r -'- i glavne letošnje naloge .Uspehi, ki jih dosega gospodarstvo, nas še **«wjo uspavati, je bila os-^'•■1 sredine 3eje medobčin-l^iZKS za Gorenjsko, ki so *a rtarih in novih članov •tttfili Se članica predsed-.j ZKS Marija Vič ar, člana IIWBoris Bavdek in Bojan ti!? ter predstavniki med-pnganov. Temeljitega raz-jpadelaao vredni podatki, da ffflMt s tujimi in domačimi ••»in materiali (pri slednjih ■^pričakoval najmanj zaple-■"»IjUkot lani, ampak marsi-sabfta, da naložbe preveč d* se izgube ne umirjajo, ■tWK) trošimo več kot nam ^dohodek in da vseh sesta-Uietenega gospodarjenja ne Hm obvladovati. Ko uredimo Htfeno področje, nam uide z Bf). Ob takšnem položaju se Hjozadovoljiti le z indeksnimi mfifa ampak velja temeljiteje Bet) vsebino številk. Navadili trenutnim razmeram kaj gajamo zakonodajo, ne |tpe tako, da bi z delom it i« predhodno dogovorjeno, iftj terja od komunistov in 1 njihovih organizacij ter vseh skupaj velika prizadevanja, da bomo obvladovali položaj po samoupravni poti, po dogovorjenih tokovih družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema. Predkongresna razprava na Gorenjskem in celotna družbenopolitična aktivnost nasploh kažeta, da smo tej nalogi dorasli, čeprav pa so še primeri omahovanja. Partija mora krepiti idejno in akcijsko enotnost ter organiziranost, kar je pogoj za učinkovitost, ki pa se ne meri po številu funkcij posameznika ali udeležbi na sestanku, temveč po opravljenem delu. Osnovne organizacije prevzemajo skupaj z občinskimi največji del bremena, njihova pobuda pa se mora zlivati v SZDL in druge organizirane oblike družbenopolitične aktivnosti. Sepa odgovornost, za kar ni primer le tako pogosto omenjana Dražgoška bitka, ampak najdemo takšne primere v najrazličnejših razsežnostih tudi drugje. Odkrite je kaže spregovoriti o odgovornosti, ker se tudi v tem kaže moč sistema in moč zaupanja v človeka. Deveti kongres slovenskih komunistov je osnova nadaljnjemu delu, pri njem pa ne kaže biti omahljiv. J. Košnjek flrodošlica mladim tehnikom i v Kranju Šesto srečanje mladih tehnikov Slovenije -tekmovalni spored — Najboljši se bodo udeležili i tekmovanja prihodnji mesec v Puli j-Za Šesto srečanje mladih (/Slovenije, ki bo tokrat v r 'f.vse na red. Na skupno ločijo mladih s področja de-i tehnične kulture ter 1»priprav, posvečeno mese-iti in 35. obletnici usta no-UWfc tehnike Jugoslavije, že p, opozarjajo prikupni pla- raj bo v Kranj prispelo j^rato udeležencev te prire-\Mlno Seststo tekmovalcev ^njihovihmentorjev. Dobrotni bodo izrekli pri osnovni Janini,'kjer bo osrednji tek-fToator. Med uvodno sve-, začela se bo ob 9. uri, bo (pregovorila izvršna sekre-'Zgojo in izobraževanje pri " komiteju ZK Slovenije eto in trinajsto uro valci preizkušali svoje šiv 14 nosilnih programih. P proces bodo spoznavali v uizaciji Gorenjski tisk. li na Planini in njeni tekmovali v sestavljanj, prikazu razstavlje-cijskih izdelkov, upo-i ročnega orodja, ponio zaščitnih veščin riji pionirskih filmov , z modeli avtomobi-polju se bodo pome- Cdralnih modelov in it. Stadion Stane prizorišče tekmovanj v ijev in brodarskih mo-nja do Britofa se bod o preizkušali v amater-nometriranju, po uli-lin v foto-kino klubu Ja-pa bo potekalo tekmo-^tografski dejavnosti. Med jiapolfetrto uro popoldan Planini tudi prikazali J modelarske izdelke, proiz-[Jj«Mikev tehnične opreme i»Jov ter propagandne in j* filme. tekmovanja bodo raz-,/Auri v športni dvorani na ''/tik udeleženec srečanja (priznanje za udeležbo, tek- movalcem na prvih treh mestih v vsaki panogi pa bodo podelili posebna priznanja. Ekipi, ki bo v skupnem seštevku točk osvojila prvo mesto, bodo izročili prehodni pokal. Najuspešnejši mladi tehniki na tem srečanju bodo zastopali Slovenijo na zveznem tekmovanju prve dni junija v Puli. S. Saje ŠTEFAN NEMEC, SEKRETAR MEDOBČINSKEGA SVETA ZKS ZA GORENJSKO Kranj — Na sredini seji novega medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko so delegati izvolili tudi novega sekretarja medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko. To dolžnost je od julija 1978 dalje do sedaj opravljal Zdravko Krvina, ki pa je bil izvoljen za sekretarja republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Novi sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko je Štefan Nemec z Jesenic, rojen leta 1931, in.xenir strojništva in sedanji predsednik poslovodnega odbora jeseniške Železarne. Kot ključavničar se je leta 1951 zaposlil v Železarni. Vrsto odgovornih dolžnosti je opravljal doslej. Bil je sekretar tovarniškega komiteja ZK, predsednik občinskega sindikalnega sveta, podpredsednik občinske skupščine, sekretar občinskega komiteja ZK, poslanec gospodarskega zbora republiške skupščine, predsednik zbora združenega dela republiške skupščine lin član republiškega izvršnega sveta. S kandidaturo Štefana Nemca je soglašalo tudi predsedstvo CK ZKS. -jk SREČANJE PESNIKOV, PISATELJEV IN ZGODOVINARJEV -Na pobudo sekretarja medobčinskega siv ta ZKS za Gorenjsko Zdrav-ka Krvine so se v ponedeljek zbrali na Brdu na tovariškem srečanju pesniki, pisatelji in zgredstavnikov armade, družbenopo-itičnih delavcev iz Slovenije in z Gorenjske pa drugih delovnih ljudi in občanov bodo na proslavo prišli tudi udeleženci pohoda Po poteh graničarjev od Mure^do Jadrana k Titovi karavli in tržiški mladinci s pohoda Po Titovi ilegalni poti. S. Saje POČITNICE IMA KRETI Informacije in prijave: KOMPAS POŠLO VALNICA KRANJ Telefon: 28-472 28473 JS-JgSl SfifflSSffkranj 14.-20.5/82 GOSPODARSTVA industrijska kooperacija — predstavitev drobnega gospodarstva — kooperacija — inovacije in ustvarjalnost v proizvodnji — spremljajoča dejavnost — republiška razstava inovacije za stabilizacijo KOMPAS JUGOSLAVIJA GLAS? STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 14. MAJA 1982 PO JUGOSLAVIJI OKREPITEV STIKOV V TURIZMU IN PROMETU V Sloveniji so se ta teden mudili člani komisije za turizem, prevozništvo in promet, deželnega sveta avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine. Ob tej priložnosti so se gostje pogovarjali s predstavniki skupščine Slovenije, glavnina pogovorov s člani komisije za mednarodne odnose ter komiteja za turizem in gostinstvo pa se je vrtela okrog okrepitve tovrstnih stikov med Slovenijo in slovensko pokrajino v Italiji. NOVI SATURNUSOVI ŽAROMETI Delovna organizacija Sa turnus, proizvajalec svetlobne opreme, široko sodeluje s Volks-wagnom, Simco in prek IMV 'tudi z Renaultom. Sedanje proizvodne zmogljivosti komaj zadoščajo velikemu povpraševanju, v prihodnje se bo morala ielovna organizacija širiti. Trenutno v tovarni razmišljajo o oizvodnji najnovejših plastičnih žarometov, ki bi jih igraje-VaU tudi domačim vozilom. Širin sodobnejši proizvodni pro-fram pa bo terjal tudi gradnjo nove tovarne. JUGOSLOVANSKI KOMUNISTI PRIPRAVLJENI NA KONGRES Potem ko se v republikah in pokrajinah zaokrožajo kongresi zveze komunistov, se široko članstvo zveze komunistov Jugoslavije pripravlja na svoj dvanajsti kongres. Kongres bo potrdil smiselnost vztrajanja na Titovi poti. Temeljna vprašanja, ki jih bodo jugoslovanski komunisti obravnavali na svojem najvišjem organu, bodo zadevala zlasti ustalitev gospodarskega položaja in razrešitev nacionalne krize na Kosovu. DEVIZNI ZAKON SPREJET Zbor republik in pokrajin je v tem tednu sprejel zakon o razpolaganju s konvertibilnimi devizami v tem letu. Iz zakona so črtali sporni 13. člen, kv pravi, naj se devizni računi pravnih oseb pri pooblaščenih bankah vodijo v dinarjih. Nekoliko so preoblik Kali tudi določilo, ki predvideva, naj bi devize tako-imenovanega neiden tificirane-ga deviznega priliva zbirali v Narodni banki Jugoslavije ob dinarski protivrednosti. Sprejeli so amandma ZIS, na podlagi katerega lahko Narodna banka izjemoma proda te devize po-* oblaščenim bankam za izplačilo njihovih obveznosti. Tretja slovenska delegatska skupščina »Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom varoval družbeni red SFRJ. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj Slovenije in SFRJ.« Viktor Avbelj S podpisom te slovesne izjave so pred enim tednom prevzeli dolžnosti na novo izvoljeni najvišji predstavniki slovenske skupščine in izvršnega sveta. Predsednik predsedstva Slovenije je Viktor Avbelj, predsednik skupščine SRS Vinko Hafner in predsednik izvršnega sveta slovenske skupščine Janez Zemljarič. Izvoljeni so bili na ločenih sejah vseh treh zborov slovenske skupščine. Za člane predsedstva SR Slovenije so bili izvoljeni: Alojz Briški, Majda Gaspari, Stane Markič, Zoran Polič, France Popit, Franc Stiglic in po položaju Andrej Marine, predsednik CK ZKS ter Mitja Ribičič, predsednik RK SZDL. Podpredsednika izvršnega sveta slovenske skupščine sta postala Vlado Klemenčič in Dušan Šinigoj, člani pa so: Tomaž Ertl, sekretar za notranje zadeve, Jernej Jan, predsednik komiteja za mednarodno sodelovanje, Jože Peter Kavčič, predsednik komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora, Alojz Klemenčič, predsednik komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve, Matjaž Kmecl, predsednik komiteja za kulturo, Milan Kneževič, predsednik komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kristina Kobal, sekre-'tarka za pravosodje in upravo, ""Martin Košir, sekretar za ljudsko obrambo, Stane Kotnik, predsednik komiteja za borce in vojaške invalide, Borut Miklavčič, predsednik komiteja za zdravstveno m socialno varstvo, Bogomila Mitič, predsednica komiteja za turizem in gostinstvo, Majda Poljanšek. predsednica komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, Herman Rigelnik, predsednik komiteja za industrijo in gradbeništvo, Milivoj Samar, predsednik komiteja za družbeno planiranje, Janez Sterniša, predsednik komiteja za energetiko, Rudi Šepič, sekretar za finance, Marjan Šiftar, predsednik komiteja za informiranje, Peter Toš, predsednik komiteja za delo, Lojze Ude, predsednik komiteja za zakonodajo, Erik Vinko Hafner Delegatsko izobraževanje Po dogovoru koordinacijskega odbora za družbenopolitično usposabljanje pri predsedstvu občinske konference SZDL Radovljica bo Delavska univerza v Radovljici tudi v sedanjem mandatnem obdobju usposabljala delegate, ki bodo to dolžnost opravljali od 1982 do 1986 Radovljica — Usposabljanje bo potekalo po enotnem programu, ki ga je izdelal koordinacijski odbor za družbenopolitično izobraževanje, pri republiški konferenci socialistične zveze. Program obsega tri dele', ki morajo biti obdelani do konca tekočega mandata, torej do leta 1986. Prvi del je namenjen vsem vodjem delegacij za zbore občinske skupščine in skupščine SIS. Potekal bo v seminarski obliki. Predvidenih je 16 ur predavanj in razprav iz enotnega republiškega programa ter napotkov za delo vodij delegacij. Seminarji se bodo začeli že ta mesec, sklenili pa jih bodo do konca julija. Računajo na kakih 260 slušateljev. Tudi drugi del traja 16 ur, obsega pa temeljni program letos dopolnjenega in z novimi nalogami usklajenega sporeda petih predavanj z različnih tematskih področij za pridobivanje osnovnih spoznanj o delovanju delegatskega sistema ter širših obzorjih naših notranjih in z\tnanjih družbenoekonomskih razmerij. Ta del je namenjen vsem novo izvoljenim delegatom in tudi ponovno i-/vol i»nim ki v prejšnjem mandatu niso opravili seminarja. Seminar bodo skušali v celoti izvesti do konca leta 1983. Do jeseni bodo verjetno lahko izobrazili tretjino vseh 'Hegatov, ostali dve tretjini pa v prihodnjem letu. Od septembra do decembra letos bi po teh načrtih moralo opraviti seminarje kakih 1600 delegatov. Tretji del je dopolnilni program družbenopolitičnega usposabljanja za vse delegate, ki bodo opravili temeljni program. Časovno bodo seminarji za dopolnilno izobraževanje za polovico krajši, torej osem-urni. Namenjeni bodo delegatom za posamezna interesna področja v samoupravnih interesnih skupnostih. Priredili bodo posebne seminarje za delegate s področja izobraževanja, otroškega varstva, kulture, socialnega skrbstva, telesne kulture, raziskovalne dejavnosti in tako naprej. Vanje bodo poskušali vključiti tudi delegate za SIS materialne dejavnosti. Tretji, dopolnilni del programa usposabljanja delegatov bodo izvajali na Delavski univerzi v zadnjih dveh letih tega mandata, sklenili pa naj bi ga do konca leta 1986. JR Janez Zemljarič Vrenko, predsednik komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo in Julka Žibert, predsednica komiteja za promet in zveze. Delegati zbora republik in pokrajin so s tajnim glasovanjem izvolili tudi delegate za zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ. To so: Jože Globačnik, Nuša Kerševan, Ivo Klemenčič, Franjo Križmančič, Marjan MarkoviČ, Miran Mejak, Jože Ma-rolt, Miran Potrč, Lojze Skok, Boris Šnuderl, Emil Tomažič in Mirko Zlinder. L.B. KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge VODJE FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE IN ZADRUŽNE HKS za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) od 1. 7. 82 do 30. 4. 83 Pogoj: — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, 4 leta delovnih izkušenj na podobnih rlelih Prijave sprejema komisija za delovna razmerja KZ Škofja Loka, Jegorovo predmestje 21, 15 dni po objavi oglasa. Q1.*A1R Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice. Kranj. Radovljica. Skol|a Loka in Tmc — l*da|a Časopisno podjetje Glas Krani — Glavni urednik Igor Slavec — V d. odgovornega urednika Jože Kosniek - Novinarji: Leopoldina Bogatai. Danica Dolenc. Dušan Humer, Helena Jelovcan. Lea Mencinger. Stojan Saje Darinka Sedej-Kuralt. Mari|a Vnltj.ik Cveto Zaplotnik. Andrci Zalar in Danica Zlebir — Foto reporter Franc Perdan — Tohnicm urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci Lo|/e Erjavec. Toma* Gruden. Slavko Ham in Igor Kokalj — List izhdi« od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kut pottednik. od ianuar>.i 1960 trikrat tedensko, od januarja 1961 kot poltednik ob sredah in sobotah od mlija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana Naslov uredništva in uprave lista sKranj. mosp Pijadeia 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni direktor m glavni urednik 28-463. redakcija 21-860 odgovorni urednik 21-835 tehnični urednik 21-835. komerciala, propaganda, računovodstvo 28 463 mali oglasi, naročnina 27 960 — Oproščeno prometnega davka po pristoinem mnenju 421-1 72 — Polletna naročnina 300,— din Novo vodstvo slovenskih sindikatov bliškega sindikalnega sveta pa Zdravko Krvina, dosedanji predsednik medobčinskega sveta zve ze komunistov za Gorenjsko. Na seji so na nadomestnih volitvah izvolili tudi del novih članov v republiški svet in njegove organe. Marjan Orožen V torek, 11. maja, je bila v Ljubljani volilna seja republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije. Za novega predsednika so izvolili Marjana Orožna, podpredsednica bo poslej Francka Herga, sekretar predsedstva repu- Zdravko Krvina Tržiški malčki bodo letovali Tudi letos bo v Novigradu in na otoku Stenjaku organizirano letovalo 310 predšolskih in šolskih otrok iz tržiške občine -Diferencirana lestvica kritja stroškov — Novost: za otroke, ki bodo letovali prek vzgojnovarstvene organizacije, bo skupnost otroškega varstva prispevala tretjino polne cene Tržič - Lani je v Novigradu in na otoku Stenjaku letovalo 310 otrok iz tržiške občine. Za tirdeset jih je letovanje organizirala vzgoj-novarstvena organizacija, zanje so stroške v celoti krili starši, 280 pa jih je odšlo na morje prek zavoda za letovanje Kranj. Med njimi je bilo 34 predšolskih otrok, medtem ko je bilo otrok zdomcev le pet, čeprav je tržiška skupnost otroškega varstva ponudila slovenskemu klubu Triglav iz Reutlingena dvajset mest. Za 280 otrok so starši plačali le del ekonomske cene, razliko pa sta krili skupnost otroškega varstva in zdravstvena skupnost glede na socialni položaj staršev oziroma družin. Tako je bilo povsem zastonj na morju osem otrok, najvišji prispevek staršev pa je znašal 2000 dinarjev, torei niti polovico dejanske cene. Dvajset dni, kolikor traja izmena, je bilo v obeh letoviščih, tako v Pineti pri Novigradu kot na Stenjaku, dobro poskrbljeno za zdravstveno varstvo in vzgojo otrok.. Razen plavanja in splošne rekreacije so vzgojitelji vključevali malčke v razne športne, kulturne in zabavne prireditve ter tekmovanja. Tudi letos bo v Novigradu in na Stenjaku letovalo 310 tržiških otrok, med katerimi bo 65 predšolskih. Razveseljiva je novost, da bo za trideset cicibanov, kolikor jih bo popeljala na morje vzgoj nova rst vena organizacija, tretjino polne cene, ki znaša za dvajset dni skupaj s prevozom 5380 dinarjev, plačala občinska skupnost otroškega varstva. Za letovanje drugih otrok je že dogovorjena diferencirana lestvica kritja stroškov. Sta-ši. katerih dohe dek na člana družine ne preseči dinarjev, ne bodo prispevali ttil za dohodek med 2000 in 2700 di velja prispevek 1000 dinarjev, za . hodek od 2700 do 3500 dinarjev II dinarjev, za dohodek od 3500 d«- RrbohrvaiOMMl pogojnika in našega slovenskega ustreznika zanj. Ali pa piše tako, ker bi rad slovenskemu pogojniku dal novo vlogo na podlag! srbohrvaščine? Veseli hi bili mi vsi, ko tega vnaprej tu bi več poskušali Sai se vendar držimo načela, da i/, drugih jezikov ne jemljemo mčevar n\ kat že imemo svoja domača sredstva. Bodimo . samosvoji, kjer smo lahko in kadar na< tudi lastne jezikovne zakonitosti, ki jih podzavestno vsi obvladamo, silijo k zvestobi samemu sebi. Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljalo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče. RK SZDL Sl'i5tva. Tako bodo zbrali W milijona dinajrev, ki ' dodatnih 1,2 milijona »drugih virov čim bolj »racal občinski sklad za I "*rvencij v kmetijstvu in 'sne. Večji del ga bo a pridobivanje mesa in oslave kalupih je predvidenih mno-m pohodov in spomiri-g katerimi povsem mmponosno želimo po-obletnice naše sa-krvave zgodovine preteklosti. Prav Je to. * ob tem vse bolj odpira oblike teh prireditev. W/ oddaljuje te dogod-*nj je takratnih udele-*pnč iz tistih dni. V majajo nove generaci-' i, nove oblike, želje in notranjih občutij. To ustrezno prilagoje-tnm časom, novim gene-iudi iz dokaj starotipne vbh proslav, ki v večini nosijo pečat nekda njih s slovesnim govorom, jodbo... i H bilo trditi, da v tem mbine. Vendar bi po-mrali iskati in dodaja- m oblike v cilju uspeš -aktivnejšega vključeva-"' v vse to, saj nanje po-prthaja vsa teža zgodo- mm pridobitvami in iz-lato bi morali mladi Anejse prevzemati že "imihprogramov prire->m do same izvedbe. nfoinkaj? Adan razpravljali o tem tjtna seji komisije za po-iffijt> razvijanje in nego-f/kcionarnin tradicij ter in spomeniško de-pn občinskem odboru jmj, to posamezniki ome-/Sjradilnejše prijeme tek-\t 'inentacijskih pohodov, 'mutav in njihovih, da-M glasbenega, kultur-fiianja. Če, na primer, m drugače zapojo, * neko partizansko, rento pesem,.ni nič naro-f, ohranjeno, zadržano mvi obliki, prilagojeno prijemu času, okusu Viterim je bilo in mora /Mmenjeno. dju, kot so menili na ¥'.ji, je potrebno iskati otti »osvežitve« raznih ^prireditev, ki so marsi-v preživelih kalu- K. Makuc mleka v živinoreji ter za razvoj pridelovanja zelenjave. Sklad, ki je bil ustanovljen marca, dejansko pa je zaživel julija lani, je že ničkolikokrat doslej potrdil upravičenost in združevanja denarja vseh tržiških delavcev za razvoj kmetijstva. Tako je lani, ko je imel na voljo blizu dva milijona dinarjev, pomagal kooperantom s krediti za naložbe v kmetijstvo, sofinanciral zavarovanje živine, premiranje mesa v organiziranem odkupu in ob drugih, manj dragih ukrepih, spodbujal delo pospeševalne službe. Lani je bilo v okviru kmetijske zdruge odkupljenega 394.000 litrov mleka, kar je za okrog 20.000 litrov manj kot v prejšnjem letu. Glavna vzroka nazadovanja sta ukinitev zbiralnice v Hudem Grabnu in visoka cena močnih krmil. Mleko jc oddajalo 135 zadružnih kooperantov, povprečno po 2896 litrov. Sklad ie premiral 66.202 litra mleka s hribovitega območja, ob koncu leta pa je kril še prevozne stroške do zbiralnice mleka in na ta način močno vplival na povečan odkup predvsem s hribovitih gospodarstev. Odkupljeno je bilo tudi okrog 150 ton goveje živine in telet. Njihova povprečna teža je bila 530 kilogramov, kar je 60 več kot 1980. leta. Vendar pa se tudi tu pozna pomanj- kanje krmil, saj se je pitanje zavleklo za kak mesec in je kmetom povečalo stroške oziroma zmanjšalo izkupiček za prodano Živino. Sklad je regresiral 23.672 kilogramov govejega mesa z višinskih predelov po pet dinarjev za kilogram ter 47.874 kilogramov mesa z nižin po dva dinarja. Mlado pitano govedo s hribovskih kmetij je bilo dodatno regresirano še s 363 dinarji za kilogram. V prašičereji se je tržna proizvodnja šele začela, zato je odkup komaj omembe vreden. Več uspehov je bilo na področju ovčereje, saj se je število ovac pomnožilo za okrog 300. Pospeševalna služba je sodelovala tudi pri nakupu kvalitetnih gnojil in semen za posamezne poljedelske kilture. Odkup zelenjave se količinsko bistveno ni povečal, izboljšal se je predvsem izbor vrtnin, dokaj dober pa je bil tudi pridelek silažne koruze in krompirja. Tega je bilo odkupljenega okrog 50 ton več kot leto prej. Tržiško kmetijstvo je lani doživljalo precej težke čase. Neusklajena cenovna razmerja med reprodukcijskimi materiali in končnimi pridelki so vplivala na nazadovanje proizvodnje tako v poljedelstvu kot živinoreji. Zato so kmetje, zlasti hribovski, še toliko bolj veseli pomoči sklada za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane, saj se pogoji gospodarjenja na ta način uravnavajo z ravninskim predelom, seveda pa spremembe zahtevajo čas. H. Jelovčan Gorenjski utrip mladosti Mladina v mesecu mladosti pripravlja vrsto prireditev, s katerimi bo dala svojstven poudarek prazničnim dnem. Ves mesec se bodo vrstila športna tekmovanja, kulturne prireditve, delovne akcije, pohodi in družabna srečanja, ob dnevu mladosti pa se bodo prireditve sklenile z osrednjim shodom mladine v Beogradu. Tudi Gorenjska je že zaživela mladostno, igrivo in hkrati delovno. Letošnje manifestacije mladosti so še bolj množične kot prejšnja leta, živahen športni, družabni, kulturni utrip pa spremljajo tudi resna predkongresna posvetovanja. w Radovljiška mladina je, že s praznikom dela zaživela razkošno pomladno. V mesec mladosti so vstopili z zabavnimi športnimi igrami, pa tudi naprej šport irurekreacija dajeta glavno vsebino majskim prireditvam. V programu so še kros mladincev v Brezovici pri Kropi, tradicionalni tek okrog Blejskega jezera in orientacijsko tekmovanje z vsemi elementi obrambnega usposabljanja, ki bo v Zasipu pri Bledu. V tem mesecu bo tudi dvoje posvetovanj. Prvo se bo lotilo vprašanje mladih v telesni kulturi, drugo pa bo namenjeno enaki tematiki na področju kulturnega delovanja mladih. V Tržiču mladina prireja sprejem prostovoljcev v enote teritorialne obrambe, množica mladih pa se bo sestala na lokalni delovni akciji v Lomu pod Storžičem. Ob 22. maju se bodo mladinci podali na pohod do Ljubelja, kjer bo svečano poimenovanje karavle po tovarišu Titu. Tudi v osnovnih mladinskih organizacijah bo živahno, saj povsod pripravljajo množično obeležitev meseca mladosti in družabne večere ob kresovih. Tudi Škofjeloč ani so odmerili važno vlogo v športu. Kar tri sobote zapored se bodo mladi merili v streljanju, namiznem tenisu, vleki vrvi, krosu in štafetnem teku za pokal občinske konference ZSMS. Osrednja prireditev bo na sam dan mladosti v Skofji Loki. V mestu si bo moč ogledati razstave slikarskih in ročnih del mladih, ves dan pa bo potekal tudi program svobodnih oblik, imenovan »Mi mladi«. V njem se bodo predstavile plesne skupine, pesniki, mladi kantavtorji, akustične skupine in prikazali, s čim se ukvarja sodobna mladina. Jeseniška mladina ob svojem prazniku pripravlja taktično tekmovanje za memorial Marka Domevšč-ka, ki se ga bodo udeležili mladi vseh osnovnih organizacij ter pripadniki JLA. V Kranjski gori bodo odkrili spomenik Vandotovem Kekcu, junaku mladinske povesti, mladi iz Žirovnice odhajajo v Kumrovec na množično srečanje mladine Jugoslavije »Velika šolska u^a«. Športna tekmovanja tečejo že od aprila, v tem mesecu pa se bodo na Jesenicah pomerili mladi nogometaši iz osnovnih šol s prilagojenim programom štirih zahodnih slovenskih pokrajin. Tik pred dnevom mladosti bo množični tek mladine in pionirjev po ulicah Jesenic, 23. maja bodo mladi pohodniki krenili na Pristavo. Mesec mladosti bo jeseniška mladina sklenila s slovesnostjo v Javorniškem rovtu. Najbolj slovesno pa bo verjetno v Kranju, kjer se bodo konec maja na festivalu bratstva in enotnosti zbrali mladi iz dvanajstih jugoslovanskih mest. D. Ž. NAŠ SOGOVORNIK Jože SOLCE Kofriunist se uči za delo v praksi Radovljica - Ko so pretekli teden zaključili šestmesečno dopisno šolo marksizma za tehnične delavce na Gorenjskem in ocenili tovrstno usposabljanje, so dali besedo tudi slušateljem. Le-ti niso skoparili s kritiko njihove izkušnje pa bodo predstavljale dragoceno pomagalo pri izobraževanju prihodnjih oddelkov. Jože SOLCE, kovinostrugar v kroparskem Plamenu, eden najuspešnejših slušateljev dopisne šole marksizma je prav te dni praznoval dvajsetletnico svojega prvega političnega izobraževanja in ni si mogel kaj, da ne bi učinkov sedanje politične šole primerjal s tedanjimi. »Prav tako kot pred dvajsetimi leti me tudi zdaj moti, da je šola dala premalo možnosti za boj mnenj,podprt z dokazi. Resda je bilo pred dvajsetimi leti zame marsikaj novega, sedanja politična šola pa je tudi obnavljanje že znanih stvari. Vendar pa tudi to, da smo poslušali mnoge znane stvari, ni nič narobe. Za komunista je vedno dobro, da obnovi pridobljeno znanje in da ga z razpoložljivo literaturo še dopol- nJUJ Dopisna šola marksizma, ki daje temeljni poudarek iznajdljivosti in prizadevnosti posameznika, je zelo teoretična, čemur so slušatelji posvetili marsikatero kritično besedo. Jože Solce takole meni: »Znanje in pripravljenost za delo komunista v osnovni organizaciji nista dovolj za samoupravljanje. Sola daje mnogo znanja, poglablja vedenje o sodobni gospodarski situaciji, zanimivo je bilo tudi poglavje o tehnološkem razvoju, vendar pa n. dala osnovnih napotkov, kako v praksi uveljavljati vsa ta načela. Morda bi veljalo v prihodnje okrepiti predavanja s področja metod in oblik dela v osnovnih organizacijah.« Jože Solce meni, da ni dovolj, da se na skupnih srečanjih slušateljev in mentorjev ter pedagogov politične šole le soočajo mne»Marksistična šola uči za delo v praksi Samoupravna praksa pa je pogosto trd boj z ljudmi, ki v delovnem okolju izgubljajo županje v samoupravni sistem, ki do njega nimajo pravega odnosa. Znano je da se marsikateri komunist v tovarni zamer. ^^^SSt\^S mora izobraziti, oborožiti z znanjem, s katerim je kos takim m drugačnim problemom. V tovarni se vsak dan llJlZoot^ vajeni iskreno in naravnost povedati, kar nas žul.. ^.PJ^V" jemo, da znamo naša stališča podpret, z neovrglj.vimi dokazi. Zato je nujno znanje o metodah, kako presaditi načela v prakso.« SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA objavlja na podlagi sklepa Komisije.z* ^°^iJ?*g?3^ naslednja prosta dela oziroma naloge v PLANINSKEM DOMU L^VODJE GOSTINSTVA KRVAVEC Pogoji: - VKV gostinski delavec, - 5 let delovnih izkušenj, - poskusno delo 3 mesece , 2. VODJE KUHINJE Pogoji: - VKV ali KV kuhar, - 5 let delovnih izkušenj, - poskusno delo 3 mesece 3. VZDRŽEVALCA - GOSPODARJA OBJEKTOV Pogoji: - KV strojne ali elektro stroke, - 3 leta delovnih izkušenj, - poskusno delo 2 meseca Pismene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov SOZD Alpetour, Skofja Loka, Titov trg 4 b. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka. f( Življenje vzgojno varstvene organizacije Kranj elovanje s starši 'pkđmtkt vzgoja ie osnova za obliko-ptoM& Naloge, ki jih ima družina pri 4 n»o lahke. Danes številne okoliščine /sevanje obveznosti staršev v okviru sj3ttvo poenotenje s težnjami družbe, i družbenih odnosov vpliva tudi na fr&m. Vse več je družin ,v katerih sta i*»taria in obremenjena z delovnimi in 0 dolžnostmi. Zaradi tega se krajša 1 jrtfivita v dnižinskem 'krogu. To pa ji * krajša tudi vzgojno vplivanje na /jo«ba prevzame vlogo staršev, se pri wfa v zgledu je po vzgojnem stilu in pjA je bila sama deležna in tako se //^naia »po spominu« iz roda v rod". pojavlja nasprotje med zahtevami Mtnrinne vzgoje", ki temelji na novih ■MJh) in kulturnim nivojem družine, % kljub verbalnemu in razumskemu 'ik ti lahko ogledate raz-»jptedlpoetski ambient« i Vlada Marteka iz Za-V galeriji Mestne hiše je d razstava jugoslovanske 0t fotografije Pokrajina .idHuleriii se predstavlja i deli akademski slikar , Batiata, v Stebriščni aj»so na ogled dela sli-Jute Volanč in kiparja iValariča. J «n«t so tako kot stalne »o , Gorenjskega muzeja od-a ^k dan od 10. do 12. in od i jI kJJ. ure, ob sobotah in ne-e fjA 10. do 12. ure, ob poli g$ io zaprte. o ffEfiERNOVEM GLE-dipCU bo v torek, 18. maja, u. I 'in Ipu OS Planina Kranj) ;M0 (za red torek) go-Primorsko dramsko it 0* iz Nove Gorice z ^jeva »Krčmarica Mi-Jltfrk. V sredo, 19. maja, 0 bodo predstavo posred ponedeljek. Prešer-^daliŠČe pa bo ob 16.30 in _gostovalo na Jeseni- fiMnovo dramo »Stvar Trajbasa«. V četrtek, it ob 17. uri bodo v Pre-p gledališču pripravili lutkovne predstave Rudolfa »Vžigal-^ 19.30pa bodo s Partiji-^ijo »Nekoč in da-,jKitovali na Bledu. V pe-fiMJi, ob 19.30 bodo s y/w komedijo gostovali Radovljici. V soboto, *1 19.30 pa bo v PreSer-* ».jledališču gostovalo Na-d< /mrAte iz Sarajeva z ^KP: Andžiča »Omer paša va bo za izven. M LOKA - V torek, rob 18. uri bodo v gale-/item gradu odprli razšlo, življenje in de-ik bo Loškemu muzeju ^1 Muzej ljudske revo-fmniie iz Ljubljane. Na ^ni slovesnosti bo na-f//renjevaški oktet. Raz-'$ posvečena 90-letnici '/narisa Tita, kongresu lamaju, svetovnemu ^lajev. letos slavil 15-letnico delovanja. »Ljubezen do petja nas privablja kot magnet,« pravijo pevci, ki so s svojimi nastopi poželi doma in na tujem laskava priznanja za izredno kakovost pevskega izražanja. Pozna jih domala vsa Slovenija, po neposrednih nastopih in številnih radijskih posnetkih in gramofonskih ploščah. Kot gostje večera pa se bodo tržiški publiki predstavili pevci vokalnega okteta iz Karlovca, s katerim društvo zadnje čase uspešno sodeluje. Oktet se bo predstavil z deli Mendelshona inČakleca. »Penajst let delovanja kvinteta bratov Zupan in peto leto delovanja komornega zbora Peko nista le njuna praznika; to sta praznika nas vseh, nas, ki smo vedno radi in še bomo prisluhnili njihovi plodni pevski poti,« je zapisal ob koncertu kustos tržiške galerije Janez Ster v brošuro, ki so jo izdali pevci pevskega društva Peko ob njihovem slavju. Na koncertu bodo nekaterim pevcem iz obeh skupin podelili Gallusova priznanja, ki jih podeljuje Zveza kulturnih organizacij Slovenija za dolgoletno uspešno delo na glasbenem področju. Boris Kuburovič Srečanje pisateljev Bled — Od srede, 12. maja, do nedelje, 16. maja, poteka na Bledu, v hotelu Park, 15. mednarodno srečanje pisateljev, ki ga je pripravil Slovenski center PEN s sodelovanjem Kulturne skupnosti Slovenije • in skupščine občine Radovljica. < Tema letošnjega srečanja je »Literatura — ideja — ideologija«. Včeraj dopoldne je za okroglo mizo, ki jo je vodil Predrag Matvejevid tekel razgovor na temo »Literatura kot boj«, popoldne pa za okroglo mizo, ki jo je vodil Dimitrij Rupel, na temo »Literatura kot igra«. Danes ob 9.30 se je začela tretja okrogla miza, ki jo na temo »Literatura kot avantura« vodi Predrag Pa-lavestra. Ob 15.30 bo Alex Broch govonl o sodobni katalonski književnost!, zvečer ob 20. uri pa bodo pnredih večer poezije. Jutri, v soboto, 15. maja, bodo za udeležence srečanja pripravili izlet. Kranjski obrtniki imajo svoj pevski zbor — Ze od lanskega novembra prepeva v Kranju nov moški pevski zbor »Obrtnik«. Triindvajset, pevce v šteje, vodi pa ga pevovodja Janez Foršek. Poznano je, daje imel Kranj dolga leta obrtniški pevski zbor »Enakost«,pa je pred več leti kar ugasnil. Zdaj je tu nov zbor, mlajši, in upajmo, da bo požel vsaj toliko slovesa kot prejšnji. Lepo se odrezal na letošnji reviji pevskih zborov, kije bila aprila v Kranju. Njihova izvedba Zdravhice v novi priredbi je bila posebej pohvaljena kot najboljša izvedba. Bolj narodne in umetne pesmi se bodo držali, pravijo. V naš objektiv smo jih ujeli v petek zvečer, ko so zapeli občnemu zboru Gorenjske obrtne zadruge. - Foto: D. Dolenc Osrednji prireditvi na Gorenjskem Zveza kulturnih organizacij Slovenije bo s sodelovanjem občinskih zvez pripravila konec maja in v začetku junija na Gorenjskem dve osrednji kulturni prireditvi. V četrtek, 20. maja, in v petek. 21. maja, bo v Bohinjski Bistrici f>otekalo pomladansko zajetje Naše »esede 82, osrednja slovenska prireditev, ki bo podala pregled kulturnega snovanja mladin. Srečanje bo priredila Zveza kulturnih organizacij Slovenije s sodelovanjem Zveze kulturnih organizacij Radovljica, Osnovne šole Janez Mencinger in DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice. Potekalo bo v kulturnem domu Joža Ažmana. Gorenjsko bosta zastopali dve skupini. Podmladek DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice se bo predstavil s »Sapramiško« Svetlane Makarovič in režiji Alenke Bole-Vrabec. Podmladek Amaterskega gledališča Tone Cufar z Jesenic pa se bo predstavil z Levstikovim »Martinom Krpanom« v režiji Alje Tkačeve. Vsega skupaj bo na srečanju sodelovalo dvanajst skupin iz vse Slovenije. Druga osrednja slovenska prireditev, 25. srečanje gledaliških skupin Slovenije, pa bo potekalo od 31. maja do 5. junija v Skofji Loki. Pri organizaciji bosta sodelovala Zveza kulturnih organizacij Skofja Loka in gledališče Loški oder. Predstave bodo v prenovljeni dvorani Loškega odra na Spodnjem trgu. Gorenjska bo nastopila- s tremi predstavami. Loški oder se bo predstavil s tragedijo Ivana Mraka »Ivan Grohar« v režiji Zdenka Furlana, DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice z »Ženskim vprašanjem« Kadila Hadžiča v režiji Alenke Bo-le-Vrabec in Linhartov oder iz Radovljice z »Izštevanji« Svetlane Makarovič v režiji Alenke Bole-Vrabec. M.V. Razstava v Mali galeriji Mestne hiše Milan Batista razstavlja V Kranju Milan Batista tako kot na retrospektivni razstavi leta 1974 tudi na pričujoči razstavi potrjuje nekatere posebnosti svoje umetniške osebnosti: neodvisnega duha, osredotočenost na problem, ki ga trenutno zanima, suvereno obvladovanje tega problema in vera v sposobnost, da s samokritičnostjo lahko usmerja železno logiko razvojnih etap svoje likovne rasti. Poleg sistematično prikazanega razvoja, ki smo ga lahko videli na retrospektivni razstavi, tudi danes lahko opazimo nekatere novosti, ki so bile nakazane že takrat (na primer grafika z naslovom Puščica). Te novosti so izredno tenkočutne in če so se z njihovim posredovanjem menjale nekatere prvine Batistovih grafik, se je to zgodilo na prefinjen način z izpostavljanjem posamičnih elementov, ki jih je slikar že obvladoval ali pa so iz njih enostavno vznikli. V Čem je torej Batistova posebnost, pokazana na sedanji razstavi? 2e sredi sedemdesetih let je začel zapuščati uhojeno pot neposredne navdihujoče navezanosti na predmet. Obrnil se je k tipu grafike, ki se navezuje na abstraktno umetnost. Seveda so Batistova dela, ki so nastajala v tej vzročni zvezi, imela več iztanjšanih in vzporednih tokov — ponekod je grafik prihajal na sam rob tako imenovane nereprezentativne umetnosti, drugod pa je elemente prejšnje navezanosti na pred-metnost figure ali krajine prevesil v sistem znakov (»Odiseja«, 1974). Od tu naprej je nadaljeval s poskusi, dokler ni pristal na znaku trikotnika, ki danes obvladuje njegove grafike iz zadnjega obdobja. Trikotnik s svojimi tremi stranicami in silnicami, ki iz njih izvirajo, pomeni grafiku element, s katerim sugestivno obvlada slikarsko ploskev. Trikotnik — znak je položen na rjavo, s tisočerimi praskami, razpokami, brazdami, mrežami, nitmi utrto ploskev, katere barva se v teh vrezninah prefinjeno odraža v vseh mogočih tonskih vrednostih. Prav s - temi podlogami za znak nas grafik uvaja v svoj intimni svet, da lahko naenkrat dojamemo njegovo občutljivost in intelektualno usmerjenost. V teh ploskvah je veliko notranjega likovnega vznemirjenja, s katerim nam slikar sugerira neko stanje ali razpoloženje - torej ne asociacije na krajino ali na predmetnost v splošnem pomenu te besede, ampak nam vzbuja občutek, da je v teh ploskvah zajeta preobrazba pojavnosti. Dokler smo na ravni sprejemanja pojmov, ki so nam sugerirani, nismo sposobni ocenjevati in odkrivati načina korespondence z grafiko, kajti ne moremo opisati enega samega pojma, ampak samo fenomene, s katerimi se pojem manifestira. Šele ko smo s »šokom« preusmerjeni v nov plan slike ali grafike, lahko razberemo smisel sugeriranega pojma. Tak šok predstavlja na teh grafikah znak - trikotnik in njegove zložene oblike. To je cenzura, ki v nas kot sprejemnikih spremeni smeri delujočih tokov prej tako umirjenega ozadja. Znak se pojavi kot nenaden vdor puščice na ploskev, kot vdor črte na ploskev, kar bi bilo lahko v prvem trenutku v for-malno-likovnem konceptu osupljivo, toda Batista si je v tem nasprotujočem si svetu zgradil duhovni svet splošnega in osebnega tipa. Odkriva nam vse mogoče variante, kako ta dva svetova lahko druži in kako jih je mogoče ločiti. , ' Batistova sredstva so osvobojena vsake asociacije, ki bi nas spominjala na realni predmetni svet, so čista likovna sredstva, neobremenjena, in le z njimi si grafik ustvarja zakladnico formul ritmov, plosko-vitih oblik linij, barvo z vso tonsko razsežnostjo. Vse to mu daje zavest da se teh sredstev lahko poslužuje na svojski način, da jih obvladuje in da z njimi ustvarja grafične liste, ki so polni specifičnega dvogovora med prefinjeno ploskvijo in ostro zansanim znakom, med vznemirjeno občutljivostjo in vase zaverovano gotovostjo. Razstava del ex tempora na Jezerskem - V hotelu Planinka na Jezerskem si lahko ogledate razstavo del nedavnega ex tempora, ki ea ie pripravil Likovni center pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj s sodelovanjem hotela Kazina na Jezerskem. Na razstavi je 23 del dvanajstih slikarjev, članov Likovnega društm iz Kranja. Odkrili spomenik Ivanu Cankarju - V ponedeljek, 10. maja, so v Ljubljani na ploščadi pred Cankarjevim domom odkrili spomenik našemu velikemu pisatelju in dramatiku Ivanu Cankarju. Pisateljev spomenik, delo akademskega kiparja Slavka Tihca, je slavnostno odkril Mitja Ribičič, predsednik republiške konference SZDL Slovenije, slavnostni govor je imel literarni zgodovinar dr. Matjaž Kmecl, predsednik republiškega komiteja za kulturo, kije med drugim dejal, da odkrivamo spomenik svojemu vidcu, svojemu proletarcu vseh proletarcev, pisatelju vseh pisateljev, Slovencu in Jugoslovanu — Ivanu Cankarju. Govor je sklenil z mislijo o spomeniku, o osrednjem domu slovenske kulture — beli krizantemi sredi Ljubljane. OLA8 6 STRAN KOMENTARJI IN KRITIČNI ZAPISI Kako plačujemo elektriko Poraba večja od plačil Obračuni porabljene električne energije v gospodinjstvih kažejo, da smo porabili več elektrike kot smo jo* med letom plačali s položnicami — Zamudnikov je z novim načinom plačevanja več Kranj - S 1. majem se je električna energija podražila za 15 odstotkov in po gospodinjstvih zdaj elektrod istributerji odčita vajo podatke na električnih števcih. Od dneva naprej, ko so vam odčitali podatek na števcu, boste električno energijo plačevali po višji ceni. Po novem znaša pri enotarifnem merjenju kilovatna ura 2,68 dinarjev, pri dvotarifnem vam obračunajo moč po 19,19 dinarjev, kilovatne ure pa po dnevni tarifi po 3 dinarje, po nočni tarifi pa po 1,5 dinarjev. Pri krmiljenem odjemu pa je nočna tarifa še za 0,5 dinarja nižja. Zanimivi so podatki, ki so jih prinesli prvi obračuni plačevanja porabljene električne energije po novem. Lani so podobno kot drugod v Sloveniji tudi pri Elektru Kranj uvedli način plačevanja s položnicami, ki je zamenjal star način pobiranja denarja po gospodinjstvih. V roke smo tako dobili pet položnic, za vsaka dva meseca eno. Šesta položnica pa ima vlogo obračuna porabljene električne energije v celem letu. Pri Elektru Kranj, ki pokriva območje Medvod, večji del škofjeloške občine, kranjsko občino ter pri Posavcu meji na Elektro Žirovnica, so novi način plačevanja postopoma uvedli. Vsak mesec so zajeli 10 odstotkov svojih odjemalcev. Izpustili so torej mesec julij in avgust, ko so ljudje na dopustih in bi obračunavanje porabljene električne energije povzročalo težave. Prvi obračuni kažejo, da smo porabili več električne energije kot smo jo med letom plačali. Tako je mar-čevfcki obračun za območje Medvod pokazal, da je tam 3850 odjemalcev porabilo za 33,5 milijonov dinarjev električne energije, s položnicami" pa so plačali 31,4 milijone dinarjev. S šesto položnico bodo odjemalci doplačali 3,9 milijonov dinarjev, Elektro Kranj iim bo vrnil s poštno nakaznico nekaj več kot 1 milijon dinarjev,, nekaj več kot 800 tisoč dinarjev pa bo vrnil v obliki poračuna s šesto položnico. Z uvedbo novega načina plačevanja so namreč sklenili, da bodo vsakemu odjemalcu, pri katerem bo presežek plačila večji od zneska na eni položnici, denar vrnili, če bo manjši, pa poračunali s šesto položnico. Podobno je bila večja poraba od plačil tudi pri februarskem obračunu za kranjsko naselje Planina in vasi tja do Smlednika ter za Kokrico in Jezersko. 4.789 odjemalcev je porabilo za 31 milijonov dinarjev električne energije, plačali pa so jo za 26 milijonov dinarjev. Tako je doplačilo znašalo okroglo 5 milijonov dinarjev, pri Elektru pa so s šesto položnico vrnili nekaj več kot 200 tisoč dinarjev, z nakaznico pa nekaj več kot 300 tisoč dinarjev. Elektro nas je torej med letom »kreditiralo«. Pri določitvi obrokov je namreč upoštevalo zatečene cene, tiste torej, ki so veljale tedaj. Med letom pa se je električna energija podražila in pri februarskem obračunu je vpliv aprilske podražitve pač večji kot pri tnarčevskem. Zamudnikov pa je pri sedanjem načinu plačevanja električne energije več kot poprej, nam je povedal vodja obračuna pri Elektru Kranj Edvard Za vb i. Tako so apri- la poslali kar 1.022 opominov, ki jih razpošljejo po osmih dneh po zapadlosti položnice. Če opomin ne zadostuje, po petnajstih dneh pošljejo sporočilo o ustavitvi dobave električne energije. Teh je bilo že veliko martj, saj so jih napisali 339. Tudi po teh sporočilih še malce počakajo, Če se je morda sporočilo kje zaustavilo ali podatki o plačilu niso prišli takoj. Tako je končni seznam krepko skrčen, še vedno pa jih ostane nekaj. ki se soočijo z ukinitvijo dobave električne energije. Zapušimo Se to, da lahko preko bančnega tekočega računa porabljeno električno energijo plačujete vsak mesec, saj se te oblike poslužuje zelo malo (Odjemalcev. Če pa ste krepko spremenili porabo električne energije — preSli s termoakumula-cijskega na centralno ogrevanje ali obratno — pa se pri Elektru seveda lahko dogovorite, kolikšen znesek boste plačevali s posamezno položnico, saj vam zneske izračunajo na osnovi porabe v preteklem letu. M. Volčjak SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA,N. SOL. O. TOZD Elektrarna Moste Delavski svet ponovno objavlja prosta dela in naloge 1 OBRATOVNI KLJUČAVNIČAR II - STROJNIK ZAMENJEVALEC 2 delavca Pogoji: — KV delavec kovinarske smeri in 3 leta delovnih izkušeni, — predhodni preizkus strokovnih in delovnih zmožnosti, — ustrezna psihofizična sposobnost delavca, — izmensko delo t 2. OBRATOVNI KLJUČAVNIČAR II 1 delavec Pogoji: — KV delavec kovinarske smeri brez delovnih izkušenj, — ustrezna psihofizična sposobnost delavca, fc — 3 mesečno poskusno delo Nastop dela pod 1. in 2. je možen takoj. Delo se združuje za nedoločen Čas s polnim delovnim časom. Stanovanj ni na razpolago. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati vložijo v roku 15 dni po objavi na naslov Savske elektrarne, Ljubljana, TOZD Elektrarna Moste, Žirovnica -delavski svet. Kandidati bodo izbrani v roku 30 dni po izteku prijavnega roka. Zapostavljen tržiški spomenik Paviljon NOB v Tržiču, ki ga prejšnja leta upravljalec ni sproti vzdrževal, čaka na popravilo strehe in instalacijskega omrežja, zatem pa bo potrebno zamenjati Se talne obloge v galeriji, ki je trenutno zaprta, in del razbitih steklenih sten -Osrednji tržiški spomenik v prihodnje vsekakor zasluži večjo »krh Tržič — Pred dvema letoma se je na izvršnem svetu skupščine občine Tržič prvič pojavila prošnja krajevne skupnosti Tržič-mesto, naj pri vzdrževanju osrednjega občinskega spomenika, paviljona NOB, pomaga širša družbena skupnost, ker sama kot upravljalka zanj nima denarja. Pred kratkim je isto vprašanje izbilo že četrtič. Čeprav je izvršni svet lani namenil za odpravo najbolj žgočih pomanjkljivosti v paviljonu, zgrajenem s samoprispevkom občanov, 70.000 dinarjev, krajevna skupnost ni bila sposobna prevzeti obveznosti, kot je zahteval, da za naprej paviljon ne bo več posloval z izgubo. To je delno tudi opravičljivo; z najemnino, ki jo plačujejo uporabniki paviljona, visokih stroškov vzdrževanja ni mogoče pokrivati, razen tega pa je med uporabniki tudi precej neplačnikov, na primer krajevne komisije, odbori, mladinska organizacija in še nekateri drugi. V premislek Nespametno trošenje onstran meje Vinko Gole, direktor predstavništva Ljubljanske banke v Celovcu, nam je poslal zanimiv sestavek o primerih negospodarnega trošenja denarja naših državljanov v Avstriji. Članek tudi svetuje, kje ugodneje menjati naš denar onstran meje, zato ga objavljamo v celoti. »Sem stalno zaposlen v Celovcu,« pravi Vinko Gole. »Nemalokrat mi je hudo, ko vidim, kako moji rojaki, pa naj si bodo to Slovenci ali ljudje iz drugih republik in pokrajin, zaradi neobveščenosti dobesedno mečejo denar stran. Primer. Stojim v trgovini za našim državljanom, ki plačuje nakupljeno blago. Blagamičarki pove, da bo plačal v dinarjih. Zaračunajo mu za 100 naših dinarjev 26 šilingov. Blagajničarko opozorim, da je to kraja denarja našim ljudem, saj prek ceste v banki dobiš za 100 dinarjev 2f> šilingov. Blagajničarka pa odvrne, da pač to ni njena stiar, ampak je takšna pač menjava. Prav tako o popustu od 5 do 10 odstotkov, ki ga povsod po svetu dajejo tujcem, ni govora . . . Če bi naši rojaki menjali denar v Slovenski posojilnici v Celovcu na Banhofstrasse 1, v neposredni bližini Starega trga, kije celovški nakupoialni center, bi dobili za 100 dinarjev še šiling več kot v drugih bankah. Namesto 26 šilingov za 100 dinarjev bi dobili v celovški posojilnici 29 ali celo 29,5 šilinga ali 13,46 odstotka leč. Če pa kot tujec zahtevate še popust pri nakupu, bi lahko kupovali za 18 ah celo 20 odstotkov ceneje. Taka menjava je v celovški posojilnici zajamčena, saj ne zahtevajo podatkov o osebnih dohodkih in ne terjajo osebnih dokumentov. To obiestilo želi pomagati našim državljanom, da ne bi brezglavo trošili denarja. To je sad neobieščenosti, nar povzroča posmeh tamkajšnjh trgovcev našim kupcem!« Najemnina, čeprav se zavod za kulturo in izobraževanje kot drugi največji uporabnik paviljona s to trditvijo ne strinja povsem, namreč zadošča komaj za ogrevanje in najnujnejše vzdrževanje prostorov. Paviljon, ves v steklu, je sicer zelo lep, vendar pa za tržiško okolje neprimeren, saj toplota dobesedno uhaja v predilniški park. Pogovori z Bombažno predilnico in tkalnico, naj bi presežke lastne električne energije usmerila v paviljon, kar bi bilo znatno ceneje od centralnega ogrevanja, niso rodili sadov. Tovarna bo sedanje viške že čez leto, najkasneje dve, krvavo potrebovala za nov proizvodni program, ki ga razvija. Nesoglasje med krajevno skupnostjo in zavodom oziroma kulturno skupnostjo, ki se nista mogli sporazumeti glede deležev za pokrivanje stroškov vzdrževanja, je bilo nazadnje rešeno tako, da je najemnina, ki jo kultura plačuje uprav-ljalcu, nižja, hkrati pa zgornji, galerijski del paviljona ostaja še bolj mrzel kot prej. Danes iskati krivce, ki za sprotno vzdrževanje niso skrbeli, ne pelje daleč. Dejstvo je, da je paviljon trenutno zaprt in potreben temeljite obnove. Zato je izvršni svet imenoval posebno strokovno komisijo, ki bo do konca meseca ugotovila pomanjkljivosti in poiskala najhitrejšo in najučinkovitejšo pot za popravilo strehe ter ponovno usposobitev instalacijskega omrežja, zlasti električnega, medtem ko bo v drugi etapi potrebno obnoviti še talne obloge v galeriji in del razbitih steklenih sten na spodnji strani paviljona. Čimprej se bo treba tudi pametno pogovarjati, kdo naj v prihodnje s paviljonom gospodari; še naprej krajevna skupnost Tržič-mesto ali pa morda kakšna druga, bolj strokovna organizacija za vzdrževanje, naj bo upravljalec eden ali več uporabnikov? Najbrž bi kazalo oblikovati nekakšen upravljalski sosvet, v katerem bi bili zastopani vsi večji uporabniki paviljonskih prostorov, ki bi bedeli nad organizacijsko in finančno platjo poslovanja, vzdrževanje pa poverili strokovni organizaciji. Osrednji spomenik NOB v tržiški občini vsekakor zasluži lepšo prihodnost. H. Jelovčan Za turiste dovolj mei in zelenjave Turistični delavci skupaj s trgovino zagotavljajo, da kf letos na turistovem krožniku dovolj kvalitetnega mesa i* zelenjave — Iz kratkoročnih povezav v dolgoročne - 1 »Vrtom Slovenije« do boljše preskrbe Portorož — Na nedavnem posvetu novinarjev kmetijske sekcije pri Društvu novinarjev Slovenije s predstavniki našega turisnČMfi gospodarstva so ugotovili, da bo preskrba v letošnji turistični sesoai zadovoljiva. Letos naše turistično gospodarstvo na slovenski obali pn-čakuje vsaj toliko gostov kot lani in obljublja, da preskrba turistov a* more zatajiti, saj so že poprej sklenili s kmetijskimi in trgovski* organizacijami ustrezne pogodbe. Prav tako je v notranjosti, na Bleda, kjer si je Hotelsko turistično podjetje Bled zagotovilo dovolj mesa ia sveže zelenjave za preskrbo v hotelih. Turistični delavci iz Portoroža in Bleda, dveh turističnih sredit ki v glavni poletni sezoni sprejmeta največ in predvsem tuje turist?. I* nekaj časa pred glavno sezono poskrbijo da je za hotelske goste dowJj mesa in zelenjave v hotelskih kuhinjah. Zal pa znova ugotavljajo.da*» veliko na slabšem individualni gostje, v kampih in pri zasebnikih, saj« zgodi, da v trgovinah zmanjka tudi osnovnih življenjskih artiklov Turistični delavci, ki po hotelih sprejemajo večinoma agencija« goste, se oskrbujejo na različne načine, tako pri Kmetijskih radngak 1 delovnih organizacijah trgovine in tudi pri zasebnikih. Vsak hoteli. 1 pravijo, mora »skozi več železnih ognjev«, da ne ostane brez hrane« prav o tem vprašanju bi se dalo še veliko govoriti. Vendarle bi biloa** trebno, da bi iz kratkoročnih rešitev in kratkoročnih tovrstnih potob* prešli na dolgoročno dogovarjanje in si tako zagotovili stalno preskrb* Ob tem pa je treba poudariti, da krnetijci sami večjih naložb v večji pir delek hrane ne bodo zmogli sami in bo treba poiskati poti za idrutr vanje sredstev. Velike pozornosti je vreden obalni načrt, po kater?« nameravajo s sovlaganjem ustrezno urediti kar 715 hektarov semljaV za pridelavo povrtnin. Ta »vrt Slovenije« se začne uresničevati že leto* ko bodo pripravili 50 hektarov zemljišč, ostala zemljišča pa terja* zaradi nujnih melioracij še izdatna sredstva, saj bodo med Aranfi težave tudi z vodo, kajti na koprskem območju jo zdaj primanjkuješ m za redno oskrbo prebivalstva. Vendar bi s tem načrtom lahko Dokr#l slovenske potrebe, zato bi bilo le zaželeno, ko bi ga brez zastojev '4 1 čimprej začeli uresničevati. lovalci m trgovina, predvsem Emona, obljubljajo dobavo dogovoW količin. Želijo.si le, da ne bi zašepala drugačna ponudba. ptSSSJS nudba, ki je tako ah drugače vezana na devize: ponudbat kVv^.C bencina in vseh drugih proizvodov, ki jih moramo uvažati rmin t.S da bo distribucija takšna, da bodo povsod dali prednost t u rumu «i* I je treba zavedati, da prav turizem prinaša veliko najbolj čistih devU 1 -—-_"JJ Akcija »marnograf« pri kraffl Več kot sedem let trajajoča akcija za nakup mamografa ft?j letos z dokončno razdelitvijo preostalih sredstev za prevrat^ no zdravstveno varstvo žena zaključila — Ob mamografa ^y Jesenicah je bil kupljen Se ultrazvok za porodništvo v ~ ter založena zloženka v nakladi 50.000 izvodov ampak zdravstvena osveščeno« na. da ob morebitnih spreraei*^ takoj poiščejo zdravnika. S»«*£ zgodaj odkntih obolenjih po«rjC| velik pomen pred sedmini y i začete akcije gorenjskih -iea* *.j nakup mamografa za pregled katero so gorenjske lene HM daril za praznik žena v leta združile sredstva za te vrste i Akcija se je pravzaprav Mm šele letos: z zbranim denarji bila namreč kupljena karttai ta, eden preveč, zato je bil Mnogo žensk petih gorenjskih občin je ob obisku v splošni ambulanti, v dispanzerju za žene ali v specialistični ambulanti ginekologa v zadnjih treh letih dobilo tudi zloženko z naslovom Preiskujte si dojke same. V nakladi 50.000 izvodov jo je leta 1979 naročil gorenjski zdravstveni svet. Zloženka je sicer že starejšega datuma, saj sta jo pred leti založila Društvo za boj proti raku SRS in RO RKS in jo je marsikatera že poznala Namen zloženke je kaj jasen že zaradi naslova, ki je obenem opozorilo ženam, kaj lahko store za svoje zdravje, kako pravočasno odkrijejo morebitnega raka. Čeprav akcija še vedno traja, pravzaprav bi morala postati to stalna oblika preventivnega varstva žena, je bilo z anketo že ugotovljeno, da je na Gorenjskem 28.000 žena, ki sodijo v tako imenovane rizične skupine; to so skupine, ki so bolj nagnjene k obole van ju za rakom zaradi določene starosti, raka v družini ali drugih značilnosti. Bolezen pa je, to velja tudi za raka na drugih organih, ozdravljiva, kadar jo odkrijemo v najzgodnejšem stadiju. Najcenejša in najučinkovitejša preventiva je samopregledovanje v rednih mesečnih presledkih. Vsako spremembo na dojkah je seveda treba pokazati zdravniku, ki napoti na nadaljnje preiskave — citološke, na mamografu in druge. Lani je bilo na Gorenjskem odkritih 14 novih obolenj za rakom na dojkah, leto prej pa 34. V Gorenjskem centru za bolezni dojk v Splošni bolnišnici Jesenice so pregledali 270 žena, ki so jih tja napotili zdravniki, vendar so za večino po rezultatih več preiskav ugotovili, da so zdrave. Vendar pa niso pomembne števil, ke o pregledanih v centru ter izkoriščenost mamografa, ki dela zdaj že šesto leto in sicer enkrat na teden, ------ ,------, m »v j« odprodan, sredstva pa pa skupščine regionalne ura skupnosti v letu 1979 name zdravstveno varstvo lena. del sredstev prejela Bohti* porodništvo in ginekolofijo kup aparata real time, i ultrazvokom ugotavlja ~ -seč n ost, rast ploda, ugotai primernejši čas poroda, Ea tudi morebitne tunx ušni votlini in drugo. « Kranju uspešno uporabljajo 1 leta 1980, del preostalih bo verjetno namenjen je. nišnici za podoben aparat. Akcija, ki jo je vodil svet zveze sindikatov l. je torej kljub občasnim rafiaal^ nesporazumom, strokovnim msy rom, velikemu trudu in par* vanjem srečno prikrmarila dok* Nakup aparatov je v teh krti* precej odmeval tudi po čaaaa neka j zaradi svoje koristnosti aa^ zaradi zatikanj, saj kritike k**t£ ne gre za molče vati. To v*b> taiS nas časopis. Seveda nam ai k% ravno ljubo, da akcija, ki smo j* pobudo naše bralke soroiili saa*. potekala povsem gladko. C* pa kljub občasnemu hrupu okoli v*Vj pa aparatov lene bolj mislile £ svoje zdravje se je zaradi sedanj' večjih možnosti ugotavljanja bak* \ n i vse ka r najbolje končala L. M. 14. MAJA 1982 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI 7. STRAN GLAS 7 Borci Gorenjskega vojnega področja! Občinski odbor ZZB NOV Škofja Loka in domicilni odbor Gorenjskega vojnega področja vabita vse borce Gorenjskega vojnega področja in komand mest na skupščino borcev, ki bo v petek, 21. maja 1982 ob 17. uri v Domu JLA, Nazorjeva 3, Kranj. Organizatorji pričakujejo polnoštevilno udeležbo in tehtne pripombe na dosedanje delo zbora. Kokri čani IZ! jI držijo obljubo vStražišču inka, Vesna in Barbara frj,- Rojstvo novega člana je Ejjiao prav gotovo velik, v W panerih tudi srečen dogo-'saaoda je otrok zdrav, pravijo mamice. Ponosni očki '■ekoliko neodločno prikimajo, t* sinu morda želeli še hčerko, [Mart prišel korenjak, bratci in ^Kobatopijo z rožnato potiska-[«fom odeti košek in se rado-•ascjo v drobceno pest, babi-1 adlri pa so sploh vsi zmedeni " ij čakajo, da novega člana »vaaročju. £Todorovičevih v Stra-podobno, le da so name-!«am dojenčka pred petimi »aAokale na svet tri deklice; h Ranka, ki je tudi zdaj naj-potem Vesna in za njo b sta si povsem podobni, ' ina draga bolj napeta lička. KI :Podnarta uo Whart — Moški komorni P* • rodna rta je znana in že ijena kulturna skupina, ki le svojega znanja, am-i na različne načine tudi . pevati k zagotavljanju Wjfch pogojev delovanja. , hmi pevci prirejajo v sobo-mii), 15. maja v domu kul-• družabno srečanje s srečolo-Za razvedrilo bo igral kvintet. Srečolov pa se I ob 15. uri. Bila pa je bila naslabotnejša. Šele pred tednom dni so jo odpustili iz bolnišnice in se je pridružila družini. V torek popoldne, ko je po dolgih deževnih dneh spet posijalo toplo sonce, jih je mamica Jožica prvič vse tri prinesla ven. Bile so že na vozičku, ko sem prišla, skrbno pokrite z modrimi odejicami. Zatiskale so očke pred nenadno svetlobo. Toplota jih je uspavala. »Da bosta dva, sem kmalu vedela, za tretjega pa so mi rekli pri šestih mesecih nosečnosti. Nisem dvomila.« Morda sta se z možem Rankom sprva nekoliko ustrašila tako številnega naraščaja, tega ne morem vedeti, bila pa sta ga vseeno vesela. »Mirjana in Bojana sta stari že deset oziroma devet let. Tri smo nameravali imeti, ne glede na to, da je to menda zdaj nekakšna moda. Tudi Eri nas doma smo bili trije in nam je ilo lepo. Kolikor edincev poznam, se vsi pritožujejo, kako dolgočasno ie bilo njihovo otroštvo,« je nadaljevala zgovorna in na pogled prav nič utrujena Jožica. Dela je zdaj pri hiši seveda ogromno. Mamica ne zmore vsega. Pomagajo ji mož, hčerki, tašča pa mati, ki iz Idrije vse pogosteje pnhaja na »obisk«. Tri stručke so se na vozičku kar dobro počutile. »Ko sem bila še v porodnišnici, so ga ponudili Cvekovi iz Tržiča. Zdaj zaradi stroškov še kar gre. Huje bo, ko bodo šle v šolo.« Pralni stroj se pri Todorovičevih vrti vsak dan, pogosto celo dvakrat. K sreči so punčke kar pridne in običajno mimo čakajo, da pridejo na vrsto za previjanje in jed. »Zapisujem, kdaj je katera jedla in koliko, sicer pozabim,« se je nasmehnila Jožica in zatrdila, da so srečna družina. Čestitamo! TT , , H. Jelovčan KOKRICA - Obisk predsednika Tita na Joštu med prvomajskimi prazniki leta 1977 je vzpodbudil člane Športnega društva Kokrica, da so na predvečer Eraznika na 2132 metrov viso-em Storžiču zakurili kres. To je bil zanesljivo najvišji prvomajski kres v Jugoslaviji. Tovariš Tito je bil navdušen nad kresom. Takrat so Kokričani tudi sklenili, da bodo vsako leto na predvečer praznika na Storžiču zakurili kres. Tri leta zapored jim ie kres preprečilo slabo vreme, lani in letos pa so kljub snegu na vrhu Storžiča obljubo izpolnili. Letos je na predvečer praznika ob osmih zvečer na Storžiču zagorel kres v počastitev praznika in pokojnega predsedni- B.Vrlinšek Zlata poroka pri Andrejšarju pri sv. Tomažu nad Praprotnim - To nedeljo nihče ni mogel zmotiti veselja v hiši pri Andrejšarju. Polna hiša je bila in Emici in Jožetu Koširju, Andrejšarjevima zlatoporo-čencema, se je za bogato obloženo mizo kar samo smejalo. Lepo je, ko pridejo takole vsi otroci domov z družinami. Tako lepo je, kot nekoč, ko sva bila mlada, je bilo mogoče brad z njunih obraza. Takole, kot zdaj najstarejši sin, je tudi on nekoč igral na harmoniho. in njena noga je bila prav tako lahna kot teh deklet tule. .. Na svetega Petra 1931, ko so po maši na Malenskem vrhu pri Tonetu v Delnicah plesali, se je vnela ljubezen in celo leto je potem Andrejšarjev Jože hodil vasovat. Po dve uri daleč. Čez Rantovše, Krivo brdo. Poleti in pozimi. 23. aprila 1932 leta sta se potem vzela in Tonetova Emica se je primožila k sv. Tomažu Majhni otroci, vsa dela je bilo treba opraviti na roke in veliko dote ie bUo treba odrajtati. Osem otrok je rodila Emica, šest je še živih. Sedemnajst vnukov imata danes in enega pravnuka. Do vojne je bilo hudo Pa med vojno tudi. Potem ne več. Zdaj se imata lepo. Ko bi bila le še zdrava Vesela sta, da sin Janez, kije gospodar na domu, tako dobro gospodari. Veliko novo hišo je zgradil, dokupil je zemlje jo zravnal in namesto deset, dvanajst je danes v hlevu kar štirideset slav živine Rada pomagata. Mama v kuhinji, ata zunaj. Ko so zadnjič orali za krompirje še konja vodil, pa kar je tref a pokositi na roko le še njega počaka. Tudi hoja ga še ne utruja. Da bi bila le še kaj časa pri zdravju, da bi lahko še dolgo pomagala mladim, si želita. -Foto: D. Dolenc Obnovili cesto Na Trsteniku so se lotili obsežne obnove ceste in za to zbrali tudi sami precej denarja, nemalo pa bo za napredek teb krajev primaknila tudi družbena skupnost Kranj] — Kranjski izvršni svet je na svoji zadnji seii odobril krajevni skupnosti Trstenik finančno pomoč v višini 800.000 din iz sklada za odpravo posledic elementarnih nesreč za rekonstrukcijo krajevne ceste v vas Povije. Krajani so se že pred dvema letoma lotili pripravljalnih del, lani pa so začeli tudi kopati. Lotili so se dela ceste skozi grapo, ki jo je spomladi večkrat zalivala voda, pozimi pa so bili tu snežni zameti, tako da je bila pot večkrat neprevozna. Z novim odsekom ceste so se grapi izognili ter tako zastavili povsem nov odsek, dovolj varen, ki ga bodo tudi asfaltirali. Seveda pa je bila rekonstrukcija ceste v dolžini 1400 metrov precej zahtevna, saj bodo po predračunu, ki sta ga napravila GG Kranj in Cestno podjetje Kranj dela veljala kar okoli 7,4 milijona din. Del sredstev bo krajevna skupnost sicer dobila tudi iz združenih sredstev za razvoj krajevnih skupnosti, delno pa bodo stroške pokrili iz odobrenih sredstev proračunske rezerve za preprečevanje elementarnih nesreč. Vendar pa tolikšna sredstva družbene skupnosti Trsteničani prav gotovo ne bi mog i dobiti, če ne bi zelo veliko pnspevali tudi sami tako s prostovoljnim delom kot tudi v denarju - toPfie približno polovico. Pn tem ni stal ob Srani tudi GG Kranj, del denarja.pa so prispevali tudi lastniki trinajstih vikendov. , v i.... Z obnovljeno cesto se bo izredne, izboljšala povezava vasi Povije z desetimi višinskimi kmetijami z dobno. Ker v bližini ni telefona in ie bilo ob sedanji slabi cesti težavno do. va«, fc posebno takrat, če bi bde.treba nujno organizirati pomočjesedanja obnova ceste še toliko bolj vredna za te hribovite kraje. Z asfaltno prevleko na nekatenh delih ceste pa ne bo več tudi spiranja kamenja ob nalivih na njive pod cesto, kar je bilo vse doslej dokaj pogosto. L. M. Po poteh Kokrškega odreda Aktiv Kokrškega odreda občine Jesenice vabi vse borce Kokrškega odreda in občane, da se pridružijo šolski mladini na pohodu po poteh Kokrškega odreda v dolini Završnice na Dan mladosti, 25. maja. Kulturni program v bivših taborih odreda »Titova vas«, pod Poljsko planino in pri »Lovskih Kočah« bo ob 10. uri. Osrednja proslava Dneva mladosti pa bo po 12. uri pri spomeniku Mi-lovanoviču v Završnici. Ce bo vreme slabo, bo pohod preložen. PA NISMO SE UKLONILI sojena na smrt. Dolgan-Milka, Marija iNnavnem deževju je tudi v njeno spet posijalo sonce. Odprla mu je vrata in prelep je bil spet pogled na aa eni pa na sosedovo divjo češnjo, beli Storžič na drugi strani. Pletla ca od vnukov, kajti srčno rada jih ljubezen, ki je ni mogla posvetiti '//okom, prenaša zdaj nanje. Naj se kfD, kajti nič ne veš, koliko hudega jih rirdjenju. Dolganova se nerada spominja tistih amtda tudi pripoveduje. Še otrokom povedala svoje zgodbe. Prehudo je reprav se čas odmika, v človeku pmana groza. Zbudi se ob vsakem filmu, vsaki spominski odda-ae gleda ... V Šmarci, pod Homcem, je čisto na samem stala njihova hišica. Kot nalašč za shajanja, skrivne poti. In ker so v njej živeli še ljudje, z vsem srcem predani revoluciji in borbi, je Dolganov dom že leta 1941 postal prava partizanska javka, skrivališče orožja, propagandnega materiala. Vrsto odgovornih funkcij sta imela z možem. Slavka je bila članica rajonskega odbora OF za Komendski rajon, pozneje okrožnega odbora, sekretarka Okrožnega odbora SPŽZ in Članica rajonskega komiteja KP. Z možem sta bila potrebna na terenu, zato ju niso pustili v ilegalo, čeprav bi se že rada umaknila, kajti prav zaradi toliko ljudi, ki so prihajali in odhajali, ki so vedeli za njuno delo, sta se bala izdaje. Prvič ju je z možem Viktorjem doletelo spomladi 1943. Izdal je nekdo, ki je iskal zvezo s partizani. In ko je popustila prva aktivistka in spregovorila, je potegnila za sabo v Begunje 23 tovarišic in tovarišev. Med njimi tudi Slavko in Viktorja. Takrat jima je vseeno uspelo, da sta po treh mesecih zapustila Begunje. Premalo so imeli dokazov. Drugič, konec maja 1944, ko so ubili Franca Stenovca-Urha, sekretarja Okrajnega komiteja in dobili pri njem spisek imen, tudi ilegalnih, jim ni več ušla. Oba z možem so zajeli doma. Da je aktivistka, so Nemci v Begunjah izvedeli še od Rakove Francke, ki se je izdajala za aktivistko. Naši so ji verjeli, ker je bilo pet njenih domačih v partizanih, v resnici pa je delala za »strgance«. Ko je potrdila, da je tista pod ilegalnim imenom Milka v resnici Marija, je bila njena usoda zapečatena. 5. avgusta 1944 je bila pred posebnim sodžčem v Begunjah obsojena na smrt.. . Nikoli ne bo pozabila: »Slavka Dolgan, zum Tode . . .« Kakšna sodna farsa je bila to! V prvem nadstropju so uredili sodno dvorano. Gesta-povske obleke so prekrili talarji, sveče so gorele. . . Štirinajstim aktivistkam so iedaj sodili. Ko so razglasili sodbo, ni nobena zajokala. Le objele so se in poljubile. S tem so Nemcem še enkrat pokazale svojo moč. Morali so čutiti njihov prezir. Na štirinajst, dvajset let ječe so MM obsojene. Le ona na smrt. Pripravljena je bila nanio. Kajti na vseh sestankih, ki sta se jih udeleževala z možem Viktorjem, Kraševcem, marksistom, ki je že zgodaj okusil fašizem in zaradi njega tudi prebežal v Jugoslavijo, so poudarjali, da vsaka revolucija zahteva žrtve Ona bo pač ena izmed mnogih. Pustiti bo morala otroka, moža. Ko bi se le kmalu zgodilo... . . V celico v bunkerjih so jo dali, kjer je bila še pred tednom dni Križnarjeva Rozka iz Stražišča Kako se je to dekle balo smrti! Se danes vidi njene čevlje, ki jih je morala pustiti na hodniku, in sliši njene klice. Cez teden dni je ona v njeni celici čakala na smrt. A ta ni in ni hotela priti. Pričakovala jo je vsako jutro, ko so se na hodniku oglasili težki koraki, glasna govorica, ko so se odpirala vrata celic. Vsakokrat, ko je prišel stražar mimo in je brcnil v njena vrata, jo je vrglo pokoncu. L železnimi palicami so ponoči tolkli po rešetkah. To so bila svojevrstna mučenja. Mož Viktor je trpel z njo. Tudi on je vsak dan čakal, kdaj bo prišla njena smrt. In slišal ie že streljanje, čeprav ga ni bilo. Slavka je bila še vedno v bunkerju, ko so njega odpustih iz Begunj. Mislila je, da pač v svobodo, k otrokom, toda šel je le v Goričane. Ko je ob prvem obisku mati pripeljala otroka k njemu, so gestapovci zadržali Še ta dva ... Ko je bila menda že petindvajseti dan v bunkerju, so ji popustili živci. Jokala je tako silovito in pretresljivo, da so otrpnili zaporniki, se zamislili vsi žandarji, celo gestapovci. Na Gestapo so zanjo z vseh strani prihajale prošnje za pomilostitev. Mati, njena sestra in oba otroka so šli prosit zanjo k samemu Rainerju v Celovec. Prošnje so prihajale od vaščanov in pod partizanskim pritiskom celo od ljudi, ki so sicer delali za Nemce. Po 29 dneh bunkerja je bila pomiloščena. Cela garda gest a pove ev je prišla nekega dne z Bleda in tisti glavni je povedal, kako velikodušen je nemški Reich. ko odpušča takim vojnim zločincem, kot je ona. Ob delu v Nemčiji bo lahko 20 let iskala uteho... Na koncu vrste gestapovcev, ki so ji tako pridigali, je stal mlajši človek. In ko je tisti spregovoril o tistih 20 letih, se je ta mladi K človek zasmejal. Ironično. Ceš, kakšnih dvajset let. Zdaj zdaj se bo sesulo ... Tisto malo smeha je Slavki dalo poguma, morale, da je zdržala in spet upala, da bo preživela. Septembra 1944 je bila v zadnjem transportu za Aichach. Skozi MUnchen so jih vodili. Ravno nedelja je bila in Bavarci so hodili k maši. Kako so vpili nanje, -jih poniževali, zasramovali. Ne bo pozabila žensk v črnih nedeljskih predpasnikih z dolgimi entljami zadaj. Kako so le mogli biti takšni! Cako se je mogel nemški delavski razred tako pokvariti!? Pa so bili prej taki uporniki v delavskem gibanju . .. Aichach je zgodba zase. Zapor za nemške kriminalke. $e eno ponižanje, da jih vtaknejo prav mednje. Vendar pa je tu dobila svoje nekdanje sodelavke: Maro Bešter, Marico Breic in druge. Takoj je bilo lažje, da si bil le med svojimi. 29. aprila 1945 so jih osvobodili Angleži in Amerikanci. Vendar tudi ti niso hoteli priznati političnih zapornic. Zavlačevali so njihov odhod domov in šele ko so skrivaj dobile zvezo s sovjetskimi vojaki, so poskrbeli za prevoze. Bilo pa je tako hudo, da je Slavka tudi tu, ko so nekega vročega julijskega dne spet ves dan čakala na povratek domov, izgubila živce. Jokala je kot takrat v Begunjah. Politično so delovale ves čas tudi v Aichachu. Ob koncu, ko so ugotovile, da Angleži nočejo izpustiti domov tudi grških ujetnikov, so jih spravile na jugoslovanske spiske, z jugoslovanskimi imeni. Ti grški partizani so srečno prišli na Jesenice. Po vojni sta z možem prišla v Kranj. Dolgo let je bila aktivna družbenopolitična delavka. Z leti pa se upehaš, pravi. Najbolj jo je prizadela moževa smrt leta 1965. Tako težko življenje je imel za seboj in tako malo časa je užival to našo svobodo. Kje ie jemala toliko moči, se še danes sprašuje. Ko je bila sama v najtežjem položaju, je vedno našla vzpodbudne besede za tovarišice. Mlajše, brez otrok. Veliko je bilo odvisno tudi od sreče, razmišlja danes. Nekaterim je bilo dano, da prežive, drugim ne Kolikokrat je sama za las ušla. Nikoli ni za svoje delo iskala priznanj. To je bila le njihova naloga in vesela je, da so jo častno izvršili. 1) Dolenc GLAS 8. STRAN BOGDAN Ž O NT AR ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA Ko študent Ta najjužnejši kraj v Egiptu, z nekaj hišami, v katerih životarijo Nubijci čokoladne polti, živi od turistov, ki vsak dan prilete sem iz Kaira in Asuana. Polja jim je zalilo jezero, ki sega do skalnih sten, nad katerimi pa bi bil vsak poskus kmetovanja brezuspešen. O tem, kako je tu, dobro stopinjo pod povratnikom, narava kruta z ljudmi, povedo vsi podatki na tabli,.ki jo je tu pustil UNESCO: najvišja kdajkoli namerjena temperatura v Abu Simbelu je 51 stopinj povprečje najvišjih dnevnih temperatur v vročih mesecih 43 najnižja doslej namerjena nočna temperatura + 2 stopinji Eovprečje najnižjih nočnih temperatur v ladnih mesecih znaša 9 stopinj Letno pa pade tu 3 milimetre padavin na kvadratni meter — malo obilnejša rosa Afriško pojmovanje časa se nam je, kot že ničkoli-kokrat prej, zopet izkazalo za nedoumljivo. Čeprav smo eno uro podaljšali ha tri,- smo še zmeraj prišli na ladjo šest ur prezgodaj. S težkim srcem sem zapuščal ta kraj, kot se mi to v podobnih trenutkih vedno dogaja, me je nekaj potrlo, stisnilo pri srcu. Abu Simbel je bil skrajna točka potovanja, sedaj bom z vsakim korakom za korak bliže domu. Kaj se je res že treba obrniti, ne bi šlo še malo dlje? Na žalost ne, Wadi Halfa morda kdaj drugič. Počasi drsimo mimo granitnih skladov, to pot navzdol. Tako so šli tu vsi mimo, kulture in vere, osvajalci in podvrženci. V trdnjavah in mošejah, v templjih in vojašnicah so vsi hoteli napraviti svoje življenje pomembnejše, a so prešli, razpadli hkrati s koncem svoje slave, le kamen, večni granif z bregov Nila je vse preživel. Težo, ki je pritiskala nanj, železo, ki ga je preoblikovalo, črpalna kolesa, grobove, tisočletja. Tu na bregu reke, ki ga ne more zdrobiti in ki teče mimo že od pradavnine, leži in miruje, kot od pra-davnine. Večerni ples Nubijcev v soju zvezd, odet v vonjave • reke in hablibablija, navda ladjo s prešernostjo. Čuteči glasovi, raznoliko ploskanje in plavajoče gibanje teles v ritmu pesmi nas prestavijo v nov svet. Noge se same od sebe prično gibati, kolena popuste, boki ožive. »Heja, haa a aa.« »Good! Kvvais, kvvais.« Z nedvoumnim gibom nas — tistih pet, šest evropskih man-deljcev, ki se nismo odločili za povratek z letalom, povabijo k sebi na krmo, kjer nekaj kasneje ples izgubi prvoten čar, v ekstazi rjavo-bele gruče gibajočih se, krulečih, vriskajočih teles pa pridobi nekaj novega z naše strani mnogo globljega. Nubijci izgledajo čistejši od pravih Egipčanov, mu-slimanov in koptov, ki se med seboj zmerjajo s svi-njarji, a so eni slabši od drugih. Ob ladijskem umivalniku sem opazoval deklico, ki je z neverjetno spretnostjo skoraj zlezla vanj, da si je temeljito očistila roke, noge in obraz, potem pa si je s tem istim milom in prstom zdrgnila še zobe. V Asuan, kamor naj bi se vrnili v torek med dvanajsto in sedemnajsto, smo prispeli v sredo ob pol štirih popoldne. Vlak poskakuje po zmahani železnici. Po odhodu Angležev ni nihče posvečal kaj več pozornosti tračni-# cam, ki so počasi vzvalovile, tako da danes potnike" tudi po pol metra dviguje s sedežev, krama pa rada shodi po vagonu. Povsod ob progi leže prevrnjeni vagoni, ki dajejo občutek, kot bi tu pravkar divjala vojna, a so le nekoč iztirili, ljudem pa je kot vse. kaže figo mar zanje. V Geni, kjer se na zavoju reke odcepi cesta proti Rdečemu morju, izstopim. Mesto je kot izumrlo, ljudje kot mrliči leže pred hišami, kočijaž počiva oh vsej svoji lastnini: kočiji, konju in psu. Edino psi se pode za menoj, dokrer pokoja ne zmoti kamion, ki z glasnim hupanjem oznanja mestu, da je njegov šofer danes prvi pokonci. Pek me začudeno pogleda. Najbrž se ne spomni več, kdaj je prišla prva stranka pred raznašalci. Ob pogledu na denar zamahne z roko, češ za nočne stranke je zastonj, naj ti tekne. Tudi redarja, ki celo noč križarita po mestu in z dolgima palicama odganjata tatove, debelo pogledata prvega gosta. Kmalu pridejo raznašalci, poberejo s pločnikov ohlajen kruh skupaj s trsteno mrežo, da bi ga z vozovi do sončnega vzhoda dostavili restavracijam in prodajalcem sendvičev, ki jih je povsod dovolj. Ti za nekaj piastrov zbašejo v, kruh nekaj pol pet u podobnega, narejenega iz kruha, riža in peščice mesa, _Čbramba- na rajzo gre Ham:es II pred templjem r Ahu Sinihcfi/ pest soli in veliko nekih trav, ki pa sem se jim kar hitro privadil. Najbolj so me veseli komarji in fanta, ki mislita da bosta od popotnika, ki leži-v travi zlahka dobila denar, pa ju moja budnost prisili k odhodu z odvečnim pozdravom. Arabska puščava, ki se prične par sto metrov od Nil a in se konča šele, ko zadene ob Rdeče morje, je mnogo višja od libijske na drugem bregu Nila. Razpokam kamniti skladi se strmo dvigujejo tudi do dva tisoč metrov visoko. Redke ceste so speljane po izsušenih vadijih, ki ostro zavijajo med kamenjem, da avtobus na nekaterih mestih komaj sledi valovitemu asfaltu, dokler se iznenada ne pojavi obmorska ravnica. Številni vojaški objekti, mnogo pogostejši od zelenja, pričajo, da vojna tu še ni pozabljena. Na poti od Nila do Rdečega morja smo srečali dve drevesi in .sedem vojašnic. Kraj, na zemljevidu označen kot Hurgada, v pogovoru domačinov pa kot »Gardaga« je poln ljudi mojega kova, ki smo se odločili v morju odmočiti puščavski prah s telesa, obenem pa malo pokukati med tako opevane lepote Rdečega morja. Za pet funtov po osebi nas je čolnar odpeljal do otoka, oh katerem se dviga koralni greben, prevoz s kombijem, maska, zajemalka fižola, kruh, voda in zelenjava so vštete v ceno. Počasi zdrsnem ob pisanih koralah, na katerih se mešajo rdeča, zelena, rumena, oranžna in kdo bi vedel katera še barva, proti jati progastih rib. Kot bi bile vajene ljudi, ali pa ne bi vedele, kaj je to strah, me sprejmejo medse. Za njimi pridejo črtaste, lisaste, progaste, prosojne vseh barv in oblik, od ploščatih do okroglih in povsem tankih, od nekaj centimetrskih do polmetrskih. Ob pogledu na človeka hipoma odplavajo, da bi se par sekund kasneje vrnile. Med koralami so veliki ježki z redkimi, dolgimi Črnimi iglami, ki jih spretno premikajo, ko začutijo dotik roke. »Ava« Nekatere korale znajo prav nemarno opeči. Nekaj metrov globlje, kjer me ušesa že prav lepo bole, se velike školjke — najbrž sorodnice avstralskih školjk velikank, ob dotiku leno zapirajo, raje jim ne pokažem kaj več od prsta, ki brez težav drsi po mišici, tudi ko je školjka zaprta. Do mrtve školjke sem se potopil saino zato, da sem lahko brez nevarnosti občudoval njene dimenzije, z lahkoto sem z eno nogo pokleknil vanjo. V luknji pod koralami sem opazil plamenico, prameni-co ali tako nekako imenovano ribo, z oranžnimi progami po životu, od katerega segajo pisani prameni. Poskus, da bi se je dotaknil, me je koštal precej prask ob ostrih koralah. Ob obali so številne, zvezde in polži vseh oblik, od tistih večjih, poznanih iz filmov, do manjših. Edino psa nam ni uspelo videti. Zato smo se naslednji dan podali nekaj kilometrov stran na tako imenovano 15 km Beach ali Fish Beach ali Shark Beach, kjer je možen vstop v morje samo na dyeh mestih, povsod drugod tvegaš, posebno še ob vetrovnem dnevu z valovitim morjem, kot je bil naš, da se pošteno porežeš in potolčeš ob koralah. —Sbramba_— Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKI KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBC' (18. zapis) Tako bi moral pisati o vasici Vojsko in o Vojšanih, ki jih je danes že prek 100 s kako vojsko seveda nimajo opraviti, pač pa le z vojarni, potmi v logeh — podobno kot bohinjske Voje ali štajerski Vojnik. Torej »v logeh« izgovori »v vojeh«, voje! Ali pa kdo od domačinov ve za boljšo razlago krajevnega imena? Potem je tu vasica Polje. Že kar vas — saj ima blizu 160 stalnih prebivalcev — Poljcev, kot si sami pravijo. Poleg kmetov in delavcev je v vasi več obrtnikov. Polje ima celo svoj potok — Poljšak, ki pa se kmalu izlije v večjo Gameljščico. Pred Poljem so že pred leti našli po naključju na neki njivi zgodnjerim-ski grob. Treba pa je vasi reči Polje pri Vodicah, ker Polj imamo na Slovenskem kar precej. Dotakniti se moram še Kosez, ki imajo ime pač po. staroslovenskem plemstvu, po kosezih, kmečkih svobodnjakih. To pomembno krajevno ime srečamo tako na Koroškem kot tudi po Štajerskem, največkrat pa na ozemlju nekdanje Kranjske. Mimogrede se spomnimo starega pesnika Ivana Vesela, ki si je nadel po svoji rodni vasi (Koseze v Moravski dolini) tudi svoje pesniško ime — Koseški. Velika vas v bližini Kosez, ki je ne moremo prezreti, je Utik (ima kar 230 prebivalcev domačinov Utikar-iev). Ima svojo staro cerkev sv. Štefana iz 1. 1526, ki pa je imela gotovo že svojo gotsko prednico; danes je cerkvena stavba baročna. Zanimiv podatek: v vasi je le še malo pravih kmetov, pač pa je več delavcev in polkmetov, ki jim daje kruh industrija v Mengšu, Jaršah in Tacnu. Prostoren Zadružni dom daje streho šoli, trgovini in s svojo dvorano domačim prosvetnim prireditvam. Tudi gasilski dom imajo Utikarji. — V temelj severnega cerkvenega vogala je vzidan v bližini najden starorimski nagrobnik. Tudi Bukovico velja omeniti — saj živi v tej vasi kar blizu 300 domačinov — -Bukovčanov. Kot prejšnje sodi tudi Bukovica med vrstne vasi, torej med naselja s hišami v vrstah na obeh straneh ceste. Kmetov je v vasi še precej, a so to bolj mali kmetje in kočarji. Znani so bukovški tesarji. V vasi je električni mlin, eden redkih v tej okolici. Domače Prosvetno društvo »Srečko« nosi ime po predvojnem kulturnem delavcu Francu Marnu-Srečku, ki je tu organiziral upor proti okupatorju in junaško padel 5. aprila 1944. V pročelje hiše, v kateri je bival, je sedaj vzidana spominska plošča. No, tako smo le prišli tudi do Šinkovega turna, kamor smo se že sprva namenili, a smo se morali spotoma le tolikokrat odduškati. Sinkov turn — široko po Slovenskem že iz časov med obema vojnama znano krajevno ime. A ne zaradi kake svoje zgodovinske posebnosti, pač pa zaradi neugnane dejavnosti domačega šolskega upravitelja Alfonza Inkreta, ki je od tu. Sbramba 3 Radovan Timotijević I DESANT NA DRVAR ALI SKOK V PRAZNO HIMMLERJEVA TAJNA AKCIJA Ze nasljednjega dne po sestanku pri firerju je obergruppenfuhrer Fegelein telefoniral Himmlerju v kabinet v ulici Princa Albrehta št. 8. »Gospod reichsfuhrer, sinoči smo razpravljali o Jugovzhodu. Firer je o Titu govoril z ostrim tonom in iz njegovih besed je bilo mogoče razbrati, da je treba Tita čimprej odstraniti. Navedel je za (o precej razlogov in se je čudil, ker doslej ni bilo v zvezi s tem še nič storjenega . . .«, je dejal Fegelein. »Kaj pa je Keitel dejal na to?« ga je z vprašanjem prekinil Himmler. »Ne on ne drugi niso imeli nobenih pripomb, le s prikimavanjem je feldmaršal izražal svoje soglasje,« je odgovoril Fegelein. »Dobro, še vnaprej skrbno spremljajte priprave vrhovnega poveljstva,« mu je naročil H immler. Takoj po končanem pogovoru je Himmler ukazal svojemu adjutantu hauptstunnf uh-rerju Grotmannu, naj pokliče vodjo glavne uprave za varnost ŠS-obergruppenfuhrerja Ernsta Kaltenbrunnerja. Glede na to, da je bil v isti stavbi, je ta hit ro prispel. »Za vas imam staro nalogo,« ga je Himmler nagovoril. »Firer je spet zahteval, da je treba Tita likvidirati!« mu je sporočil v običajnem policijskem tonu. »Sicer ni dal pismenega ukaza, toda za nas je to isto. Kaj lahko storite takoj?« ga je vprašal Himmler. Kultenbrunner ni mogel takoj odgovoriti. Vedel je, da morajo gestapo in druge veje njegove močne vohunske službe v Jugoslaviji računati z dobro organizirano obveščevalno službo NOV I. »Za tako zadevo so potrebne resne priprave,« je odgovoril po krajšem razmišljanju. »V vse to bi vključil še brigadenfiihrerja Schel-lenberga, kajti njegova uprava ima prav t ikšne ljudi.<- »Prav!« je odobril Himmler. »Akcijo bomo vodili samostojno in ne želim, da se kdorkoli vmešava.« je dejal in pri tem mislil na obveščevalno službo VVehimachta. »Na vsak način.« je dejal Kaltenhrunner. »Sedaj pa poiščite kakega mlajšega oficirja in ga napotite k Hermannu v Zagreb, kjer naj prouči vse. kar je tam zbranega o Titu.« nui je ukazal H immler. Tako je esesovski feldmaršal Himmler spravil v tek svoj ohunsko-diverzantski aparat z namenom, da bi bilo ugodeno Hitlerjevi želji, vendar mimo feldmaršala Keitla. VValter Schellenberg je bil vodja uprave VI za vohunstvo v tujini, pod njegovim vodstvom pa je bil tudi tako imenovani oddelek »S« za sabotaže, diverzije in atentate z SS-polkovni-kom Ottom Skorzenvjem na čelu. Iz Skorze-nvjeve esesovske tolpe je izbral kapetana Ruperta Mandla in ga najprej poslal ha Dunaj. . Hkrati z odhodom kapetana Mandla pa je Keitlovo vrhovno poveljstvo poslalo v Banja-luko svojega Človeka, majorja Benescha. Tudi ta je ' bil strokovnjak za posebne naloge, vendar iz specialne divizije »Brandenburg«. Našli so ga v Kremsu, kakih 70 kilometrov severozahodno od Dunaja, kjer je že pripravljal diverzantsko skupino za napad na tovariša Tita in Vrhovni štab. NUJNA KONFERENCA NA DUNAJU Brž ko je general Schellenberg prejel od Kaltenbrunnerja nalogo, je nemudoma krenil y akcijo, da ga ne bi prehitel kak drug oddelek Glavne uprave za' varnost. Ze nekaj dni kasneje, v četrtek 10. februarja 1944, je iz dunajskega hotela Kontinental pripeljal službeni avto. ki je zavil čez Mozartov in Brahmsov trg in se nazadnje ustavil pred veliko vojašnico, ki so jo takrat uporabljali v druge namene. Tisto jutro še ni prenehalo snežiti. Pred prvim vhodom v vojašnico, v ulici Teresian-umgasse št. HJ. je na avto že čakal SS-hauptt-st rurinfiih rer Rudolf Schrems. ki je l>il V 3 iz te odročne drobnt ^ slovenske rejce malih i imenom izdajal rodi ^ razširjeno mesečno re*ir* Sicer pa se je le taek**"".i starejšo zgodovino Sip^^ Četudi krajevno in* sebi, še bolj pa d* krajanov, ki hočejo bio1 Turnčani, opozarjata t. j. stolp. Ki ga pa o**' popotnika zaman išče- Res pa je ie leta 12^01 grad na bližnjem p**1 Senk pl. Ostemti * , (Osterwitzom praviš*?-|_ O stro vrha rji). Leta l^LI verjetno je bil to le E^*,« prešel v last Arairej* JJJJ*' proslulega zaiigalca *J^^* terenskih knjig škofa na. Sredi 17. atokti* -* lastniki prvotni stolp »turn«) porušili in graščino, pozneje ljeno in popravljeno (ljudskem izročilo) *> (bolj prav »Senkovea**^ zavetje preganjani lu****, francoskih vojn pa «° $* skrivali vojaški beg**?^ njači. — Seveda je g**" .f ' razpadal, le domača K* še mogla urediti nekaj" pa se ne bi v čaj* " < poslopje ugnezdili 1943 partizani poalopj*1^' neje, po o#wbomt,',>-kamenja iz grajskih ra"*** domačini in ga porabili r* popravilu svojih hS-gradu skoraj da ni ^ sledu. Le Marijina cerk**-* j< omenja že leta 1526. P"^J časih. Pa tudi cerkev večkrat popravljena «° zazidana (sedanji Ugled * prvi polovici 18. stoletj*' Repunje - velika *. pa tudi zelo stara go"**^ jo v ohranjenih listin**1 v letih 1154 in 1260. * V al va zor opozarja*1? naključje, da Repnje "jj kakem geometrijske«« *i štirimi kranjskimi me**** ne,- Kranja, Škofje Lok* * je povprečno kar t***t, milji (stara nemška lja, ki jo pozna na* krajepisec, je merila" REPNJE V ZGODO^ Zapisalo se mi je- *1 ne le velika $t***; tudi znamenit***? mislil že na prazt^o**^*1 nost kraja (o tem l^tll halštatskjih žgalnih | na utrjeno gradiče rt-, hriba (6. ali 7. stoletja1 sledil »turški« tabor sv. Tilna. Le-to so le«* zgradili novo — pn te**V* oziroma vzidali v cd1 %* kar precej starega t*b**i hodnem in severo*^j dohro vidna in ohnnj'0'^! stolpa. Zato pravimo cerkvi sv. Tilna v Ref*fL( bolj ohranjenimi u t«*1 skem. -5braml 11 - SSsturmbanfuhrer Hans Hd* 4 udeležencev dunajskega srnin j* a rja 1944. Schellenbergovi upravi -id(5ow»e** valno službo proti nanxino*v<\/ " banju na območju »Neiavša* ske«. Iz avtomobila so izstqpk<"C esesovskih uniformah m odpeljal v drugo nadstropje. .. Scbelienbergov načelnik dm delka ?a Jugovzhod SS- in priimek. fotografije. Sole, kluba Kolek t ie> potrebno priložiti in de! z imeni avtor-i fotografi; rme fotografije bodo poli ve srebrni in tri hro->*a*b> Nagrad«' za kolekcije dat«, »rebrna in bronasta Imp lahko rxxieh tudi tri •afttspe*nej*i krožek pa bo asj mladi fotografi poli, »sj* na naslov: Foto Ust Svoboda Borovnica Borovnica. Otvoritev fc* v torek, 25. maja, ob 'trli osnovne sole. Danes zjutraj smo se z avtobusom odpeljali na Trato. Ogledali amo si tovarno Odeja. Lepo so nas sprejeli. Sli smo v prostor, kjer se ni slišalo ropota nje strojev. Neka tovariSica nam je pripovedovala, kako delajo presite odeje in spalne vreče. Blago napnejo na okvir in vanj natlačijo vato. Oba kosa blaga potem spnejo skupaj in odnesejo v šivalnico, kjer ju sešijejo. Povedala je, da šivajo na stroj. Ko je odeja narejena, jo dajo v . polivinilasto vrečo, »pravijo v skladišče in nato prodajo. Razdelili smo se v dve skupini in si odšli ogledat stroje Videli smo stroj za rezanje blaga, stroje za šivanje in tehtnico, kjer tehtajo vato. Delavke v Odeji delajo v močnem ropotu. Na koncu smo odSli Se v skladišče. Zahvalili smo se in odšli v avtobus. Odpeljali smo se nazaj v flolo. Primož Frelih, 3. b r. osn. iole Peter Kavčič Škofja Loka Avtobus brni med temnimi pokljuškimi gozdovi. Oči begajo ... Mislim na tisti kruti december prt-d osemintridesetimi leti. Grobišče je nad cesto Glasovi, smeh utihnejo. Zamišljeni prebiramo vrstice na visokem oklesanem kamnu: TOD SO SE BILI, ZROČ V BODOČE DNI DA MIR IMEL BI TI, ki HOD IS TOD ZDAJ GA IMAS TU GORI TI ONI TAM SPOD. Veter pomeSa Šumenje gozda FJRSSi? kl P°JeJ°: KOT ŽRTVE STE PADLI V BORBI ZA NAS . Mlade oči prepadeno gledajo predse, v gozd, na kraj te grozote. »Kaj ti je, deklica, da si tak žalostna?« »Na vas mislim, dragi tovariSi tam spod, ki PO VSEH KONCIH TE NASE ZEMLJE SPITE, STRAHOTNO UBITI, MUČENI, TEPENI IZDALI SO DOMAČI VAS KRETENI ZA PODLI OKUPATORJEV DROBIŽ« »Da, tudi nas Prešernovee ao izdali,* zatrepeta med debli »Zaupali amo v kmete. Tudi v Obadovega sina amo zaupali BU je Šibak, pa vendar dovolj močan, da je tekel na žandarmerijo izdat nas, izmučene partizane. Dokončaj je načrtno izdajo, ki jo je začel Jernej Hojan' in nadaljeval Gaber. O, ko bi ti vedela, kako srečni smo bili, ko smo se ulegli! Preden sem zaprl oči, sem pomislil Se na domaČe, na ženo in otroka Želel sem, da bi bili srečni vsaj toliko kot jaz tisti trenutek, ko sem zaspal. Preden sem trdno za smrčal, sem zaslišal Se komandanta: .Pustimo iih spati, mi pa pojdimo v Jefko!' V omami sna me je Se preblisnilo: Kako dober je naS komandant, ne bo nam kratil miru. Ni nam kratil miru, je pa naredil gromozansko napako. Premalo patrulj, premalo straž. Zaupal je Gabru. Iz trdnega sna me je prebudil strel. Zaklel sem. Pri oknu pa je bolničarka klicala: .Fantje. Nemci!' Vsi smo planili pokonci! k orožju. Pri oknu ao bili že posamezniki Slišali so se rafali naSih. S puSko sem planil k oknu. Obkoljeni smo! S kopitom sem še bolj razbil že razbito Sipo. PuSko sem prislonil na okensko polico in . . . Streljaj! Med dežjem kovinskih krogel se ni videlo, kdo je koga zadel. Ko ao Nemci prvič zbežali na obronek gozda, smo tehtali, kaj narediti. PeSčica je bila za vdajo, kar pa smo drugi takoj ovrgli, nekateri, da spustimo Nemce v hotel in vse skupaj, nas in sovrage, poženemo v zrak, nekaj jih je bilo za nadaljnje streljanje, preživeli pa v mraku poskusijo preboj, jaz pa sem bil v tisti skupini ki te hotela skozi obroč, ven iz lotela. Samo ven. Odločili smo se za tretje, da se bijemo, preživeli pa v mraku prebijejo obroč. Nemci so zopet napadali. Na stopnicah je bila kri s podstrešja. Nemci so na a, ker se nismo hoteli predati, začeli zasipati s fosfornimi minami. Vse je teklo. Na podstrešju so tovariši umirali v groznih mukah. Zagledal sem zelenca. Vame {'e meril. Pomeril sem in ustrelil, lani] sem ga, a ni padel. Tudi on je ustrelil. Zadel me je v glavo. Vznak sem padel po tleh...« Temne veje ao se pripognile do tal. Veter je zaječal med drevjem. »Tako smo izgubili naftega Jožeta,« mi veter prinese ženski glas. »Od Marka sem skočila k njemu in mu hotela ustaviti kn, a njegov pogled je bil že steklen. Padali so nafti najboljfti borci. Ne klonimo, tovariši!. Objeti smo zapeli Internacionalo. Naj pijani sovrag vi v oblačilni industriji k mec, inženir iz Konfekcij Novo mesto; KemičJot**£ Emser VVerke in njene ^ zVfchTd8taVl1 r VSTANDI KORZO VERDI — GORICA OD 24. APRILA DO 5. JUNIJA IMATE MOŽNOST DOBITI § Kaj lahko dobite? Dnevno 4 fiat pande in drugih 120 dobitkov < skupno: 144 fiat pande 216 barvnih televizorjev »selečo« 864 ekonom loncev »lagostina« 1080 dvoposteljnih rjuh 1080 likalnikov »vaporzeta« 4464 skupnih nagrad , Razlog več, da obiščete veleblagovnico Stando. Kako lahko dobi** S? DNEVNO 4 FIAT PANDE ,IN DRUGIH 120 DOBITKOV. 'V VSEH VELEBLAGOVNICAH STANDA. Vsi obiskovalci, ki boste v času od 24. aprila do 5 J vsaj za 15.000 lir, boste kupon, ga izpolnili in . v veleblagovnici St*** In to j*** Tako imate možnost, da ^ izžrebani in dobitnik enei^J 4464 lepih Razlog več, da oW#jf veleblagovnico St*** ffTEK, 14. MAJA 1982 KRONIKA 11. STRAN GLAS Znak hrabrosti za miličnika Opravljal sem le svojo dolžnost JfiBčnika Janez Janša in Zvone Korenjak sta bila ob dnevu varnosti odlikovana z znakom hrabrosti - Znak hrabrega dejanja sta prejela za razumno in požrtvovalno reševanje tolarjev z zasnežene Soriške planine — Poklic, ki obvladuje Jrrijenje Janez Janša, ki je že 23 let miličnik in zadnja štiri leta komandir oddelka milice v Železnikih, je s humanim dejanjem znova potrdil znano resnico, da je biti miličnik ne le težko in odgovorno, temveč tudi moralno odgovorno in častno. Največje zadovoljstvo mu je bilo opravljeno delo, vesel pa je kajpak tudi priznanja. Čeprav skromno dodaja, da bi ga poleg njega zaslužila vsa enota, ki je tistega decembrskega dne spremljala otroke na poti v dolino. Tudi občani, ki so pokazali dokajšnjo mero samozaščitne zrelosti; vojaki, ki jim je pomoč otrokom pomenila dvakratno odgovornost; gorski reševalci, ki so pomembno prispevali k varnosti! Priznanje hrabrosti, zato prejema kot kolektivno priznanje! I Konec decembra lani so snežni pavti odrezali od sveta prek 50 lju-Jfcjtrakih šolarjev, ki so prišli na Jantko planino na smučarski tečaj, ■moteli, ko miličnikom in gorskim IsVvalcem ni bilo kaj pomišljati! Budoma se je zbrala skupina in »••potila v zasnežena in plazovita "ja, da bi varno odpeljala v dolino, preden bi jim zameti ne onemogočili povratka. Na |Weh je grozil ogromen plaz in tega so naslednjega dne vodili pbpino šolarjev. Med miličniki, ki m te težke in odgovorne naloge pomišljanja lotili in jo tudi opravili, sta bila tudi Janez komandir oddelka milice v likih, in miličnik gorski reše-Zvone Korenjak iz Škofje Oba sta za zavzetost in tvovalno pomoč prejela letošnja »hrabro dejanje«. »Vodstvo reševalne akcije je v rokah postaje milice iz ta v gore, da bi jih varovala nepremišljenih korakov, se najmlajši počutijo varneje in jih ni strah neznanih sten. Ko je lani decembra spremljal ljubljanske šolarje, ki so bili obtičali na Soriški planini, ie bila odločilna tudi vrsta dragocenih izkušenj miličnika, gorskega reševalca in vodnika lavinskega psa. Pravi, da mu je največ pomenilo to, da so tistikrat uspeli ujeti zadnji trenutek in uiti plazu, ki se je kmalu potem utrgal in zasul stopinje šolarjev in reševalcev. Loke,« je povedal Janez eden od vodij skupin, ki so H vodile otroke mimo plazov v »Ker pa ima milica neneh-»tike tudi z gorskimi reše-vojaki in občani, se ni bilo enotno in usklajeno lotiti inja. Hiter in učinkovit dokazuje, da je pripravlje-pomagati, reševati, biti na razpolago, kadar so v ki, velika. Pravzaprav je to miličnikovega poklica, zato ukih presenečenj vajeni in li opravki niso nikaka Resda se ne zgodi vsak da miličnika kličejo v pla-r, prav gotovo pa so pogosti iti, ko nas potrebujejo v stiski.« »ESRECt ilL V SAVI \m — Na deloviftču hidro-irne Mavčiče je v sredo, padel v naraslo Savo dela-Orza Tomič, zaposlen pri Geolo-l zavodu Ljubljana, ki opravlja na hidroelektrarni. Tomič je seli • ploščadi v čoln in pri tem v reko. Ker ni znal plavati, je izginil pod gladino. Sodelavci aker takoj začeli iskati ob reki, so jim prišli tudi poklicni Aa Kranja s potapljaško sku-Prtnkali so Savo do Zbili, ven-f^rešanega niso našli. Z iska-'fcm nadaljujejo. jmeljski plaz irl cesto • deževje preteklega tedna je namočilo zemljo in jo po-tudi izpodkopalo, zato so se i zemeljski plazovi. Tudi na ajakem v pretekih dneh ni bilo z njimi. Eden se je !v Davči, drugi pa je zgrmel na tralno cesto med Tržičem in _ijetn. &m*lj*ki plaz, ki ie v ponedeljek, JlMJa ob pol osmih zvečer zdrsnil ?«ato med TržiČem in Ljubeljem laanovni loli v Tržiču, je zasul Snj polovico ceste. Delavci Cest-Vpodjetja iz Kranja so oviro od-Wi v treh urah. Promet v tem \ bi bd oviran, saj je pripeljal le \« tja kak avtomobil. Vja ovira pa ie bil zemeljski \ ki ;e zasul lokalno cesto v SJh. V noči na torek, 11. maja, se /Me vsulo kakih 60 kubikov \he m kamenja. Cesto so zaprli *Efure, dokler niso delavci Tehni-* iz Skof je Loke ovire odstranili, tašt plazu je bil ves promet zaprt 'ww vozili niti redni delavski in Siiavtobusi Kljub zamudi delavca Davče proizvodnja ni trpela. D. Z Miličnik Zvone Korenjak, načelnik škofjeloške gorske reševalne službe, vodnik lavinskega psa, sicer pa velik prijatelj otrok, ki jih spremlja na gorskih poteh, sprejema priznanje z odgovornostjo, ki ga bo hrabrila tudi za naprej. Pravi, da ga je tolikšna čast presenetila, zavzetost v decembrski reševalni akciji s Soriške planine pa pojmuje kot svojo poklicno dolžnost. Raje kot o odlikovanju pa je govoril o svojem dolgoletnem stažu v vrstah gorskih reševalcev, alpinistov, kar poleg poklica še dodatno osmišlja njegovo življenje. Gore so že od nekdaj njegovo veselje; to dokazuje z neštetimi alpinističnimi vzponi v 17 letih. Zadnja leta ga na vseh poteh, najsi bo službenih ali razvedrilnih, spremlja tudi pes Princ, usposobljen za reševanje izpod plazov. Kadar se s škofjeloško šolsko mladino vzpenja- Zvone Korenjak pravi, da priznanja hrabrosti za nalogo, ki je bila pravzaprav njegova dolžnost, ni pričakoval, pa je vendarle ponosen nanj. Ne le enkratno dejanje, za katerega je odlikovan, tudi njegov strogi, a pošteni odnos do sočloveka priča, kaj mu pomeni nositi uniformo. D. Zlebir 39 žrtev rudarske nesreče Eksplozija plina v zeniškem rudniku Raspotocje terjala 39 življenj - Največja tragedija v skoraj stoletni zgodovini rudnika Veselin Djuranovič, Angel Cemer-ski, Milka Planine, Dušan Dragosa-vac in drugi. Zvezni izvršni svet je na svoji popoldanski seji, ki ji je predsedoval Veselin Djuranovič, obravnaval nesrečni dogodek v zeniški jami. Na seji so sklenili, da se družinam umrlih dodeli gmotna pomoč, razen tega pa je ZIS odredil tudi dan žalovanja. Današnji dan, petek, 14. maja, za vso Jugoslavijo velja kot dan žalovanja. Zastave bodo spuščene na pol droga, vse javne zabavne prireditve pa so odpovedane. V Zenici se je takoj prvega dne nesreče sestal odbor za pogreb, naslednjega dne so se rudarjem, umrlim pri opravljanju težkega in vsega spoštovanja vrednega dela, poklonili na žalni komemoraciji kolektiva zeniškega rudnika in družbe nopolitičnih organov občine. Pogreb je napovedan za danes ob 10. uri. Še vedno pa se nadaljujejo preiskave o vzrokih nesreče. Zenica - Strahovita eksplozija metana, do katere je prftlo v sredo. 12. maja, ponoči, nekaj minut po polnoči, v jami Raspotocje rudnika rjavega premoga Zenica, je terjala 39 življenj. Osem rudarjev je bilo laže ranjenih, šest huje ranjenih pa je še vedno na zdravljenju v zeniškem regionalnem medicinskem centru »Džemal Bijedič«. Le kakih dvajset minut po nesreči so na kraj prihitele reševalne skupine zeniškega rudnika in tamkajšnje železarne ter reševalci iz Kaknja. Breze in Kreke. Več kot deset ur je trajal boi za^ življenja. Iz jame so uspeh rešiti deset še živih rudarjev, vendar sta dva podlegla poškodbam v zeniški bolnišnici. Ljudje so tudi ob tei katastrofi pokazali veliko mero solidarnosti, zlasti med rudarji je nesreča boleče odjeknila in so bili takoj pripravljeni priskočiti na pomoč. Družinam ponesrečenih rudarjev so poslali sožalne brzojavke ljudje iz vseh koncev Jugoslavije, ™ed njimi tudi Sergej Kraigher, Plavi je ujel mladinca pri trošenju letakov Med tiskovno konferenco pred dnevom varnosti - Foto: S. Saje Naše meje varujemo vsi Skrb za varnost, posebno v obmejnih krajih, je naloga vsega prebivalstva - To je osnovna misel predstavnikov armade, milice in carine ter družbenopolitičnih delavcev s tiskovne konference pred letošnjim dnevom varnosti na Ljubelju — Pohvala graničarjem Ljubelj - Misel Edvarda Kardelja, da je najvarnejša tista meja, ki jo varuje ljudstvo, je globoko vtkana v zamisel naše splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Potrjuje jo vsakdanje uresničevanje obvez v tem sistemu. Tako pri izpolnjevanju nalog za varovanje celovitosti, nedotakljivosti in suverenosti našega ozemlja sodelujejo poleg pripadnikov oboroženih sil in delavcev organov za notranje zadeve tudi številni prebivalci. Kmetje, gozdarji, lovci, planinci in drugi velikokrat sporočajo odgovornim svoja opažanja o nenavadnih pojavih na obmejnih področjih. .' , • Za tem vidnim pojavom je skrita pomembna vloga komitejev za bLU in družbeno samozaščito je med tiskovno konferenco pred letošnjim dnevom varnosti minuli ponedeljek na Ljubelju naglasil starešina iz Ljubljanskega armadnega območja Silvo Banovec. Na srečanju so za sredstva javnega obveščanja spregovorili o zagotavljanju varnosti, predvsem pa o varovanju meja, tudi delavci milice in carine ter družbenopolitični delavci iz tržiške občine. Prav s komiteji za ljudsko obrambo, ki v Sloveniji delujejo že od 1979. leta, imajo v tržiški občini dobre izkušnje, je med drugim dejal predsednik tamkajšnje občinske .skupščine Janez Piškur. Uveljavili so se kot telo, ki snuje vso obrambno zaščitno aktivnost. Brez njih s« danes ne bi bilo moč zamišljati tudi uspešnega sodelovanja z obmejnim, enotami armade na področju občine. Kako pomembna je povezava vseh nosilcev obrambno zaščitnih dejavnosti za dobre varnostne razmere, je prav tako poudaril delavec milice in predsednik sveta KS Podljubelj Karlo Leitinger. Po njegovem mišljenju je zaradi odprtosti naših meja delo na tem področju toliko zahtevnejše. K dobremu varovanju meja po globini pripomorejo, kot pravi, pravilna politična usmerjenost in stalna dejavnost občanov, predvsem pa dobri in iskreni odnosi med njimi. Visoko idejnopolitično raven je kot najmočnejše orožje za zagotavljanje varnosti označil tudi starešina ljubljanskega armadnega območja Albin Bane, ki je govoril o prizadevanjih pripadnikov armade za dvig samozaščitne zavesti. Ker se zavedajo, da je največja sila v stalni pripravljenosti za akcijo, težijo k doslednemu izpolnjevanju treh temeljnih nalog; prenašanju izkušenj na čim večje število ljudi, širjenju samozaščite na vse ravni in takojšnjemu preprečevanju negativnih pojavov. To je še posebej pomembno v obmejnih enotah, kjer je skrb za varnost vedno v ospredju. Čeprav graničarji opravljajo zahtevne naloge — seveda, zanje se morajo ob doslednih navodilih starešin nekaj časa usposabljati, so njihove sapake povsem redek pojav. Ker posebno v goratih predelin premagujejo mnoge težave, je ocenil starešina iz obmejnih enot Milomir Novakovič, je treba njihovo delo pohvaliti. S. Saje Uspešna obrambna vaja »Gradbinec 35« Pri begu je bil ranjen delaiec. Civilna zaščita mu /e nudila prtu pomoč Kranj - V delovni organizaciji Gradbinec so skupaj I vojaki in milico iz Kranja ter krajevno skupnostjo Kokrica uspešno i/vedli vajo Gradbinec 36 in z njo polastili 36. obletnico delovne organizacije, kon grese Z K in drugih družbenopolitičnih organizacij, obenem pa §0 M le vključili v priprave na letošnjo akcijo NNNP pod Titovim lealom; Pripravljajmo se kot da DO jutri vojna in delajmo, kot da DO sto let mir ... Zaradi domneve, da preti nevarnost vdora oklepnomehaniziranih enot, so se zjutraj ob pol štirih sestali komiteji za SLO in družbeno samozaščito v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih. Začela se je vsesplošna mobilizacija. Delavci so bili seznanjeni z njihovimi dolžnostmi. Udeležba vseh, od članov komiteja do narodne in civilne zaščite ter delavcev, je bila stoodstotna. Narodna zaščita je prevzela ukrepe zavarovanja, civilna zaščita pa je začela akcijo zatemnjevanja in se pripravila na reševanje. Ob 4,55 je prišlo sporočilo iz krajevne skupnosti K okrice 0 prihodu manjše oklepne skupine plavega na njihovo območje. Začela se je evakuacija dela članov komiteja, narodne zaščite in arhiva ter priprave na delovanje na začasno zasedenem ozemlju. Ob petih je manjša oklepna kolona plavega začasno zasedla poslovno prostore Gradbinca na Ko- krici zaradi popravila, preskrbe z gorivi in rezervnimi deli. Vojna se je takrat resnično šele začela. Sprožil se je celoten sistem obrambe in zaščite: odstotnih podražitev, so se prej kot v mesecu dni jabolka podražila kar za 150 odstotkov. Tako so redki potrošniki, ki so kupili to skoraj edino sadje, ki ga je moč dobiti pri nas in je zraslo v naših sadovnjakih, odšteli zanj 80,95 dinarja. Jeseni, ko so sadjarji prodajali za ozimnico, so bila jabolka od 15 do 20 dinarjev, kar pomeni, da se jim je od oktobra do maja cena za štirikrat dvignila. Z razumevanjem je bila sprejeta odločitev, da zaradi pomanjkanja deviz ne bo južnega sadja, razen limon, ne moremo pa se strinjati s tako zasoljeno ceno jabolk. Kot da bi grosisti sedaj, ko ni drugega sadja vendar je za otroke in ne samo zanje nekaj svežega le potrebno ponuditi v jedilniku, zavohali dober zaslužek. Ker ni drugega, bodo pač potrošniki plačali vsako ceno. Ob tem še primerjava z uvoženimi pomarančami. Zadnje, ki so bile v naših trgovinah, so veljale 57 dinarjev, pa so jih pripeljali z druge celine in čez morje. Nenormalno draga je tudi sezonska zelenjava. Te dni se je na policah že pojavil prvi paradižnik, ki je bil le rahlo zardel in še to najbrž zaradi cene: 200 din kilogram. Kumare so po 160 din in podobno. Se nekoliko višje so cene na tržnici. Solata ledenka, ki je je bilo malo, po 120 dinarjev, berivka po 40 dinarjev četrt; mehka solata med 80 in 100 dinarji. Res se cene na tržnici oblikujejo po načelu ponudbe in povpraševanja, vendar bi le kazalo izračunati približne ekonomske cene za posamezne pridelke. To bi tudi pomagalo potrošnikom. Čeprav branjevci vsi po vrsti zatrjujejo, da prodajajo poceni, je vendarle nemogoče, da bi bila ekonomska cena za glavico jesenskega česna 20 dinarjev. V kranjskih Živilih so povedali, da so cene sadju in zelenjavi v nji-vih trgovinah odvisne od nakupnih cen oziroma od tega, od katerega grosista so kupili določeno blago. Ker lahko prodajo vse, grosisti oblikujejo cene po svoje. Jabolka, ki sedaj prihajajo v trgovine, so iz hladilnic, vendar je le težko verjeti, da so v podražitvi zajeti le stroški hlajenja in skladiščenja. Sicer pa so občani te dni prav gotovo že opazili, da je prav vse nekoliko dražje. V preteklih štiri-, najstih dneh so bili namreč objavljeni odloki o oblikovanju prodajnih cen na malo in veliko, posledica pa so nove cene za več tisoč izdelkov. Bistvo teh odlokov so spremenjene maloprodajne in gro-sistične marže, ki so bile zamrznjene že od 1. marca 1979. leta. I 'ene večine izdelkv se bodo v poprečju dvignile za odstotek, nekatere pa se bodo tudi znižale. L. Bogataj 1 Slikar Ive Subic je aprila praznoval šestdesetletnico iivljenja Dražgoše in dražgoška bitka, katere udeleženec je bil. Cesto ga danes vabijo v Dražgoše, da pripoveduje o bitki, o mozaiku, ki ga je naredil za spomenik. Tudi v partizanih je nenehno nosil skicirko s sabo. V Cankarjevem bataljonu in v Tomšičevi brigadi. Leta 1943 je bil dodeljen v Centralno tehniko KPS kot ilustrator in vodja grafičnega oddelka. Najprej je delal v tiskarni Urška na Rogu. Prav o tej tiskarni je založba Borec lani izdala slikanico. Kasneje je delal v grafičnem ateljeju v Cermošljicah. Velika imena slovenskega slikarstva so bila tedaj tam: Nikolaj Pirnat, France Mi-helič, Alenka Gerlovič in še vrsta drugih. »Kaj vse smo naredili tedaj, bili smo kolektiv, ki bi ga danes težko dobil. Vsak je videl delo, pa naj je bilo treba tiskati, prinesti drva ali vodo,« se spominja Ive. Podnevi so tiskali, vse noči je ilustriral. Najrazličnejše stvari: časopise, razglase, pozive ... Včasih je bilo treba kaj narediti čez noč, da so odgovorili na sovražnikovo propagando. »Slovenski narod je bil nekaj posebnega. V vsej Evropi ni bilo odporniškega gibanja, ki bi imelo tako razvito grafično in ilustratorsko tehniko. Uspevalo nam je z veliko zavzetostjo. Ves kolektiv je težil, da je bil vsak naš izdelek neoporečen.« Portret Simona Gregorčiča, linorez, ki ga je izdelal za izdajo pesmarice, je zgled natančnega izrezovanja. Skorajda neverjetno je, da je moč narediti takšno grafiko. Nežne črte pesnikovega obraza, kot bi jih narisal z ostrim svinčnikom. Pa vendar jih je Ive z ostrim nožičem vrezal v linolej in odtis je bil čist in natančen. Ilustraciji je posvetil veliko svoje ustvarjalne moči. Pred leti so našteli več kot osemdeset knjig, ki jih je ilustriral. V prvih povojnih letih, ko fotografija še ni bila tako razvita, jih je veliko naredil za časopise. Ves dan je bil na akademiji, ob večerih so se vrstili i sestanki, saj je kot paFtizan moral tedaj veliko pojitično delati, ponoči je risal, zjutraj je ilustracije spotoma oddal v uredništvih.Enako zavzeto se ie vselej loteval drobne ilustracije v Monirskem listu ali resne ilustracije v knjigi. Partizani so še vedno na njegovih platnih. »Se danes so stvari, ki dozorevajo, ki bi jih rad naslikal.« Njegqvo slikarstvo, ki je obvladalo najteže trenutke naše zgodovine sega tudiv sedanjost. V Poljanah so lani odkrili fresko, ki jo je posvetil 40-letnici poljanske vstaje. »Kot domačin sem nekaj moral prispevati,« preprosto pravi. Ive Subic je globoko v domači zemlji zakoreninjen ustvarjalec. Pa naj gre za droben šopek rož, ki živi na njegovem platnu ali pa podobo pokrajine, ki mu je ljuba. Veliko kmečkih motivov najdemo v njegovih delih. Tudi kot freske na pročeljih hiš. Nenavadno veliko zanimanja je v Poljanski dolini za njegove freske. Kaj vse hočejo ljudje imeti na hišah, ne samo kmetje, tudi delavci. Portrete družine, prednikov, upodobitve kmečkega dela. Kar petnajst fresk ima zdaj naročenih, celo v Tolminu, kjer bo upodobil tolminske puntarje. »Rad bi. da bi zidno slikarstvo spet postalo tradicija, človeku vendarle malce toplo postane pri srcu. Včasih so bile domačije poslikane in bogato likovno opremljene. Nekaj jih bom še naredil, potem naj jih začno delati še drugi« Danes ima njegova hči Maja v rokah šope risb. Bo naprej rasla slikar (tka tradicija rodbine Subicev i/ Poljanske doline? »Kaj vem, kaj je V tej Poljanski dolini. Je res tako lepa. ali pa je kriva voda, ki priteče izpod Ble-gOŠa,« smeje pravi Ivi-. M. Volčjak Nekaj deset metrov Švavnarjeve domačije^ bila nekdaj znana JJ gostilna, se ob SopooJ odcepi pot v Sopotnig je skozi Poljansko dol' na nova cesta in so stranske doline lepsr. da dolina Sopotnice ar raztresene vasi v ottdf niča, po mnenju \ Franceta Planine, ki Jj škofjeloško področje in počez, pomeni po kateri šumi in i se med kamni pret na v tolmun. Ra__ držala, saj popotnika < sotesko spremlja bobnenje, ki je ob _ njih še glasnejše in , hitrejša, saj se vanjo vilni hudourniki s žin. Sopotnica je Tam so se po ra nah in kucljih . Slovenci. Samotne razsejane po gl__ med Lubmkom in ter sopotniškim Najvišja leži nt t rov in tja čez se swt Selško stran proti bregu in Sv. Valentina. Čeprav leži i v preddverju Sk ^ mesta in občinskega oddaljena več kot trov, je kraj ve Do avtobusne Jamnika, ki leži _ ko v sredini vasi, dobi metrov, druge hiše p>a ljene še kilometer, 40 več. Nekaj kilometrov k u navzgor je sicer cesta, ki jo je p 25 leti skupaj z da lo gozdno gospoda Sopotnici uredilo vesnico, naprej pa so potegnjene le vlake, kmetje uredili z vehi jih sami vzdržujejo, sedaj do večine hiš mobilom ali traktttt vseh hiš že hodi kdo 1 vlaga zaslužek v naprj ti je. Tako se življenje boljšuie kot povsod TAKO LETA 1952... NA RAZSTAVI V Obrtna zbornica. n*d skih, tržiških in [ML dustrijskih podjetij m obrtnih podjetij krai se z veliko vnemo r gospodarsko razstavo, ku nov ni šoli v Kranju. M*n« nimi obrtniki je najvvO nw bodo razstavljali 23 S*W skih sob in kuhinj l\*itfi.M poslali dopis, v katerem da bi na -letnicah razred osnovne šok* tu ti ki so v znanju še pr*Sth us|tehom nadaljevali m gimnaziji. Let«** u -»Ji vanje precej striko m _ četrtem razredu •»»■ i.*deWl Tomaž Čebašek Mame se že od nekdaj jezijo, kadar šolarji ne znajo in ne znajo iz šole naravnost domov, pač pa po ovinkih in kdovekakšnih potih kasnijo in zamujajo kosilo. Vendar pa se je mama Tomaža Oebaška zdaj že kar navadila, da sin, dijak 3. razreda kranjske gimnazije, prihaja na kosilo šele okoli četrte ure in to vsaj trikrat na teden, ali pa sploh ne pride na kosilo, pač pa šele na večerjo. Odkar je namreč Tomaž spoznal računalništvo, pozabi na čas, kadar z računalnikom preskuša program, ki ga je poprej sam sestavil, računalniku zadaja različne matematične naloge ali pa se ukvarja s prevajalniki. Beseda zanimivo je premalo, da bi lahko označila Tomažev odnos do tega, s čemer se v prostem času največ ukvarja, bolj nazorna bi bila morda navdušenje ali pa kar zasvojenost, seveda v najboljšem pomenu besede. Čez noč seveda ni prišla takšna navezanost na predmet, s katerim se dijaki gimnazij spoznavajo že v prvem letniku kot enem od izbirnih predmetov pri tehničnem pouku. Tomaž je sicer že v osnovni šoli poznal zahtevnejše računalnike, in jih tudi sam imel. Ko pa so pri praktičnem delu pouka s profesorjem Avscem preizkusili tudi računalnik delta na Visoki šoli za organizacijo dela, je Tomaž zaslutil, da je našel delo, poklic, ob katerem ni dileme ali je pravo ali ni. Enostavno je. Zato je pri njem povsem odveč vprašanje, kam se bo vpisal po maturi, na računalništvo seveda. Vendar pa je bilo njegovo zanimanje tako veliko, da je znanje, ki ga zahteva učna snov tretjega letnika, že pred časom osvojil. Da mu ne bi bilo pri rednih urah preveč dolgočasno, sta se s profesorjem domenila, da Tomaž tudi pomaga manj zagretim sošolcem, pripravi tudi kakšen referat in podobno. Sicer pa Tomaž, nadgrajuje svoje dosedanje znanje v skupini mladih za računalništvo vnetih dijakov, ki v Iskrinem tozdu Računalniki pod vodstvom študenta Roka Sosiča iščejo odgovore na neznanke, ki se jim kažejo, bolj ko se poglabljajo v to novo vedo. V Iskri so te znanja željne mlade ljudi »posvojili« in najboljšim dovoljujejo vsako popoldne oziroma ob prostih dneh, nedeljah in praznikih uporabo računalnika, če pa njhov morda ni prost, pa ima Tomaž v žepu tudi dovoljenje za uporabo računalnika na Visoki šoli. Zatorej pO dopoldanskem pouku Tomaž ne gre na avtobus za Trboje, pač pa nameni korak k enemu od računalnikov. »Če bi ga imeli na gimnaziji, bi bilo seveda idealno,« ~azmišlja 17-letni dijak, »hitreje bi nadarjeni napredovali in morda bi se še več dijakov odločalo za računalništvo. Primer je lahko bežigrajska gimnazija, ki ima svoj računalnik, zato tudi bežigrajski dijaki na republiških tekmovanjih v računalništvu pobirajo vse nagrade.« No, prav vse ne, letos spomladi sta dve nagradi osvojila dva kranjska gimnazijca tako kot lani, vendar TomaŽ v svoji skupini ni bil več tretji kot lani, pač pa prvi. Ob tem pa ne pozabi dodati, da je imelo enako število točk za prvo mesto več tekmovalcev. Za nagrado je dobil tritedenski seminar računalniškega jezika; že med zimskimi počitnicami pa se je udeležil seminarja, na katerega so ga kot »svojega« povabili v Iskri, gimnazija pa mu je dovolila še teden dni izostanka. . . »Ne,nisem nadarjen za vse«, se smeje Tomaž, če se ga vpraša še po drugih ocenah predmetov. »Tisto, kar zadeva računalništvo, je dovolj, če preberem le enkrat, pri zgodovini pa čepim dosti dlje, jeziki mi tudi ne gredo ravno sijajno, skratka v drugih predmetih sem povprečen, morda bi se dalo kaj popraviti, toda za vse zmanjka časa.« Tomaž ima seveda še druga zanimanja, glasbo na primer, igra na električne orgle, rad kolesari in igra tenis rad je v družbi vrstnikov. Le dolgočasja ne I pozna, celo nasprotno, zmanjkuje mu prostih ur za še hitrejše osvajanje znanja, ki mu bo že čez nekaj let pomenilo več kot vsakdanje delo - tudi radost ustvarjanja. J ■11 GLAS MIT I I t COBKMJSKO KALI /v. dobrim uspehom. iArim in zadostnim *flje očiteIJBtvo, naj bi ti razred. Pri tem pa *) kako bi ponavljanje l j/enca, ki je prav->ex in bi prav tako razred kakor tisti, aMali. Mar ne bi bilo %qtl odprli peti razred, ^►pripravljal za vstop *< M Otroci bi tako le Ču iimk naprej. n ; %k neresno pomenimo i^naime gorenjskih vo-MK tega, ko je nastalo ufcmi ribiči strahovito if Kokra ob izlivu v '•m levi del struge cele H od Kranja, delno pa Ajane sta bila polna \ h dolgem preiskova-Wfka ribarska zadruga "jBtrma. Kranjsko pod-n' f izpraznilo sode z {Mftnahnega d urla škropila m je tekočina izl i la t//M\\a in kar nihče ni . ves ribji zarod. Ika Železarna že //';pi!a strugo Save, a rna \va štiri kilo-iy. % pokvarjeno zveple-ftjn tako ribji zarcxl fibrfi, ki se poslužujejo «»mu Tako daleč smo ^ki čuvaji teh divjih kajti nekateri jim t noži in sekirami . . . Kmalu potem, ko se začne cesta dvigati, se odpre gozd in pogled na Jamnikovo domačijo. Visoka kmečka hiša se beli med drevjem in za njo hlev s silosom v ospredju, spodaj, že precej niže, pa širok toplarski kozolec. Milka Mačkova z zetom Cvetom in hčerko Vido gospodari in dela na kmetiji. »Šest ha obdelovalne zemlje imamo, pripoveduje. »Bolj ,brezna' je, vendar so njive in travniki še vedno kar priročni in se da marsikaj strojno obdelati. Le malo še pokosimo s koso, drugo je strojno. V hlevu imamo 12 glav živine, od tega pet krav, drugo pa je mlada živina. Lahko bi jih sicer imeli več, vsaj dvajset, vendar tako hčerka kot zet hodita na delo in trenutno ne zmoremo več. Če pa bo hčerka ostala doma, potem bomo najbrž čredo povečali.« V hiši visi priznanje, ki ga je Milka Mačkova prejela pred tremi leti od kmetijske zadruge Škofja Loka za velik napredek tržne govedoreje in uspešno vodenje kmetiie. Breznice, kjer sem bih doma, preden sem se primožila k Jam-niku, ne bi šlo. Vendar nisem nikdar pomišljala, da bi kmetijo pustila in šla v tovarno. Tudi ni bilo mogoče, saj nisem imela varstva za otroke. Sedaj se je izkazalo, da je kar prav tako.« Kar dobro so zastavili, Silos sta zgradila še s pokojnim možem, sedaj so popravili hlev, za letos pa so načrtovali poravnavo brežin v sodelovanju s Kmetijsko zemljiško skupnostjo. Pa jin je prehitelo vreme in bodo najbrž počakali, da bo vsaj prva košnja mimo. Izravnava je po- Andrejček »Sedaj nam ni težko, ko se je hčerka poročila, pred leti pa je bilo hudo. Bila sem vdova s tremi majhnimi otroki in sem res težko vse zmogla sama,. Če mi ne bi toliko pomagali moji z Spomin na NOB trebna, da bodo lahko vse pokosili s kosilnico in ne bo več ročnega dela. Potem se bodo lotili hiše. Sicer je ta, v kateri bivajo sedaj, na pogled lepa in še trdna in tudi prostorna. Vendar je zidana iz kamna in bi najbrž šlo vse na kup, če bi jo začeli popravljati. Pa mrzla je.-Le v hiši je toplo, drugod pa sam prepih in hlad. »Kar lepo se imamo,« pravi Jamnikova mama. »Odkar imamo zeta pri hiši, sem vsaj težkega dela rešena. Vesela sem, da imajo mladi veselje do dela in kmetije. Tako moj trud ni bil zaman.« Lepo, pomladno je te dni pri Jamniku. Sveža zelena trava okoli hiše, ki se navzdol po bregu obarva z rumenim cvetjem regrata, vse naokrog pa zelena ograja svežega, zelenega listja in gozda. Na nasprotnem bregu, tako blizu, da se ti zdi, da bi ga z roko dosegel, pa se iznad drevja dviga zvonik cerkvice Sv. Florijana, ki je znana po elegantno slikanih freskah iz prve polovice 15. stoletia in veliki oljni sliki, ki predstavlja Loko v 17. stoletju, ko je še imela obzidje in jo ie prizadel požar. Le del lepote, le nekaj teh zanimivosti, je moč zajeti v nekaj vrsticah. Najbrž je prav tako kot Jamnikova zanimiva sleherna hiša in vsaka ima svojo zgodovino. Pa tudi kraj sam, dolina Sopotnice in Sv. Florijan so vredni obiska in ogleda. L. Bogataj Sopotnica je dobila ime po tesni in sope potok strugi, po kateri šumi Pri Jamniku GLAS 14 STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 14 MAJA 1982 Naši športniki Vlado Mam: Manjka kvalitetna množičnost Krani - V nedeljo sklenjene dirke Alpe-Adria, ki so ob dirki po Jugoslaviji na j kvalitetne iS a kolesarska prireditev na naših tleh, nikakor nisva mogla obiti. Preveč sveži so še spomini na vožnjo in zmago, ki v sedemletni tekmovalni karieri Vladu Marnu pomeni doslej največji dosežek. Več kot četrto mesto na avstrijski Dusiki, ko je bil še mladinec. Med člani nastopa prvo leto. Julija jih bo dopolnil devetnajst. Zagrizen, a skromen, v pogovoru skoraj boječ fant iz Stražišča. Predlani sem se že skoraj bala, da bo dolga leta napornih treningov in bogatih izkušenj s tekmovanj, s katenh je odnesel vrsto medalj in pokalov, obesil na klin. »Talent v klubu za nas mlade, ni bilo prave spodbude. Franc Hvasti ie skrbel za člane, mi pa smo bili precej prepuščeni sami sebi. Res me je vnema ie malce minevala. Lani pa sem prišel, podobno kot Polanc in Lampič, k Hvastiju in načrtno smo se lotili dela. Veliko smo trenirali, veliko več kot v drugih jugoslovanskih klubih. Namenili smo se, da bomo Alpe-Adrio, čeprav s pomlajeno ekipo, osvojili. In uspelo nam je.« Z neke vrste otožnostjo se spominja bojev s cesto, z mrazom, dežjem, celo s snegom. »Bilo je res naporno. Gnala nas je predvsem volja. Vedeli smo, da smo dobro pripravljeni in da bo vedno več tekmecev f»opuščalo. Nismo se zmotili. Mišim, da je bila zame odločilna tretja etapa. V pobegli skupini smo bili iz vsake ekipe po eden, tako da nihče ni zadrževal, taktizira 1. Potem pa so začeli bolj paziti name, na vsak moj poskus pobega. Najtežja je bila vožnja do Kranja. Posebno, ko se ie eden od kolesarjev zaletel vame in se mi je zlomilo kolo. Dobil sem sicer drugo, vendar pa me je motilo. Ni ml bilo povsem po meri.« Vlado Mam je vedel kai pomeni cilj v Kranju, kjer ga \e kljub dežju čakalo na tisoče navijačev. Pritisnil je, bil v trojici vodilnih, vseh naših, in obdržal najboljši čas. Prizna, da so mu prav v tej etapi tovariši iz kluba veliko pomagali. Posebno Drago Fre-lih s svojimi izkušnjami. »Vem, da v klancu, kakršen je ljubeljski, nisem posebno dober. Prej sem moral uiti. Kolesarstvo je kolektiven šport. Brez dobre ekipe niti najboljši posameznik ne more nič.« Zadnji dan, nedeljski kronometer od Kranja do Tacna, je bil za Vlada Mama prav tako veiik. »Čutil sem, da mi gre, da mi zmago lahko vzameta samo padec ali okvara kolesa. Startal sem zadnji, za svojima najnevarnejšima tekmecema. Ne morem opisati občutkov, ki sem jih doživljal, ko sem najprej prehitel enega, nato še drugega. Zmaga je bila moja!« Vlado Mara je lani končal gradbeno šolo. Zdaj je zaposlen v Savi. »Med sezono v tovarni ne delam. Ne bi šlo. Poznam pa toliko obe strani življenja, da lahko rečem, da je kolesarjenje neprimerno težje. Dvakrat na dan trening, sobota in nedelja, če ne tudi med tednom, dirke. Da bi mi bilo žal? To pa ne. Morda včasih, če se kai ne posreči, kot načrtuješ, res pridejo krizni dnevi. Ni pa mi za brezskrbno življenje, pohajkovanje po lokalih, lenarjenje. Mislim, da imajo moji vrstniki, ki se ne ukvarjajo s športom, veliko manj od življenja, da se dolgočasijo. Res pa je, da moraš veliko žrtvovati, Se hočeš biti vrhunski športnik.« Ekipa Save je po mnenju Vlada Mama trenutno zelo dobra. »Vsi smo približno enako stari, podobno mislimo, razumemo se in to je že pol uspeha. S H vastijem je prijetno sodelovati. Ve, kaj hoče, in kar dela, dela dobro. Zakaj v reprezentanco izbira predvsem slovenske kolesarje, ni težko uganiti. Edino v slovenskih klubih delamo načrtno, povsod drugje več al i manj improvizirajo, ostajajo pri starem načinu, ki »e že zdavnaj ne obnese več. In zakaj v svetovne merilu, čeprav imamo za delo selo dobre pogoje, ne dosežemo še več? Premalo nas je. Breme skozi vso tekmovalno sezono sloni le na par tekmovalcih. V drugih državah je kvalitetna množičnost. Vsaka ekipa se pripravlja za eno veliko tekmo. Mislim, da sem bil razumljiv.« Jeseni mlado savsko moštvo čaka vojaščina. »Ce bomo lahko trenirali, ae bomo veliko izgubili. Moj cilj so olimpijske igre 1984. leta. Rad bi nastopil v ekipni vožnji.« H. Jelovčan Rokomet Jutri v Skofji Loki Alples : Rudar Kranj — V prvi B zvezni rokometni ligi se bodo rokometašice Alplesa jutri ob 19. uri pomerile v športni dvorani Poden v Šk. Loki z izredno borbeno ekipo Labin-skega Rudarja. Ker so rokometašice Alplesa v zadnjih kolih pokazale veliko borbene in dinamične igre, lahko pričakujejo izredno zanimivo prvenstveno srečanje. V drugi zvezni rokometni ligi — sever roko-metaši Jelovice gostujejo na Reki, rokometašice Preddvora pa čaka jutri ob 19. uri v Preddvoru ekipa Zrinski iz Čakovca, tekma pa je za obe ekipi pomembna. Gostujeta tudi oba gorenjska predstavnika v slovenski rokometni ligi. Rokometašice Dupelj gostujejo v Šentjerneju, rokometaši Peka pa v Veliki Nedelji. V drugi republiški rokometni ligi — zahod bo jutri ob 17.30 v Preddvoru izredno zanimivo prvenstveno srečanje Preddvor : Prule. Rokometaši Zabnice gostujejo v Piranu. V 15. kolu druge republiške ženske rokometne lige — zahod vodeča ekipa lige, rokometašice Peka igrajo jutri Alpinistične novice Mirovali pa niso tudi člani, ki so ostali doma. Zlasti uspešni so bili na področju turnih smukov. Tako je Matej Kranjc že pred prazniki presmučal grapo Jermanco v Kompoteli, drugi Člani pa so opravili turne smuke s Ko-tovega sedla, izpod Kriške stene, z Nad Sitom glave, Mojstrovke, s Ste-narja, se spustili po Jalovčevem ozeb-niku ter iz Dnine pod Skrlatico, Nejc Zaplotnik pa je dvakrat (s Francom Langerholcom in Markom Stremf-liem) preplezal Spominsko smer Zaje—Šolar v J steni Kogla. Matjaž Dolenc Obvestila, vabila SMUČARJI V KOFLERJEV SPOMIN - Postaja Gorske reševalne službe iz Dovij in Mojstrane bo pripravila v nedeljo, 16. maja na snežišču pod Triglavsko steno v Vratih 10. smučarsko tekmovanje v spomin Zvoneta Koflerja, alpinista, ki se je smrtno ponesrečil v prometni nesreči pod povratkom z odprave v Himalaji. Na tekmovanju bodo nasto- rili gorski reševalci iz Slovenije, talije in Avstrije. Povabili so tudi reševalce iz Češkoslovaške. ^___ * skupni razvrstitvi pustil za seboj e*» dvakratnega prvaka Evrope Mutabtij*. mojstra z visokim naslovom 15. dan' i Reke. Zakotnik, ki je imel prej mojstrski ns> slov (1. dan), je vsekakor zaslužil vrfji mojstrski naslov, ki so mu ga za odbčne igro podelili ob zaključku tumin« 1 odlični kranjski igralec goja nas ie pres netil in razveselil prav vse. Zehmo več takšnih ali boljših uspehov M Chvatal Košarka Zmaga Obdukcije Tržič — Konec marca se je po več dveh mesecih končala tržiška trim«ka sarkarska liga, v kateri je sodelovalo 17 moštev. To kaže na veliko za košarko v Tržiču. Tekmovanje sta pravili komisija za rekreacijo pn 1 Tržič in SŠD Storžič z osnovne heroja Grajzerja. Moštva so bila raidebe-na v tri predtekmovalne skupine Po na»-boljša iz vsake skupine sta se uvrstila » finale, ki je odločalo o letanjem trt*k«a košarkarskem prvaku Zmagala je ekipa Obdukcija, ki so jo sestavljali igralcu ki »• !>red leti. ko je bila košarka v Trt»Ni ivalitetnejSa. .nosili glavno breme Obdukcija ie zgubila samo v finalu. potna, ko jo bilo že jasno, da ji nihče ne more vzeti prvega mesta. Drugi m bdi Gentlemani iz Bistrice, tretje pa moštvo Peka. Tretjeuvrščene eki|>e iz predtekmo-valnih skupin so se na |>osehnem turmrja borile za vstop v A ligo. ki bo prihodnje leto štela osem moštev. Vsa ostala moštva jxi bodo igrala v B skupini Loko-motivo je vodstvo tekmovanja razponrdt-|o v B skupino, ker dvakrat ni pnšla na tekmo, na njeno mesto |vn so uvrstili Ko. prive. Tako bodo prihodme leto \ X skupini igrali Obdukcija. Gentlemani Peko. Rokometaši veterani. TVD P*ri>-zan Knže. Muppet shovv. Petrol m Ko« ve I Kik*! II. MAJA 1982 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH 15. STRAN GLAS KONJENIŠKI KLUB KOMENDA PRIREDI NA HIPODROMU V KOMENDI 16. maja 82 ob 14. uri tEMIJE: 1. 500.000 din 2. 400.000 din 3. 300.OOO din 4. 200.000 din 5. 100.000 din 6. TRAKTOR DEUTZ 7. MOTORNO KOLO BMW R45 8. ZASTAVA lOI 9. JUGO 45 10. ZASTAVA 750 11. ZASTAVA 750 12. ZASTAVA 750 13. FIAT 126 14. FIAT 126 15. FIAT 126 16. —25. 10 KRAT PO 1500 LIT KURILNEGA OLJA 26. MOPED TOMOS 27. MOPED TOMOS 28. MOPED TOMOS 29. KOLO PONY 30. KOLO PONY in več sto drugih dobitkov SKUPNA VREDNOST 3.4O0 000 din CENA TOM BOLSKE KARTE 100 DIN PREDPRODAJA TOM BOLSKI H KART V SAMOPOSTREŽNI TRGOVINI V KOMENDI IN V MOSTAH PRIDITE V KOMENDO, KJER ČAKA SREČA: Y7Y Mama. Titova 36/IX , tel 322 458, 321 794 TUGOTOURS 1982 fOClTNICE V JUGOSLAVIJI % posebnim letalom iz Ljubljane v Split in Dubrovnik ob ponedeljkih od maja do oktobra! Cm 7-dnevnega paketa po osebi z letalskim prevozom in polnim penzionom v dobrem hotelu v dvoposteljni sobi s prho in WC-jem v maju in oktobru od 5.980 din dalje, v juniju in tfptembru od 6490 din dalje ter v juliju in avgustu od 8.170 din #JzN0ST KREDITA! fOClTNICE V GRČIJI § posebnim letalom iz Ljubljane vsakih 14 dni od 2. junija do 6. oktobra! JOLUN in ATENE (Glifada) ter otoki RHODOS IN KRETA : 14-dnevnega paketa po osebi z .letalskim prevozom v juniju: " ju od 10.990 din dalje, v Glifadi od 11.690 din dalje, na i od 10.690 din dalje, ter na Kreti od 11.190 din dalje. POTOVANJE V SOVJETSKO ZVEZO '/dia izbira potovanj z letalom iz Ljubljane v Moskvo, Uflingrad in Kijev, staroruska mesta Vladimir in Suzdalj, tfltJSka mesta Tallin in Ri^a, Kavkaz in pobratimsko mesto Uabljane Tbilisi, biser kulturnih potovanj v Srednjo Azijo in na Mvkaz, novost v letošnjem letu je za ljubitelje umetnosti 6-ijarvnopotovanje v Leningrad, daljna Sibirija, počitnice v Sofiju i« m Jalti. POTOVANJA Z LETALOM NA REDNIH LINIJAH PARIZ, LONDON, ISTANBUL, MADRID-ANDALUZIJA ftftSKA KLASIČNA TURA ^fctevajte program pri vaši potovalni agenciji! KOMPAS JUGOSLAVIJA JANE 7RAĆEN IN LAHEK NATIKAČ JZ UMETNIH MATERIALOV OSNOVA JE FROTIR POLIURETANSKI PODPLAT NA BLEDU bo jutri in v nedeljo v plesni dvorani Kazine tekmovanje barma-nov v pripravi mešanih dolgih in kratkih pijač za VIII. pokal Bleda. Oba dneva bo pričete k ob lO.uri. PRI GLOBTOURJU so med drugim pripravili tudi program za ogled mednarodnega sejma orodij in materialov za pohištveno in tapetniško industrijo ter obdelava lesa — SASMlL-INTERBIMAL v Milanu. Program traja* 3 dni, od 21. do 23. maja in vsebuje avtobusni prevoz, polpenzione, vstopnino na sejem, avtobusni ogled Milana in ogled znamenitosti Padove ter vodstvo potovanja. Cena po osebi je 4.700 dinarjev. Za kmetijce pa bo zanimiv obisk mednarodnega kmetijskega sejma v Munchnu. Program tudi traja 3 dni, od 20. do 22. maja, cena potovanja pa je 5.300 din. KOMPAS- JUGOSLAVIJA • Ohrid, 8 dni, letni oddih, vsak petek v juliju in avgustu • Vis, 8 dni, letni oddih, vsak torek v juliju in avgustu • Vis, 6 dni, 29/5, 5/6, 12/6 • Vis, vlak-letalo, 2 dni, 18/6 • Ohrid, 3 dni, od junija do oktobra, 4/6,11/6 • Ohrid, 6 dni, od maja do oktobra, 23/5 • Črna gora, 7 dni, vsako nedeljo, 16/5 • Crna gora, 2 dni, vsako soboto, 12/6 • Piran—Benetke — ladja »Osijek«, 29/5, 1 dan STROKOVNA POTOVANJA: • Ried - gasilska razstava, 1 dan in 2 dni, avtobus • Pariz - med. razstava mlekarstva, 4 dni, 15/6 ZAHTEVAJTE PROGRAM LETOVANJ! Vse informacije in 'programe dobite tudi v novi poslovalnici Kompasa v Kranju na Koroški cesti 2, telefon 28-472, 28-473. tt OHRID IN VIS TUDI NA LETOVANJE ^vikend izletov na Ohrid in , i pred in posezoni Kompas 4 Uni oddih v glavni sezoni. <#tfmaji vsebujejo letalski preli prevoze do hotelov, polne „t/t* v odličnih hotelih in 8 oziroma 15 dni. letos drugič nudi od-i 'k> Ohridskem jezeru. Lani I),t počitnic a rji vračali navdu-m mm lepimi plažami, prijetni hoteli in gostoljubnimi do-igm in letos se že prijavljajo ' sorodniki, prijatelji in ižite se jim tudi vi. »o vam osem in petnajstdnevni paketi v hotelih Biser in Metropol in v prijetnih družinskih bungalovih v avto-kampu Livad Sta. Cena paketa, ki ^ vsebuje polet z Brnika do Ohrida ~ in nazaj, letališke pristojbine, polne penzione, avtobusne prevoze z letališča Ohrid do kraja namestitve in nazaj, stalnega predstavnika Kompasa in stroške organizacije, je za 8 dni 7.300 din in za 15 dni 11.900 din v hotelu BISER (A kat.), za 8 dni 8.100 din in za 15-dni 12.700 din v hotelu METROPOL (A kat.) in za 8 dni 7.300 din ter za 15. dni 11.900 din v avtokampu LIVADISTA, enem najlepših in najbolje urejenih na Balkanu. Otroci imajo popust. Možno je odplačevanje na obroke. Izletniki si Dodo lahko v Kompasovi poslovalnici Rent-a-car izposodili čolne, kanuje, pedaline in deske za jadranje, za doplačilo pa se bodo lahko udeležili tudi izletov po Makedoniji. Zanimanje pa vzbuiejo tudi počitnice na Visu v Komiži. Paket vsebuje letalski prevoz z Brnika do Splita in nazaj, vožnjo s hi-drogliserjem na Vis in nazaj do N O V o I v L NA RIBE, RIBICE in druge morske ter klasične specialitete vabi RESTAVRACIJA »SEJEM« Kopri vec Marija tel.: 21-890 v večnamenski hali PPC Gorenjski sejem v Kranju Točijo tudi domača primorska vina! Odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 22. ure. Vsak dan pripravljamo tople malice! K R A N J U J Splita, polne penzione v hotelu BLŠKVO (B kat.) v Komiži, tik ob čudoviti plaži, turistično takso in vodstvo ter organizacijo. Počitnice na Visu, kjer ni tujcev, zaradi oddaljenosti pa tudi ni veliko domačih turistov, lahko izkoristite tudi za oglede Titove jame, Modre jame na otoku Biševo in drugih zanimivosti. Osemdnevni paket stane 7.150 din, petnajstdnevni pa 11.700 din. Otroci imajo populi, kredit! Možnost placu a na Odhodi na Ohrid so: 25. j/iniia — nižja cena: 6.800 din za notel Biser in avtokamp Livadišta; 2., 9., 16., 23. in 30. julija, 6., 13., 20. in 27. avgusta, (ob sobotah) Odhodi na Vis so: 29. junija in vsak torek julija in avgusta. Priporočamo, da si prijavami pohitite. G LAS 16. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE PETEK, 14. MAJA 1«2 ISKRA Industrija merilno-reguiacijske in stikalne tehnike KRANJ, n.sol.o. Delovna organizacija ISKRA KIBERNETIKA KRANJ vabi k sodelovanju VEC CISTILK za čifičenje proizvodnih in poslovnih prostorov Kandidatke morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje: — zaželena končana osnovna šola, — starost nad 18 let Osebni dohodek za navedena dela bo od 9.000 do 11.000 din. Komisija za delovna razmerja TOZD ORODJARNA KRANJ objavlja prosta dela in naloge METALURGA I za dela na toplotni obdelavi jekel v •lektrokomornih in elektrosolnih pečeh. Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje: — srednješolska izobrazba metalurške smeri, — 6 mesecev delovnih izkušeni, — zaželen odslužen vojaški rok Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov Iskra Kibernetika Kranj, Kadrovska služba Savska loka 4,64000 Kranj. RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju GORENJA VAS - Todraž Komisija za delovna razmerja DU Rudnik urana Zirovski vrh v ustanavljanju Gorenja vas - Todraž vabi k sodelovanju nove sodelavce in objavlja oglas za sklenitev delovnega razmerja de-Th d* lned0,0^en čas 8 P°,nim delovnim časom za opravljanje L NALOGE GEOEFIZIKA i delavec 2. REFERENTA V SPLOŠNO KADROVSKEM ODDELKU , de,avec za opravljanje tajniških opravil za potrebe samouprav- i.^5*fn°j* ,izyaianJa del 8 področja stanovanjske politike in administrativnih del 3 ?A?.NA RUDARSKA DELA MOŽNOST PREKVALIFIKACIJE ZA KV DELAVCE Pogoji: pod 1: - diplomirani inženir geofizike, - tuj jezik, poznavanje rudarstva, - 2 do 5 let delovnih izkušenj, - uspešno opravljen zdravniški pregled: pod 2: - srednja izobrazba: ekonomska, administrativna. gimnazija - znanje strojepisja, - - do 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delu - preizkus znanja: pod 3: - KV rudarji ali kandidati s KOVINARSKIMI POKI ICI (mehaniki, ključavničarji idr.), ki se obvežejo, da se bodo prekvalificirali v rudarski poklic, " 1 - vozniški izpit B kategorije, zaželjeno tudi C kategorije - do 5 let delovnih izkušenj. " s,tar«>sit »«d 21 l«t; za kandidate /a prekvalifikacijo starost nad 21 do 30 let, - usisno opravljen zdravniški pregled. Delo se opravlja v Žirovskem vrhu. Jamsko delo na delih pod 1 - občasno, na delih pod 3 - stalno. Na delih pod 3 triizmensko delo. Kandidati naj prijave z dokazili pošljejo v roku 15 dni po obiavi na gornji naslov. ' O izbiri bodo obveščeni v roku 30 dni. razpisuje SAVA KRANJ Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov JAVNO LICITACIJO rabljenih ^snovnih sredstev 1 POLTOVORNI AVTO IMV 2200 DF, letnik 1976, nevozen, izklicna cena 8.000din Avto je na ogled za staro kal. centralo. 2. TOVORNI AVTO TAM 4500/12 PREKUCNIK, letnik 1963, v nevoznem stanju, izklicna cena 8.000din Avto je na ogled za tovarno avtopnevmatike. 3. AVTOPRIKOLICA ITAS, 2500 kg, izklicna cena 10.000 din Prikolica je na ogled v obratu IV za mizarsko delavnico. Ogled rabljenih osnovnih sredstev bo dne 17. 5. 1982 ob 8. uri. Interesenti naj se oglasijo v obratu II., Škofjeloška 6, pri glavnem vratarju. Javna licitacija bo v sredo 19. maja 1932 nabavnega sektorja v obratu IV., Savska 20 a. ob 8. uri v sejni sobi Na licitaciji lahko sodelujejo enakopravno fizične in pravne osebe. Prometni davek ni vračunan v izklicni ceni. Vse informacije dobite po telefonu 064-24-241 int. 484. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE TOZD AGROMEHANIKA, KRANJ Na sejmu MALEGA GOSPODARSTVA v Kranju od 14. do 20. maja 1982 predstavljamo industrijsko kooperacijo Škropilnic in atomizerjev. Zainteresirane vabimo, da si ogledajo način in zahtevnost organizacije proizvodnje. Informacije v Hrastju.v proizvodnih prostorih, tel.: 23-059. To je na lokaciji, kjer je pred kratkim odprt PRODAJNO SERVISNI CENTER za kmetijsko mehanizacijo, tel.: 24-385. VABIMO VAS NA OGLED NA SEJMU IN V PROIZVODNIH PROSTORIH V H RASTJU. ISKRA Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n. sol. o. Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb TELEMATIKE razpisuje dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo: 1 VODJE PROIZVODNO TEHNOLOŠKE SLUŽBE 2. VODJE INVESTICIJSKE SLUŽBE 3. VODJE FINANČNE SLUŽBE 4. VODJE PLANSKO ANALITSKE SLUŽBE 5 VODJE SLUŽBE ZA KAKOVOST Kandidati rnorajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. - visokošolska izobrazba elektro ali strojne smeri pod 2. - visokošolska izobrazba strojne ali elektro smeri, strokovni izpit pri Gospodarski zbornici pod 3. — visokošolska izobrazba ekonomske smeri . • pod 4. — visokošolska izobrazba ekonomske smeri pod 5. — visokošolska izobrazba elektro smeri - 5 let ustreznih delovnih izkušenj, - znanje tujega jezika, ' - pogoje določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj Mandatna doba za vsa dela oziroma naloge je 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v priporočenem Pismu v 15 dneh na naslov Iskra Telematika, Kranj, Kadrovska Savska loka 4, 64000 Kranj, z oznako za razpis. izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem služba, Kandidati t»odo razpisnem roku. ISKRA ■ _ Industrija širokopotrošnih izdelkov »Široka potrošnja«, n. sol. o., Skofja Loka TOZD tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov »Elektromotorji«, n. sub.o., ŽELEZNIKI - OTOKI 21 objavlja prosta dela in naloge 1 LANSER V MONTAŽI (2 izvajalca) prevažanj*" materiala med delovnimi mesti ter kontrolo in skladišči I ročnim viličarjem ali vozičkom. Pogoji: - končana osemletka. 1 leto delovnih izkušenj, zahteva se tudi splošna telesna vzdržljivost; OD najmanj 9000 din. Delo je dvoizmensko 2. SNAŽILKA (1 izvajalka) • čiščenje prostorov, proizvodnih prostorov, stopnišč in sanitarij ter umivanje in čiščenje oken in vrat. OD najmanj 9000 din. 3. VODJE SKLADIŠČA GOTOVIH IZDELKOV (1 izvajalec) vodenje in organiziranje dela v skladišču. Prevzem, skladiščenje in izdaja izdelkov v skladišču. Pogoji: - poklicna &ola (strojni mehanik) 3 leta delovnih izkušenj (v proizvodnji in skladiščih). OD najmanj 11000 din. 4. ZUNANJI DELAVEC (1 izvajalec) za zunanja dela; OD najmanj 9500din. 6. TEHNOL-OG I ALI TEHNOLOG II (1 izvajalec) oblikovanje tehnoloških postopkov na osnovi razvojne dokumentacije, usmerjanje tekoče proizvodnje z vidika tehnologije. Pogoji: - 4 letna srednja šola (strojni tehnik) in najmanj 2 leti delovnih izkušenj (v proizvodnji in tehnologiji). OD najmanj 13000 din oziroma 11000 din. 6. KONSTtUJKTER I ALI II (1 izvajalec) za konstruiranje najzahtevnejših orodij in naprav ter za konstruiranje pod strokovnim vodstvom. Pogoji: - za konsirukterja I - višja šola strojne smeri (strojni inženir) in 2 leti delovnih izkušenj ali 4 letf>a srednja šola (strojni tehnik). 4 leta delovnih izkušenj. - za kons*i"ukterja H* - 4 letna prednja šola (strojni tehnik; in 2 leti delovnih izkušenj. OD . najmanj 13000oz. 11000din. 7. NABAVNI REFERENT (2 izvajalca) nabavljanje materiala. w Pogoji: - 'poklicna s°la (elektro ali strojni mehanik), 2 leti delovnih izkušenj pri nabav'Jar>ju materiala vozniški izpit B kategorije. OD najmanj 10300 din • Stanovanj Prijave z dokazili sprejema kadrovska služba Iskra Železniki, Otoki 21, V roku 15 dni od objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od preteka objave. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 14, 5. do 21. 5. 82 za občini Kranj in Trti* BEDINA Anton, dipl. veL, Betonova 58, telefon 23-518 SOKLIC Drago, dipl. vet, Strahinj 116, tel. 47-192 za občino Skofja Loka PIPP Andrej; dipl. vet. °Aa J^**' Partizanska 37, tel. 60-380 za občini Radovljica in Je- senice PAVLIC Franc, dipl. vet. Zasip, Stagne 24, tel. 77-43t Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva ?2a7«a h i61/,25-779 »M pa deluje neprekinjeno. *^ GOSTILNA »ZELENICA« SELO PRI ŽIROVNICI VAM NUDI SRBSKE SP6- mA0LJ7ETE N£ ŽARU IN JEDI PO NAROČILU. ODPRTO VSAK DAN. RA ZEN PONEDELJKA od 9 do 23. ure. PRIDITE IN POSKUSITE SRBSKO LEPINJO! SE PRIPOROČAMO! ELEKTRO GORENJSKA Delovna organizacija a distribucijo in proizvodnjo električne energije n. sub.o. Kranj, JLA 6 Delovna skupnost skupni* služb Komisija za delovna razmeri« Delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosto delovno nalogo v Službi razvoja, projektiranja in investicij PROJEKTIRANJE ELEKTROENERGETSKIH OBJEKTOV 10/20 kV Pogoj: - elektrotehnik - jaki tok. — pripravnik Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Nastop dela možen takoj. Pismeno vlogo z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na gornji najlov. 14. MAJA 1982 RADIO. KRIŽANKA 17. STRAN GLAS nota, u. maja DIJSKI SPORED JJtnnji prof tam - glas-''DZnuHom na poti -*nwati tednik • 9.06 koncert - 9.45 m petem - OPZ glasb. »N*jns -10.06 Panora-fjjb glasbe - 10.40 Po »■» in pokrajinah - * njo amaterski zbori -J Np*or s poslušalci -aWkk v rito u - 12.30 ■ttstmti - 12.40 Ve-»■"■fi atpevi - 13.00 m *» 1A00 - Iz naših JP-k satih sporedov -i Obrnula in zabavna * • 1130 Priporočajo ■ 1406 Glasbena pa-• 1430 Obvestila in pMba • 15.50 Radio ^adb jutri - 16.00 $■ • 17.00 Studio ob * Zoaanjepolitieni ma- * 1400 Škatlica z godbo » Mladi mladim - violina trobenta -in zabavna H35 Mladi mostovi D«movina je ena -Mctei zabavni večer -Z> Slovence po svetu -Irfni utrinki • 23.10 *i to polnoči - 00.06 glasba Mota nt valu 202 -Oi etrih do sedmih -tem dneva »Človek (***, koledar večer-rr, druge servisne Minute za EP in •) - 1925 Stereorama -M aie za šanson -106 • V soboto obujava« - 22.45 Zrcalo 2256 Glasba za ko A,lft.MAJA Jt**M program - gla.n-'Jft Zdravo, tovariši vo-1M) Vedri zvoki - 8.07 za otroke -. Vroče počit-. Skladbe za mladino -pomnite, tovariši! -Maljaka matineja -ijw poslušalci čestita-vliajo - 13.10 Obio zabavna glasba -U kmetijske proizvaja Humoreska tega Mark Twain: Fran-dvoboj - 14.26 Z ansambli - 14.40 pdbe - 15.10 Pri nas 1130 Nedeljska re-• 1556 Listi iz notesa Gremo v kino - 17.06 operne melodije # zabavna radijska igra ijrJ Hauaaler Morilec zvoni - Na zgornji ■ 1830 Obvestila in - caebe - 1935 Lahko jttvdf • 19.45 Glasbene - 2000 V nedeljo 22.20 Glasbena tri-jiladih - Skupni pro-/JRT - Studio Sarajevo Lrifni utrinki - 23.10 juaeert lahke glasbe -jtotei program - glasba »mgram na valu 202 -b do sedmih -pnbainše kai - 19.30 • 20.30 Glasba iz eamofona - 21.30 Iz diskoteke • 21.45 kUb - Gost kluba: Pire • 22.45 Zrcalo 2246 Glasba za ko HttUEK, 17. MAJA MaajJ program - glas-Z radiom na poti -Aktualni problemi 825 Ringaraja -i zt mlade risarje aaktvi • 9.06 Glasbena 10.06 Rezervirano .1105 Ab poznate . . . -I Mamio po Jugoslavi-jtJlVtHd revijski orke-3i» Kmetijski nasveti ratbe godbe na kon-odra - 13.00 Danes Iz naših krajev - Iz ifortdov - 13.20 Obve-* zabavna glasba -Priporočajo vam ... ffMteb pri zborih ju-radijskih postaj .Haii poslušalci Česti-fmvijajo • 15.30 t it zabavna glasba -'/Min danes, radio jutri Vrtiljak • 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - Glasba neuvrščenih dežel (XVI) - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Toneta Kmetca - 20.0O Kulturni globus -20.10 Iz naše diskoteke -21.06 Glasba velikanov - Gustav Mahler: Simfonija St. 1 v D-d uru - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz j ugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza - 00.05 Nočni program Drugi program 7.30 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Znanost m tehnika«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in' še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Jazz na II. programu -Stephane Grappelly - Art van Damme - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 18. MAJA Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - XI. tekmovanje učencev in študentov glasbe SR Slovenije - 9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za ... -11.05 Ali poznate ... posnetke Antona Dermote iz VVag-nerjevih odrsko-glasbenm del? - 11.35 Naše pesmi in {ilesi - 12.10 Danes smo izbra-i - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.06 V korak z mladimi - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.45 Glasbena med-igra - 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - Mene pa peti najbolj veseli - 20.30 S solisti in ansambli JRT - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Operetna glasba - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 0O.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Na obisku v . . koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin -21.30 Spekter - 22.15 Razvoj slovenske zabavne glasbe in jazza - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa SREDA, 19. MAJA Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško - 9.06 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -13.0O Danes do 13.00 - Iz naših krajev • Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo • 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Gallus, di Lasso, Costelev in Monteverdi v izvedbi APZ »Tone Tomšič«, dir. Jože Furst - 18.15 Naš gost - 18.30 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih -V. revija mladih glasbenikov Ljubljana, Zasavja in Notranjske - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko oP«** i*^t«**,*~ ^ n™Ffa,l« Tur. m«tlo ob uli»u Mulce Po.ledic« vdir.ru.«, n«ii|. naftni koncem množični pojav - 22.30 Poročila PETEK, 21. S. 8.50 TV v šoli: TV koledar. Ruščina, Glagolica - 10.00 Poročila - 10.05 TV v šok: Zgodovina, Iz Kockice. Risanka, Ne vprašajte mene. Pomanjševanje. Risa oka, Izobraževalna reportaža. Zadnje minute - 15.30 TV v šoli: Ruščina. Glagobca - 17.25 Poročila - 17.30 Mak ob progi, otroška serija TV Skopje - 1800 Radenci "82: Plesni orkester RTV Ljubljana - 18.30 Obzornik - 1845 Ekonomsko-politični sistem: Vloga bank v združenem delu in denarno kreditni sistem - 19.05 Psihofizični rekreacija: Naturizem - 19.15 Risanka - 19.24 TV m radio nocoj - 1956 Zmo do ima -19.30 TV dnevnik - 19*5 Vreme - 20.00 Včeraj » jutri: V nove čase, dokumentarna Serija - 20.35 Ne prezrite - 20.50 E. Tidvman: Aka-traz, nadaljevanje in konec • 22.20 Spremijajmo • aodehu-mo, športna oddaja • 2130 Nočni kino: Jacouea Brel j« živ in zdrav in živi v Pariza, ameriški film Velika n fra ncoskega šansona Jacques Brel je bil precej nenavadna osebnost. Film nam ga predstavlja v vseh njegovih skrajnostih. Oddajniki II. TV mre*«: 16.30 Test • 16.45 TV dnevnik v madžarščini - 17.00 Mladinski ekran - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Kolibri, otroška oddaja - 18,15 Ob dnevu vojnega letalstva - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbena dogajanja - 20.50 Zagrebška panorama - 21.05 Titov« rezidence: Brioni, dokumentarna oddaja • 21.55 Nočni luno: Izgubljeni dom, jugoslovanski film r NOVO V KINU Najpomembnejši premierski film tega tedna je prav gotovo Dule-tičev Deseti brat, ki je pred dnevi doživel slavnostno predstavitev v Novi (torici. Izdelan je po znani literarni predlogi -Josipa Jurčiča. Deseti brat je skrivnostno oseba, ki vodi niti številnih usod. Očetu se maščuje nezakonski sin. tako da deli njegov denar revežem. Oče se čuti krivega, razen tega pa je vpleten le p umor. Deseti brat ieUpomagati tudi vlastelinovi hčerki, ki bi se roda poročita I siromašnim učiteljem in zato zbudi mržnjo pri polbratu, kije vanjo zaljubljen. Temačno vzdušje razsvetljuje Krjavelj, ki zabava .s svojimi izmišljenimi zgodbicami. Film je poln romantične ljubezni, skrivnostnih .-rez in nasilne smiti. Kot tudi časa na izmaku stoletja. Igrajo: Radko Polič, Bert Sotlar.Jana Habjan, Stevo žigon in drugi. Angleški erotični film Žrebec predstavlja nekakšnega-sodobnega Casanovo. Omreži nekaj lepih žensk, na koncu pa mu vse obrnejo hrbet in poražen zapusti »bojišče«. Čudna priča zločina je ameriški film, posnet po resničnem dogodku iz leta 1968. Policaji pokličejo na pomoč strokovnjaka za odkrivanje laži. Ta preverja osumljence v prisotnosti biljke, kije bila v prostoru tudi tedaj, ko se je zgodil zločin. KINO CENTER KRANJ N. maja amer. ban: pust. SAMO DVAKRAT ŽIVIŠ ob 15. uri. angl. itul. ban. tgod emt. KAI.IGl'LA ob 17.30 in 20. un 15. maja amer ban. pust SAMO DVA KRAT ŽIVIŠ ob 15. un. angl. itul. ban: tgod erat. spekt KA LIGUI.A ob 17. in 19.30. prem. angl. barv erot. ŽREBEC ob 22. un 16. maja amer. ban ris. TOM IN JERRY - DORRA PRIJA TEUA ob 10. un. amt r barv. pust. SAMO DVAKRAT ŽIVIŠ ob 14.45, angl ital. ban. zgod. erot KAI.1(11 LA ob I6M in 19. un. prem. slov. barv. Domači film Dorotej režiserja Zdravka Velimirorira posega v iginiovino Srbije v letu 1.308. ko so vojne, lakota in bolezni izčrpali prebivalstvo, stisnjeno ikI državne in cerkvene oblasti. Dorotej te menih, ki zdravi z zelišči tudi najvišje oblastnike. Film je poln intrig, zarot, predstavlja svet, v katerem čioivčnost iti ljubezen nimata prostora. J l DESETI BRAT ob 21 JO 17.. 1H in 19. mata slov. barv DESETI R RAT ob 1H.. IS. in 20. uri 20. maja slov. ban. DESETI BRAT ob 16. un. franc. barv. drama VIOI.ETE NOZIER ob 18. in 20. uri STOR2IC KRANJ 14. maja prem. sovj. barv. pust. PIRA TI 20 STOLETJA ob 16.. 1K in 20 uri JJž."]?!" s"" harr PUHt PIRATI 20. STOLETJA ob 16. un. angl. barv. knm. NE DOTIKAJTE SE MOJE LJUBEZNI ob IH. in 20. uri 16. maja hongkong. ban. karate NAJ VEČJE MAŠČEVANJE BRUCK LEEJA ob 14. in 18. un. avstral. barv. erot. kom. PACIFIK BANANA ob 16 uri, prem amer. barv. knm. ČUDNA PRIČA ZLOČINA ob 20. uri 17 maja amer barv. krim. ČUDNA PRIČA ZL OČI NA ob 16., IS. in 20. uri ,J8lXfXl kMgkimg 6or< karate NAJVEČJE MAŠČEVANJE BRUCE LEEJA ob 16. un. amer krim DOKTOR SOKRAT - VODJA TOLPE ob IS. in 20. uri n'9.mala amer barv. krim. ČUDNA PRIČA ZLOČINA ob 16.. IS. in 20. un 20 maja prem domač. barv. zgod. DORO TEJ ob 16, IS. in 20. uri TR2IC 15. maja slov. barv. deseti brat ob 16.. IS. m 20. uri. prem. amer. ban: krvava m a tura ntska noč ob 22. un 16. maja amer. ban: ris tom in jerry - dobra prijatelja ob 15. un. slov. ban. deseti brat ob 17. uri. amer. ban: krim. umor v amstedramu ob 19 un. prem. angl. ban: erot. žrebec ob 21. un 17. maja amer. ban: kom. vsi smo bili hi pij 1 ob IS uri. angl. i tat. ban zgod. emt. ka ligi ta ob 20. uri 18. maja angl ital ban: tgod emt kali g l 'la ob I7.:i0in20. uri 19 ma/a angl. itn/, bon ,-mt zgini. k a ligui.a ob l7.V)in20. uri „r'!*wuJ" "mfr hnn 1'"*' srht> eo se bliza KONEC ob /«. uri, amer, knm dok tor sok ra t - vodja tolpe ,* 20 un DOM KAMNIK i ~> nuli« bongkvng. ban karate NA-i VEČJE MAŠČEVANJE MUCE LEEJA »b ih uri, amer bon pu.-t DIRKA KA \ONHAI. ob IH in '20 u n. prem omet: bon krim. ČUDNA PRIČA ZLOČINA ob22 uri 16. maja amer. ban: pust. DIRKA KA NONBAL ob 15., 17. in 19 un. prem amer. ban srhi,. KRVAVA MATURANTSKA NOČ ob 21. uri 17. in 18. maja amer. ban: srhlj KRVAVA 'MA TURA NTSKA NOČ ob 18. in 20. un 19. maja franc. ban. VI OLE TE NOZIER ob 18. uri, amer. knm DOKTOR SOKRAT - VODJA TOLPE ob 20. uri 20. maja angl. ital. ban: emt. tgod. KA LIGUI.A ob 1 7.30 in 20. un DUPLICA r,i5.^mala. smer han- krim čudna priča zločina ob20 uri 16. maja sovj. ban: pust. pira ti 20. stoletja ob 15. un. amer, ban srhi, krvava maturantska noč oh 17 h, 19. uri 19. maja angl. ban erot. žrebec ob 20. uri ~,£a ^?j° nnhl han krim. ne dotikaj. te se MOJE LJUBEZNI ob K. uri CESNJICA 14. maja amer. barv. srhlj. krvava ma ti ra ntska noč ob 20. un KOMENDA 14. mu/a angl. ban: krim. NE DOTIKAJ TE SE MO/E LJUBEZNI »b 20. uri 15. maja amer. ban: erot. dnima NOČNE IGRE ob 20. uri LAZE 15. maja amer. ban: pust. gmzlj. KO SE bliža KONEC ob 20. un RADOVLJICA ■iiELoT2t?Zr han iab MERI nemiri: seks, RES^Vf" z^Tdfl nO^lJJFit™ '»km RESNIČNE DELoUVoTn """" S«W^f oiCTSa^ harr ",h(" MERI *** BLED 14 maja fmne nem ban knm. SPIM S SVOJIM MORILI E.M ob 20. uri 15 maja amer ban: pust. MOŽ IZ SAN EERNANDA II del ob 18. uri. zap nem hnn seksi kom. ZGODBE ČUVAJA PLAŽE ob 20. un 16. maja zap nem. ban se k si kom. ZGODBE ČUVAJA PLAŽE uh ih, pri, amer han pUMt MOŽ IZ SAN EERNANDA II d,;' ,,h 20. uri 17 niti,o trna nem han. se k si RESNIC\E ZGODBE H del ob 20 un 18. maja tap nem ban seksi RESNIČNE ZGODBE > J,-h,h."i un 19. maja zap. ne TVOJ MORILEC ob20~uri ban knm. JAZ SEM BOHINJ - BOH. BISTRICA NA^NPO^&nT JEXm~ vrnnSip^af:nVn- ban »k* RESN*** ZGODBE 5. del ob 20. uri SORA SKOF.JA LOKA , M TV? amer aKc,i- Raltimorsk:BOLID ob 18. in 20. uri 15. maja amer. srhlj. MEGl A ob /A • 20. uri 16. maja amer srhlj. MEGl JI ,W> 1.1 20. uri v ■ 18 maja avttr kom PACIFIC &4.V4.V4 ob 20. u rt 19-maja avstr. kom PACIFIC BANASA ob 18 m 20 un 20 maja gr*k krim. NAFTNA ZAROTA ob 20. un OBZORJE ŽELEZNIKI 14. maja amer. srhlj MEGLA ob20.*n 15. maja angl. drama PSICA ob 20 un Itirnaja amer. akcij BALTl.UORSKi BOLID ob 18. m 20 un 19. maja hongk. TETOVIRANA IVEMM ob 20. uri POLJANE 14. maja angl. drama PSICA ob20 mn 16. maja amer srhi/ MEGLA ob 15. un 18. maja grtki krim. NAFTNA ZAROTA oh 20. uri PLAVŽ JESENICE 14 maja amer ban srh(/ FORMULA lf<. in 20. un Jo a J?,, L6' lmaja ioP n*1' ban DRAKULA ob 18. m20 uri um IZGl BUENIM ZAKLA Doki hI Jt « 20. un va RONE ob 18 m 20. un RADIO JESENICE 14 maja dom ban: drama S.AMO &N KRA T SE LJUBI 17 in 19 un 15. in 16. maja amer ban pusj IOV /-4 IZGUBLJENIM ZAKLADOM ob f? * 19. un 17. in 18 mata tap nem grwh LEDI DRAKULA ob 17 in it, un 19. maja angl. ban: vojni MOČ 10 SAVA RONE ob 17.1« 19. un KRANJSKA GORA ,11-rrT /"JT hnn PfftVATNK L L h( IIA tibjn. „ri 19. muiii tap. nem h„n LEDI DRA K l'H oh 211 uri DOVJE /5 mn/a amer ban psih Jnimn \R\! TJ V V ŽIVI JENJE oh A un 16. ma/a amer ban srks kom PRI\A? NA LEKCIJA »b /y un J*. MAJA 1982 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH Jk turistična agencija globtour 19. STRAN GLAS ALPETOUR IflOVANJE 82 — v naSih poslovalnicah so na voljo programi tutanj vseh večjih jugoslovanskih agencij Hl i ogledom Perugie in Assisija, odhod 25. 6. KaGA, odhod 2. 7. lole k t i v i in zaključene skupine! Vabimo vas na •Pomladanske ekskurzije v BEOGRAD (Djerdap, Oplenac, Kra- ^Novi Sad), BiH (po poteh AVNOJ-a), PLITVICE-K s slapovi Krke, ZADAR —KUKLJICA —KORNATI, IlOVENSKA ISTRA, POMURJE, KOROŠKA, GOSSGLOCK-HR-CORTINA, BENETKE—PADOVA, SAN MARINO idr. Umnacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih po-•mlnieah. r Informacfje m prijave GLOBTOUR Ljubljana P9SI Maximarket — 213-912 in 213-843 in GLOBTOUR Ljubljana- posl Gosposvetska 4 — 311-164 O GLOBTO'UR RENT- A-CAR v Maxtmarketu 213-992 m 213-840 1 STROKOVNI SEJMI b MILANO™ S^M."^STSS™n^n5 sejem o^iij in n-.erialov . poh*.V0 in tapetniško industrijo ter obdelavo lesa - 21..).. u]n\ . fi 4l j , I>U*SSELDORF - D RUPA 82 medn. grafična »?8^^J.^4"i 7 Sdtli MUNCHEN - INTERFORST 82 - 4. medn. sejem gozdarstva l. /..aani DUSSELDORF - GLASS 82 - 29. 9., 3 dni 2 IZLETI BENETKE - 29. 5. - 1 dan, avtobus 3. LETNI ODDIH 82 toplicah, in planinah: Portorož, Pripravili srno vam nekaj ™ž™s^ Orebič in Bled, Kranjska gora. Ankaran, Strunjan, Vrsar, Poreč, Zadar, KuKijua, im„ripxi,„ tnnlirp Preddvor, Rogla Kope, Tara, Radenci, Čateške, Dolenjske, Šmarješke topl.ee 4. HOTEL KOROTAN ponudba za individualce in skupine! Ponovno je odprt hotel Korotan v Sekiri - Avstrija 1«; k r r, . ,■ * , a- „„tnhiunP nrevoze, individualnim potnikom in zaključenim 5. Za zaključene skupine vam nudimo avtobusne prevodu . £ skupinam posredujemo hotelske rezervacije, letalske 111 te™*\wom™™' M ... . 1/ m • •• rmnTnilR T iuhliana, Posl. Maximarket, 213-912, 213-843, posl. Informacije in prijave: GLOBTOUR W*m**> * CAR - Maximarket, 213-992 in 213-840 Gosposvetska 4, tel.: 311-164 in 327-748, K&in 1 a v,«.* - BENETKE, 15., 22., 29. maja. 5., 12., 19. ju- - ŽVlJSKA DOLINA, 29. maja - ob 90O-letnici s posebnim vlakom v RIBNICO, 12. junij TTG VAS VABI NA POČITNICE V: Novigrad, Poreč, Rovinj, Rabac, Ankaran, Portorož, Bohinj, Pohorje, Mislinjo INFORMACIJE IN PRIJAVE v turistični poslovalnici i ? Ljubljani, Titova 40 (nad Kora barom), tel. 311-852 in itelezniski postaji na JESENICAH ALPETOUR Z ALPETOUROM IN GLASOM PO BOSNI Ol AS KOZARA, BIHAČ, JAJCE, to so kraji, ki spominjajo na junaško borbo naših narodov zoper okupatorja in graditev temeljev nafte nove državne ureditve. Spomeniki, dela priznanih umetnikov, spominski parki in muzeji, so priče trpljenja in junaštva preteklosti. PROGRAM: l. dan: Odhod avtobusa iz Kranja 5. junija 1982 ob 6. uri zjutraj izpred hotela Creina. Vožnja skozi Ljubljano in dalje po avtocesti mimo Zagreba in dalje do Jasenovca, kjer je več stotisoč rodoljubov izgubilo življenja. Ogledali si boste spomenik in muzej, ki je posvečen žrtvam ustaškega taborišča iz II. svetovne vojne. Nadaljevanje potovanja čez legendarno Knežpolje do Mrakovice na Kozari, ki je med vojno veljala za partizansko trdnjavo. Ogled spomenika, muzeja in filma. Kosilo. Popoldne nadaljevanje vožnje do Banja Luke, gospodarskega in kulturnega središča Bosanske Krajine, kjer bo postanek za Ogled mesta in džamije Ferhadije iz leta 1583. Odhod v Jajce, nastanitev v hotelu »Jajce«, večerja in nočitev. 2. dan: Po zajtrku ogled kulturno-zgodovinskih znamenitosti Jajca, enega najbolj slikovitih jugoslovanskih mest s spomeniki iz različnih obdobij, nato dalje skozi Ključ in mimo Bosanskega Petrovca v Bihač (znan po I. zasedanju Avnoj-a). Kosilo. Povratek skozi Karlovac in preko Gorjancev v Kranj. Predviden prihod v večernih urah. Cena izleta: 2.300 din po osebi. V ceni je vračunan avtobusni prevoz na navedeni relaciji, gostinske in hotelske storitve po programu, vstopnine za ogled ter stroški vodstva in organizacije izleta. Prijave sprejema agencija Alpetour. POGLEJTE KAJ LETOS LAHKO STORITE ZA URESNIČITEV SVOJE ŽEUE. VELEBLAGOVNICA Ninama Škofja Loka VAM ZA TO PONUJA ZANIMIVO PRILOŽNOST OD 1 7. MAJA DO 20. MAJA 1 982 JE SPET PRIPRAVILA TRADICIONALNO Iskra ©fl , kar potrebujete za taborjenje, i j« na ogled in naprodaj imam mestu, »p je vsekakor ugodnost, i/ambo prihranila čas »obenem omogočila, da boste kupili to, kar želite. Vabimo vas, da si na VI. srečanju mladih tehnikov SRS ogledate tekmovanje v delu s KlIP KLAP orodje Tekmovanje bo 1 5. 05. 1 982 dopoldne pred OŠ na Planini. m VSE KAR ZNAM, NAPRAVIM SAM O LAS 20. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 14. MAJA 10*7 ALI ŽE VESTE?.. . DA JE MERKUR KRANJ V PROSTORIH TOVARNE VERIG (vhod s Šobčeve ul.) ODPRL NOVO SPECIALIRANO ,'RODAJALNO »KOVINA — VERIGA« S CELOVITIM PROIZVODNIM PROGRAMOM TOVARNE VERIG — LESCE • ELEMENTI INDUSTRIJSKE PNEVMATIKE IN HIDRAVLIKE • VERIGE VSEH VRST • VIJAČNO BLAGO PRODAJALNA BO ODPRTA OD PONEDELJKA DO PETKA OD 7.-15. URE (OB SOBOTAH ZAPRTO) V SGP TEHNIK t^c^S TOZD Gradbeništvo Razpisna komisija ponovno razpisuje prosta delovna opravila indiv. poslovodnega organa DIREKTORJA TOZD GRADBENIŠTVO Pogoji: — visoka izobrazba gradbene smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih opravilih, — višja izobrazba gradbene smeri in najmanj 5 let delovnih izkušeni ali na enakih ali podobnih delovnih opravilih, — da je gospodarsko razgledan, — da je aktiven družbenopolitični delavec, — da ni bil kaznovan za kazniva dejanja ali da ni v postopku za kazniva dejanja, ki ga delajo neprimernega za to delo in so določene z zakonom, _ da izpolnjuje še druge pogoje, ki so določeni z zakonom. Kandidati naj pošljejo dokazila o zahtevanih pogojih v zaprti pisemski ovojnici na naslov SGP TEHNIK Škofja Loka, Stara cesta 2 »Z\ RAZPISNO KOMISIJO« v roku 15 dni od te objave. Vse ostale informacije kandidati dobijo v kadrovski službi SGP Tehnik. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 15 dni po izbiri kandidata. RENAULT RENAULT ZASTOPSTVO IN SERVIS ERVVIN RAUSCH 9170Borovlje — Ferlach SACHS Klagenfurter Strasse 42 ob cesti proti Celovcu, 200 m iz centra, telefon 9943-4227-3745 • MEHANIČNA DELAVNICAZA VSE AVTOMOBILE • NOVI IN RABLJENI DELI •-AVTORADIO — Philips, Grundig, Blaupunkt • GUMEVSEH VRST — Michelin, Semperit, Goodyear itd. UGODNE CENE! POSTREŽBA V SLOVENŠČINI! 14 MAJA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 21. STRAN O Ugoden nakup Etinih izdelkov VETI - Živilski industriji iz Kamnika smo za vas •iaiavlli paketa vloženih povrtnin in gotovih jedi, »tiranih v PVC ovitke. Paketi so sestavljeni iz itirih kozarcev enake ali različne vrste vložene poštnina in iz šestih kozarcev povrtnine, katerim je aikean tudi ključ za odpiranje. Za hitro pripravo kosila vam nudimo paket gotovih jedi, za izlete, dopust ipd. pa smo pripravili »grill paket«. S paketi so že založeni diskonti in večje samopostrežne trgovine ter seveda naša prodajalna v Kamniku. P A K E T I TRADICIJA — KVALITETA %M&%M \ KOVINSKO PODJETJE KRANJ p. o. |^»%bwH Kranj, Sučeva 27 razpisuje po sklepu delavskega sveta javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev 1. varilni aparat, inv. št. 479, izklicna cena 1.404,— din 2. varilni trafo aparat, inv. št. 560, izklicna cena 2.236,— din 1 varilni trafo aparat, inv. št. 539, izklicna cena 1.924,— din 4. varilni4rafo aparat, inv. št. 154, izklicna cena 1.144,— din i. varilni agregat, inv. št. 253, izklicna cena 1.500,— din 6. varilni agregat, inv. št. 350, izklicna cena 1.500,— din 7. vrtalni stroj TORNA, inv. št. 644, izklicna cena 200,— din 8. vrtalni stroj TORNA, inv. št. 722, izklicna cena 200,— din I. vrtalni stroj TORNA, inv. št. 736, izklicna cena 200,— din II. strojna žaga SP 315, inv. št. 755, izklicna cena 1.000, —din 11. kombi ZASTAVA 412, inv. št. 992, izklicna cena 28.000,- din vozilo je v voznem stanju 12. poni ekspres, inv. št. 811", izklicna cena 200,— din vozilo ni v izpravnem stanju licitacija bo v sredo 19. 5. 82 OB 12. uri na dvori-K0P, Kranj, Sučeva ulica 27. Na licitaciji enako-sodelujejo pravne in fizične osebe. Prometni ■i zaračunan v izklicni ceni. osnovnih sredstev je možen eno uro pred li- Tiskarna in karto na ža GORENJSKI TISK, n. sol.o. Kranj, Mole Pijade 1 |ie]novi plana štipendij za leto 1982 ohjavljamo Stipendije za •Mkdnje poklice po TOZD: J REPROTEHNIKA Krani, b. o. aa šola Ljubljana UEPROFOTOGRAF m RETU8ER TOZD TISK Kranj, b. o. fasneaa šola Ljubljana: % - TISKAR ZA TISK S PLOSKVE TOZD DODELAVA Kranj, b. o. Grafična šola Ljubljana: -KNJIGOVEZ TOZD KARTONAZA Kranj, b. o. Grafična šola Ljubljana: - TISKAR ZA TISK S PLOSKVE - KARTON AZER IV. st. ivrst. IV. st. V. st. 2 stipendiji 4 štipendije 1 štipendija 1 štipendija IV. st. 1 štipendija V. st. IV. st. 2 štipendiji 1 štipendija * morajo prijavo za štipendijo predložiti na obrazcu SP-1, a uveljavljanje socialnovarstvenih pravic ter ji priložiti potrdilo v kdo ter zaključno spričevalo ob zaključku Šolanja. la dokazila sprejema tajništvo delovne organizacije 15 tfejavi. si lahko ogledajo delovno organizacijo v sredo 19. <• II. ari in v petek 21. maja ob 13. uri. SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA Sekretariat za ljudsko obrambo Razpisna komisija na podlagi 10. člena pravilnika o delovnih razmerjih ponovno objavlja prosta dela in naloge 1. VIŠJEGA REFERENTA ZA CIVILNO ZAŠČITO 2. VODJE PISARNE Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev in pogojev, predpisanih z odlokom o delovnih mestih in dolžnostih, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo (Ur. list SRS, ftt. 6/77) mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. - da ima viSjo izohrazbo upravne smeri ali FSPN - smer ljudska ohramha ter Solo za rezervne oficirje in 2 leti delovnih izkuSenj pod 2. - da ima srednjo izobrazbo upravno administrativne ali ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkuSenj Za dela in naloge pod točko 1. je poskusno delo 3 mesece, za dela in naloge pod točko 2. pa 2 meseca. Kandidati pod točko 2. bodo opravljali preizkus znanja iz strojepisja. Kandidati morajo biti moralnopolitično neoporečni. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z overjenimi dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v roku 15 dni po objavi na naslov SkupSčina občine Radovljica, Sekretariat za ljudsko obrambo, razpisna komisija. Nepopolnih in prepozno vloženih prijav komisija ne bo obravnavala. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. veletrgovina blsd TOZD MALOPRODAJA razpisuje prosta dela in naloge REFERENTA PRODAJNE MREŽE Pogoji: višja ali srednja ekonomska ali komercialna Sola in eno leto oz. tri leta delovnih izkuSenj. Kandidat bo delovno razmerje sklenil za nedoločen čas s polnim delovnim časom in tri mesečnim poskusnim delom. Vloge z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah naj kandidati v roku 15 dni po objavi razpisa pošljejo na naslov Veletrgovina Špecerija Bled, TOZD Maloprodaja, Bled, Kajuhova 3. m ZAHTALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube mame, stare mame in tete MARIJE TARKUŠ se fskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem Številu spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili cvetje. Zahvaljujem se vsem, ki so sočustvovali z nami in izrazili pismeno in ustno sožalje. Iskrena hvala za lepo organizirano in opravljeno pogrebno svečanost, Odboru ZVVI in ZBStražišče ter godbi in pevcem DruStva upokojencev. HVALA ZA ISKRENE IN TOPLE BESEDE SLOVESA1 ŽALUJOČI VSI NJENI KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o. Kranj, JLA 2 oglaša na osnovi sklepov komisij za delovna razmerja prosta dela in naloge za TOZD KOMERCIALNI SERVIS EKONOMSKEGA TEHNIKA za obračunavanje osebnih dohodkov za določen čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu Posebni pogoj: — 1 leto ustreznih delovnih izkušenj za DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB * DELAVKO BREZ POKLICA za čiSčenje pisarniških prostorov Prijave sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, v 15 dneh po objavi. Sporočamo žalostno vest, da je po kratki in hudi bolezni umrl naS dragi oče, mož, stari oče, stric in brat FRANC MERŠE upokojenec — p. d. Fajfarjevata iz Čirć Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 14. maja 1982, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI: žena Ana. hčerka Veren« z družino, sin Viktor z družino, sinovi Vilko. Milan in Vinko ter drugo sorodstvo Kranj. Zapoge, Podutik, Tene tiše Kranj, 13. maja 1982 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil športni sodela-k H vec in prijatelj JURE DOLENEC Skromnegp, marljivega in vestnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu ŠPORTNO DRUŠTVO KOKRICA! V veliki bolečini sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat JURIJ DOLENEC Od njega se bomo poslovili v soboto, 15. maja 1982, ob 15. uri izpred mrliške vežice na Kokrici pri Kranju. ŽALUJOČI: žena Justina, hči Špelca. sin Grega, oče, mati. bratje in sestre z družinami Kokrica, Podobeno, Ziri, Škofja Loka, Ljubljana, 12. maja 1982 OLAS22.STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 14. MAJA 1982 MALI telefon 27-960 OGLASI (nasproti porodnišnice) C. JLA 16 uprava komercia la 28-463 PRODAM Prodam mesnate PRASlĆKE, stare 8 tednov ter 10 tednov stare JARČKE, rjave barve, dobre nesnice. GolniSka cesta 1, Kokrica - Kranj 4400 Prodam LATE za kozolec in borove PLOHE. Sp. Brnik 67, Cerklje 4657 Prodani 50 krompirja, brez umetnega gnojila. Debevc Franc, Kovor 106 4239 Prodam PRAŠIČE, težke od 40 do 100 kg. Posavec 16, Podnart 3721 Prodam MLADIČE - čistokrvne NEMŠKE OVČARJE. Gorenja vas -Reteče 63, Škofja Loka 4355 Prodam GRADBENO BARAKO, 100 PUNT ter gradbeno OMARICO. Rutar, tel. 21-280 do 14. ure 4357 Prodam kislo REPO po 15 din kg. Pra-protna polica 10, Cerklje 4370 Prodam dve OTROŠKI POSTELJICI (ena zložljiva), prenosno KOŠARO in tri-cikel. Kranj, Hrastje 117, tel. 24-538 4371 Prodam eno leto starega PAVA. Jože Lavtar, Stirpnik 3, Selca nad Skofjo Loko 4407 PLASTIČARJI POZOR! Prodam orodje za brizganje plastike. Zagotovljeno delo (večja količina). Kličite od 18. do 21. ure po tel. 064-27-066 , 4408 ZAHVALA Ob smrti očeta FRANCA HAFNERJA se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za izrečena sožalja ter OOS Creina - TOZD PKM in DSSS, sodelavcem Iskre - Kibernetike TOZD Stikala, Tehnični razvoj, Iskri Tele-matika TOZD TCA oddelku ploščatega releja za podarjene vence, pevcem ter g. župniku za pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: sin Franci, hčerki Frida in Mira z družinama Bitnje, 5. maja 1982 Prodam PUJSKE - bekone, težke po 35 kg. Zg, Brnik 28, Cerklje 4409 MLADE KOKOSI, rjave, nesnice, "dobite danes popoldan in v soboto dopoldan v Srednji vasi 6 pri Goricah 4410 Prodam S kub. m hrastovih PLOHOV. Jože Jurčič, Svetje 47, Medvode 4411 Prodam nov PRALNI STROJ »CANDY«, 3 kg. Peter Kimovec -»CANDY SERVIS«, Tomšičeva 39, 61234 MengeS 4412 Crnobelo TELIČKO, staio 6 tednov, prodam. Sp. Bitnje 19 4413 Ugodno prodam otroški globok in športni VOZIČEK in HOJCO. Pajič, Dražgoška 7, Kranj, tel. 24-052 4414 Ugodno prodam 1000 kosov POROLI-TA, 8x45x25 cm in elanovo PRIKOLICO za čoln. Prelesnik, Reteče 49, Škofja Loka 4415 Prodam približno 250 kg betonskega ŽELEZA, premera 6 mm. Informacije po tel. 26-443 zvečer 4416 Prodam nove AŽ PANJE na 10 satov. Tupaliče59 4417 Prodam dolgo POROČNO OBLEKO roža barve. Stenovec Marija, Britof 176 4418 Prodam suh borov LES, 30 in 50 mm, ter OTAVO. Zapoge 12, Vodice 4419 Prodam stereo KASETOFON toahiba PCX-15. Varjačič, Ul. Mladinskih brigad 7, Kranj . 4420 Prodam italijanski zvočni KINOPROJEKTOR BABY SOUND super 8, cena 1,2 SM. Telefon 57-044 4421 Prodam GUMIJAST ČOLN meteor special z motorjem tomos 4 S ter VLEČNO KLJUKO prikolice za fiat 127. Vse je popolnoma novo. Zg. Bitnje 110 4422 Prodam dobro ohranjeno OTROŠKO POSTELJICO in STAJCO. Nada Ven-celj, Jelenčeva ul. 21, tel. 24-506 4423 Ugodno prodam PRALNI STROJ gorenje 664 in stereo AVTOKASETNI RADIO blaupunkt. Moškon, Stošičeva 4, Kranj 4424 Prodam 10 dni starega BIKCA ali zamenjam za teličko od dobre mlekarice. Ivan Kopač, Medno 18, Ljubljana — Šentvid 4425 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame MARIJE DOLINAR babice v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki s 1 godbo in pesmijo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cve^^^na*» zahvaljujemo vsem sosedom, ki ro n»m v *o.u i, ki ste jo s plemenitimi čustvi, i na njeni zadnji poti/ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno se t,,3,y WJemo V86"1 808edom-ki 80 nam v teh težkih trenutkih tako nesebično stali ob strani. Enako vpH« ^°t10m8kemu.,f ktorJu iz Tekstilindusa in Turističnemu društvu Kranj. Srčna zahvala pa veija ar. Janezu Bajžlju za dolgoletno zdravljenje in babici Miheli Skuber iz ZD Kranj, ki je v poslovilnih besedah orisala težko pot Dollnarjeve babice NJENA VEDRINA IN NJENO DELO BOSTA ŽIVELA Z NAMI! VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice MARIJE ERZAR Jakopceve mame iz Cerkelj St. T9 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste v težkih trenutkih z nami sočustvovali in kakorkoli pomagali, darovali cvetje in vence, izrekli sožalje ter v tako velikem številu spremili našo drago mamo na zadnjo pot. Zahvalo smo dolžni tudi delovnim organizacijam: Iskra - Telematika DS Komerciala skladišče, DO Creina TOZD SOVM in Alpetour DO Potniški promet ter Merkurju iz Kranja - Tovorni promet. Posebno zahvalo smo dolžni prečastiti duhovščini za izrečene poslovilne besede in opravljeni pogrebni obred. Iskrena hvala tudi cerkljanskim pevcem za žalostinke. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: vsi njeni - mož Jože, hčere Justina, Lojzka, Marica, Julka, Olga, sinovi Viktor, Joža, Franci, Štefan,Rafko z družinami Cerklje, 27. aprila 1982 ZAHVALA Ob nenadni, nepričakovani, boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očka, sina, brata in strica ANDREJA GAŠPERLINA se iskreno zahvaljujemo nadvse dobrim sosedom, posebno Cirilu, vaščanom iz bližnje in daljne okolice, sorodnikom, prijateljem, znancem za vsestransko pomoč, izrečena sožalja, darovane vence, cvetje in denarno pomoč. Posebna zahvala velja Krajevni skupnosti Grad, tovarni Iskra TOZD Kibernetika, govornikoma pred domačo hišo in odprtim grobom, Osnovni šoli Davorin Jenko iz Cerkelj. Zahvala pevskima zboroma in godbi iz Kranja, kakor tudi sodelavcem iz Save in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v mnogo prerani grob. VSEM IN VSAKEMU SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Marinka, hčerki Mojca in Alenka, mama Greti, brat Janez z ženo, Joni z družino, nečakinja Vanja z družino ter ata, mama in drugo sorodstvo Dvorje, Kranj, Jesenice, 5. maja 1982 Ugodno prodam rabljeno STRESNO OPEKO folc kikinda. Jerala, Podbrezje 111 4426 Prodam ŠOTOR za 4 osebe in MOPED aVtomatic 3. Borko Mihajlovič, Golnik 55, stan. št. 2 4427 Prodam 120-basno HARMONIKO. Husnija Jogič, Lojzeta Hrovata 6, Kranj 4428 Prodam 12 tednov starega BIKCA si-mentalca za rejo. Sp. Brnik 45 4429 Ugodno prodam barvni TELEVIZOR moatreal ultra. Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 22-361 4430 Prodam teden dni starega BIKCA. Podbrezje 54 4431 SALONITNE PLOŠČE 125x92, pet-valne, ugodno prodam. Informacije po tel. 77-879, Bled 4432 Prodam OBRAČALNIK za seno pajk. Breg 11, Preddvor 4433 Prodam OVCO in 2 meseca starega JAGNJETA. PangeršČica 1, Golnik 4434 Prodam skoraj nov PUHALNIK za seno z motorjem in noži. Zalog 4, pri Golniku 4435 Prodam štiri tedne starega BIKCA si-mentalca za rejo. Zg. Bitnje 41, Zabnica 4436 Prodam malo rabljen električni ŠTEDILNIK (4 plošče) in otroško dirkalno KOLO za 10 let. Zasavska 24, tel. 27-546 4437 Prodam 5 let staro KOBILO, več PRAŠIČEV, težkih od 20 do 25 kg, in KOMAT, 24-colski. Janez Krč, Kokrški log 10, Kranj, Primskovo 4438 Prodam DESKE za »pobjon«. Naslov v oglasnem oddelku 4439 Prodam KOSILNICO gorenje rapid. Jesenovec Stane, Poljanska 20, Škofja Loka 4440 Prodam vrtno rotacijsko KOSILNICO, delovna prostornina motorja 60 ccm. Alojz Mihelčič, Žirovnica 81 - 4441 Prodam JAGNJE. Pavel Legat, Selo 14, Žirovnica 4442 Prodam 6 tedno stare PRAŠIČKE. Na-sovče 19, Komenda • 4443 Prodam STREŠNO KRITINO (salo-nitke) 101x125 s slemenjaki, približno 150 kosov, 10 % ceneje (popolnoma novo). Ogled: C. na Klanec 45, Kranj ali telefon 60-946 po 18. uri 4444 Ugodno prodam rabljeno, litoželezno, prostostoiečo kopalno KAD, dolžine 175 cm. Valentin Pa jer, Kranj, Tomšičeva 8, tel. 21-251 4445 Prodam SLAMOREZNICO ultra. Zg. Brnik 61 4446 Ugodno prodam rabljeno SPALNICO in novo 3.400-litrsko CISTERNO za olje. Informacije po tel. 27-297 4447 Ugodno prodam 230 kv. m smrekovih DESK za opaž ali stenske obloge, 7 in 9 cm široke; in okoli 7 kub. m OSTREŠJA. Telefon 061-57-460 4448 Prodam termoakumulacijsko PEČ (2 kVV). Informacije po tel. 83-295 dopoldan 4449 Prodam črn »BALONAR« in volneno OBLEKO št. 38. Telefon 22-277 4450 Prodam taztegljiv KAVČ. Tel. 27-712 4451 Prodam KULTI VATOR stever z ježem. Franc Golorej, Voklo 53, Šenčur 4452 Ugodno prodam rabljeno PEČ za centralno kurjavo. Telefon 22-306 4453 Prodam dve OVCI. Globočnik, Voglje 117, Šenčur 4454 Prodam novo DIRKALNO KOLO maraton. Telefon 25-102 popoldan 4455 Prodam KRAVO simentalko po prvem teletu. Janez Pogačar, Muže 1, Zasip — Bled 4456 Prodam malo rabljeno KOSILNICO BCS 715. Janko Pe terma n, Zg. Gorje 24 4457 Prodam SENIK, ugoden tudi za vikend. Naslov v oglasnem oddelku 4458 Prodam 6 tednov starega BIKCA za nadaljnjo rejo. Košir, Jazbine 8, Poljane nad Skofjo Loko 4574 Prodam 2500 kosov rdeče STREŠNE OPEKE trajanka. Stara Loka 35, Škofja Loka 4575 Prodam nov gostinski ŠANK, dolžine 2,50 m, visok 1,30 m. Stane Jereb, Mestni trg 3, Škofja Loka 4576 Prodam ohranjeno DNEVNO SOBO MOTORNO ŽAGO z rezevnim motorjem »JAMBO«, 300 kg betonskega ŽELEZA. Markovič, C. JLA 11, Kranj 4577 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO (kavč, 2 fotelja). Sonja Černivec, Begunje 54 4578 Poceni prodam skoraj'novo italijansko specialko - DIRKALNO KOLO. Ogled popoldan. Drago Kopač, Frankovo naselje 10, Škofja Loka 4579 Izredno poceni prodam BALKONSKA VRATA 100 x 220, OKNO 80 x 60 in PUN-TE. Lahko tudi na obroke. Antolič, Cesta JLA 41, Tržič 4580 »Prodam POROČNO OBLEKO, št. 36-38, lila barve. Šifra: Dobro ohranjeno ali tel. 26-906 4581 Prodam TELETA. Voklo 74, Šenčur 4582 Prodam SUŠILNIK tobi, POROČNO OBLEKO, št. 38 in dva zimska PLAŠČA Telefon 74-053 4583 Prodam novo žametno fantovsko OBLEKO za 14 let in dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO. Telefon 45-338 4584 Prodam 6 mesecev brejo TELICO simentalko. Ana Roblek, Bašelj 32, Preddvor 4585 Prodam ŠOTOR. Informacije vsak dan po 15. uri po tel. 21-894 4586 Prodam 1 kub. m suhih hrastovih PLOHOV. Koželj, Hotemače 16 4587 Prodam traktorsko ŠKROPILNICO, 300-litrsko (hrobat), PREBIRALNIK KROMPIJA in IZRUVAČ 'krompirja, Cinje 25, Kranj 4588 Prodam trodelno zastekleno OKNO, 165 X155 cm. Tekstilna 7, Kranj 4589 SVEŽA JAJCA, lahko dobite vsako sredo in soboto. Po naročilu tudi večjo količino. Podbrezje 52 - 4590 JARČKE hiseks, stare 10 tednov lahko dobite vsak dan od 9. do 16. ure. Podbrezje 52 4591 Prodamo večjo količino rabljenih PAPIRNATIH VREČ. ŽITO - TOZD Pekarna Kranj, Dražgoška fi 4615 VKRANJU od 1. maja naprej 2IVILA-C- CENTRAL J Prodam 10 m ohišja za DIMNIK, mera 20 z dvema zračnikoma: in TELIC simentalko, v devetem mesecu bre Suha 4, Kranj Prodam globok OTROŠKI VOZICH Planinšek, Moša Pijade 13, Kranj 451 Poceni prodam cementno STRESH OPEKO folc, 1300 LETEV. Z§. Brnik 1 Cerklje Prodam sedem tednov stare PR^SI KE. Grad 43, Cerklje 49 Prodam belo dekliško OBHAJILN OBLEKO. Zalog 89. Cerklje 4» Prodam PRAŠIČKE, tetke nad * k« Vele sovo 35, Cerklje Prodam dve kompletni ženski RODNI NOŠI. Zg. Brnik 43, Cerklje Prodam SLAMOREZNICO s puk kom brez verige. Šmartno 12, Cerklje Prodam rabljeno PEČ za c*n ogrevanje »Hidrometal« Mengeš, n 7.00D din. Peč je izdelana tako da se voda. Uporabljena je bila tri sezone in je si trda gonva. Prodam tudi termo« kumutah cijsko PEČ AEG, 3 kW, rabljeno. C"1" št. 25 Prodam 1 leto staro TELICO in 4 ti starega BIKCA. Sp. Brnik 38, Cerklje Prodam KNJIŽNO OMARO, tudi za otroško sobo. Naklo 49 Prodam starejšo, dobro ohnnje SPALNICO. Telefon 75-140 dopokba int. 375 - Šu Starš« 4« Ugodno prodam 5 tednov staro PSI KO (pasme čivava). Vukobč, Planms tel. 26-310 4 PRAŠIČKE, stare 8 tednov, nov n ŠTEDILNIK in vrata za kmečko prf.i rjaveča, prodam. Sprejemam naročil* jarkifce. Prodaja 20. junija. Marjan Fuj Hraše 5, Smlednik 46O6 Prodam mladega OVNA. jese sovčanske pasme. Podgora 18, Go vas Prodam OBRAČALNIK a (pajk). ČeSnievek 24. Cerklje Prodam KRAVO ciko. Jote Češnjica 81 v Bohinju Prodam mlado KRAVO, tik pred vijo. Janez Ambrožič, Poljšica 11 Gorje 44 Zelo ugodno prodam SADIKE pek gonij — bršlink in fuksij. Jote K« Mošnje 37, Radovljica Ugodno prodam športni OTRO VOZIČEK - AVTOSEDEŽ- Tel 47-222 Prodam PRALNI STROJ EI-NA nerabljen, z garancijo. Ogled v petek 15. ure dalje. Kikelj, Skokova 2. StraH — Kranj 4 Prodam 2 m dolg SANK z vitriao. lefon 064-67-029 Prodam RADIO HSR HI-FI H 2X28 W, z zvočniki.-za 8.000 din. T« 50-751 po 19. uri Prodam krmilno PESO in J KROMPIR. Pavla Cuderman, Orel 5, Kranj Prodam STROJ za izdelavo kv* podlogami in mešalcem ter 1500 nove STREŠNE karo opeke. Ogle* dan od 15. do 17. ure. Selo 16/B pni niči Oddam mladega PSA VOl Posavec 16, Podnart ** Prodam zadnji plastični ODBIJAČ golfa in gumijast ČOLN za 3 osebe T* fon 77-539 dopoldan Prodani mlado KRAVO siroentako teletu ali menjam za jalovo. Sp Lip 36, Kamna gorica Prodam nekaj kosov rabljenega HIŠTVA za v samsko sobo in"M Informacije po tel. 23-027 Prodam PEVSKO OZVOČENJE tarbo, 100 W, hohner 80 W ki bas hofman. Roman Mravlje. Žirovski Ziri Ugodno prodam malo rabljen MO1 za čoln tomos 4 s kratko osjo. Ogled' dan. Kolman, ZgoŠa 40, Begunje * Prodam otroško POSTELJICO 1 * jem. Telefon 24-757 Prodam žensko POROČNO OBI št 38. Telefon 23-888 Prodam 100 VOGALN1KOV in « OKNA Jelovica 140x140. Prebačevo Kra»j Prodam OPEKO modularec ■ v na Bledu. Te lefon 23-888 * Prodam 70 kg težkega PRAŠIČA j* 1 daljnjo rejo. Sv. Duh 41, škofja Loka prodam PRIKOLICO za traktor, nost do 3000 kg Volčjak. GrencKV Loka Prodam globok avstrijski žametni -ZIČEK Oblak, Hafnarjevo naseb* škofja Loka. tel. 064-60-457 Prodam več PRAŠIČEV, primeru* rejo. Stanonik, Log 9, škofi* Lok* poceni prodam mlade PSE VOU\ KE Porenta, Sv. Duh 43. Škofja Lok* 44 Prodam nekaj plemenskih OVC i JAGENJČKA. Eržen. Strmica S. nad Skofjo Loko Ugodno prodam motorno tAuu »w vezana nova OKNA 140x 140 m Utt*l< dve mladi OVCI in električnega PAST" JA. Oblak. Dobravsce 10. M224 ln>« ^Prodam traktor TOMO VINKOVU KM, 140 delovnih ur. ima hkiraviVni dež in prikliučke: obračalnik i»e ifen). kosilnico in četno plammo Telefon 061-611-363 M.MAJA 1982 Hninko HARMONIKO so-~Wmk, harmonij MELODIJA ■ fciodiCno HARMONIKO Groharjevo naselje 3, teL 064-60-333 popoldan od t nedeljo cel dan 4479 bom prodajal 2 me-l, rjave in graha ste. Stanovnik, Log 9, 4480 DESKE, PUNTE, »GAVTRE«, nekaj in starejšo gostil-. Torkar, Na plavžu 13, 4481 Tto« STOLE in MIZE. Lak-- Kranj 4482 80kotov STRESNE OPEKE ■ 25 KRAJNIKOV, rdeče kUkoni 43, Kranj 4483 "•»KAVČ. Rupa 27, Kranj 4484 nt metrov bukovih DRV Sikava« 6, Cerklje 4485 mm tednov stare PRAŠI C-l Cerklje 4486 W00 zjagnjetom in mladega Wnje Bitnje 26, Zabnica 4487 Man tednov stare PRAŠIČJI, Kranj 4488 Nfaistarega BIKCA sivca. C. 'AKnnj 4489 •fino ohranjejio OTROŠKO ♦•8 let). Telefon 74-142 po 20. 4490 M kg aluminijaste PLOCE-Mase 04! mm, v roli. Franc i na 31/C, Begunje 4491 •Ve leseni SKRINJI z oma-Mmc, Hudo 3, Tržič 4492 odlično ohranjen 220 sip. Hočevar, Zapoge 4493 STROJ mirna, dobro ohra-Mriri, ugodno prodam. Anica " it85, Škofja Loka, telefon ;C-171 - v slulbi 4494 pdara 2 KAVČA. Ogled vsak ta 13. ure pri Jožici Železnikar. m 2, Slovenski Javornik — 4495 in BIKCA za nadaljnjo rejo, teroma 18 mesecev. Naslov v 4496 tVbuDO klavirsko HARMO-' v oglasne m oddelku. 4497 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 23. STRAN O KUPIM MOTOR, od 50 do 125 Grenc 17, Škofja Loka 4498 "insko KOSILNICO H-606, . 3 27498 4499 I0ATILN1CO, ozko, na zorenjem in vprežni IKsa »eno. Janez Polenšek, )W*«Je 4500 jtUjeo OBRAČALNIK ter torpedo 40 KM. Telefon 4601 KOLO, dobro ohranjeno, burni zadnjimi kolesi, po e, kupim. Telefon 28-093 4502 otroški VOZIČEK za 064-62-340 do 15. ure 4201 jtfENO SLAMO za kritje stre-D-143 zvečer 4570 KMoifno HARMONIKO, tri z leseno škatlo, podobne krt to »Prostor« ali »Kucler«. /lHje 451 1 Iff, letnik 1968, registriran do tako 38 4512 ZMTAV0 750, letnik 1972. 4. Selca nad Skofjo Loko 4513 iftcial, prodam za dele. Fi-,Kokrica 4514 ZASTAVO 750, registrirano do kfctt, Oldhamska ul. 1. Kranj 4515 NOTORNO KOLO pony «M 4.000 din. Ivan Debelak, *>nj 4516 ZABTAVO 750, letnik 1971. jlktot 78, 2abnica 4517 **m avto OPEL REKORD a>ia. Savska Ix>ka 10. Kranj. /*oidan 4518 tj/) 45. Telefon 22-853 -4523 »VEK 04A KRANJ *m razpisu za rav-pmnazije Kranj n podatek, da je prijave poslati v 15. /,wjavi. MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj ( v bližini gostilne Blažim) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Prodam ZASTAVO 750, neregistrirano, s prikolico, za 2 SM. Anton Preželj, Za-breznica 48, Žirovnica 4519 Prodam POKROV motorja, sprednji desni notranji blatnik in žaromet za ZASTAVO 101 ter otroško KOLO za 2-6 let. Šmitek, Bistrica 185, Tržič 4520 Prodam MOTOR MZ 250 ccm, letnik 1980. Ivan Resnik, Žiganja vas 65, Tržič 4521 Ugodno prodam OPEL REKORD 1700 ccm. Jerko Sedič, Sp. Brnik 42, Cerklje 4522 Dobro ohranjene GUME 145 SR 15 za citroen GS in dve zimski GUMI s platišči za ZASTAVO 101, poceni prodam. Bled, tel. 77-879 4524 Prodam MERCEDES 300 SE in dva ZAGANJAČA za 200 D in 220 D. Husnija Jogič, Lojzeta Hrovata 6, Kranj 4525 Prodam ŠKODO 120 L, 1978. Jarc, Vreč kova 3, Planina - Kranj 4526 Ugodno prodam original FIAT 125. Mi-lutinovič, Savska cesta 24, Kranj 4527 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Stojčevski, Partizanska 29/A, Kranj 4528 NSU 1200 C, ugodno prodam celega ali po delih. Kompare, Zasavska c. 14, Kranj, tel. 27-254 4529 Prodam ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, registrirano do 23. 12. 1982. Kosta Vu-janovič, Lahovče 31, Cerklje 4530 Prodam AMI 8, letnik 1972. registriran, vozen, cena 2 SM ter desna sprednja in zadnja VRATA za R-4. OBevek 36/B, Preddvor 4531 Prodam VVARTBURG, letnik 1979, prevoženih 20.000 km. Marčan, Mladinskih brigad 8, Kranj, tel. 23-259 4532 Prodam VW 1300. letnik 1968, registriran, vozen. Naklo 156 4533 Prodam motorno KOLO MZ 250 TS ter 1 kub. m MIVKE. Ferlan, Hotemaže 62, Preddvor(v grabnu) 4534 Ugodno prodam ohranjenega ZAPO-ROZCA, letnik 1976. Tupaliče 28, Preddvor 4535 Prodam osebni avto VW 1300. Puhar, Velesovska 15, Šenčur 4536 Poceni prodam ZASTAVO 7.50, starejši letnik, registriran do januarja 1983. Ul. XXXI. divizije 22, tel. 23-367 4537 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1972 in 1977. Sp. Vetemo 3, Tržič 4538 Ugodno prodam VVV 1600 limuzina, letnik 1968, 12 V, registriran do oktobra 1982, informativna cena 4 SM. Informacije po tel. 22-932 popoldan 4539 Prodam SIMCO 1000 GLS, karambo-lirano, celo ali po delih. Motor je dobro ohranjen. Telefon 24-846 4540 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, obnovljeno. Telefon 24-876 v petek od 15. ure dalje 4541 Ugodno prodam DIANO 6, starejši letnik, registrirano do 27. 3. 1983. Ogled po- goldan. Elizabeta Skofic, Kokrica, C. na ielo 31, Kranj 4542 Prodam FIAT 1500 karavan, letnik 1976, v nevoznem stanju. Žagar, Mevkuš 20, Zg. Gorje 4543 Prodam 4 nove zračnice in PLAŠČE 135 SR 13 tiger. Telefon 27-792 4544 Prodam VVV 1200, letnik 1968. Kranj, Struževo 38, popoldan 4545 OPEL KADeTT, starejši letnik, dobro ohranjen, ugodno prodam. Kovačič, Dvorska vas 31/A, Begunje 4546 Prodam ZASTAVO 101 ali zamenjam za električne orgle; ZASTAVO 750, prodam po delih Franc Kranjec, Pristava 10, Tržič 4547 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1977. Janez Ambrožič, Poljšica 11, Zg. Gorje 4548 Prodam osebni avto VVARTBURG, letnik 1972. Šlibar, Kovor n. h., Tržič 4549 Prodam NSU 1200 C, celega ali po delih. Predoslje 115, Krani 4550 Prodam ZASTAVO 750. Informacije po tel. 28-670 4551 Prodam VW 1200, letnik 1974 in hidro-for s črpalko (380 voltov), šmid, Jeseno-vec 2, Železniki 4552 Prodam MZ 250, letnik 1980. Bogdan Primožič, Podgora 17, Gorenja vas 4553 Poceni prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1969, registrirano do marca 1983 in 3 kub. m SIPOREKSA, 7,5 cm, po 32 din za kos. Adergas 41, Cerklje 4554 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Jama 16, Kranj 4555 Prodam KOMBI zastava K 435, letnik 1979. Anderle Marjan, Selo 39, Žirovnica ^556 Ugodno prodam MOTORNO KOLO JAVVA 350. Jan, Rečiška 55, Bled 4557 Prodam R-10, letnik 1970, registriran do maja 1983. Vili Horvat, Gorenjskega odreda 16, tel. 28-434 4558 Prodam VW 1200, letnik 1967, motor letnik 1975, cena 40.000 din. Ogled možen od 16. ure dalje. Cavič, Golnik 55 4559 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, registriran do leta 1983. Vinko Knavs, Smo-kuč 50, Žirovnica popoldan 4560 PRIKOLICO za MOPED, prodam. Te-leton OH1-H1 1-526 4561 Prodam APN-4, dobro ohranjen. Srečo Cof, Sv. Duh 72, Škofja Loka. telefon 064 44-«; 18 4562 Prodam osebni avto VW 12tK). letnik 1974, dobro ohranjen, garažiran. Tomšičeva 107, Jesenice, tel. 82-562 4563 Zelo poceni prodam PEUGEOT 204, lahko za rezervne dele Kavčič. Šoiiijeva 13. Krani 4664J Prodam ZASTAVO 750 S. letnik 1976 — december. Ogled od 15. ure dalje Janez Vidmar. Zg Bitnje 203, Zabnica 4565 Prodam GOLFA, letnik 1981. Ješetova 12, Kranj (Kodran) 4573 Poceni prodam ZASTAVO 750 lux, letnik J.972. Rožič, Janeza Smida 15, Jesenice, tel. 064-82-104 popoldan 4566 Prodam ZASTAVO 101. staro 6 let. Telefon 47-276 4567 Prodam dobro ohranjenega ZAPO-ROŽCA, letnik 1979, registriranega do januarja 1983. Marija Klinar, C. revolucije 6, Jesenice 4568 Prodam RENAULT 4 TLS, metal zale-ne barve, letnik 1977, odlično ohranjen. Ogled popoldan. Alojz Svetina, Kontno 59 Bled 4569 STANOVANJA = Iščem SOBO v Kranju ali okolici. Ivka Jozič, Bokalova 5, Jesenice 4624 Mlada zakonca iščeta STANOVANJE v Kranju aliokolici.Predplačilo za 6 mesecev. Rizo Kuč, OpreŠnikova 12, tel. 26-409 4625 Takoj vseljivo dvosobno komfortno STANOVANJE v Kranju, prodam. Informacije po 19.30 po tel. 27-217 4626 Na Jesenicah prodam STANOVANJE, 200 kv. m, vseljivo, primerno za pisarne ali mirno obrt, ali zamenjam za manjše stanovanje v okolici. Ponudbe pod: Del hiše 4627 Tričlanska družina išče dvosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. V zahvalo nudim pomoč starejšim ali bolnim občanom. Naslov v oglasnem oddelku. 4616 V novejšo hišo vzamemo na stanovanje starejša zakonca. Naslov v oglasnem oddelku. 4617 Prodam starejše STANOVANJE z vrtom v centru Preddvora. Informacije: Puharieva 3/48, Kranj 4618 Prodam komfortno dvosobno STANOVANJE v Skofji Loki. Tel. 064-62-923 4619 Novejše večje dvosobno STANOVANJE v Ljubljani, prodam. Šifra: Mir 4620 Najamem manjše STANOVANJE v Kranju ali okolici, zaželjen telefon. Šifra: Možnost predplačila 4621 Dvoinpolsobno STANOVANJE, 67,5 kv. m, prodam v I. nadstropju (centralna, topla voda). Naslov v oglasnem oddelku 4622 Trosobno komfortno STANOVANJE, s centralno kurjavo v Bistrici pri Tržiču, takoj prodam. Ponudbe pod: Gotovina __ 4623 1 POSESTI« = Prodam STAREJŠO HIŠO ž vrtom. Reginčeva ulica 4, Kranj. Vprašajte v isti ulici št. 7 4334 GOSPODARSKO POSLOPJE ali staro hišo na Gorenjskem, kupim. Ponudbe pod: Sončna lega ali tel. 21 -062 4628 Prodam STARO HIŠO, z 905 kv. m na parceli. Grenc 18, Škofja Loka. Ogled v nedeljo 16. 5. 1982 od 14. do 16. ure 4629 Kupim ali vzamem v najem GARAŽO na Planini, Vodovodnem stolpu ali na Zlatem polju. Naslov v oglasnem oddel- v „ * ' 4630 V najem vzamem GARAŽO na Zlatem polju ah pri Vodovodnem stolpu. Naslov v oglasnem oddelku Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Kranja. Ponudbe pod šifro: Gotovina - K., *. . , 4632 V £ireh prodam PROSTOR za dela vm-co (z elektnko m vodo). Šifra: Delavnica . „., . , 4633 LUK.AL, pnmeren za odvetniško pisarno, vzamem v najem v centru Kranja. Brane Koželj, Visoko 4, Šenčur 4634 HIŠO, v lil. fazi, v Seničnem, ugodno prodam. Telefon 061-57-460 4635 Kupim zazidljivo stanovanjsko'PARCELO v bližini Kranja. Telefon 23-806 popoldan • 4636 _ ZAPOSLITVE i Iščem honorarno delo v popoldanskem času, kot KLJUČARNIČAR. Meho Po-čurica, Ul. Mirka Vadnova 1, Krani 4638 Takoj redno zaposlim DELAVKO za šivanje tekstilnih copat. Kern Alfonz, Cerklje 291 4639 Iščemo pridno KUHINJSKO POMOČNICO za sezono, v goatinjstvu na Koroškem. Nudimo zelo dobro plačo (v devizah) ter hrano in stanovanje. Starejšo od 18 let. Ponudbe pod šifro: Koroška 4640 Sprejmem KV ali PKV PLESKARJA ali delavca za priučitev. Bizant, Britof 9, Krani 4641 Takoj zaposum K V ali PKV PLESKARJA. Telefon 064-23-143 4642 Zaposlim KOVINOSTRUGARJA za delo na stružnih avtomatih Tel. 45-352 4643 Honorarno zaposlim GRAVERJA ali STRUGARJA, v dopoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku. 4644 K V NATAKARJA takoj redno zaposli DISCO BAR - »PIBERNIK« Bled, Prešernova 33. Pismene ponudbe ali po telefonu 77-886. Na voljo samska soba 4645 Sprejmem SiVIJO, redno ali honorarno. Telefon 40-143 zvečer 4637 OBVESTILA LOTERIJA SERVIS PRALNIH STROJEV - Jagodic, sprejema naročila od 7. do 8. ure po tel. 42-052 3283 POPRAVLJAMO pisalne, računske, elektronske računske in šivalne STROJE. Telefon 061-312-831 dopoldan (Ljublja-. na), popoldan 064-22-532 (Kranj) 3587 POPRAVLJAM vseh vrst tranzistor-skih sprejemnikov, gramofonov in kasetofonov. Silvo Mulej, Staneta Žagarja 57 pri plinarni 4341 IZVAJAMO vse vrste toplotne in hi-droizolacije ravnih streh, sten, balkonov, teras, temeljev, obodov, bazenov, podzemnih prostorov, kot so skladišča, podzemne garaže, zaklonišča itd. . /. HIDRO-IZOLACIJA, Kepic Milan, Vopovlje 5, Cerklje 4646 SPREJMEMO vsa zidarska dela (omete in fasade). Plačilo možno na žiro račun. Gaši Milazim, Prebačevo 12, Kranj, tel. 064-49-154 4647 SADIKE za vrtove dobite v VRTNARIJI »AŽMAN« pod mestom od 11. ure dalje 4648 OPRAVLJAM vsa varilska in ključavničarska dela. V varenje vzamem tudi večje serije. Kleindienst Franc, Brezje 19/A 4649 PRIREDITVE Srečka st. 50 70 80 90 5180 53130 464180 62 112 882 972 07402 18852 94582 142282 44 6274 03704 93854 019784 481034 36 6276 38786 70546 008026 8 20868 69288 94528 741 30161 393501 din 100 60 120 60 520 6.000 1,000.120 80 160 200 200 2.000 8.000 8.000 20.000 100 800 6.000 2.000 20.000 20.000 60 400 8.000 4.000 20.000 40 4.040 2.040 4.040 160 2.000 20.000 Srečka št. 13 83 93 12463 48943 439113 din 80 60 60 8.000 2.000 20.080 15 60 85 80 2105 400 97735 2.000 242465 20.000 286125 50.000 429115 500.060 7 40 2677 440 4137 1.040 83197 6.040 050497 20.040 133787 20.040 171317 100.040 423037 20.040 481887 20.040 59 0309 3889 54409 92969 064349 200809 325919 372079 403809 446269 80 600 600 4.000 6.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000., Ansambel SIBILA s pevcema ROMANO in TONIJEM vabi v PETEK, 14. 5., ob 19. uri na VELIKI MLADINSKI PLES v CERKLJE 4650 PLES ob ZBILJSKEM JEZERU VSAKO SOBOTO, ob 19. uri in VSAKO NEDELJO ob 15. uri. Igra ansambel SIBILA s pevcema ROMANO in TONIJEM 4651 PLES v ŽELEZNIKIH je vsako SOBOTO od 20. do OJ ure. Igra skupina MODRINA. VABLJENI! 4652 IZGUBLJENO < Poštenega najditelja prosim, da proti nagradi, v oglasni oddelek vrne POROČNI PRSTAN, ki sem ga izgubila na avtobusni postaji v Kranju .30. 4. 1982 4653 ČESTITKA ĐOKIĆ TEA - roj. CRNIČ. je diplomirala na filozofski fakulteti Liubhanskt univerze 19. aprila 1982.NASE ISKRENE ČESTITKE. VSI NJENI! OSTALO Nuino iščem žensko za v.ARSTVO 7 mesec™ starega otroka na njenemu v okolici Škofje Loke. Telefon 064-OT 7«» od 12. do 16. ure , ponud- V VARSTVO sprejmem otroke. Ponud be pod: Škofja Loka ZAHVALA Ob boleči ter nenadni smrti našega dragega moža. očeta, starega očeta, tasta, brata in strica FRANCA POGAČ AR JA iz Sp. Gorij se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami v teh težkih trenutkih, nam pomagali, darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo družbenopolitičnim organizacijam ZB in DU, govorniku za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred, godbenikom in pevcem za žalostinke. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ^ ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Sp. Gorje, 4. maja 1982 DEŽURNE TRGOVINE V soboto 15. maja, bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo V Naklem od 7. do 13, ure, vse ostale prodajalne pa bddo odprte od' 7. do 19. ure: Klernenček - Duplje, Krvavec -Cerklje, Hrib - Preddvor, Kočna -Zg. Jezersko. Živila: Dežurne prodajalne so odprte od 7. do 19. ure in sicer. PC Globus, PC Bitnje, SP Šenčur, PC Britof, PC Vodovodni stolp, M. Pi-jadeja 12, PC Zlato polje, Kidričeva 12, SP Planina-center, Ul. Gorenjskega odreda 12. PC Klanec, Liko-zarjeva 12,SP Cerklje. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi .Šenčur. JESENICE Delikatesa — poslovalnica 7. Titova 7 in Delikatesa — KaSta 4 na Plavžu, Tavčarjeva 6. ŠKOFJA LOKA SP Mestni trg, mesnica Mestni trg BOHINJ Špecerija Market, Boh. Bistrica BLED Špecerija Market Dobe in Živila Delika tesa GORJE Živila Market, Zgornje Gorje LESCE Špecerija Samopostrežba Lesce RADOVLJICA Špecerija Volčji hrib, Gradnikova ul. * ZAHVALA Ob izgubi mojega nepozabnega moža FRANCA HAFNERJA se iskreno zahvaljujem za izrečeno eožalje, darovano cvetje ter za spremstvo na njegovi aftdnjl poti. Še posebno Be zahvaljujem sosedi Lojzki. Mileni Semen, Anici, Minki 7A>pan, pevcem, &ash\ em ter župniku. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI TRŽNI PREGLED KRANJ Solata od 80 do 100 din, spinača 80 din, cvetača 75 din, korenček 65 din, česen 120din, čebula od 45do 70djn, fižol od 100 do 120 din, pesa 30 din, kumare 100 din, paradižnik 200 din, slive 80 din, jabolka 65 din, Šopek redkvice 15 din, limone 71 din. ajdova moka 80 din. koruzna moka 35 din, kasa 85 din, surovo maslo 300 din, smetana 130 din. skuta 100 din. slmlko zelje 30 din, kisla repa 35 din. orehi 400 din. jajčka 6 din. krompir od 10 do 65 din. med 1 KO din. JESENICE Solata 60 din. spinara 00 dm, ' i tara 50 din, korenček 83 din, esen 14_' din, Pebula '28 din, fižol 123,90 do 140 din, pesa 26,70 din. kumare 100 din. paradižnik 200 din., slive 7;i din, jabolka 54 din. koleraba 1,3,90 din por .">(> dm. pomaranče 58,30 din. limone 75 din. koruzna moka 21.50 din. surovo maslo 248 din, smetana 100 din, skuta 77,70 din. kisla repa 17,.">o din, orehi 431 din. jaVka od R-.70 do 7.50 din, krompir lllodin. GLASOVA ANKETA ° _o_ Dosežek našega kolektiva Ivan Vidic je 20.000 naročnik Glasa rL , v . , „~ Združenim gre lažje Te dni smo tudi v našem uredništvu zabeležili manjši praznik: dobili smo 20.000. naročnika našega časopisa. To je Ivan Vidic iz Pod-narta in je upokojenec. Ker ni rad sam, že precej let je namreč vdovec, hčere pa so se poročile in odselile, dela tudi pri Varnosti. Ko smo ga te dni obiskali, je povedal, da je imel dolga leta naročeno Delo, sedaj pa se je odločil za Glas. Predvsem je cenejši, razen tega pa so v njem predvsem domače novice, ki ga najbolj zanimajo. Pohvalil je tudi, da so posamezni članki pisani na kratko, tako da jih je lahko prebrati. Rad prebere tudi male oglase. Sicer pa pravi, da je v celoti kar zadovoljen s časopisom, čeprav je tudi kaka prazna južina vmes. Praznovanje dneva varnosti na Gorenjskem Radovljica — Osrednja gorenjska'proslava v počastitev dneva varnosti je danes, v petek, 14. maja, dopoldne v Sindikalnem izobraževalnem centru RS ZSS v Radovljici. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi priznanja delavcem organov za notranje zadeve ter odlikovanja z uka-* zom predsedstva SFRJ delavcem UNZ Kranj, upokojenim delavcem in drugim delavcem in skupnostim zaslužnim za delo na področju varnosti. V tem tednu so imeli delavci organov za notranje zadeve več tovari-ških srečanj, upokojeni delavci so se zbrali na občnem zboru v Radovljici, medtem ko je skupno srečanje, ki je bilo predvideno za petek v kampu Šobec zaradi dneva žalovanja prestavljeno na ponedeljek. V nekaterih občinah tako kot na primer v Tržiču pa so za delavce organov za notranje zadeve priredili tudi spre-gfjem pri predsedniku skupščine obči- KRANJ — Le še dva tedna nas ločita od trenutka, ko bodo v Kranju zaplapolale zastave v pozdrav 27. festivalu bratstva in enotnosti mladine dvanajstih jugoslovanskih občinskih središč. Festivala, ki bo od 27. do 30. maja, ne bosta beležili le kulturna in športna kronika, temveč bo ta osrednja manifestacija bratstva in enotnosti tudi pomemben politični dogodek. Po letu dni, kar so i vzeli slovo v Bosanskem Samcu, se bodo znova sešli mladi Bitole, Bosanskega Samca, Gornje Radgone, Nikšiču, Niša, Prištine, Reke, Slavonskega Broda, Subotice, Trebinja, Zagreba in Kranja, ki se sicer srečujejo le na zveznih mladin "Jilh utelv" nin akcijah. Festival bratstva in enotnosti je torej redka priložnost za množico mladih iz vse Jugoslavije, da s srečanjem, družabnostjo, igro, plesom, delom in pogovorom utrdijo bratske vezi, skovane na mladinskih progah in v boju za izgradnjo domovine. V množici bodo občutili svojo mladost, enotnost, prijateljstvo, ki jih vežejo v enovito *^.oto — jugoslovansko mladino, generacijo prihodnosti. Kranj do letos že tretje leto prireditelj tradicionalnega bratskega srečanja mladine vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Tu se ie mladina zbrala na petem mladinskem festivalu leta 1959, ko je mesto sredi nagle industrializacije in mnogih komunalnih stisk gostoljubno sprejelo tisočglavo množico iz bratskih občin. Na trinajstem festivalu 1968. leta so se že drugič pozdravili v Kranju. Letošnja prireditelja, občinska konferenca Zveze socialistične mladine Kranj in organizacijski odbor gm pripravo festivala »Bratstvo in enotnost«, upata, da bo tudi tokrat srečanje pristna manifestacija bratstva, ki bo udeležencem ostala v trajnem spominu. Z organizacijo tako Široke prireditve si je Kranj naprtil dokajšnjo odgovoinost. Priprava je se posebej iru miTkranju se udeležujejo vsa gorenjska občinska obrtna združenja, od večjih delovnih organizacij pa Ie kranjska Sava.