,14 nadomesti s stopnjo 12,18, — v stolpcu 4 stopnja 0,20 nadomesti s stopnjo 0,26. 3. Pri zaporedni številki 48 občina Slov. Bistrica: — v stolpcu 3 stopnja 9,43 nadomesti s stopnjo 8,51, — v stolpcu 4 stopnja 0,25 nadomesti s stopnjo 0,23. 4. Pri zaporedni številki 54 občina Trbovlje: — v stolpcu 3 stopnja 9,30 nadomesti, s stopnjo 9,22. III. V tabeli pod B c) »Stopnje prispevkov iz dohodka se: 1. Pri zaporedni številki 12 občina Ilirska Bistrica: — stopnja 0,018 ukine. 2. Pri zappredni številki 48 občina Slov. Bistrica stopnja 0,07 nadomesti s stopnjo 0,06. IV. Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-16/83 Ljubljana, dne 11. maja 1984. « * Direktor Republiške uprave za družbene prihodke ■ Tone Pengov L r. 802. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 19/84) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke ODREDBO o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 39/83, 2/84, 3/84, 4/84, 5/84, 6/84, 7/84, 8/84, 9/84, 10/84, 11/84, 12/84, 13/84, 14/84), se stopnje v tabelah IV. a in IV. b v stolpcih pod zaporedno številko 3 (zbirna stopnja) pri posameznih občinah nadomestijo z naslednjimi novimi številkami: — pri zaporedni številki 6 občina Domžale stopnja 8,89 nadomesti s stopnjo 9,04, — pri zaporedni številki 10 občina Hrastnik stopnja 11,29 nadomesti s stopnjo 11,47 — pri zaporedni številki 19 občina Krško stopnja 11,22 nadomesti s stopnjo 10,61 — pri zaporedni številki 23 občina Litija stopnja 11,02 nadomesti s stopnjo 10,56, — pri zaporedni številki 48 občina Slovenska ■ Bistrica stopnja 10,10 nadomesti s stopnjo' 9,45, — pri zaporedni številki 54 občina Trbovlje 9,89 nadomesti s stopnjo 10,74, — pri zaporedni številki 58 občina Vrhnika stopnja 10,28 nadomesti s stopnjo 10,68. St. 420-16/83 Ljubljana, dne 11. maja 1984. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov L r. 893. Na podlagi ; 8. alinee 19. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 8. točke 12. člena samo- upravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za ceste Slovenije (Uradni list SRS, št. 24/83) je skupščina Skupnosti za ceste Slovenije na ločenih sejah zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 28. decembra 1983 sprejela SKLEP e spremembah sklepa o določitvi višine in načina plačevanja cestnine 1 Točka 3 sklepa o določitvi višine in načina plačevanja cestnine (Uradni list SRS, št. 27/83) se spremeni tako, da se glasi: Cestnina na cestnem odseku Ljubljana zahod—Postojna—Razdrto znaša 1,95 din na kilometer za motoma vozila I. cestninskega razreda. Cestnina na cestnem odseku Hoče—Arja vas znaša 1,35 din na kilometer za motoma vozila I. cestninskega razreda. Cestnina iz prvega odstavka je osnova za določitev višine za posamezne cestninske razrede. Cestnina za motoma vozila posameznih cestninskih razredov znaša: •/• od osnove — za motoma kolesa z delovno prostornino motorja nad 150 cm3, osebne avtomobile brez priklopnega vozila in kombinirana vozila namenjena izključno za prevoz oseb 100 — za tovorna vozila na dve osi, osebne avtomobile s priklopnimi vozili, kombinirana vozila, namenjena izključno za prevoz tovora in bivalne avtomobile * 145 — za avtobuse in tovorna vozila z ali brez priklopnega vozila na skupno 3 do 5 osi 250 — za tovorna vozila z ali brez priklopnega vozila na skupno 6 ali več osi 480 Na teh osnovah se določi znesek cestnme za posamezne cestninske razrede na posameznih odsekih avtomobilskih cest pri čemer se znesek cestnine zaokrožuje na 10 din. Ti zneski so podani v ceniku, ki je priloga tega sklepa. 2 Ta sklep sprejme skupščina Skupnosti za ceste Slovenije in da nanj soglasje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ter začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine Skupnosti za ceste Slovenije Andrej Levičnik, dipL oec. 1. r. Vstopna postaja 01 Ljubijana-zahod Izstopna postaja Razred/dinarjev 1 2 3 4 5 Vrhnika 20 40 60 120 — Logatec 40 60 10O. 190 — Unec 60 90 150 290 — Postojna 80 120 200 390 — Razdrto 100 150 250 490 — Vstopna postaja 02 Vrhnika Izstopna postaja Razred/dinarj ev 1 2 3 4 5 Lj ubij ana-zahod 20 40 60 120 — Logatec 20 20 40 80 — Unec 40 50 90 170 — Postojna 60 80 140 280 — Razdrto 80 110 190 370 — Vstopna postaja 03 Logatec Izstopna postaja Razred/dinarj ev 1 2 3 4 5 Ljubljana-zahod 40 60 100 190 — Vrhnika 20 20 40 80 — Unec 20 30 50 100 — Postojna 40 60 100 200 — Razdrto 60 90 150 290 — Vstopna postaja 04 Unec Razred/dinar j e v 1 2 3 4 5 Ljubljana-zahod 60 90 150 290 — Vrhnika 40 50 90 170 — Logatec 20 30 50 100 — Postojna 20 30 50 100 — Razdrto 40 60 100 200 — Vstopna postaja 05 Postojna Izstopna postaja Razred/dinarjev 1 2 3 4 5 L j ubij ana-zahod 80 120 200 390 — Vrhnika 60 80 140 280 — Logatec 40 60 100 200 — Unec 20 30 50 100 — Razdrto 20 30 50 90 — Vstopna postaja 06 Razdrto Izstopna postaja > Razred/dinarj ev 1 2 3 4 5 Ljubljana-zahod 100 150 250 490 — Vrhnika 80 110 190 370 — Logatec 60 90 150 290 — Unec 40 60 100 200 — Postojna 20 30 50 90 — Vstopna postaja 37 Hoče Izstopna postaja Razred/dinarj ev 1 2 3 4 5 Fram 10 10 20 30 — Slovenska Bistrica 20 30 50 100 — Slovenske Konjice 30 50 80 150 — Dramlje 50 70 120 220 — Celje 60 80 150 280 — Arja vas 70 100 170 320 — Vstopna postaja 36 Fram Izstopna postaja Razred/dinarj ev 1 2 3 4 5 Hoče 10 10 20 30 — ' Slovenska Bistrica 10 20 30 60 — Slovenske Konjice 30 40 60 120 — Dramlje 40 60 100 190 — Celje 50 70 130 250 — Arja vas 60 90 150 290 — Vstopna postaja 35 Slovenska Bistrica Izstopna postaja Razred/ dinar j ev 1 2 3 4 5 Hoče 20 30 50 100 — Fram 10 20 30 60 — Slovenske Konjice 10 20 30 60 — Dramlje 30 40 70 130 — Celje 40 60 100 190 — Arja vas 50 70 120 230 — Vstopna postaja 34 Slovenske Konjice Izstopna postaja Razred/dinarj ev 1 2 3 4 5 Hoče 30 50 80 150 — Fram 30 40 60 120 — Slovenska Bistrica 10 20 30 60 — Dramlje 10 20 40 70 — Celje 30 40 70 130 — Arja vas 40 50 90 170 -7- Vstopna postaja 33 Dramlje Izstopna postaja Razred/dinarj ev 1 2 3 4 5 Hoče 50 70 120 220 — Fram 40 60 100 ,190 — Slovenska Bistrica 30 40 70 130 — Slovenske Konjice 10 20 40 70 — Celje 10 20 30 60 — Arja vas 20 30 50 100 — Vstopna postaja 32 Celje Izstopna postaja Razred/dinarj ev 1 2 3 4 5 Hoče 60 • 80 150 280 — Fram 50 70 130 250 — Slovenska Bistrica 40 60 100 190 — Slovenske Konjice 30 40 70 130 — Dramlje 10 20 30 60 — Arja vas 10 10 20 40 — Vstopna postaja 31 Arja vas Razred/dinarjev 1 2 3 4 5 Hoče 70 100 170 320 — Fram 60 90 150 290 — Slovenska Bistrica 50 70 120 230 — Slovenske Konjice 40 50 90 170 — Dramlje 20 30 50 100 — Celje 10 10 20 40 — /- ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI BREŽICE 804. Na podlagi 3. točke prvega odstavka 3. člena in četrtega odstavka 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in na podlagi 150. člena statuta občine Brežice je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. aprila 1984 sprejela ODLOK o javnem redu in miru v občini Brežice I. SPLOŠNE določbe 1. člen S tem odlokom se predpisujejo ukrepi za vzdrževanje javnega reda in miru, varstvo ljudi in premoženja ter čistoče in zunanjega videza. 2. člen Občani in obiskovalci občine Brežice ne smejo s svojim ravnanjem motiti dela, razvedrila in počitka drugih. Obnašati se morajo tako, da spoštujejo družbeno disciplino in javno moralo ter skrbijo za varstvo ljudi in premoženja ter za privlačen videz krajev in naselij v občini Brežice. 3. člen Po tem odloku se kaznujejo kot prekršek zoper javni red in mir dejanja, s katerimi se v primerih, navedenih v odloku na nedovoljen način motita mir ali delo občanov, povzroča nemir ali javno zgražanje, ogroža splošno varnost ljudi in premoženja, kvari zunanji videz krajev, ogroža zdravje ali čistočo, ovira vzgojo mladine ali kako drugače moti javni red ali ruši družbeno disciplino. II. VARSTVO REDA, MIRU IN DRUŽBENE DISCIPLINE 4. člen Vodja javnega shoda, oziroma javne prireditve na javnem shodu in javni prireditvi (v nadaljnjem besedilu: prireditev) in poslovodja ali druga odgovorna oseba ter zasebni gostinec v gostinskem lokalu so dolžni: 1. poskrbeti, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, vzbujajo zgražanje, motijo, nadlegujejo ali žalijo občane, 2. poskrbeti, da udeleženci na prireditveni prostor ne prinašajo alkoholnih pijač, 3. poskrbeti, da se mladina do 15. leta starosti brez spremstva staršev ali skrbnikov po 22. uri ne zadržuje na prireditvenih prostorih in v gostinskih lokalih, 4. zaključiti prireditev ob uri, ki je navedena v posebni odločbi ali potrdilu o priglasitvi, oziroma zapreti in izprazniti javni lokal po izteku obratovalnega časa, 5. poskrbeti za parkirne prostore in red ter varnost na njih, 6. po končani prireditvi prireditveni prostor očistiti in odstraniti postavljene objekte in ostale predmete, in sicer najpozneje v 12 urah. 5. člen Kartanje in igranje drugih iger v javnem lokalu ali na drugem javnem mestu lahko prepove za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), če ugotovi, da je to potrebno za izboljšanje razmer na področju javnega reda in miru. Kartanje ali igranje drugih iger, lahko prepove v svojem lokalu tudi OZD ali zasebni gostinec. Napis o prepovedi iz prejšnjega odstavka mora biti izobešen v lokalu na vidnem mestu. 6. Člen Za zagotovitev javnega reda in miru in družbene discipline je prepovedano: 1. točiti ali prodajati alkoholne pijače v lokalih, ki so izključno namenjeni prehrani delavcev, 2. kaditi v gledališču, kino dvorani ali športni dvorani, v lokalih, ki so izključno namenjeni prehrani delavcev, kjer je to z napisom prepovedano in v prostorih, kjer kajenje prepove pristojna inšpekcija. 3. prenočevati po tržnicah, senikih, kozolcih, parkih, avtobusnih in železniških postajah, v zapuščenih vozilih in v drugih, za to neprimernih prostorih, 4. puščati motorna vozila z delujočimi motorji ali ogrevati motorje v strjenih stanovanjskih naseljih dalj kot tri minute, 5. ovirati ali motiti organizirane sprevode ter vznemirjati udeležence sprevodov, 6. metati petarde ali podobna pirotehnična sredstva, 1: popivati na javnih krajih zunaj prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač, 8. stopiti brez dovoljenja v prostore, zgradbe ali na kraj, kjer je vstop prepovedan, če je prepoved vidno označena ali če j c kraj kako drugače zavarovan, 9. vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov ali izjav, ki niso v javnem interesu, 10. namerno motiti kopalce ali ogrožati njihovo varnost na javnem kopališču, 11. povzročati hrup z uporabo zvočnikov, radijskih in televizijskih aparatov, glasbil in ostalih zvočnih aparatov, ki jih je treba v nočnem času, to je od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj prilagoditi na sobno jakost, 12. povzročati čezmeren hrup ali ropot v bližini šol, bolnišnic, ambulant, zdravilišč in drugih javnih ustanov, M. s preglasnim govorjenjem, petjem, kričanjem ali drugače motiti nočni počitek občanov med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj. 7. člen Prireditve in zabavni sporedi, ki trajajo preko dovoljenega obratovalnega časa oziroma v nočnem času, morajo biti v zaprtih prostorih tako, da se n* moti nočni mir in počitek drugih ljudi Izjeme iz prejšnjega odstavka tega člena lahko dovoli pristojni občinski upravni organ. m. IZOBEŠANJE IN UPORABA ZASTAV 8. člen Delovne in druge organizacije, hišni sveti, lastniki in drugi uporabniki stanovanjskih in drugih po- slovnih zgradb v strnjenih naseljih na območju občine Brežice so dolžni skrbeti, da na dan zveznih, republiških, občinskega ter krajevnega praznika in na splošni poziv izobesijo na poslovnih in stanovanjskih zgradbah zastavo Socialistične republike Slovenije ali Socialistične federativne republike Jugoslavije. Zastave, ki se izobešajo ne smejo biti zbledele, raztrgane, umazane ali zmečkane in morajo biti pravilnih dimenzij. Pri izobešanju zastav se smiselno uporabljajo določbe zakona o uporabi zastave, grba in himne SFRJ ter uporabi imena in podobe predsednika Tita (Uradni list SFRJ, št. 21/77). 9. člen Zastave družbenopoLt.čnih skupnosti, zastave ter praporje družbenopolitičnih organizacij in društev je dovoljeno nositi ob jubilejnih praznikih teh skupnosti oziroma organizacij ali društev in ob drugih pomembnih priložnostih. Zastave in praporje v smislu prejšnjega odstavka se smejo uporabljati Je v organiziranih sprevodih, nosi se jih pa na čelu sprevoda. Teh ni dovoljeno nositi v sprevodih, in uporabljati na prireditvah zabavnega značaja. 10. člen Zastave je potrebno izobesiti na večer pred praznikom, odstraniti pa takoj, oziroma najkasneje v roku 24 ur, ko mine raz og zaradi katerega so bile izobešene. Slavoloke, transparente, plakate, panoje in druge priložnostne okraske in obvestila, ki se postavljajo ob posebnih priložnostih je potrebno odstraniti najkasneje v treh dneh, ko preneha razlog, zaradi katerega »o nili postavljeni. IV. VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA 11 člen Da se zavaruje življenje m zdravje ljudi ter družbeno in zasebno premoženje je prepovedano: 1. na prireditvah in v javnih lokalih imet: orožje ali nevarno orodje. 2. namerno dražiti, plašiti in ščuvati živali, 3. z brezobzirno vožnjo poškrop ti ali kako drugače onesnažiti ljudi. 4. uničiti, poškodovati, popisati ali odstraniti napisne table, oznake ali kakršnekoli naprave, ki služijo javnemu namenu, 5. opustiti opravila ali odstraniti objekte in naprave za varnost ljudi in premoženja, C. z metanjem kamenja ali drugih predmetov poškodovati ah ogrožati ljudi in premoženje, 7. se sankati, smučati, kotalkati (in podobno) ali igrati na cestah, 8. med vožnjo vstopati, izstopati ali se obešati na vozila v javnem prometu. 9. prislanjati kolesa, kolesa z motorjem in motorna kolesa k stenam hiš in drugih objektov, robnikom hodnikov za pešce, izložbam ali na druge kraje, kjer to lahko povzroli škodo ali ovira promet, 10. netiti ali prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost prometa ali premoženja ah povzroča zadim-Ijenje kraja, kjer bivajo občani, 11. odmetavati goreče cigarete ali druge ogorke in pepel na kraju, kjer je nevarnost požara, 12. uničevati trgati ali pobirati sadja, poljske in vrtne pridelke brez dovoljenja lastnika. 13. puščati otroke do 5 leta starosti brez nadzorstva v stanovanjih, na cestah, ulicah in drugih javnih mestih, 14. organizirati tekmovanja, vaje ali treninge v streljanju z orožjem zunaj organiziranih strelišč bpez soglasja pristojnega organa, 15. preprodajati in vsiljevati predmete ali storitve, ter brez dovoljenja krošnjariti po stanovanjih>ali na javnih krajih, 16. nadlegovati občane s širjenjem ali vsiljevanjem idej in naukov po stanovanjih ali na javnih krajih, 17. puščati živali na javnih prostorih ali prometnih površinah brez nadzorstva, 18. streljati s fračo, lokom ali drugimi napravami na kraju, kjer je iahKO ogrožena varnost ljudi in premoženja, V 19. vlačiti z vprego ali s traktorjem hlode po asfaltiranih cestah. 12. člen Prepovedano je med obratovalnim časom zaklepati ali kako drugače onemogočiti odpiranje vrat ter ovirati normalen vstop ali izstop v trgovinske/ gostin-"• ske in obratne lokale. V. VARSTVO ZDRAVJA, ČISTOČE IN ZUNANJEGA VIDEZA 13 člen Zaradi varstva zdravja in čistoče je prepovedano: 1. na javnem kopališču onesnažiti vodo ali poškodovati kopališke naprave ali opremo, metati ali odlagati predmete, snovi ali etipadke na ulice, pločnike, ceste, "dvorišča in druge prostore, ki niso za to določeni, 2. voditi živali v vozila javnega prometa, javne lokale, tržne prostore, otroška igrišča, javna kopališča, na pokopališča,. v parke in po zelenicah, razen službenih psov ali psov vodičev slepih, 3 poškodovati, prevračati ali odstraniti na javnih mestih postavljene smetnjake ali klopi, 4. na tržnicah, športnih igriščih, avtobusnih in železniških postajah in drugih javnih prostorih zanemariti red in čistočo tako, da se s tem kvari videz, moti okolica ali ogroža zdravje ljudi, 5. zanemariti osebno čistočo in snago v stanovanju ali v delavnici v takem obsegu, da to moti okolico, povzroča zgražanje ali utegne škodovati zdravju ljudi, 6. prevažati mrhovino, kosti, kože, fekalije ali podobne odpadke v odprtih vozilih in s tem povzročati smrad ali zgražanje občanov, 7. kopati pse v rekah in jezerih, kjer se kopajo ljudje, 8. izstepati, izlivati ali metati iz balkonov in oken karkoli, kar povzroča nesnage ali ogroža zdravje občanov. 14. člen Prepovedano je pustiti motorno vozilo, g katerega so odstranjene registrske tablice ali brez veljavne registracije, ali je huje poškodovano in zanj nihče ne skrbi, na parkirnem prostoru, zeleni površini ali na drugi javni površini. Ce motornega vozila iz prejšnjega odstavka lastnik na poziv pristojnega organa ne odstrani, pristojni inšpekcijski organ odredi, da se vozilo odstrani na stroške lastnika . Kolikor lastnika ni mogoče ugotoviti, pristojni upravni organ za komunalne zadeve odredi, da sd motorno vozilo iz prvega odstavka tega člena odstrani na stroške občine Brežice. Za komunalne zadeve pristojen občinski upravni organ določi organizacijo združenega dela, ki bo zadolžena za odstranjevanje motornih vozil iz prvega odstavka tega člena. 15. člen Lastniki stanovanjskih hiš, hišni sveti ali uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb ob cestah so dolžniL zagotoviti: 1. da bo očiščen sneg, ki je ponoči zapadel ali padel s strehe na pločnike, dohode k stanovanjskim in poslovnim zgradbam, kanalizacij iškim jaškom in hidrantom čimprej, najpozneje pa do 8. ure zjutraj, podnevi pa sproti odstranjevati novozapadli sneg, 2. da bodo ob poledici posipani pločniki ob stanovanjskih in poslovnih zgradbah s soljo, peskom ali žaganjem, 3. da bodo odstranjene zastarele napisne table in napisi, ki niso primerni ali pa so nepotrebni, 4. da so vsi javni napisi na stavbah, poslovnih , prostorih ali na drugih javnih mestih napisani v slovenskem jeziku. VI. DOLOČBE O KAZNI 16. člen Z denarno kaznijo od 3.000 do 5.000 din se kaznuje za prekršek: 1. vodja prireditve, poslovodja in druga odgovorna oseba ter zasebni gostinec, če ne poskrbi, da se odstranijo iz prireditvenega prostora ali gostinskega lokala osebe, ki ogrožajo javni red in mir, vzbujajo zgražanje, motijo, nadlegujejo ali žalijo občane (1. točkct 4. člena), 2. vodja prireditve, če ne poskrbi, da udeleženci na prireditveni prostor ne prinašajo alkoholnih pijač (2. točka 4. člena), 3. vodja prireditve, poslovodja ali druga odgovorna oseba ter zasebni gostitiec, če ne poskrbi, da se mladina do 15. leta starosti brez spremstva staršev ali skrbnikov po 22. uri ne zadržuje na prireditvenih prostorih in gostinskih lokalih (3. točka 4. člena), 4. vodja prireditve, če ne zaključi prireditve ob uri, ki je navedena v posebni odločbi ali potrdilu o priglasitvi (4. točka 4. člena), 5. poslovodja ali druga odgovorna oseba ter zasebni gostinec, če ne zapre in izprazni javni lokal po izteku obratovalnega časa (4. točka 4. člena), 6. kdor toči ali prodaja alkoholne pijače v lokalih, ki so izključno namenjeni prehrani delavcev (1. točka 6. člena), 7. kdor prenočuje po tržnicah, senikih, kozolcih, parkih, avtobusnih in železniških postajah, zapuščenih vozilih in drugih za to neprimernih prostorih (3. točka 6. člena), 8. kdor vznemirja, moti ali nadleguje občane z zbiranjem podatkov ali izjav, ki niso v javnem interesu (9. točka 6. člena), 9. kdor ima orožje ali nevarno orodje na prireditvi ali v javnem lokalu. (1. točka 11. člena), 10. kdor uniči, poškoduje, popiše ali odstrani napisno tablo, oznako ali napravo, ki služi javnemu namenu (4. točka 11. člena), 11. kdor opusti opravilo ali odstrani objekt ali napravo za varnost ljudi in premoženja (5. točka 11. člena), 12. kdor preprodaja ali vsiljuje predmete ali storitve ali brez dovoljenja krošnjar! po stanovanjih ali na javnih krajih (15. točka 11. člena), 13. kdor nadleguje občane s širjenjem ali vsiljevanjem idej in naukov po stanovanjih ali na javnih krajih (9. točka 6. člena), 14. kdor pusti motorno vozilo iz prvega odstavka 14. člena na parkirnem prostoru, zeleni površini ali na drugi javni površini, 15. kdor ravna v nasprotju s 4. točko 15. člena. Pravna oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz 6., 8., 10., 11., 12., 13., 14. in 15. točke tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 10.000 do 30.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 1.000 do 3.000 din. 17. člen Zaradi zaščite in zaščite živali in ptic je prepovedano: 1. rediti živali v neprimernih in slabo vzdrževanih prostorih, 2. mučiti živali s pretepanjem, stradanjem ali z neprimernim načinom ubijanja, 3. transportirati živali z neustreznimi prevoznimi sredstvi, 4. dražiti, plašiti ali ščuvati pse ali druge živali, 5. s kakršnimkoli orožjem ali napravo streljati ali loviti ptice pevke. 18. člen Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din se kaznuje za prekršek: 1. vodja prireditve, če ne poskrbi za parkirne prostore tet red in varnost na njih (5. točka 4. člena), 2. vodja prireditve, če po končani prireditvi ne skrbi, da se očisti prireditveni prostor in odstrani postavljene objekte in ostale predmete (6. točka 4. člena), 3. kdor karta ali igra druge igre v javnem lokalu ali na drugem javnem mestu kjer je to prepovedano (prvi odstavek 5. člena), 4. kdor ovira ali moti organizirane sprevode ali vznemirja udeležence sprevodov (5. točka 6. člena), 5. kdor popiva na javnih krajih zunaj prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač (7. točka 6. člena), 6. kdor vstopi brez dovoljenja v prostore, zgradbe ali na kraj, kjer je vstop prepovedan, če je prepoved vidno označena ali če je kraj kako drugače zavarovan (8. točka 6. člena), 7. kdor s preglasnim prepevanjem, kričanjem ali kako drugače moti nočni počitek občanov med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj (13. točka 6. člena), 8. kdor namerno moti kopalce ali ogroža njihove varnost na javnem kopališču (10. točka 6. člena), 9. kdor povzroča čezmeren hrup ali ropot v bližini šol, bolnišnic, ambulant, zdravilišč in drugih javnih ustanovah (12. točka 6. člena), 10. kdor ravna v nasprotju z 8., 9. in 10. členom, 11. kdor ravna v nasprotju z določbo 17. člena, 12. kdor z brezobzirno vožnjo poškropi ali kako drugače onesnaži ljudi (3. točka 11. člena), 13. kdor med vožnjo, vstopa, izstopa ali se obeša na vozila v javnem prometu (8. točka 11. člena), 14. kdor z metanjem kamenja ali drugih predmetov poškoduje ali ogroža ljudi in premoženje .(6. točka 11. člena), 15. kdor odmetava goreče cigaretne ogorke ali pe- pel na kraju, kjer je nevarnost požara (11. točka 11. člena), ' 16. kdor uničuje, trga ali pobira sadje, poljske pridelke ali vrtne pridelke brez dovoljenja lastnika (12. točka 9. člena), 17. kdor pusti otroka do 5 let starosti brez nadzorstva v stanovanju, na cesti, ulici ali na drugem javnem mestu (13. točka 11. člena), -*'• 18. kdor organizira tekmovanje alrSpening v streljanju z orožjem zunaj organiziranih strelišč brez soglasja pristojnega organa (14. točka 11. člena), 19. kdor pusti živali na javnem prostoru ali prometni površini brez nadzorstva (17. točka 11. člena), 20. kdor strelja s fračo, lokom ali drugo napravo, kjer je lahko ogrožena varnost ljudi in premoženja (18. točka 11. člena), 21. kdor na javnem kopališču onesnaži vodo ali poškoduje kopališko napravo ali opremo (1. točka 13. člena), 22. kdor poškoduje, prevrne ali odstrani na javnem mestu postavljen smetnjak ali klop (3. točka 13. člena), 23. kdor zanemari osebno čistočo in snago v stanovanju ali delavnici v takem obsegu, da to moti okolico, povzroča zgražanje ah utegne škodovati zdravju ljudi (5. točka 13. člena), 24. kdor ravna v nasprotju z 2. in 7. točko 13. člena, 25. kdor ravna v nasprotju z 8. točko 13. člena, 26. kdor ravna v nasprotju s 3. točko 15. člena. Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz 4., 6., 8., 9., 10., 11., 14., 18., 24. in 25. točke tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 5.000 do 15.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 500 do 1.500 din. 19 člen Z denarno kaznijo 10.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba ali oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti če: 1. dovoli kartanje ali igranje drugih iger v javnem lokalu ali na drugem javnem mestu, kjer je to z odločbo pristojnega organa prepovedano (5. člen) 2. med obratovalnim časom zaklepa ali kako drugače onemogoča normalno odpiranje vhodnih vrat v trgovskem, gostinskem ali drugem javnem lokalu (12. člen) 3. na tržnici, športnih igriščih, avtobusni postaji ali železniški postaji ali na drugem javnem prostoru zanemari red in čistočo tako, da se kvari videz, moti okolica in ogroža zdravje ljudi (4. točka 13. člena). Poleg pravne osebe se za prekršek kaznuje tudi njena odgovorna oseba z denarno kaznijo od 1,000 do 3.000 din. 20. člen Z denarno kaznijo 500 din se kaznuje za prekršek: 2. kdor kadi v gledališču ali kino dvorani, športni dvorani, v lokalu, ki je izključno namenjen prehrani delavcev, kjer je to z napisom prepovedano ali v prostoru, kjer kajenje prepove sanitarna inšpekcija (2. točka 6. člena), 2. kdor pusti motorno vozilo z delujočim motorjem v strnjenem stanovanjskem naselju dalj kot. tri minute (4. točka 6. člena), 3. kdor vrže petardo ali podobno pirotehnično sredstvo (6. točka 6. člena), 4. kdor se sanka, smuča, kotalka (in podobno) ali igra na cesti (7. točka 11. člena), 5. kdor prisloni kolo, kolo z motorjem ali motorno kolo k steni hiše ali drugega objekta, robnika hodnjka za pešce, izložbi ali na drug kraj, kjer to lahko povzroči škodo ah ovira promet (9. točka 11. člena). 6. kdor privede žival v vozila javnega prometa, javne lokale, tržne prostore, otroška igrišča,, javna kopališča, na pokopališče, v parke in zelenice, trgovske in gostinske lokale (2. točka 13. člena), 7. kdor pelje mrhovino, kosti, kože, fekalije in podobne odpadke v vozilih, ki niso zaprta (6. točka 13. člena), 8. kdor ne očisti sneg, ki je ponoči zapadel ali padel s strehe na pločnik, na dohodu k stanovanjski ali poslovni zgradbi, kanalizacijski jašek ali hidrant, do 8. ure zjutraj m podnevi sproti ne odstranjuje novozapadlega snega in sneg, ki pade s strehe (1. točfcja 15. člena), 9. kdor ob stanovanjskih ali poslovnih zgradbah ob poledici ne posuje pločnika s soljo, peskom ali žaganjem (2. točka 15. člena). Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz 2., 6., 8. točke tega člena se kaznuje z denarno kaznijo 3.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 500 din. VII. KONČNE DOLOČBE 21. člen Za prekršek po 20. členu odloka izterja denarno kazen takoj na kraju samem delavec milice hli pooblaščen inšpektor. 22. člen Uvedbo postopka o prekršku po tem odloku predlaga pristojni upravni organ, pristojna inšpekcija, postaja milice ali oškodovanec. 23. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem redu in miru v občini Brežice (Skupščinski Dolenjski list, št. 31/67). 24. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 220-7/83-2 Brežice, dne 18. aprila 1984. Predsednik Skupščine občine , Brežice Mirko Kambič 1. r. 805. Na podlagi 158. člena zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 21/82) in 204. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) ter 219. člena statuta občine Brežice je občinska skupščina na seji družbenopolitičnega zbora,. zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. aprila 1984 sprejela Stran 1000 URADNI LIST SRS St. 15 — 21. V. 1984 -------------------—-------------------!---------:---—------------------- ODLOK o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja graditev zaklonišč in drugih zaščitnih objektov ter financiranje, upravljanje in vzdrževanje, uporaba, oddajanje v najem ter nadzor nad zaklonišči. ! 2. člen Za zaščito pred vojnimi akcijami, izrednim dogodkom in njihovimi posledicami se prebivalstvo, materialne dobrine in druge dobrine, zaklanjajo v zakloniščih, zaklonilnikih in drugih zaščitnih objektih. 3. člen Zaklonišče je zaprt prostor, ki mora po svoji funkcionalni rešitvi, konstrukciji, obliki in opremi izpolnjevati pogoje, ki so določeni s predpisanimi tehničnimi normativi za zaščito pred učinki sodobnih bojnih sredstev. Glede na stopnjo odpornosti se zaklonišča delijo na zaklonišča močnejše osnovne in dopolnilne zaščite. Javno zaklonišče je namenjeno za zaklanianje občanov, ki so v Času nevarnosti na javnih mestih v bližini zaklonišča. Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah so namenjena zlasti za zaklanjanje stanovalcev, delavcev in drugih občanov, ki stanujejo, delajo ali se zadržujejo v teh stavbah. Skupna zaklonišča so namenjena zlasti za zaklan j anje stanovalcev, delavcev in drugih občanov v določenih stanovanjskih, poslovnih inMrugih stavbah. Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah so sestavni del teh stavb oziroma skupni prostori v teh stavbah. Zaklonišča se gradijo predvsem v mini 4. člen Zaklonilniki in drugi zaščitni objekti so kletni prostori in drugi prostori v obstoječih objektih, komunalni in naravni'objekti ter rovni zaklonilniki, ki se preurejajo oziroma gradijo pp posebnem odloku občinske skupščine ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni. 5. člen Upravne zadeve v zvezi" z graditvijo, uporabo, vzdrževanjem, oddajanjem v najem zaklonišč ter graditev zaklonilnikov in drugih zaščitnih objektov za zaščito prebivalstva, materialnih in drugih dobrin opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo, če posamezne zadeve z zakonom, tem odlokom ali drugim predpisom niso dane v pristojnost drugega organa. II. GRADITEV ZAKLONIŠČ IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV » 6. člen Za graditev javnih zaklonišč skrbi skupščina občine. Za graditev zaklonišč v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah ter drugih zaščitnih objektov skrbijo družbeni investitorji in zasebni graditelji (v nadaljnjem besedilu »Investitorji«), imetniki pravice uporabe ih lastniki teh stavb. 7. člen Zaklonišča se gradijo na območjih in v objektih, v skladu s tem odlokom ter načrtom graditve zaklonišč, kd je sestavni del aktov o urejanju prostora (planskih in izvedbenih aktov). . Načrt za graditev zaklonišč v občini se izdela na podlagi ocene ogroženosti območja občine v vojni ter načrta za zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin. Oceno ogroženosti območja občine v vojni določa svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na podlagi usmeritev Predsedstva SR Slovenije. Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine na tej podlagi določi območja in naselja obvezne graditve zaklonišč ter stopnjo odpornosti zaklonišč. 8. člen Območja, naselja in objekti, kjer je obvezna gra^ ditev zaklonišč ter stopnjo odpornosti zaklonišča so prikazani na karti v merilu 1 :25.000, ki je sestavni del tega odloka. Karto hranijo organi pristojni za LO ter organi za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj. 9. člen Organi in organizacije, ki se ukvarjajo s prostorskim planiranjem, urejanjem prostora ter projektiranjem in graditvijo objektov, morajo pri izdelavi vseh aktov o urejanju prostora in gradbeno tehnične dokumentacije na območju občine upoštevati po 8. členu tega odloka območja, naselja in objekte v katerih se obvezno gradijo zaklonišča in upoštevati druge pogoje za zaklanjanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin. 10. člen Zaklonišča se obvezno gradijo v šolah, vzgojno-varstvenih in zdravstvenih organizacijah, domovih za ostarele in večjih organizacijah združenega dela tudi izven območij in naselij obvezne graditve zaklonišč, določenih v prilogi iz 8. člena tega odloka. Svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine lahko izjemoma v posameznem primeru iz prejšnjega odstavka, odloči, da se zaklonišče ne gradi, če so zagotovljeni naravni ali drugi pogoji za zaščito občanov ali delavcev v takšnih objektih ali, če je ogroženost objekta majhna. 11. člen Investitorji morajo na območju — naseljih in v objektih, ki so določeni v 8. in 10. členu tega odloka pri graditvi, prizida vi, nadzidavi in adaptaciji stanovanjskih in poslovnih stavb s svojimi sredstvi graditi zaklonišča v objektu ali v njegovi neposredni bližini v skladu s predpisanimi tehničnimi normativi za graditev zaklonišč. Za stavbe iz prejšnjega odstavka se ne štejejo manjši objekti, v katerih se ne bodo zadrževali ljudje (garaže, razen garažnih hiš, kioski, čebelnjaki ipd.)- Investitorji lahko gradijo. skupna zaklonišča leče je to v skladu s tehničnimi normativi ter akti o urejanju prostora. V stanovanjskih stavbah, ki jih gradijo zasebni graditelji se gradijo zaklonišča dopolnilne zaščite do zmogljivosti 7 zakloniščnih mest. 12. člen Upravni organ, pristojen za izdajo lokachskega in gradbenega dovoljenja lahko izda tako dovo- Ijenje za objekte na območju ali v naseljih obvezne graditve zaklonišč in za druge objekte v katerih se morajo graditi zaklonišča po tem odloku le s poprejšnjim soglasjem upravnega organa za ljudsko obrambo. Občinski upravni organ za ljudsko obrambo izda soglasje po pregledu tehnične dokumentacije. Pregled tehnične dokumentacije za graditev zaklonišč opravlja član občinskega štaba za civilno zaščito, odgovoren za zaklonišča ali oseba, ki jo določi občinski upravni organ za ljudsko obrambo. Pred izdajo soglasja je treba ugotoviti zlasti, da je vrsta zmogljivosti in odpornosti zaklonišča v skladu s predpisi in tehničnimi normatiti o graditvi zaklonišč. Če zmogljivost in odpornost zaklonišča ni v skladu s predpisi in normativi o graditvi zaklonišč, zahteva občinski upravni organ za ljudska obrambo od investitorja, da tehnično dokumentacijo ustrezno dopolni. Preizkuse o delovanju varnostnih in zaščitnih naprav v zakloniščih opravljajo organizacije, ki jih za ta namen pooblasti Republiški sekretariat za ljudsko obrambo. 13. člen Za obstoječe objekte, ki se jih lahko preuredi v zaklonišča dopolnilne zaščite, hišna zaklonišča določi konstrukcijske in tehnične pogoje po predpisih oseba — organizacije, ki jo pooblasti upravni organ za ljudsko obrambo ali član občinskega štaba odgovoren za zaklonišča. 14. člen Zaklonišča na območju občine se morajo graditi, tako da jih je v miru mogoče uporabljati za druge namene (dvonamenska zaklonišča) vendar to ne sme vplivati na njihovo uporabnost in pripravljenost za zaščito. ' 15. člen Investitor komunalnih in drugih objektov, ki gradi pod površino tal je na zahtevo upravnega organa za ljudsko obrambo po predhodnem mnenju sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine dolžan prilagoditi te objekte za javna zaklonišča. Dodatni stroški, nastali zaradi prilagoditve objekta za zaščito, bremenijo sredstva za graditev javnih zaklonišč. 16. člen Investitor, ki gradi ali adaptira stavbo na območju ali naselju, kjer je obvezna graditev zaklonišč ali če gradi objekt, v katerem se mora graditi zaklonišče, je lahko oproščen graditve zaklonišča, če so v stavbi ali njeni neposredni bližini določeni s predpisanim; tehničnimi normativi že zadostne zakloniščne zmogljivosti ali če graditev zaklonišča ni možna zaradi geoloških, hidroloških ali konstrukcijskih pogojev. Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča po prejšnjem odstavku mora plačati pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja prispevek za zaklonišča razen, če je v stavbi že zgrajeno zaklonišče ali če je bil prispevek za zaklonišča že plačan pri njeni gradnji oziroma, če je investitor z lastnimi sredstvi že zagotovil potrebne zakloniščne zmogljivosti. Odločbo o oprostitvi graditve zaklonišča in o plačilu prispevka po tem členu Izda občinski upravni organ za ljudsko obrambo. 17. člen Pri gradnji novih stanovanjskih objektov je potrebno predvideti zaklonišče za najmanj 50 °/o stanovalcev. Število stanovalcev v stanovanjskem ob- jektu se ugotovi tako, da se na 50 m2 bruto površine stanovanj računa 1 stanovalec. Največja dopustna razdalja od zaklonišča do najbolj oddaljenega mesta, s katerega se zaseda zaklonišče, je lahko največ 200 m. Navpična oddaljenost, se računa trojno. Temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti so dolžne graditi zaklonišča za svoje delavce ter za osebe, ki so v poslovni in storitveni zvezi z njimi, v skladu z urbanistično dokumentacijo, ki temelji na oceni kritične gostote, če pa te ni, pa po naslednjih kriterijih: — v hotelih, samskih domovih, v domovih za starejše občane, dijaških in študentskih domovih in drugih turističnih objektih, najmanj za polovico celotnega števila ležišč in za 2/3 zaposlenih v največji izmeni ; — v stavbah organizacij združenega dela in druge organizacije, ki dela v dveh ali več izmenah, za 2/3 zaposlenih v naj večji delovni izmeni; — v zgradbah organizacije združenega dela ali druge organizacije, ki dela v eni izmeni: za 2/3 zaposlenih; — v zgradbah kulturno prosvetnih organizacij v katerih se zbira večje število ljudi: praviloma za polovično število sedežev in za 2/3 zaposlenih v delovni izmeni, če pristojni občinski upravni organ za ljudsko obrambo ne določi drugače; — v zgradbah s trgovskimi lokali: za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni in za kupce računajoč pri tem dvakratno število vseli zaposlenih v naj večji delovni izmeni; — v zgradbah z gostinskimi lokali (za polovično število sedežev v lokalu) in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni; — v šolskih zgradbah in v zgradbah vzgojno-varstvcnih ustanov: 2/3 varovancev, učencev, dijakov ali študentov v eni izmeni in za 2/3 vseh zaposlenih v naj večji delovni izmeni; — v zdravstvenih domovih in bolnicah v skladu z vojnimi nalogami; — na železniških in avtobusnih postajah: za enourno povprečno število potnikov na postajah in za 2/3 zaposlenih v naj večji delovni izmeni. Enourno povprečje števila potnikov se praviloma izračuna tako, da se polovično število sedežev na vlakih oziroma na avtobusih, ki dnevno prihajajo in odhajajo, deli s številom 16; — pri graditvi družinskih stanovanjskih objektov za načrtovano število članov gospodinjstva, vendar ne manj kot za tri osebe. Za zgradbe, za katere ni določeno dimenzioniranje zmogljivosti zaklonišč po določbah prejšnjega odstavka, določi zrriogljivost zaklonišč pristojni občinski upravni organ po poprejšnjem sklepu sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine. 18. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne1 organizacije in skupnosti ter samoupravne stanovanjske skupnosti, ki še nimajo zgrajenih zaklonišč, morajo v svojih razvojnih programih zagotoviti, da se v obstoječih objektih na območjih in naseljih obvezne graditve zaklonišč ter v objektih, kjer se morajo graditi zaklonišča za zaklani an j e prebivalstva, materialnih in drugih dobrin, zgradijo s svojimi sredstvi ustrezna zaklonišča oziroma, da se v ta namen v roku 15 let, ki ga določa zakon, prilagodijo in uporabijo ustrezni kletni prostori in drugi gradbeni ali naravni objekti tako, da bo dosežena odpornost zaklonišča dopolnilne zaščite. III. UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ZAKLONIŠČ 19. člen Javna zaklonišča upravlja in vzdržuje skupščina občine oziroma organizacija združenega dela ali druga organizacija, ki jo Za upravljanje in vzdrževanje pooblasti skupščina občine. Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah upravljajo in vzdržujejo lastniki, imetniki pravice uporabe oziroma upravljale! teh stavb. i 20. člen Zaklonišča je treba, redno vzdrževati v brezhibnem stanju. Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo na način, ki velja za tekoče in investicijsko vzdrževanje objektov ter bremenijo lastnika, uporabnika oziroma organizacijo, ki upravlja stavbe. 21. člen Zakloniščni red in navodilo o vzdrževanju in uporabi zaklonišča predpiše občinski upravni organ za ljudsko obrambo. IV. UPORABA ZAKLONIŠČ V MIRU 22. člen Zaklonišča se lahko v miru uporabljajo za druge namene pod naslednjimi pogoji: — da se v zakloniščih ne opravljajo adaptacije, ki bi poslabšale odpornost, higienske in tehnične razmere ter osnovni namen zaklonišča; — da se redno vzdržujejo in jih je mogoče ob neposredni vojni nevarnosti, v vojni ali izrednih razmerah izprazniti in usposobiti za zaščito najpozneje v 12 urah. 23. člen Ob neposredni vojni nevarnosti, v vojni ali izrednih razmerah prenehajo veljati vse najemne pogodbe za zaklonišča. 24. člen Sredstva pridobljena z najemnino zaklonišč se lahko uporabljajo samo za graditev in vzdrževanje zaklonišč. V. FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV 25. člen Investitorji, lastniki, imetniki pravice uporabe in upravljale! financirajo graditev, vzdrževanje in .opremljanje . zaklonišč in drugih zaščitnih objektov s svojimi sredstvi. 26. člen Graditev, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč financira skupščina občine iz sredstev za javna zaklonišča. Sredstva za javna zaklonišča se zbirajo na posebnem računu iz prispevkov za zaklonišča, iz najemnin za javna zaklonišča in drugih virov. Sredstva za javna zaklonišča razporeja in o njihovi uporabi odloča svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine. Za zbiranje sredstev za graditev javnih zaklonišč je pristojna uprava za 'družbene prihodke. 27. člen Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča mora plačati na podlagi 16. člena tega odloka prispevek za zaklonišča v višini 2 °/o skupne gradbene cene objekta oziroma adaptacije. Za gradbeni del stavbe iz prejšnjega odstavka se šteje gradbeni objekt z vgrajenimi napeljavami brez opreme in pohištva ter ureditve prostora okoli objekta. Gradbena cena objekta se ugotovi na podlagi predračuna, ki je sestavni del gradbeno tehnične dokumentacije, ki jo je izdelala pristojna projektantska organizacija^in ki ni starejša od enega leta. V primeru, ko organ presodi, da napoved v vrednosti stavbe oziroma prostora zavezanca plačila ni realna, odmeri prispevka od vrednosti stavbe oziroma prostora posebna komisija imenovana od tega organa. Na podlagi 1. odstavka tega člena odmerjeni prispevek za zaklonišča pri graditvi garažnih hiš, skladišč in drugih podobnih objektov v katerih bo manjše število delavcev, ne more presegati višine stroškov, ki bi za investitorja nastali, če bi lahko sam gradil zaklonišče. Stroški, ki bi nastali za investitorja, če bi lahko sam gradil zaklonišče, se ugotovijo tako, da se po predpisanih tehničnih normativih določi potrebne zakloriiščne zmogljivosti ter upošteva povprečna cena zakloniščenega mesta v javnih zakloniščih dosežena v zadnjem letu pa območju občine. Povprečno ceno zakloniščnega mesta po prejšnjem odstavku ugotavlja Projektivna organizacija »REGION« Brežice. Prispevek za zaklonišča plača investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. 28. člen Imetniki stanovanjske pravice in uporabniki poslovnih prostorov v družbeni lastnini na območjih v naseljih in objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 3 %> letne stanarine oziroma najemnine. Za obračun in plačilo prispevka za zaklonišča od stanarin in najemnin skrbijo organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi prostori in s stanovanjskimi ali poslovnimi deli stavb. Zavezanci prispevka po tem členu plačujejo prispevek za zaklonišča do tridesetega dne v mesecu za tekoči' mesec. 29. člen- Lastniki stanovanjskih, poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb na območju, v naseljih in objektih kjer je obvezna graditev zaklonišč plačujejo prispevek za graditev zaklonišč v višini 0,06 %> od osnove nabavne vrednosti oziroma od amortizacijske vrednosti stavb, prostorov oziroma delov stavb. 30. člen Imetniki pravice uporabe stanovanjskih stavb (samski domovi, študentski domovi in podobni objekti), poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb s katerimi sami upravljajo, na območjih in v naseljih, kjer je obvezna graditev zaklonišč plačujejo prispevek v višini 0,06 °/o od osnove za obračun amortizacije oziroma nabavne vrednosti stavbe, prostora ali dela stavbe. Zavezanci prispevka po tem členu plačujejo prispevek za zaklonišča enkrat letno do tridesetega junija za tekoče leto. 31. člen Zavezanci prispevka po 28. in 30. členu tega odloka sami obračunavajo prispevek po stopnji, ki je določena v tem odloku. Služba družbenega knjigovodstva pa kontrolira pravilnost njihovega obračuna. Zavezanci prispevka iz 29. člena tega odloka morajo vložiti napoved o vrednosti stavb oziroma prostora.. Odločbo o obveznosti plačila prispevka za zaklonišča izda Uprava za družbene prihodke. Kadar znaša prispevek manj kot 20 dinarjev, se postopek ustavi. Prispevek se plačuje po predpisih, ki veljajo za plačilo davkov občanov. Kolikor se vrednost stavbe oziroma prostora spremeni več kot za 20 %>, je zavezanec prispevka dolžan vložiti novo napoved. Prispevki za zaklonišča in druga sredstva, ki jih namenja občina za graditev zaklonišč, se zbirajo na posebnem žiro računu in so strogo namenski. VI. NADZOR NAD ZAKLONIŠČI 32. Sen Inšpekcijo nad projektiranjem, graditvijo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč izvajajo organi, določeni s splošnimi predpisi za opravljanje inšpekcije v občini ter upravni organ za ljudsko obrambo. VII. KAZENSKE DOLOČBE 33. člen Za neizvršitev določb tega odloka Veljajo kazenska določila zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 21/82) in republiškega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82).- VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 34. člen Pristojni organi v občini morajo prilagoditi svoje akte o urejanju prostora (planskih in izvedbenih) v skladu s tem odlokom. Načrt graditve zaklonišč mora biti sprejet v enem letu od uveljavitve tega odloka. 35. člen Zavezanec prične plačevati prispevek za zaklonišče od dneva izdaje uporabnega dovoljenja oziroma od dneva vselitve, če je bila ta opravljena pred izdajo uporabnega dovoljenja. 36. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o zakloniščih v občini Brežice, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 22/79 z dne 13., 7. 1979. 37. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-5/84 Brežice, dne 18. aprila 1984. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič 1. r. CERKNICA 806. Na podlagi 12. člena pravilnika o družbenih materialnih pomočeh v socialnem skrbstvu v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 13/81) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Cerknica na 7. seji dne 29. marca 1984 sprejela SKLEP o višini družbeno materialnih pomoči v letu 1984 I Družbeno materialne pomoči v socialnem skrbstvu v občini Cerknica bodo v letu 1984 znašale: din 1. višina družbeno denarne pomoči, ki po- meni upravičencem v občini edini vir preživljanja: 7.000 2. višina dodatka za pomoč in postrežbo: — najvišji 3.500 — naj nižji 2.400 Višina dodatka za dietno prehrano: 2.400 3. najvišja možna višina enkratne denarne pomoči: 8.500 4. višina zimske pomoči: — najvišja 8500 — najnižja 4.000 5. najvišja možna višina denarne pomoči za nabavo šolskih potrebščin: 2.000 6. višina dodatka za drobne osebne izdatke (žepnina): 600 II Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1984 dalje. Predsednica skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Cerknica Nada Harmel 1. r. GROSUPLJE 807. Na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83) in 34. člena statuta krajevne skupnosti Šentvid pri Stični, je skupščina krajevne skupnosti Šentvid pri Stični na svoji seji dne 3. maja 1984 sprejela SKLEP o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Šentvid pri Stični 1. člen Uvede se krajevni samoprispevek za območje Krajevne skupnosti Šentvid pri Stični, ki obsega naselja: Artiža vas, Glogovi ca, Griže, Grm, Male Češnjice, Mali Kal, Petrušnja vas, Pristavlja vas, Radohova vas, Selo pri Radohovi vasi, Sentpavel, Šentvid pri Stični, Velike Češnjice, Veliki Kal, Velike Pece, Vrhpolje in Zaboršt. 2. člen Sredstva zbrana iz naslova samoprispevka se bodo porabila za urejanje Komunalne infrastrukture (mo- dernizacija lokalnih in regionalnih cest ter javne razsvetljave) po programu, ki ga je sprejela skupščina KS Šentvid pri Stični dne 13. 3. 1984. 3. člen Samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od 1. junija 1984 do 31. maja 1989, v katerih se bo zbralo ca. 32,350.000 din. 4. člen Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci: A. ki imajo stalno bivališče na območju Krajevne skupnosti Šentvid pri Stični in sicer: X.. delovni ljudje iz osebnih dohodkov zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka oziroma nadomestil osebnih dohodkov ter plačil po pogodbah o delu — po stopnji 2°/o 2. upokojenci po stopnji 2% 3. delovni ljudje in občani — zavezanci davka iz OD iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka gozdnih in negozdnih površin — po stopnji 10 “/a 4. delovni ljudje — zavezanci davka iz OD iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti ter avtorskih pravic a) zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku — od dohodka zmanjšanega za davke in prispevke — po stopnji 2 “/o b) zavezanci, ki so obdavčeni v pavšalnem letnem znesku; od odmerjenega davka po stopnji 5V» B. občani, ki imajo nepremičnine "v krajevni skupnosti Šentvid pri Stični, čeprav nimajo stalnega prebivališča na tem območju KS V letu 1984 4,000 din v letu 1985 5.520 din v letu 1986 6.620 din v letu 1987 7.950 din v letu 1988 9.550 din V letu 1989 4.760 din 5. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialno varstvenih pomoči, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci in študentje na proiz- vodnem delu oziroma praksi. Plačila samoprispevka so oproščeni tudi: delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnine, ki ne presega 60 ne presegajo mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji. odmerja samoprispevek Uprave za družbene prihodke občine Grosuplje. Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način kot se odmerjajo prispevki in davki občanov. Zavezanci plačila samoprispevka plačujejo samoprispevek iz 4. člena — B. točke v dveh letnih enakih obrokih in sicer prvi obrok do 15. 6. v tekočem letu, drugi obrok pa do 15. 12. v tekočem letu in sicer na žiro račun KS Šentvid pri Stični številka 50130-842-009-700822. 8. člen S samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se uporabljajo le za namene iz 2. člena tega sklepa ter se zbirajo na posebni žiro račun št. 50130-842-009-700822 — krajevna skupnost Šentvid pri Stični, Krajevni samoprispevek. Plačevale! osebnega dohodka in pokojnin so dolžni pri nakazilu odtegnjenega samoprispevka navesti podatke, za katere zavezance je znesek plačan in v kakšni višini. Kolikor je zavezancev samoprispevka več, so dolžni poslati seznam istih krajevni skupnosti Šentvid pri Stični. 9. člen Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 10. člen S sredstvi zbranimi s samoprispevkom upravlja svet krajevne skupnosti, ki pa mora dvakrat letno poročati skupščini krajevne skupnosti o zbranih sredstvih samoprispevka, o izvajanju letnih programov ter o uporabi s samoprispevkom zbranih sredstev. O morebitni spremembi ali dopolnitvi sprejetega programa razpravlja in sklepa skupščina krajevne skupnosti Šentvid pri Stični ter svoje sklepe predloži v potrditev zboru občanov. 11. člen . Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. junija 1984. dalje. Predsednik skupščine KS , Šentvid pri Stični Bogomir Šušič L r. 808. Na podlagi 1, in 12. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega sa"moprispevka na območju krajevne skupnosti Šentvid pri Stični daje volilna komisija krajevne skupnosti Šentvid pri Stični 6. člen Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu se po 125. členu zakona o davkih občanov (Uradni ilst SRS, št. 44/82) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 7. člen Samoprispevek zaposlenih delovnih ljudi in upokojencev se obračunava in plačuje od čistega osebnega dohodka oziroma pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije oziroma izplačevalci osebnih dohodkov, oziroma skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja. Kmetijskim proizvajalcem in občanom, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo ter intelektualnimi storitvami, obračuna in POROČILO o izidu glasovanja na referendumu dne 15. 4. 1984 za uvedbo krajevnega samoprispevka v KS Šentvid pri Stični 1 Na območju krajevne skupnosti Šentvid pri Stični so bili na referendumu dne 15. 4. 1984 ugotovljeni naslednji rezultati: 1. v volilni imenik je bilo vpisanih 1459 volilnih upravičencev 2. glasovanja se je udeležilo 1380 volilnih upravičencev ali 94,5 V« 3. za uvedbo krajevnega samoprispevka se je izreklo 933 volilnih upravičencev ali 64 % 4. proti uvedbi krajevnega samoprispevka se je izreklo 424 volilnih upravičencev ali 29 0/« 5. na referendumu je bilo oddanih 23 neveljavnih glasovnic ali 1,5 •/e 6. glasovanja se ni udeležilo 79 volilnih upravičencev ali 5,5 e/e. 2 Na podlagi rezultatov glasovanja volilna komisija ugotavlja, da je bila v skladu z 21. členom zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) sprejeta odločitev, da se uvede samoprispevek v denarju za urejanje komunalne infrastrukture (modernizacija lokalnih in regionalnih cest ter javne razsvetljave) na območju KS Šentvid pri Stični za dobo 5 let od 1. januarja 1934 do 31. maja 1989. Predsednik volilne komisije KS Šentvid pri Stični Stane Klemenčič 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK tuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprila 1984 sprejela ODLOK o razglasitvi Rašice pri Velikih Laščah za kulturni in zgodovinski spomenik I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se razglaša kulturni in zgodovinski spomenik: Vas Rašica, kot urbana celota z značilno izraženo podobo kmečkega naselja, ki se je izoblikovala ob križišču trgovskih in kulturnih poti antike preko srednjega veka vse do današnjih dni, za urbanistični spomenik (v nadaljnjem besedilu: urbanistični spomenik); Temkov mlin v Rašici z gospodarskim poslopjem in žago, kot dom pomembnega Slovenca Primoža Trubarja, za zgodovinski spomenik (v nadaljnjem besedilu: zgodovinski spomenik). II. OBSEG SPOMENIKA, IMETNIKI OZIROMA IMETNIKI PRAVIC UPRAVLJANJA SPOMENIKA 809. 2. člen Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni 1. Urbanistični spomenik zajema naslednje ne- dediščim (Uradni list SRS, št. 1/81) in 175. člena sta- premičnine v KO Turjak: VI. št. Pare. Kultura Izmera Imetnik oziroma imetnik pravice upravljanja spomenika a) 187 317 kašča 40 Zakrajšek Franc, Rašica 9 187 191 hiša in gosp. posl. 42 Zakrajšek Franc, Rašica 9 187 193 hiša m gosp. posl. 582 Zakrajšek Franc, Rašica 9 187 2615 travnik 1529 Zakrajšek Franc, Rašica 9 187 2607 njiva 2733 Zakrajšek Franc, Rašica 9 187 2417 vrt 194 Zakrajšek Franc, Rašica 9 179 170 gosp. posl. 98 .Pečnik Maks, Rašica 18 179 172 gosp. posl. 23 Pečnik Maks, Rašica 18' 179 173 hiša 249 Pečnik Maks, Rašica 18 179 171 gosp. posl. 68 Pečnik Maks, Rašica 18 179 2728 vrt 1991 Pečnik Maks, Rašica 18 179 2717 njiva 973 Pečnik Maks, Rašica 18 177 2629/1 travnik 2203 Štrukelj Elizabeta, Kanada do 1/4 Štrukelj Milka, Kanada do 1/4 Štrukelj Alenka, Kanada do 1/4 Štrukelj Matjaž, Kanada do 1/4 177 2629/2 travnik 358 Štrukelj Matjaž, Kanada do 1/4 177 2729 vrt 620 Štrukelj Matjaž, Kanada do 1/4 177 177 hiša in gosp. poslopje 95 Štrukelj Matjaž, Kanada do 1/4 177 176 hiša in gosp. poslopje 112 Štrukelj Matjaž, Kanada do 1/4 177 175 hiša in gosp. poslopje 22 Štrukelj Matjaž, Kanada do 1/4 177 174 hiša in gosp. poslopje 340 Štrukelj Matjaž, Kanada do 1/4 183 2633 njiva 3665 Tomažin Leopold, Rašica 5 183 363 pod 73 Tomažin Leopold, Rašica 5 183 163 hiša in gosp. poslopje 564 Tomažin Leopold, Rašica 5 183 362 kozolec 80 Tomažin Leopold, Rašica 5 183 2628 njiva 1794 Tomažin Leopold, Rašica 5 183 2636 njiva 1575 Tomažin Leopold, Rašica 5 194 2739/2 travnik 368 Jakše Ana, Rašica 15 194 183/1 hiša 55 Jakše Ana, Rašica 15 135 197 gosp. poslopje 80 Virant Milah, Bašiča 8 VI. Pare. Kultura Izmera 185 198/1 hiša št. 28 in hlev 194 185 2414/2 vrt 200 185 2624/1 njiva 3094 185 2414/1 vrt 1219 185 2623 njiva 1931 185 2617 njiva 144 182 187 hiša in gosp. poslopje 454 182 182 182 2604 njiva 957 182 2603 vrt 453 182 188 hiša in gosp. poslopje 35 190 2601 vrt 918 186 196 hiša in gosp. poslopje 457 192 185 hiša 817 192 . 2593 njiva 1190 206 2402/2 travnik 261 2P6 2403/2 njiva 70 206 161/1 hiša 161 207 162 hiša in gosp. poslopje' 320 210 380 skedenj — stavba 129 210 2516/1 sadovnjak 816 210 167/2 hiša in gosp. poslopje 208 210 2722 vrt 334 210 2720 travnik 275 209 2613/2 yrt 97 209 2613/1 vrt 1447 209 327 pod 65 209 189 hiša in gosp. poslopje 20 203 2588/2 travnik 594 204. 167/1 hiša in gosp. poslopje 203 204 2723 vrt 209 204. 2721 vrt 330 204 2724 travnik 629 205 ■ 2739/1 vrt 521 264 2638/2 n j iva 1063 301 2667 njiva 852 301 2666/2 - travnik 980 301 2666/2 travnik 486 301 318 hlev 330 301 . 290 hiša 104 301 319 . stavbišče 100 301 2666/1 travnik 499 330 372 stavb, hlev 98 2749/2 travnik 146 412 379 hiša 80 412 2638/1 njiva 1985 412 337 stavb, hiša ih dvorišče 120 412 2708/1 sadovnjak 1375 412 2712 njiva 404 412 2708/2 sadovnjak 572 412 2708/3 sadovnjak 123 427 182/2 stavb, hlev in dvorišče 305 427 2733/1 sadovnjak 230 427 2732 vrt 396 428 391 stavb. gosp. posl. 70 428 390 stavb. gosp. posl. 132 Imetnik oziroma imetnik pravice upravljanja spomenika Virant Milan, Rašica 8 Virant Milan, Rašica 8 Virant Milan, Rašica 8 Virant Milan, Rašica 8 Virant Milan, Rašica 8 Virant Milan, Rašica 8 Tiselj Katarina, Rašica 17 do 1/4 Tiselj Marija, Rašica 17 do 1/4 Tiselj Stanislav, Rašica 17 do 1/4 Tiselj Stanislav, Rašica 17 do 1/4 Tiselj Stanislav, Rašica 17 do 1/4 Tiselj Stanislav, Rašica 17 do 1/4 Pečnik Maks, Rašica 3 Levstek Janez, Rašica 7 Gradišar Terezija, Rašica 21 Gradišar Terezija, Rašica 21 Jakše Pavel, Rašica 4 Jakše Pavel, Rašica 4 Jakše Pavel, Rašica '4 Tomažin Leopold, Rašica 5 Grebenc Alojz, Rašica 15 Grebenc Alojz, Rašica 15 Grebenc Alojz, Rašica 15 Grebenc Alojz, Rašica 15 Grebenc Alojz, Rašica 15 Jaklič ; Jakob, • Rašica 13 do 1/4 Bohmer Albina, Poljanski nasip 13 do 1/4 Haušer Rozka, Avstrija do 1/4 Petrič Ana, Kanada do 1/4 Petrič Ana, Kanada do 1/4 Petrič Ana, Kanada do 1/4 Petrič Marija, Kanada do 1/4 Prosen Marija, Kanada Urbanija Maksimiljan, Velika Greda Maršala Tita 113 Urbanija Maksimiljan, Velika Greda .Maršala Tita 113 Urbanija Maksimiljan, Velika Greda Maršala Tita 113 Urbanija Maksimiljan, Velika Greda Maršala Tita 113 DL, občina Ljubljana Vič-Rudnik Gradišar Jože, Rašica 22 Mustar Franc, Rašica 2. Mustar Franc, Rašica 2 Mustar. Franc, Rašica 2 Mustar Franc, Rašica 2 Mustar Franc, Rašica 2 Mustar Franc, Rašica 2 Mustar Franc, Rašica 2 DL, občina Ljubljana Vič-Rudnik DL, občina Ljubljana Vič-Rudnik Strle Viktor, Rašica 32 do 1/2 Strle Marija, Rašica 32 do 1/2 Strle Marija, Rašica 32 do 1/2 Strle Marija, Rašica 32 do 1/2 Strle Viktor, Rašica 32 do 1/2 Strle Marija, Rašica 32 do 1/2 Strle Marija, Rašica 32 do 1/2 Strle Marija, Rašica 32 do 1/2 Stritar Minka, Rašica 24 Stritar Minka, Rašica 24 Stritar Minka, Rašica 24 Andoljšek Radoslav, Rašica 23 Andoljšek Radoslav, Rašica 23 St. 15 — 21. V. 1964 URADNI LIST SRS Stran 1007 VI. št. Pare. Kultura Izmera 459 181 stavbišče 234 459 2736 vrt 370 776 2406 travnik 1274 776 2405/1 njiva 3179 744 3619/1 njiva 1355 744 2618 vrt 1518 >44 2619/2 njiva 126 >43 165 stavb. h. g. posl. in dvorišče 366 795 169 stavb, z g. poslopjem 58 795 168 stavb, s hišo št. 4 325 795 2725 vrt 1115 795 2703 njiva 1122 723 2740 travnik 112 723 183/2 stavb, hiša št. 14 198 748 2592 travnik 418 745 184/3 ■stavb, in dvorišče 203 612 2403/1 njiva in travnik 1935 ’ 680 198/2 hiša in dvorišče 236 552 182/1 stav. hiša št. 1 in dvorišče 674 562 2733/6 stavb, s hlevom 58 sadovnjak , 671 817 2630 travnik 3S64 820 2591 stavb, s hišo 107 stavb, z garažo 22 travnik 741 SIS 2637 njiva 1122 868 184/2 hiša z g. posl. 140 871 2707 travnik 2219 891 370 stavb, s hišo in gosp. posl. * 296 818 2733/4 travnik 552 821 183/3 stavb, s hišo, svinja- kom in dvor. 203 832 2590 njiva 127 808 2600 stavb, s hišo 1096 travnik 905 mm njiva brez izmere travnik brez izmere »05 2733/5 sadovnjak 481 408 182/3 stavb, s hišo 224 963 ' 166 stavb, s hišo, gosp. posl., in dvorišče 963 2616/2 sadovnjak 1096 2716/3 travnik 1169 2704 travnik 1197 164 stavb, s hišo gosp p. in dvorišče imetnik oziroma imetnik pravice upravljanja spomenika Cimperman Olga, Rašica 22 Cimperman Olga, Rašica 22 Tomažin Leopold, Rašica 5 Tomažin Leopold, Rašica 5 Zalar Milan, Rašica 7 Zalar Milan, Rašica 7 Zalar Milan, Rašica 7 DL, Zalar Jože, Rašica 6 Škulj Franc, Rašica 16 Škulj Franc, Rašica 18 Škulj Franc, Rašica 16 Škulj Franc, Rašica 16 DL, Mali Anton, Vel. Lašče 112 DL, Mali Anton, Vel. Lašče 112 Hribar Anton, Rašica 26 do 1/2 Hribar Marija, Rašica 26 do 1/2 DL, Hribar Anton, Rašica 26 do 1/2 DL, Hribar Anton, Rašica 26 do 1/2 Jakše Pavel, Rašica 4 Mustavar Anton, Rašica 28 Debeljak Marija, Rašica 20 do 1/2 Tomažin Janez, Rašica 5 do 1/2 Tomažin Janez, Rašica 5 do 1/2 Tomažin Janez, Rašica 5 do 1/2 Gradišar Ivana, Rašica 21 do 1/2 Gradišar Jože, Rašica 66 Gradišar' Jože, Rašica 66 Gradišar Jože, Rašica 66 Grebenc Ana, Rašica 16 Hribar Anton, Rašica 26 do 1/2 Hribar Marija, Rašica 26 do 1/2 Ha vek Zofija Sonja, Tržaška .51 Žužek Janko, Rašica 28 do 2/3 Žužek Milena, Ul. na Grad 6 do 1/6 Žužek Jernej, Vel. Štradon 15 do 1/6 Cimperman Stanko, Rašica 22 DL, Oblak Marija, Rašica 67 Žužek Janez, Rašica 28 Gradišar Stane, Rašica 6 Andolj šek Ivanka, Rašica 23 Andoljšek Ivanka, Rašica 23 Andoljšek Ivanka, Rašica 23 Andoljšek Radoslav, Rašica 23 do 1/3 Andoljšek Ivanka, Rašica 23 do 60/30 Strbenk Miar, Rašica 23 do 60/30 Frece Stanka, Zaloška 39 do 40/30 Zevnik Marij a-Ana, Velike Lašče 67 do 40/36 Intihar Milan, Rašica 10 do 1/2 Intihar Marija, Rašica 10 do 1/2 1170 Intihar Marija, Rašica 16 do 1/2 527 Stritar Miroslav, Rašica 24 893 Šporar Jože, Magajnova 5 a 538 Virant Milan, Rašica 8 do 1/3 Virant Zofija, Rašica 8 do 1/3 Virant Milan ml. Rašica do 1/3 VL št. Pare. Kultura Izmera Imetnik oziroma imetnik pravice upravljanja spomenika 1201 368 stavb, s kozol. 50 Tomažin Janez, Rašica 20 199 stavb, s hišo 107 Tomažin Janez, Rašica 20 369 stavb, s podom 55 Tomažin Janez, Rašica 20 66 273 hiša 126 Krampelj Jože, Cetež št. 7 20 194 Cerkev sv. Jerneja 388 Rimokatohško župnijstvo v Rašici seznam 4010/2 pot 204 DL javno dobro 3998/1 pot 1432 DL javno dobro b) Deli parcel: 192 del 2592/2 travnik 1122 Gradišar Terezija, Rašica 22 1174 del 2599/1 travnik 3585 Pečnik Andrej, Rašica 18 2. Zgodovinski spomenik zajema naslednje nepremičnine v KO Turjak: 207 stavb. 508 DL občina Ljubljana Vič-Rudnik 209 stavb. 579 DL občina Ljubljana Vič-Rudnik 2714 travnik 3194 DL občina Ljubljana Vič-Rudnik 2745 travnik 1306 DL občina Ljubljana Vič-R.udnik 2746 parifikat; 370 DL občina Ljubljana Vič-Rudnik 3. Pokrajinske vrednosti urbanističnega in zgodovinskega spomenika se varujejo tudi v njeni neposredni okolici, ki zajema naslednje nepremičnine v KO Turjak: a) 187 2660 njiva 2234 Zakrajšek Franc, Rašica 9 187 „ 2651 travnik 417 Zakrajšek Franc, Rašica 9 187 2838 travnik 7395 Zakrajšek Franc, Rašica 9 187 2608 travnik 1669 Zakrajšek Franc, Rašica 9 187 2655 travnik 2279 Zakrajšek Franc, Rašica 9 187 2659/2 njiva 872 Zakrajšek Franc, Rašica 9 186 2409 travnik 6537 Levstek Janez ml., Rašica 7 186 2411 njiva 299 Levstek Janez ml., Rašica 7 186 2416 vrt ' 475 Levstek Janez ml., Rašica 7 186 2410 njiva 309 Levstek Janez ml., Rašica 7 186 2648 njiva 1748 Levstek Janez ml., Rašica 7 175 3410 travnik 2676 Tiselj Katarina, Rašica 17 do 1/3 Tiselj Marija, Rašica 17 do 1/3 Tiselj Stanislav, Rašica 17 do 1/3 179 276/1 travnik 2505 Pečnik Maks, Rašica 18 179 2761/2 travnik 4005 Pečnik Maks, Rašica 18 179 3450 pašnik 5075 Pečnik Maks, Rašica 18 179 2424/1 travnik • 385 Pečnik Maks, Rašica 18 « 179 2765 travnik 5366 Pečnik Maks, Rašica 18 177 3429 travnik 7115 Štrukelj Elizabeta, Kanada do 1/4 Štrukelj Milka, Kanada do 1/4 Štrukelj Alenka, Kanada do 1/4 Štrukelj Matjaž, Kanada do 1/4 177 2701 pašnik 4025 Štrukelj Matjaž, Kanada do 1/4 177 2372 travnik 1976 Štrukelj Matjaž, Kanada do 1/4 193 • 2744 travnik 802 DL, občina Lj. Vič-Rudnik 194 2639 njiva 1047 Jakše Ana, Rašica 15 185 2624/1 njiva 3094 Virant Milan, Rašica 8 185 2643 njiva 2230 Virant Milan, Rašica 8 185 2649 travnik 820 Virant Milan, Rašica 8 185 2367 njiva 953 Virant Milan, Rašica 8 189 2700 travnik 1863 Perhaj Jože, Rašica 1 189 2358 travnik 3072 Perhaj Jože, Rašica 1 189 2373 travnik 2035 Perhaj Jože, Rašica 1 189 2375 njiva 2034 Perhaj Jože, Rašica 1 189 161/2 hiša in pod Rašica št. 31 783 Perhaj Jože, Rašica 1 189 2363 travnik njiva 630 1100 Perhaj Jože, Rašica 1 VL št. Pare. Kultura Izmera 182 2596/2 travnik 1931 183 2339/2 travnik 223 183 2421 travnik 4773 192 2594 njiva 439 209 3421/1 njiva 3370 209 3421/2 njiva 1583 209 3423 travnik 590 209 3422/2 travnik 276 209 3421/3 njiva 607 209 3428 travnik 5985 209 ' 2650 njiva 1259 209 2652 njiva 1217 203 2764/1 travnik 5182 203 2764/2 travnik 915 203 2764/3 travnik 181 203 3424 travnik 7665 226 2835/1 travnik 2371 2835/2 travnik 396 211 2390/1 travnik 104 211 2391 njiva 392 264 2640 njiva 1182 264 2580/1 travnik 393 206 2385 njiva 1417 206 2387 njiva 1804 206 2383 travnik 1514 206 2393 travnik 624 210 2394/1 travnik 254 210 2395/1 njiva 403 301 2747/1 pašnik 2694 301 2747/2 pašnik 584 301 2642/2 njiva 1050 301 2675 njiva 1482 301 2674 travnik 3154 301 3528 travnik 4082 301 3536 njiva 3748 452 3415 njiva 1784 423 3427 travnik 4510 428 2733/2 sadovnjak 1630 nerodovitno 219 454 2398 travnik 3442 454 2353/1 njiva 3163 454 2371 travnik 831 429 2377 njiva 2172 429 2378/2 vrt 857 429 2378/1 njiva 1871 429 340 stavb, hiša 58 429 354 pod 96 433 3538 njiva 486 552 2733/3 sadovnjak 727 577 2659/1 travnik 1390 662 2840/1 travnik 3382 603 3425 travnik 4820 603 3529 travnik 1622 Imetnik oziroma imetnik pravice upravljanja spomenika Tiselj Katarina, Rašica 17 do 1/3 Tiselj Marija, Rašica 17 do 1/3 Tiselj Stanislav, Rašica 17 do 1/3 Tomažin Leopold, Rašica 5 Tomažin Leopold, Rašica 5 Gradišar Terezija# Rašica 21 Jaklič Jakob Rašica 13 do 1/4 Bohmec Albina, Poljanski nasip 13 do 1/4 Hauser Rozka, Avstrija do 1/4 Petrič Ana, Kanada do 1/4 Petrič Ana, Kanada do 1/4 Petrič Ana, Kanada do 1/4 Petrič Ana, Kanada do 1/4 Petrič Ana, Kanada do 1/4 Petrič Ana, Kanada do 1/4 Petrič Ana, Kanada do 1/4 Petrič Ana, Kanada do 1/4 Prosen Marija, ZDA Prosen Marija, ZDA ' Prosen Marija, ZDA Prosen Marija, ZDA Hribar Ivan, Male Lašče 12 Hribar Ivan, Male Lašče 12 Grebenc Jože, Rašica 11 do 1/2 Grebenc Marija, Rašica 11 do 1/2 Grebenc Jože, Rašica 11 do 1/2 Grebenc Marija, Rašica 11 do 1/2 Gradišar Jože, Rašica 22 Gradišar Jože, Rašica 22 Jakše Pavel, Rašica 4 Jakše Pavel, Rašica 4 Jakše Pavel, Rašica 4 Jakše Pavel, Rašica 4 Grebenc Alojz, Rašica 12 Grebenc Alojz, Rašica 12 Mustar Franc, Rašica 2 Mustar Franc, Rašica 2 Mustar Franc, Rašica 2 Mustar Franc, Rašica 2 Mustar Franc, Rašica 2 Mustar Franc, Rašica 2 Mustar Franc, Rašica 2 Gradišar Jože, Rašica 22 Zidar Jože, Velike Lašče 116 Andoljšek Radoslav, Rašica 23 v Andoljšek Radoslav, Rašica 23 Stritar Marija, ŽUftea 13 Stritar Marija, Rašica 12 Stritar Marija, Rašica 12 Stritar Ljudmila, Rašica 38 Stritar Ljudmila, Rašica 38 Stritar Ljudmila, Rašica 38 Stritar Ljudmila, Rašica, 38 Stritar Ljudmila, Rašica 38 Kastelic Franc, Litijska c. 351 Debeljak Marija, Rašica 20 do 1/2 Tomažin Janez, Rašica 5 do 1/2 Zakrajšek Franc, Rašica 9 Kožar Alojz, Male Lašče 2 Mustar Ivan, Rašica 33 Mustar Ivan, Rašica 33 VL št. Pare. Kultura Izmera Imetnik oziroma imetnik pravice upravljanja spomenika 603 3534 travnik in njiva 1057 Mustar Ivan, Rašica 33 667 3426 travnik log 5830 Zadnik Jože, Rašica 17 do 1/2 Zadnik Amalija, Rašica 17 do 1/2 663 2644/1 njiva 1552 Gradišar Terezija, Rašica 21 699 2647 njiva 2712 Pečnik Amalija, Rašica 3 618 2346 njiva 1922 • Zidar Josip, Velike Lašče 116 604 2402/1 travnik 5000 Jakše Pavel, Rašica 4 612 2401/1 njiva 1505 Jakše Pavel, Rašica 4 611 2401/2 njiva 1202 Andoljšek Marta, Ob Ljubljanici 38 615 2408 travnik 4864 Andoljšek Marta, Ob Ljubljanici 38 795 2646 njiva 2313 Škulj Franc, Rašica 16 775 2748/1 travnik 2132 Pavlin Jernej, Ponikve 32 do 1/2 775 2748/2 travnik 912 Pavlin Marija, Ponikve 40 do 1/2 Pavlin Jernej, Ponikve 32 do 1/2 Pavlin Marija, Ponikve 40 do 1/2 779 4069 cesta 966 DL v splošni rabi 776 2407 njiva 2302 Tomažin Leopold, Rašica 5 731 2698/1 njiva 924 Hočevar Marjan, Prijateljev trg 6 704 2695/1 travnik 2177 Geroni Evgen, Rašica 41 753 320 stavb, s hišo 100 Zalar Božo, Rašica 34 do 1/4 Zalar Ivanka, Rašica 34 do 1/4 Zalar Jože, Rašica 6 do 1/2 874 3412 travnik 2115 Hočevar Nežka, Tržaška 75 874 3411 njiva 2845 Hočevar Nežka, Tržaška 75 850 2645 njiva 1982 Zalar Milan, Rašica 6 826 2658/1 travnik 607 Hočevar Marjan, Stolpič 2 827 2658/2 travnik 976 Hočevar Anton, Stolpič 2 827 2693 travnik, njiva 3043 Hočevar Anton, Stolpič 2 806 3539 travnik, njiva 5913 DL-Ljubljanske mlekarne, Tolstojeva 63 806 2352 njiva 3487 DL, Lj. mlekarne, Tolstojeva 63 806 2361 njiva 2726 DL, Lj. mlekarne, Tolstojeva 63 806 2392 njiva 396 DL-Lj. mlekarne, Tolstojeva 63 806 2690 travnik 1431 DL-Lj. mlekarne, Tolstojeva 63 828 3530 gozd 1935 Levstek Mihaela, Zeleni pot 11 do 1/3 Levstek Andreja, Riharjeva 28 do 1/3 Levstek Igor, Zeleni pot 11 do 1/3 922 2399/1 njiva 1918 Garvas Anton, Smrjenje 13 937 2698/2 travnik 4050 Hočevar Marjan, Prijateljev trg 6 do 1/2 Hočevar Stanislava, Prijateljev trg 6 do 1/2 171 3581/49 travnik 787 DL občina Lj. Vič-Rudnik 1073 2422/1 travnik 1896 Cimperman Mirko, Neredi 7 1073 2422/2 travnik 17 Cimperman Mirko, Neredi 7 1141 2423/1 njiva 646 Lovič Milan, Nemorovič Dečanka 1 1/2 , Lovič Majda, Nemorovič Dečanka 1 do 1/2 1174 2598 n j iva 464 Pečnik Andrej, Rašica 18 do 1/2 Pečnik Darinka, Rašica 18 do 1/2 seznam 4034/2 potok 365 DL — javno dobro seznam 4013/2 pot 177 DL — javno dobro seznam 4002/17 ' neplodno 266 DL — javno dobro seznam 4063 seznam 2743 B) Deli parecel: potok potok brez izmere 947 DL — javno dobro DL — javno dobro 187 del 3419/1 njiva 5222 Zakrajšek Franc, Rašica 9 187 del 2670 njiva 1550 Zakrajšek Franc, Rašica 9 187 del 2607 njiva 2733 Zakrajšek Franc, Rašica 9 177 del 2691 gmajna 3723 Štrukelj Elizabeta, Kanada do 1/4 Štrukelj Milka, Kanada do 1/4 VI. št. Pare. Kultura Izmera 183 del 23344/2 njiva 1998 192 del 2595/2 travnik 112 209 del 3422/1 travnik 718 * 209 del 2669 njiva 2061 v ,r - F. 200 2832 travnik 1459 211 2663 travnik 489 301 2664 travnik 1507 301 2665/1 travnik 624 301 2671 njiva 3582 562 3418 njiva 7985 779 4070 cesta 20724 779 4068 cesta 73935 806 2662 travnik 1489 1174 2599/1 travnik 3585 seznam 4034/1 potok 22315 4000 pot 8026 3998/1 pot 1432 4011/21 pot 1050 3997 pot 762 4010/9 pot 4049 4010/1 cesta brez izmere 3. člen Sestavni del tega odloka je grafični prikaz območij spomenika (1., 2. in 3. točka 2. člena odloka) z vrisanimi mejami III. VARSTVENI REŽIMI 4. člen Z namenom ohranitve in družbenega varstva spomenika se določijo varstveni režimi: 1. Za urbanistični spomenik varstveni režim II. stopnje, ki varuje značilne poglede na zgodovinsko podobo naselja. Dovoljene so dejavnosti, ki so v skladu s spomeniško funkcijo naselja — kmetijska dejavnost, usmerjena obrtna dejavnost. Obnovitvena dela in drugi posegi na območju spomenika so dovoljeni ob poprejšnjem soglasju strokovne organizacije, ki določi spomeniške pogoje: — gradbeni red z značilno stavbno gmoto in vi-1 šinsko omejitev stavb, — ulični zazidalni sistem, — poenotenje strešnih naklonov, barve in ustroja strešne kritine, — sestavo fasadnega ometa, — varstvo posameznih detajlov (Rašica št. 14, št. 18, št. 19, št. 20, št. 31). 2. Za zgodovinski spomenik varstveni režim II. stopnje, ki varuje avtentično pričevalnost spomenika. Dovoljene so dejavnosti, ki so v skladu s spomeniško-varstvenim značajem spomenika in sicer spominsko-muzejska, gostinska in turistična dejavnost. Obnovit- Imetnik oziroma imetnik pravice upravljanja spomenika Štrukelj Alenka, Kanada do 1/4 Štrukelj Matjaž, Kanada do 1/4 Tomažin Leopold, Rašica 5 Gradiš ar Terezija, Rašica 21 Jaklič Jakob, Rašica 13 do 1/4 Bohmec Albina, Poljanski nasip 13 do 1/4 Havaer Razka, Avstrija do 1/4 Petrič Ana, Kanada do 1/4 Jaklič Jakob, Rašica 13 do 1/4 Bohmec Albina, Poljanski nasip 13 do 1/4 Havser Rozka, Avstrija do 1/4 Petrič Ana, Kanada do 1/4 Mustar Alojz, Rašica 38 Grebenc Jože, Rašica 11 do 1/2 Grebenc Marija, Rašica 11 do 1/2 Mustar Franc, Rašica 2 Mustar Franc, Rašica 2 Mustar Franc, Rašica 2 Stritar Ivan, Male Lašče 12 DL v splošni rabi DL v splošni rabi DL Lj. mlekarne, Tolstojeva 63 Pečnik Andrej, Rašica 18 do 1/2 Pečnik Darinka, Rašica 18 do 1/2 DL javno dobro DL javno dobro DL javno dobro DL javno dobro DL javno dobro DL javno dobro DL javno dobro tvena dela in drugi posegi na območju spomenika so dovoljeni ob poprejšnjem soglasju strokovne organizacije, ki določi spomeniške pogoje: — stavbno gmoto, strešni naklon, barvo in ustroj strešne kritine, — fasadno členitev in arhitektonske detajle, — sestavo fasadnega ometa. Dovoljena so tudi gradbena dela v okviru programa ureditve zgodovinskega spomenika ob upoštevanju varstvenega režima in v soglasju s strokovno organizacijo. 3. Varstveni režim za neposredno okolico urbanističnega in zgodovinskega spomenika določa prepoved pozidave parcel iz točke 3, 2. člena tega odloka. IV. RAZVOJNE USMERITVE 5. člen Razvojne usmeritve kraja — urbanističnega spomenika se določijo v okviru namembnosti in v mejah varstvenega režima v smeri razvoja kmetijske, obrtne in druge . dejavnosti. Samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije in družbenopolitične skupnosti, ki uresničujejo svoje planske naloge na območju spomenika, v svojih planskih dokumentih podrobneje opredelijo in sprejmejo obveznosti in naloge za razvoj kraja. Objekti zgodovinskega spomenika se v pogledu razvojnih usmeritev namenijo muzejsko-gostinski, gostinski in turistični dejavnosti. Stran 1641 URADNI UST SRS St 19 — 21. V. 1S34 V. NADZOR & člen Občina mora preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti v tem odloku opredeljene lastnosti urbanističnega in zgodovinskega spomenika. Za vsak predviden poseg na območju spomenika mora pristojni upravni organ pridobiti soglasje strokovne organizacije — Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo' naravne in kulturne dediščine. 7. člen Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja Mestna uprava inpekcijskih služb. VI. KAZENSKE DOLOČBE 8. člen Kršitve določil varstvenega režima, določenega s tem odlokom, so sankcionirane s posebnimi predpisi. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 9. člen Upravni organ za premoženjskopravne zadeve občine poda predlog za vpis kulturnega in zgodovinskega spomenika v zemljiško knjigo po parcelnih številkah z imetniki oziroma imetniki pravice upravljanja spomenika. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ; Št.: 63-33/83 Ljubljana, dne 25. aprila 1984 Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek L r. 810. Na podlagi 7. in 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83) ter 54. člena statuta krajevne skupnosti Kozarje je po predlogu zbora krajanov sprejela skupščina krajevne skupnosti Kozarje na svoji seji dne 10. aprila 1984 SKLEP o razpisu referenduma za samoprispevek za del območja krajevne skupnosti Kozarje, kjer se bo gradila kanalizacija 1. člen Razpiše se referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za izgradnjo kanalizacije na 1 področju, za katero je izdelan projekt in sicer: — Tržaška cesta od št. 2QQ do 302 od št- 201 do 345 — Dolgi most — Kosovo polje I — Kosovo polje II — Ulica Borca Petra — Rrbežnikova ulica — Kozarška cesta pd št. 41 do 71 in od št- 95 do 107 — Kosančeva ulica — Pot čez gmajno od št. 51 do 75 — Skopčeva ulica 2. člen Referendum bo v nedeljo, 20. maja 1984 od 7. do 18. ure v sejni sobi krajevne skupnosti Kozarje, Dolgi most 4. 3. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. julija 1984 do 30. junija 1989. 4. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani s stalnim bivališčem v krajevni skupnosti Kozarje nad 18 let starosti, občani, ki imajo nepremičnine na tem področju krajevne skupnosti Kozarje, za katero je razpisan referendum in ne stanujejo tukaj. 5. člen Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče ali nepremičnine na območju krajevne skupnosti Kozarje na področju iz 1. člena tega sklepa in sicer: — delovni ljudje od osebnih dohodkov zmanjšanih za davke ih prispevke iz osebnih dohodkov, oziroma nadomestil osebnih dohodkov ter plačil po pogodbah o delu po stopnji 2 odstotka; — upokojenci od pokojnin po stopnji 2 odstotka; — delovni ljudje — zavezanci davka iz osebnega dohodka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti ter avtorskih pravic, od dohodka zmanjšanega za davke in prispevke po stopnji 2 odstotka; — delovni ljucfje začasno zaposleni v inozemstvu od povprečnega osebnega dohodka delavcev zaposlenih v gospodarstvu SR Slovenije, za preteklo leto po stopnji 2 odstotka. 6. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialno varnostnih pomoči, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci in študentje na proizvodnem delu oziroma'praksi. Plačila samoprispevka so oproščeni tudi delovni ljudje, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega ramerja ali pokojnine, ki ne presegajo 60 odstotkov povprečnega mesečnega dohodka na delavca, zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu oziroma ne presegajo najnižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji. 7. člen Na podlagi 5. člena določenih osnov in stopenj, bo predvidoma v petih letih zbrano 15,000.000 din sredstev, ki se bodo uporabila Za namene iz 1. člena tega sklepa. 8. člen Zg pravilno in namensko uporabo sredstev samoprispevka po programu odgovarja svet krajevne skupnosti. Svet pa mora o zbranih in porabljenih sredstvih dvakrat letno poročati skupščini krajevne skupnosti. 9. člen Pravilnost obračrinavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka kontrolira SDK in uprava za družbene prihodke občine Ljubljana V:č- Rudnik. 10. člen Referendum vodi volilna komisija v krajevni skupnosti, ki jo imenuje skupščina krajevne skupnosti. 11. člen Na referendumu se glasuje z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost KOZARJE v Sredstva rezerv občine Logatec izkazujejo: — jmhodke 1,954.948 — odhodke — — razlika prihodkov nad odhodki 1,954.948 3. člen Razlika prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna občine Logatec v višini din 1,668.922 se razporedi: GLASOVNICA za referendum, dne 20. 5. 1984 o uvedbi delnega krajevnega samoprispevka v denarju za obdobje od 1. 7. 1984 od 30. 6. 1989 za del območja krajevne skupnosti Kozarje, za izgradnjo kanalizacije . za glasujem proti Glasujte tako, da obkrožite besedo »za«, če se strinjate z uvedbo delnega krajevnega samoprispevka oziroma obkrožite besedo »proti«, če se ne strinjate. — na posebno partijo proračuna občine 97.317 — za intervencije v kmet. in proizvodnji hrane 71.943 — za prenos v proračun za leto 1984 1.499.662 Sredstva posebne partije proračuna v znesku din 151.744 se prenese v leto 1984 namensko za blagovne rezerve. 4. člen Razliko prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv občine Logatec v višini 1.954.948 din se prenese za isti namen v leto 1984. 12. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Kozarje. 13. člen Ta sklep se objavi na krajevno običajen način ter v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 5. maja 1984. Predsednik skupščine KS Kozarje Leopold Suhadolc 1. r. LOGATEC i Sli. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 145. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78, 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprila 1984 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Logatec za leto 1983 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Logatec za leto 1983. Zaključni račun proračuna vključuje tudi sredstva posebne partije proračuna in ►sredstva rezerv občine Logatec. 2. člen Zaključni račun proračuna občine izkazuje: din — prihodke 44,248.320 — odhodke . 42,579.398 — razlika prihodkov nad odhodki 1,668.922 Sredstva posebne partije proračuna izkazujejo: — prihodke 2,216.632 — odhodke 2.064 838 — razlika prihodkov nad odhodki 151.744 5. člen Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna vključno s sredstvi posebne partije proračuna občine Logatec za leto 1983 je sestavni del tega odloka. 6. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-2/83 Logatec, dne 26. aprila 1984. Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec L r. 812. Na podlagi .1., 2. in 15. člena zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 49/55), 4. in 9. člena pravilnika o izvrševanju zakona o pokopališčih (Uradni list LRS št. 26/56), 12. člena zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/76) in 135. člena statuta' občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprila 1984 sprejela ODLOK o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v občini Logatec , 1. člen Določijo se pokopališča in pokopališki okoliši ter uveljavljajo ustaljeni običaji pri pokopu umrlih. Odlok zagotavlja slehernemu umrlemu dostojen pokop. 2. člen Na območju občine Logatec so pokopališča: v mestnem naselju Logatec (KS Naklo in KS Tabor), Rovte, Hotedršica, Medvedje brdo, Hlevni vrh in Vrh nad Rovtami. 3. člen Pokopališča na^ območju občine upravljajo in vzdržujejo krajevne skupnosti ali od njih pooblaščena . z organizacija združenega dela, ki se ukvarja s komunalno dejavnostjo, v skladu z zakonom o pokopališčih in s tem odlokom. 4. člen Pokopališki okoliši posameznih pokopališč v občini Logatec so: 1. Okoliš pokopališča Naklo obsega del območja KS Naklo, razen naslednjih ulic oz. cest: Pod Grintovcem, Blekova vas, del Tržaške ceste od hišne številke 51 do 88 in Rovtarske ceste 40 in 42. 2. Okoliš pokopališča Tabor obsega preostali del naselja Logatec, Kalce in Žibrše od hišne številke 1 do vključno 29 ter 36 in 37 in Rovtarske Žibrše 39. 3. Okoliš pokopališča Rovte obsega naselje Rovte, Pet k ovce. Praprotno brdo in Rovtarske Žibrše, brez številke 39. 4. Okoliš pokopališča Medvedje brdo obsega naselje Medvedje brdo. 5. Okoliš pokopališča Hotedrščica obsega naselja: Hotedrščica, Ravnik, Novi svet in Žibrše od hišne številke 30 dalje, brez številke 36 in 37. 6. Okoliš pokopališča Hlevni vrh obsega naselje Hlevni vrh in del Lavrovca. 7. Okoliš pokopališča Vrh nad Rovtami obsega naselja: Vrh nad Rovtami, Hleviše in del Lavrovca. 5. člen , Naselja Laze, Jakovica in Grčarevec uporabljajo pokopališče v Planini in spoštujejo pokopališki red določen za to pokopališče. Ob pokopu umrlih z dela naselij Račeva .in Žirov-ski vrh se uporablja pokopališče Vrh nad Rovtami. Občani z Rovtarske ceste 40 in 42 uporabljajo pokopališče v,Zaplani. Pri pokopu se upoštevajo določila odloka občine, v kateri se opravi pokop. 6. člen Za grobove morajo skrbeti lastniki oz. zakupniki grobov. Grob in njegova okolica mora biti stalno primerno urejena, posuta s peskom ali urejena gredica.1 Poškodovanje in onesnaževanje nagrobnih spomenikov, grobov, njihove okolice, nasadov, stez ter drugih- objektov in naprav na pokopališčih je prepovedano in kaznivo. Vsako spreminjanje okolja pokopališča im grobov, postavljanje plošč in spomenikov ob zidu je dovoljeno le s pristankom organa krajevne skupnosti oz. upravijaka pokopališča. Na pokopališčih je prepovedana vsaka vožnja Z vozili ali dvokolesi. Če zakupniki ne skrbijo sami za vzdrževanje grobov, lahko upravljalec pokopališča opravi potrebna dela na stroške zakupnika. Grob mora biti izkopan v merah, ki jih predvideva pravilnik o izvrševanju zakona o pokopališčih. Pri urejanju, vzdrževanju in redu na pokopališču je potrebno upoštevati tudi določila zakona o grobiščih in grobovih borcev NOV (Uradni list SRS, št. 4/78). Na prostoru pokopališča je prepovedana uporaba ozvočenja, kot tudi drugih celebracijskih prireditev, ki jih ne predvideva ta odlok. Za izjemne primere je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega organa Skupščine občine Logatec. 7. člen ' Prostor za grobove oddaja v uporabo za določen čas upravljalec pokopališča proti predhodnemu plačilu predpisane pristojbine. Posameznemu zakupniku se sme dodeliti v uporabo prostor za največ dva groba. Prostor za grobove borcev padlih v NOV in za grobove žrtev fašističnega nasilja se oddaja brez plačila pristojbine. 8. člen Udeležencem pogrebne svečanosti, M žele počastiti spomin umrlega, je zagotovljeno, da lahko svobodno in nemoteno prisostvujejo kot enakopravni udeleženci te svečanosti. Udeleženci pogrebne svečanosti so osebe, ki prisostvujejo pogrebu v lastnem imenu, in vsi, ki se udeležujejo pogreba kot predstavniki družbenopolitičnih in družbenih organizacij, državnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, društev in verskih skupnosti. 9. člen Pogreb s pokopom umrlega je družbena komemoracija in ima javno pietetni značaj. Za vsak pogreb je treba določiti vrstni red svečanosti. Slehernemu umrlemu mora biti zagotovljen dostojen pogreb. 10. člen V kraju, kjer je mrliška vežica, je pokop umrlega obvezen iz mrliške vežice. V dogovoru med krajevnimi skupnostmi oz. na željo sorodnikov je mogoče mrliško vežico koristiti le iz krajev, kjer te ni. Prevoz pokojnika mora biti opravljen v zato predpisanem vozilu. 11. člen Krajevne skupnosti morajo imenovati pogrebne odbore in vodje pogrebnih svečanosti, ki bodo skrbeli za organizacijo pogrebnih svečanosti. Ta odbor določi osebe, ki opravljajo pogrebne svečanosti in govornike, med predstavniki krajevne skupnosti ter skrbi za ustrezno povezavo z organizacijami združenega dela, družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami m društvi, katerih član je bil umrli, zaradi njihovega sodelovanja pri pogrebnih svečanostih. Pri določanju osebe, ki se poslovi od umrlega pred hišo v imenu družbe, je potrebno sodelovanje vaškega sveta, kjer je umrli živel. 12. člen Upravljale! pokopališča sprejmejo pravila o pogrebni svečanosti na svojem območju, ki morajo biti v skladu s tem odlokom in so njegova dopolnitev. S pravili se urejajo predvsem vprašanja upravljalca pokopališča in posebnosti pri pokopu v posamezni krajevni skupnosti. 13. člen Od vsakega umrlega se mora posloviti predstavnik krajevne skupnosti, v kateri je živel, lahko pa tudi predstavnik drugih temeljnih samoupravnih organizacij, skupnosti in društev, katerih član je bil. 14. člen Pogrebna svečanost se prične z dvigom krste ali žare umrlega z mrliškega odra, mrliške vežice ali mrliškega voza, ki pripelje pokojnika na določen kraj, od koder se prične pogrebni sprevod. V primeru, da svojci, OZD, DPO ali društva naročajo godbo ali pevce, pred pričetkom pogrebnega sprevoda zaigrajo ali zapojejo žalostinko. Po uvodni žalostinki sledi nagovor predstavnika krajevne skupnosti. Zatem sledijo poslovilni govori predstavnikov organizacij, društev in dru-. gib ter verski obred, če je navzoč predstavnik verske skupnosti. 15. člen Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebne svečanosti, do groba na pokopališču. Če je na željo pokojnika ali njegovih najožjih t svojcev pri pogrebu navzoč predstavnik verske skupnosti, se v kraju, kjer ni mrliške vežice javna pogrebna svečanost prekine za čas verskega obreda v sakralnem objektu. Če je v kraju mrliška vežica, se verske svečanosti pogreba opravijo pri mrliški vežici. 16. člen Pogrebni sprevod, M ga vodi vodja pogrebne svečanosti, ima sledeč vrstni red: Na čelu sprevoda je slovenska zastava z žalnim trakom, zastava narodnosti, kateri je umrli pripadal ali črna zastava, če je bil umrli tuji državljan. Nato se razvrstijo še druge zastave in prapori, godba, pevci, organizirane skupine družbenih organizacij (uniformirani gasilci, borci, taborniki), nosilci vencev, nosilci odlikovanj in priznanj umrlega, krsta ali žara umrlega, najožji svojci, govorniki ter drugi udeleženci pogreba. Če se pogrebne svečanosti udeleže predstavniki ali enote oboroženih sil ali milice, se razporedijo na čelo pogrebnega sprevoda takoj za zastavo oz. na način, kot to predpisujejo pravila oboroženih sil ali milice. Če • je pri pogrebu navzoč predstavnik verske skupnosti, gre le-ta v sprevodu pred krsto ali žaro umrlega. Verska obeležja in simboli se nosijo neposredno pred predstavnikom verske skupnosti ali ob krsti oz. žari umrlega. 17. člen Ko pride pogrebni sprevod do groba, se krsta ali žara z umrlim položi v grob. Grob nato obstopijo svojci umrlega, nosilci zastav, praporov, odlikovanj in nosilci vencev. Za njimi se razporedijo drugi udeleženci pogrebne svečanosti. Pri odprtem grobu sledi poslovilni govor predstavnikov delovne organizacije, društev in drugih temeljnih organizacij in skupnosti, če ni bilo poslovitve in govorov udeležencev na začetku svečanosti. Po govorih zaigra godba, če je prisotna, ali zapojejo pevci. Nato je pozdrav z zastavami in prapori. Predstavnik verske skupnosti lahko opravi obred na grobu potem, ko so vsi ostali opravili svoj del pogrebne svečanosti. 18. člen Če pri pogrebu sodeluje častna enota z vojaškim ali lovskim orožjem, se ob pozdravu zastav in praporov v počastitev umrlega izstreli častni strel, največ trikrat. Pri tem mora biti zagotovljena popolna varnost občanov in premoženje, za kar je odgovoren poveljnik enote. 19. člen Na željo umrlega ali ožjih svojcev *e lahko opravi pogreb umrlega v družinskem krogu v skladu z določili tega odloka. 20. člen Najkasneje uri po končanem pogrebu je upravljalec pokopališča dolžan grob zasuti in začasno primemo urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov. 21. člen V primeru prevoza umrlega na upepelitev se lahko opravijo obredne svečanosti pred upepelitvijo umrlega ali po njej. / 22. člen Ožji sorodniki, fizična ali pravna oseba, ki je dolžna poskrbeti za pokop umrlega, mora najmanj 24 ur pred pogrebom obvestiti vodjo pogrebnega odbora v krajevni skupnosti. Pogrebni odbor v krajevni skupnosti oz. pooblaščena organizacija združenega dela, ki opravlja pogrebno službo, je dolžna o kraju in času pogreba pravočasno obvestiti javnost na krajevno običajen naslov. Udeležbo predstavnika verske skupnosti pri pogrebu na željo umrlega ali ožjih svojcev zagotovijo svojci sami. 23. člen Upravljalec pokopališča lahko za opravljanje nalog po tem odloku zbira namenska sredstva ali ustanovi sklad iz svojih dohodkov, prispevkov organizacij združenega dela ter posameznikov. 24. člen Za pokop članov ZZB NOV Jugoslavije se uporablja poleg določil tega' odloka tudi odlok zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije o pogrebnih svečanostih za člane ZZB NOV Jugoslavije na željo umrlega ali ožjih članov družine. Enako se upoštevajo tudi pravila drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev morajo pa biti v skladu s tem odlokom. 25. čiec Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki krši določila 3., 7., 12., 14., 15., 16., 17., 18., 20. in 23. člena tega odloka. Za dejanje iz prejšnjega odstavka tega člena se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 100 do 1.000 din. Z denarno kaznijo od 100 do 500,din se kaznuje fizična oseba, ki krši določila 6., 10., 16., 19. in 22. či na tega odloka. 26. člen Izvajanje določil tega odloka nadzoruje Oddelek za občo upravo občine Logatec. ? 27. člen Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pokopališkem redu V občini Logatec (Uradni list SRS, 37/67) in odlok o pokopališkem ceremonialu v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 26/74). - Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 010- 4/82 Logatec 26. 4. 1984. Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec L r. RIBNICA m. Na podlagi zakona o obračunavanja In plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985 je Občinska zdravstvena skupnost Ribnica na seji obeh zborov dne 26. aprila 1984 sprejela SKLEP o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1984 dalje 1. člen S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poki.eno dejavnost ter drugih občanov. 2. člen Prispevek za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka in iz dohodka obračunavajo in plačujejo organizacije združenega dela in drugi zavezanci za delavce po naslednjih prispevnih stopnjah: — iz dohodka 9,95 — iz bruto OD 0,30 skupaj " 10,25 3. člen Prispevek za zdravstveno varstvo plačujejo delovni ljudje — kmetje; — razen združenih kmetov iz 5. člena tega sklepa — a) od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 20 odstbtkov b) pavšal na kmetijsko gospodarstvo 1.500 din Prispevek v znesku 1500 din letno na osebo plačujejo: — za prevžitkarje in njihove zakonce — tisti, ki je obremenjen s preužitkom; — za uživalce stalnih preživnin, pomoči in priznavalnin — organ oziroma organizacija, ki plačuje preživnino; — za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in spadajo ali ne med njihove družinske člane — lastniki zemljišč. '• ' 4. člen Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek Ipavšalisti) plačujejo prispevek od osnove, ki je enaka povprečnemu mesečnemu osebnemu'dohodku v preteklem letu v go-gospodarstvu v SR Sloveniji. 5. člen Združeni kmetje, ki se na podlagi zakona o združevanju kmetov (Uradni list SRS, št. 1/79) in samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/83) odločijo tudi za zagotavljanje socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnove, ki ne more biti nižja od 4. kategorije, določene s sklepom skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. 6. člen Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne ip druge storitve (prtljažni nosači, športniki amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki, športniki, nogometa-ši-neamaterji, rejnice, arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, denti-stl, fotografi) in osebe, ki niso naštete v tem sklepu, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Za delavce, ki so zaposleni pri drugih zasebnih delodajalcih (gospodinjske pomočnice) se določi osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov v višini 60 odstotkov povprečnega mesečnega osebnega do- hodka v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji. Te osnove so osnove tudi za odmero pravic iz socialne varnosti. 7. člen Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizacije in sicer: — v primeru, da jim je zdravstveno varstvo v tujini zagotovljeno v breme Občinske zdravstvene skupnosti po osnovah, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, — v primeru, da jim je zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini v breme Občinske zdravstvene skupnosti iz doseženega osebnega dohodka v preteklem letu. Če je delavec več kot eno leto v tujini se tako ugotovljena osnova poveča za odstotek, za katerega se povečajo osebni dohodki v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji. Za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo,' je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo ista. kot jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. 8. člen Osebe, zaposlene pri tujih (mednrrodnih) 'organizacijah s' sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med osebo in tujo organizacijo. Osnove iz prejšnejga odstavka so tudi osnove za odmero pravic iz sodalne varnosti. Če oseba iz prvega odstavka prejema navedeni ■ prejemek v tuji valuti, se le ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi NB Jugoslavije, veljavni na dan, ko je prspevek vplačan. 9. člen Delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek ter pri njih zaposleni delavci, ki prispevajo za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in r.r m.oupravnih interesmh skupnostih na področju družben.h dejavnosti, plačujejo prispevek c d osebnega dohodka, ki ga po - družbenem dogovoru za tekoče leto ugotovi uprava za družbene prihodke vendar pa osnova za izračun prispevka ne more biti nižja od GO odstotkov povprečnega BOD na zaposlenega v gospodarstvu v SRC iz preteklega leta. 10. člen Višina prispevka iz 4., 5., 6., 7.. 8 in 2. člena tega sklepa se obračunava in plačuje po prispevni stopnji iz 2. člena tega sklepa. 11. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zave.reva. ja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo v višini 19 odstotkov prejete pokojnine v preteklem letu. 12. člen Za osebe, ki delajo na pr.h-igi 74 in '75 člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo pri- spevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa. Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka in po stopnji iz 2. člena tega sklepa. 13. člen Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin, razen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 odstotkov. 14. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — kme te, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in obolenje za poklicne bolezni po stopnji 6 odstotkov od bruto prjemka. Zavezanec za plačilo prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oziroma prejemka.. 15. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so ' dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali, ko ti upravičeno ali neopravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela. Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je povprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena. Prispevek za zdravstveno varstvo iz tega člena se obračunava in plačuje po stopnjah iz 10. člena tega sklepa. 16. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, prenehajo veljati sklepi o prispevkih za zdravstveno varstvo Občinskih zdravstvenih skupnosti (Uradni list SRS št. 10/ 81). 17. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1984 dalje. St. 8/5-022-14/1984 Ribnica, dne 26. aprila 1984. Predsednik skupščine OZS Ribnica Jože Marolt L r. SBVSfiCA 814. Skupščina občine Sevnica je na podlagi 143. Sena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) ter 96. člena in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni Ust SRS, št. 6/78, 25/80 in 8/82) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. aprila 1984 sprejela ODLOK o načelih izvajanja sprememb in dopolnitev prostorskega dela družbenega plana občine Sevnica za obdobje 1981—1985 z elementi do leta 2000 1. člen Sprejmejo se načela o izvajanju sprememb in dopolnitev prostorskega dela družbenega plana občine Sevnica za obdobje 1981—1985 z nekaterimi dolgoročnimi komponentami do leta 2000 (v nadaljnjem besedilu: prostorski plan), ki so sestavni del prostorskega plana, ki ga je izdelal PB Region Brežice. 2. člen Načela izvajanja prostorskega plana so naslednja: 1. Vsi obstoječi izvedbeni urbanistični dokumenti ostanejo še v naprej v veljavi, razen v tistih primerih, ko so v nasprotju s sprejetimi spremembami in dopolnitvami prostorskega plana. V vseh conah, ki so obdelane v teh dokumentih so možne lokacije predvidenih objektov na podlagi lokacijskih ogledov ter izdelane lokacijske dokumentacije s pripadajočimi soglasji. 2. V naseljih, kjer je s prostorskim delom družbenega plana predvidena širitev zazidalnih con na območju, ki so v glavnem že pozidana in so dejansko možne le še zapolnitve, se bodo lokacije reševale prav tako na podlagi lokacijskega ogleda ter izdelale lokacijske dokumentacije s pripadajočimi soglasji. 3. V večjih urbanih naseljih v občini, in sicer v Sevnici, Šoštanju in Krmelju, kjer je predvidena izdelava urbanističnih načrtov ter zazidalnih načrtov, so možne lokacije objektov na podlagi izdelanih zazidalnih načrtov. Zazidalni načrti, ki so že izdelani na navedenih območjih, ostanejo še naprej v veljavi. 4. V naseljih, kjer v grafičnem delu prostorskega dela družbenega plana občine Sevnica ni posebne oznake za gradbene cone, je možna samo zapolnitev med obstoječimi objekti, oziroma se bodo lokacije dovoljevale v skladu z odlokom o urbanističnem redu v občini Sevnica. 5. Pogoji za gradnjo vinskih kleti in počitniških hišic bodo podrobneje obdelani v odloku o urbanističnem redu v občini Sevnica. 6. Nadomestne gradnje stanovanjskih, gospodarskih in drugih objektov so možne na vseh področjih, če takšna gradnja ni v nasprotju z veljavno urbanistično dokumentacijo. 3. člen Vsa načela o izvajanju prostorskega plana veljajo do sprejetja izvedbene dokumentacije. 4 Bea Nedaor ned krojenjem tega odtoke opravlja Medobčinska urbanistična inšpekcija. 5. člen S sprejetjem odloka o načelih izvajanja sprememb in dopolnitev prostorskega dela družbenega plana občine Sevnica za obdobje 1981-1985 z elementi do leta 2000, preneha veljati odlok o urbanističnem programu občine Sevnica, kateri je bil objavljen v skupščinskem Dolenjeskem listu št. 1/69. Vsi izvedbeni dokumenti, ki so bili izdelani na podlagi urbanističnega programa In niso v nasprotju s sprejetimi spremembami in dopolnitvami prostorskih vidikov družbenega plana občine Sevnica ostanejo še naprej v veljavi. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St: 30-6/84-1 Sevnica, dne 26. aprila 1984. Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r. 815. Na podlagi 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78, 25/80 in 8/82) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. aprila 1984 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o določitvi rokov, do katerih morajo občani in organizacije združenega dela, druge organizacije in državni organi občine Sevnica nabaviti sredstva za osebno in kolektivno zaščito pred radiološkimi, biološkimi in kemičnimi bojnimi sredstvi 1. člen Odlok o določitvi rokov, do katerih morajo občani in organizacije združenega dela, druge organizacije in državni organi občine Sevnica nabaviti sredstva za osebno in kolektivno zaščito pred radiološkimi, biološkimi in kemičnimi bojnimi sredstvi (Uradni list SRS, št. 7/79) preneha veljati. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St: 8-2/84-1 ' Sevnica, dne 26. aprila 1984. Predsednik Skupščine občine Sevnica | Jože Bavec 1. r. 816. Na podlagi 96. in 171. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78, 25/80 in 8/82) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. aprila 1984 sprejela spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Sevnica za obdobje 1981-1985 in SKLEP o spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine Sevnica za obdobje 1981—1985 z elementi do leta 2000 1 V skladu s 141. členom zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije vsebujejo spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Sevnica za obdobje 1981-1985 z elementi do leta 2000, cilje in politiko gospodarskega in socialnega razvoja in ureditve prostora v občini, z nalogami na področju dejavnosti, ki so skupnega pomena za skladnejši gospodarski socialni in prostorski razvoj. 2 V skladu s 118. členom zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenega plana občine Sevnica, z njegovimi spremembami in dopolnitvama, daje Skupščina občine Sevnica soglasje k planom samoupravnim interesnim skupnostim. 3 Družbeni plan občine Sevnica s svojimi spremembami in dopolnitvami, je na vpogled vsem občanom v izvršnem svetu občine Sevnica in Komiteju za družbeni razvoj in gospodarsko upravne zadeve občine Sevnica, prostorski del pa tudi pri pooblaščeni organizaciji PB Region Brežice. 4 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St: 30-6/84-1 Sevnica, dne 26. aprila 1984. Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r. 817. Na podlagi 159. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS (Uradni list SRS, št. 1/80) 7. člena zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS. št. 44/82) ter na podlagi 171. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. aprila 1984 sprejela SKLEP o uskladitvi družbenega piana občine Sevnica za obdobje 1981—1985 1. člen V skladu s 4. členom zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS, št. 44/82) se za kmetijsko proizvodnjo namenijo zemljišča, ki so na podlagi kategorizacije kmetijskih zemljišč, ki jo je izdelala Geodetska uprava občine Sevnica v sodelovanju z delovno skupino pri Izvršnem svetu Skupčine občine Sevnica in sprejela skupščina Kmetijske zemljiške skupnosti občine Sevnica dne 30. 6. 1933, opredeljena kot kmetijska zemljišča v prostorskem vidiku družbenega plana občine Sevnica za obdobje 1981-1985 s spremembami in dopolnitvami, ki ga je izdelal Projektivni biro Region Brežice decembra 1983 na kartah v merilu 1 : 25000. 2. člen Skupščina občine Sevnica ugotavlja, da je družbeni plan občine Sevnica za obdobje 1981—1985 usklajen z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. 3. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-5/84-1 Sevnica, dne 26. aprila 1984. Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r. SLOVENSKA BISTRICA 818. Na podlagi 24. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Urad-nilist SRS, št. 1/80) in odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 17/78)ter na podlagi 26. člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 21. seji družbenopolitičnega zbora dne 25. aprila 1984, na 23. seji zbora združenega dela dne 25. aprila 1984 in 22. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprila 1984 sprejela ODLOK o spremembah odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Slovenska Bistrica za obdobje 1935—1995 oziroma za določena področja do leta 2000 1. člen { Spremeni se 2. člen odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Slovenska Bistrica za obdobje 1985—1995 oziroma za določena področja do leta 2080 (Uradni list SRS, št. 22/81) in se sedaj glasi: Izvršni svet Skupščine občine (Slovenska Bistrica pripravi in do konca decembra 1884 predloži Skupščini občine Slovenska Bistrica osnutek, do konca februarja 1985 pa predlog dolgoročnega plana Skupščine občine Slovenska Bistrica. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-30-5/79 Slov. Bistrica, dne 25. aprila 1984. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 819. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na seji zborov dne 23. marca 1984, na podlagi 7. člena zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS. št. 44/82) ter na podlagi 175. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) sprejela SKLEP I Družbeni plan občine Šentjur pri Celju, vključno s prostorskim delom, je usklajen z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. . St. 30-3/84-1 Šentjur pri Celju, dne 23. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r. TREBNJE 820. Na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter 34. člena statuta krajevne skupnosti Mirna je skupščina na seji dne 7. maja 1984 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Mirna 1. člen Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju, ki se bo uporabil za izvajanje naslednjega programa: poravnava finančnih obveznosti iz programa prvega samoprispevka za moderniza-. cijo lokalnih in krajevnih cest. izgradnjo mrliške vežice. delna ureditev javne razsvetljave v naselju Mirna, povečanje obstoječe avtomatske telefonske centrale za 100 številk, sofinanciranje napeljave telefon-sega omrežja v KS Mirna, sofinanciranje asfaltiranja ulic v naselju Roje III, sofinanciranje gradnje vaških vodovodov, vzdrževanje obstoječih objektov v upravljanju krajevne skupnosti, ureditev avtobusnega postajališča in otroških igrišč v. naselju Mirna. 2. člen S samoprispevkom bo zbranih 46.866,000 din sredstev, ki bodo v -celoti. porabljena za sprejeti program, ki je sestavni del tega sklepa. 3. člen Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let, to je od 1. 7. 1984 do 30. 6. 1989. 4. člen Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Mirna, in sicer: 1. vsi zaposleni občani od neto osebnih dohodkov in drugih osebnih dohodkov, od katerih se plačujejo prispevki iz OD, po stopnji 2,5 odstotkov mesečno, razen tistih; ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek, 2. vsi zavezanci za davek iz kmetijske dejavnosti v višini 2,5 odstotka od katastrskega dohodka, razen tistih, katerih katastrski dohodek znaša manj kot 3.000 din, pa jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, 3. vsi zavezanci, katerim je odmerjen davek od gospodarske, negospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev — po stopnji 2,5 odstotka od neto osebnega dohodka, 4. vsi upokojenci po stopnji 2,5 odstotka od pokojnine mesečno, razen tistih, ki prejemajo varstveni dodatek. 5. člen Krajevni samoprispevek se ne plačuje od družbeno denarnih pomoči, invalidnin, invalidskega dodatka, priznavalnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov, nagrad učencev v gospodarstvu in od regresa za letni dopust. 6. člen Krajevni samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov ali pokojnin. Obračunavajo ga delovne organizacije oziroma skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zavezancem iz 2. in 3. točke 4. člena tega sklepa odmerja samoprispevek davčna uprava SO Trebnje v rokih in načinu, ki velja za davke po zakonu o davkih občanov. 7. člen Referendum bo v nedeljo 3. junija 1984 na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija KS Mirna. 8. člen Pravico do glasovanja na referendumu imajo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku na območju krajevne skupnosti ter zaposleni občani stari nad 15 let. - 9. člen Na referendumu glasujejo občani neposredno in tajno z glasovnicami. Na glasovnici je naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST MIRNA GLASOVNICA Na referendumu dne 3. junija 1984 za uvedbo kraja vnega samoprispevka v denarju za dobo petih let, to je od 1. 7. 1984 do 30. 6. 1989 za območje krajevne skupnosti Mirna, ki se bo uporabil za izvajanje naslednjega programa: poravnava finančnih obveznosti iz programa prvega samoprispevka za modernizacijo lokalnih in krajevnih cest, izgradnjo mrliške vežice, delna ureditev javne razsvetljave v naselju Mirna, povečanje obstoječe avtomatske telefonske centrale za 100 številk, sofinanciranje napeljave telefonskega omrežja v KS Mirna, sofinanciranje asfaltiranja ulic v naselju Roje III., sofinanciranje gradnje vaških vodovodov, vzdrževanje obstoječih objektov v upravljanju krajevne skupnosti, ureditev avtobusnega postajališča rn otroških igrišč v naselju Mirna. glasuj em ZA PROTI Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma pftoTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 10. člen Sredstva se bodo zbrala na posebnem računu KS Mirna. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih OD in drugih bo kontrolirala SDK, davčna uprava in Svet KS Mirna. Svet KS Mirna bo enkrat letno poročal občanom o dodatku in porabi sredstev samoprispevka. 11. člen Postopek v zvezi z referendumom in izid glasovanja ugotavlja volilna komisija KS Mirna po določilih zakona o volitvah. O izidu referenduma se objavi poročilo v Uradnem listu SRS. 12. člen Sredstva za uvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Mirna. 13. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 64/84 Mirna, dne 7. maja. 1984. Predsednik skupščine KS Stane Pančur I. r. VRHNIKA 821. Na podlagi 50. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR'Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80) in v skladu z 201. členom statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. aprila 1984 sprejela ODLOK o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1986—1990 1. člen Družbeni plan občine Vrhnika bo pripravljen in sprejet za srednjeročno obdobje od leta 1986—1990 (v nadaljnjem besedilu: družbeni plan občine) 2. člen Nosilci planiranja bodo pri pripravi družbenega plana upoštevali predvsem usmeritve iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in načrta za njegovo uresničitev ter dolgoročnega plana občine za obdobje do leta 2000. 3. člen Skladno z načeli sočasnega, usklajenega in celovitega planiranja, sprejmejo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sklepe o pripravi svojih srednjeročnih planov ter elementov, za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovora o temeljih planov. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je pri oblikovanju dogovora o temeljih plana odgovoren za izvajanje politike, določene s smernicami za plan občine, odgovoren za pripravo družbenega plana občine Vrhnika ter za usklajevanje in dogovarjanje o razvojnih usmeritvah nosilcev planiranja v občini. 5. člen Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika določi delovni program pripravljanja družbenega plana v roku 30 dni po sprejemu tega odloka. 6. člen Samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo programe dela za pripravo svojih planov s katerimi zagotovijo, da bodo njihove aktivnosti pri pripravi planov potekale časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana občine Vrhnika. Samoupravni sporazumi in dogovori o temeljih planov bodo pripravljeni in sklenjeni, plani pa sprejeti v skladu z roki, ki so določeni za predložitev osnutka oz. predloga družbenega plana občine. 7. člen , Nosilci planiranja morajo pri pripravi planskih aktov uporabljati obvezno enotno metodologijo in obvezne enotne kazalce predpisane z odlokom Zveznega izvršnega sveta in Izvršnega sveta Skupščine SRS (Uradni list SFRJ št,- 27/79 in SRS št. 27/79). Stran 794. Odlok o sprejemu predloga družbenega dogovora o skupnih osnovali in merilih za določanje osebnih dohodkov ter drugih prejemkov in nadomestil funkcionarjev v organih družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij 989 795. Odlok o soglasju in o pristopu k sklenitvi dogo- vora o spremembah dogovora o zagotavljanju dela sredstev za financiranje izdelave študije za projekte Plavega plana in programa prioritetnih akcij Mediteranskega akcijskega plana programa Zdru-' Ženih narodov za človekovo okolje (UNEP) 989 796. Odlok o izvolitvi predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije 990 797. Odlok o imenovanju namestnice javnega pravobranilca SR Slovenije 990 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 798. Dogovor o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin v letu 1984 990 799. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pri- stojbinah za zdravstvena spričevala in potrdila za živali ter o kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja 991 8. člen Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika bo za družbeni plan iz 1. člena tega odloka predložil: — skupščini občine: osnutek smernic do konca meseca oktobra 1934, predlog smernic do konca meseca decembra 1984 — udeležencem dogovora o temeljih planov: osnutek dogovora o temeljih družbenega plana do konca marca 1985, predlog dogovora o temeljih družbenega plana do konca maja 1985 — skupščini občine: osnutek plana do 30. septembra 1985, predlog plana do 31. decembra 1935 9. člen REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 800. Navodilo o prcoštcvilčbi stavbnih parcel v zemljiškem katastru 9S2 801. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnost Hi in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1984 992 802. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre- hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 994 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 803. Sklep o spremembah sklepa o določitvi višine in načina plačevanja cestnine 994 Potrebna sredstva za delo pri pripravi družbenega plana občine zagotovijo nosilci planiranja in v proračunu občine. Za namensko uporabo teh sredstev je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika. 10. člen S postopki za izdelavo in sprejemanje srednjeročnega plana občine Vrhnika se prične takoj. 11. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 3/4-010/06/84 Vrhnika, dne 25. aprila 1984. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. VSEBINA Stran SKUPŠČINA SR SLOVENIJE 791. Zakon o spremembah zakona o zajamčenem oseb- nem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z Izgubo 983 792. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pred požarom 983 793. Odlok o potrditvi finančnega načrta prihodkov In odhodkov Narodne banke Slovenije za leto 1984 98S ORGANI IN ORGANIZACIJE V OB CINI 804. Odlok o javnem redu in miru v občini Brežice 996 805. Odlok o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih (Brežice) 999 806. Sklep j višini družbeno materialnih pomoči v letu 1981 (Cerknica) 1003 807 Sklep o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Šentvid pr| Stični (Grosuplje) 1003 808. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uved- bo krajevnega samopri »pevka v KS Šentvid pri Stični (Grosuplje) 1004 809. Odlok o razglasitvi Rašice pri Velikih Laščah za kulturni in zgodovinski spomenik (Ljubljana Vič-Rudnik) 1005 810. Sklep o razpisu referenduma za samoprispevek za del območja krajevne skupnosti Kozarje, kjer se bo gradila kanalizacija (Ljubljana Vič-Rudnik) 1012 811. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Logatec za leto 1933 1013 812. Odlok o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v občini Logatec 1013 813. Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1984 dalje (Ribnica) ioi5 814. Odlok o načelih izvajanja sprememb in dopolnitev prostorskega dola družbenega plana občino Sevnica za obdobje 1981—1985 z elementi do leta 2000 1017 815. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o določitvi rokov, do katerih morajo občani in organizacije združenega dela, druge organizacije in državni organi občine Sevnica nabaviti sredstva za osebno in kolektivno zaščito pred radiološkimi, biološkimi in kemičnimi bojnimi sredstvi (Sevnica) 1018 816. Sklep o spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine Sevnica za obdobje 1981—1985 z elementi do leta 2000 (Sevnica) 1018 817. Sklep o uskladitvi družbenega plana občine Sevnica za obdobje 1981—1985 1018 818. Odlok o spremembah odloka o pripravi in spre- jetju dolgoročnega plana občine Slovenska Bistrica za obdobje 1985—1995 oziroma za določena področja do leta 2000 1019 819. Sklep o uskladitvi družbenega plana (Šentjur pri Celju) 1019 820. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevne- ga samoprispevka v krajevni skupnosti Mirna (Trebnje) 1019 821. Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1936—1990 1020 Preteklo je že precej časa, odkar je izšla prva izdaja zbirke enakega naslova. Od leta 1976, ko je bil sprejet v naši republiki zakon o dedovanju, pa se je nabralo nemalo izkušenj o uveljavljanju zakona in posameznih določb zakona v neposredni praksi in avtor dr. Karel Zupančič jih je tudi vključil v obširna uvodna pojasnila. Avtor najprej obravnava značilnosti pravne ureditve dedovanja v naši republiki, nato pa dedovanje na podlagi zakona in oporoke; nadalje dednopravne pogodbe; zapuščino brez dediča; pridobitev dediščine in odpoved dediščini; sodediče; odgovornost za zapustnikove dolgove; procesnoprav-no ureditev dedovanja in na koncu še posebnosti dedovanja kmetijskih zemljišč in kmetij. Ker je v zbirki objavljen poleg zakona o dedovanju tudi zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) iz leta 1973, bodo tisti, ki jih zanimajo vprašanja in problemi dedovanja, lahko našli v tej knjigi tudi ustrezne odgovore oziroma pojasnila. Cena: 385 din Naročila sprejema: CZ URADNI LIST SRS Ljubljana, Kardeljeva 12 p. p. 379/VII