16. številka. Ljubljana, v sredo 21. jannvarja. XXIV. leto, 1891. SLOMŠKI MRI Izhaja vsak dan iveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstr o-oge r ske dežele za vso leto 16 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanjo na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. DpravniBtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Staročeška izjava. Omenili smo že v svojimi listu izjavo, katero je oddal dr. Kvičala v imenu staročeškega kluba. Ker je ta izjava važna, naj še jedenkrat spregovorimo o njej. Namen njen je, opravičiti, zakaj Staro-čehi ne odlože* svojih mandatov, kakor to zahteva večina češkega naroda. Nam je umljivo, da Staročehi ne marajo popustiti političnega življenja. To je vsekako težavno za stranko, katera je še nedavno imela neomejen upliv. Pregovor pravi, „da upanje spremlja človeka -do groba", tako tudi Staročehi še vedno goje nado, da se jim položaj na bolje obrne, da zopet pridobe vsaj nekaj veljave, če tudi si ne pridobe* tolikega upliva, kakeršnega so imeli poprej. Utopljenec prijema se za bilko, da bi se rešil, isto tako pa tudi staročeška stranka posega po vseh mogočih sredstvih, da bi se obdržala na površji. Tako sredstvo je bila iuterpelacija zaradi notranjega uradnega jezika in tako sredstvo je zopet omenjena izjava. S tega stališča se mora presojati, če se hoče prav oceniti. Staročehi pravijo, da mandatov ne odlože, ker je obstanek staročeške stranke potreben, ker bi sicer potem nemška stranka pridobila v deželi večji upliv. Tako mislijo le Staročehi sami, vsak drug pa mora priznati, da baš obstanek staročeške stranke je voda na nemški mlin. Ne le, da se Nemcem s pomočjo Staročehov posreči v deželnem zboru dognati to ali ono Btvar, ki bi je ne dognali, če bi na klopi, na katerih sedaj sede Staročehi, useli se Miadočehi. Če se umaknejo Staročehi, je upati, da se malo poležejo strasti in se doseže popolna sloga mej vsemi češkimi narodnimi zastopniki. Nesloga v češkem taboru pa koristi le nasprotnikom slovanstva. Ko bi Staročehe vodili le narodni interesi, ne pa sebični oziri, bi se gotovo brez pomisleka odloČili, da odlože maudate svoje. Mi nečemo v vsem odrekati Starocehom dobre volje, delati narodu v korist, toda vedeti treba, da stranka, ki je izgubila zaupanje narodovo, nema dovolj moralne sile, da bi se mogla upirati nasprotnikom. Miadočehi so pa baš zaradi tega silni, ker stoji narod *a njimi. Mi sicer vemo, da Miadočehi no bodo mogli vsega doBeči, kar so obetali narodu in da se bodo morali ozirali na položaj, ali to bode LISTEK. Milan. Črtica iz življenja. (Za „Slov. Narod" napisal Fr. d. P. Z-d.) (Konce.) „Milost! milost f" jeclal je Milan. „Dovedite me k njej, da na kolenih izprosim od nje opro-fičenja, ona mi odpusti ona me je tako srčno ljubila!" „Vi mislite morda," nastavi zdravnik, .da bo more toliki krivnji zadovoljiti z lepimi besedami, — z zlatom morebiti? Ha, ha! — Bila je sirota, ali je imela svoj ponos, ki ni podnosil sumnje. Videli ste, vrnila vam je dedščino. — Vašo ljubezen, vaše prisege in spomin na vas hotela je tudi iztrgati iz srca, — ali si je s tem zadala rane, ki teško, vrlo teško cele*, ki jim znanost zdravniška ne pozna zdravila. Zato ima zdravilo samo previdnost in čas." — „Gorje! Gorje!" klical je Milan zdvojno. „Jelka je prebolela nevarno bolezen, — a njim ložje, ker jim narod zaupa. Da bi bili Staročehi za to potrebni, da kontrolirajo delovanje Mlado-čehov, tega tudi verjeti oe moremo. Na Češkem ni treba take koutrole, kajti narod je dovolj probujen, da sam lahko kontroiuje postopanje svojih zastopnikov, o tem so se že do sedaj lahko preverili Staročehi. Kadar bi zašli Miadočehi na napačna pota, odrekel bi jim narod tukoj zaupanje in jih zavrnil ua pravi pot ali pa pomel s pozoriŠČa. V svoji izjavi pravijo Staročehi, da je njih obstanek potreben, ker češkemu narodu zagotavlja zaveznike, katere bi sicer izgubili. Mi ne bodemo tajili, da nekatere stranke, ki podpirajo Staročehe, ne bodo zaradi svojih načel marale podpirati liberalnih Mladočehov. Dr. Gregr sam je imel priiiko preveriti se, da nemški konservativci ne marajo prav za njegovo zavezništvo, da jim je bil Rieger ljubši, nego on. Vedeti pa morajo Staročehi, da bodo druge stranke njih zavezništvo le tako dolgo cenile, dokler imajo v državnem zboru dokaj glasov. Ko pa bodoče državnozborske volitve Staročehe pripravijo skoro ob večino mandatov, tudi druge stranke ne bodo marale za njih zavezništvo. Pri sklepanji zvez mej strankami se ne ozira na načela, temveč le na število mandatov, na sile faktorja, s katerim se ima zveza skleniti. Poljaki in nemški konservativci ozirali bo bodo le ua to, kol«*o Staročehov sedi v državni zbornici na Dunaji, ne pa koliko glasov imajo v deželnem zboru v Pragi. Zato smo pa trdno uverjeni, da Starocehom na ljubo v novi le-gislativni dobi nobena stranka čeških zahtev podpirala ne bode. Ko po državnozborskih volitvah pridejo Miadočehi v večjem številu na Dunaj, bode ta ali ona stranka, ki še sedaj zagotavlja, da na noben način neče hoditi ž njimi, popustila dosedanje predsodke o njih in se rada njim pridružila. Kakor o Človeku potem ugodneje sodijo, Če obogati ali dobi visoko socijalno mesto, isto tako se bode o Mladočehih ugodneje Bodilo, ko pridobe več nuudatov. Staročehi naj bodo le brez skrbij, da bi češkega naroda zastopniki ne dobili zaveznikov. Ko Miadočehi prevzeme vodstvo narodovo, prevzemo tudi skrb za zaveznike, in dobili jih bodejo, ker se bode marsikdo zavezal z mlado, čilo in napredno stranko. Tako potem se je podala na moj letnik v južni Češki in tam biva reva udaljena od sveta, ki ji je tako rano otroval Življenje; mej tihimi gorami živi mila deva svojim spominom." — „Ona živi! — Ozdravite me! — Smilujte se meni jadniku! Dosti sem pretrpel za svoj greh ! Dovedite me do nje, ona mi gotovo odpusti !u — »Prepozuo! Prepozno!" de zdravuik z resnim glasom. „Ona vas je izbrisala iz spomina in iz srca. V zadnjem svojem listu mi javlja, da se veseli mojemu prihodu, obljubila je tudi, da ne bom več videl solz v njenih očeh celi čas svojih počitnic . . . Vaše bolezni pa jaz ne urnem, ne morem je umeti, jaz vas nesem dolžan zdraviti!" — B,Joj meni prokletniku! Dajte, utisnite mi v roko bodež, samokres, da končam to bedno življenje! — Ali ne, ne! — Ne smem prej umreti, dokler je ne vidim, dokler mi ne zašije še jedenkrat Žar njenega zornega lica! — Čuješ me li ti, bože moj ?! V nežni mladosti učila me je mati, da naj se k t«bi obračam v sreči iu nesreči, umirajoč mi pri poročala molitev. — In jaz sem sklepal roke in molil sem tako poln vere, zaupanja ... Ko sem odrastel, ko si mi ti, bože moj, usadil ljubezen do torej ni nobenega uzroka za obstanek staročeške stranke in nadejamo se, da po državnozborskih volitvah Staročehi sami spoznajo, da so peto kolo na vozu, in se umaknejo političnemu življenju, kajti s tem morejo še največ koristiti narodu češkemu. Politični razgled. Notranje dežele« V Ljubljani, 21. januvarja. Demonstracije v Praiji. V nedeljo zvečer je policija v Pragi stražila stanovanja Staročehov Riegra, Matuša, Zeithammerja, in Kvičale, ker so Be hali, da se demonstracije ponove, kar se pa ni zgodilo. Razkol* Slovani nikdar ne moremo priti do sloge. Miadočehi so zadnji čas prišli do veljave in kazalo se je, da se jim pridružijo Se realisti in frakcija poslanca Škarde, da se osnuje velika mladočeška stranka, ki bi združevala tudi mnogo talentov. Žal, da se je že pokazal razkol. Organ mladočeškega kmetskega društva, „Selske Novinyu, se je odločno izrekel proti spojenju Mladočehov z realisti, ker bi potem se vsekako morala osnovati nova radikalna Btranka. Ta list pravi, da se bode sestavil poseben kmetski program in da bodo kmetske občine volile le take poslance v državni zbor, ki se zavežejo, da pristopijo .kmetskomu klubu". Nova radikalna stranka se bode osnovati m'»r*i«, ker se do sedaj za kmeta ni skoro ničesa storilo. Realistom očita ta list, da se laskajo MladoČebom, ker bi radi prišli v državni zbor. Masarvk je pripravljen zjed^uiti sj z vsakim, ker on že sanja, da bodo minister. Odločno je pa list proti temu, da se Miadočehi zdru žijo s klerikalci, kajti s češko pomočjo se verska šola tudi na Tirolskem uvesti ne sme. Mi obžalujemo razkol, ker ne bo nikomur koristil, pač pa škodoval. Ljudsko štet'Hjeuje. Koncem lanskega leta bilo je ljudsko številje-nje v sosedni nemški državi. Vršilo se je jako mirno, ni bilo čuti nobenih posebnih agitacij. Tudi Poljaki so lahko po svoji volji upisavah svoj materini jezik. Nobeden se ni spodtikat nad tem, če se je kdo priznal za Poljaka. Pa tudi v ogerski polovici naše države bila je pri ljudskem popisovanji precejšnja svoboda, dasi tudi Madjari radi pritiskajo Slovane. Kako drugače je pa bilo pri nas. Nemški tovarnarji, pa tudi nemški hišni posestniki so močno pritiskali na svojo delavce, oziroma na svoje najemnike, da si upišejo nemščino za občevalni jezik. Jelke, ko je ona bila zvezda danica mojemu življenju, takrat nesem molil, ko nekdaj. — Pa vsaj si jo ti poslal mej svet, vsaj je ona bila angelj in misleč na njo in ljubeč to divno bitje častil .sem tvoje veličanstvo! — Glej, danes zija pred menoj neizmeren prepad , večna tema, bedno življenje brez ljubezni, brez nje, danes te molim z istim otroškim zaupanjem, z istim žarom: podaljšaj mi nit življenja, da vidim njo . . . Ne daj mi prej umreti! — Ozdravi me ti, vsemogočni! Možje, katere svet kuje v zvezde, katere slavi z lovori, nečejo in ne morejo mi pomoči, a rad bi živel, rad bi usrečil njo, ki mi jo bila vae . . . ." Bolnik je onemogel, omahnil nazaj v naslonjač, a zdravniku se je zibal preziren posmeh okolo usten, češ : „Mogel bi te ozdraviti, ali ne, ne f Tudi ona je trpela, tudi hči mojega brata je trpela, ko si jo ti zapustil, ali Jelka te je pozabila! Nesem torej dolžan, da te ozdravim. Trpi samo! To naj bo moje maščevanje u Vzel je klobuk in htel oditi. Jaz grem za njim čez prvo sobo, prosim ga, zaklinjnm ga, naj so smiluje! Spominjem ga, naj pomisli na zdvojnost, če zve, da je Milan umrl, ljubeči jo z istim Marsikdo si |e nakopal gmotno škodo, če se je upi-sal za Slovana. Izid ljudskega popisovanja v državni naši polovici torej ne kaže pravega razmerja prebivalstva Vpraša se torej, zakaj s-* je bal pri nas tako pritiskalo pn ljudskem popisovanji, drugod pa ne? Morda so Nemci v raj h u in Madjari pravičneji nam Slovanom, nego p« naši Nemci To pač ne, temveč uzroka iskati je drugje. V Nemčiji in na Ogerskcm vladni organi smatrajo za svojo dolžnost, da razriaiodd Slovane. Da ne Slovani morajo raz-narodili, to se vsem zdi le čisto naravno in v to so dobra vsa sredstva. V Nemčiji, pa tudi na Oger-skem se v ta namen trosijo veliko vsote. Pri ljudskem popisovanji je pa baš vladnim organom moralo biti pred vsem ležeče na tem, da izvedo, v koliko se jim je posrečilo doseči svoj namen, da vedo, kje je treba delovati še z večjo silo. Pri nas v Avstriji je pa slovanski element tako silen', đa so vlada nikakor ne Upa odločiti za absolutno gospodstvo nemštva. Še vedno se dvomi, če je nemško prvenstvo opravičeno. Zato so pa naši Nemci smatrali za svojo dolžnost, vse sile napeti, da izkažejo kolikor je moč veliko Nemcev, da dobo kako podlago za nadaljno ponemčevahje. S tem hočejo vse odločilne kroge za to pndob ti, da se Avstrija začne vladati izključno po nemškem receptu, kakor Be vlada v Nemčiji, ali pa kakor se vlada onostran Litve j»o madjarskem. 'Katoliški cetitrurn* Zopet se govori, da B8 v državnem zboru po novih volitvah osuuje katoliški ceo trum, Posebno na Češkem «e baje, deluje na to Ker pa bal mej nemškim prebivalstvi m na Češkem neso tla za konservativne ideja, najbrž s konservativnim centrom ne bode nic. Večkrat se je že poskušalo ga osnovati, pa se nikdar ni posrečilo.. Osnova katoliškega centra bi bila Slovanom v Škodo; ker bi vanj skušali zvabiti nekaj slovanskih poslancev. v na nje države. Veliku Srbija. Pod protektoratota kraljice Natalije osnovalo se je v Belem gradu uiuštvo dam, ki bode nabiralo doneske za diuštvo „Velika Srbija". Iz prvih darov se hoče najprej omisliti društvena zastava. Namen društva „Velika Srbija" je v prvi vrsti delovati na to, da se Srbi v sedanjih turških pokrajinah za srbstvo ne izgube, temveč kedaj pridružijo srbski kraljevini, ki bi potem postala važen faktor na slovanskem jugu. Mi društvu želimo lep uspeh, ker močna Srleja bode vsekako v prid slo-vunstvu in hode ovirala, da Madjari ne bodo mogli razširjevati svojega upliva po Balkanu. Mogočna Srbija bode s svojim moraličnim uplivom podpirala ogerske Srbe, da jih Madjari ne bodo mogli tako lahko razuaroditi. (iospodjo v Budmpešti hi radi pogazili vse južne Slovane ali jih vsaj podjarmili svojemu uplivu, nadejamo se pa, da v Srbski najdejo tako oviro, da st inzbijejo glave. Hitst/tf hi l'"raneoska Francoski listi beležijo s posebnim zadovolj stvom vest. kako je ruski c:ir odlikoval francoskega poslanca < b priliki čestitanj na pravoslavno novo leto. To odlikovanje obstajalo je v tem, da se je car fako pohvalno izrekel o vladi Garnota. „Tempa" poudarja važnost tega, da je car že dvakrat v kratkem času se povoljno izrazil o republičanski vladi. Ruski „Noril", govoreč o najnovejem francoskem jiosojilu, pravi, da to pr>s«>jilo dokazuje, da je Pariz danes ; rvo novčno tržišče vsega sveta. Ani/teSki parlament snide se jutri. V parlamentu se bode kmalu tudi pokazalp. če se bodita ob- irski stranki zjedinili ali ne in Če Purnoll odloži svoj mandat. Mac Caithy\ ki si je sam prisvojil vodstvo, se bode najbrž brauil nekaj časa umakniti se v ozadje. Večina irskih požarom, ko nekdaj, u moral je umreti, ker ga | dr. Orel, njen stric ni hotel ozdraviti. — „Vi me nečete čuti V E, pa dobro! Čitajte juteršnjo Številko Praških dnevnikov ! Tam se bodo brale vrlo interesantne stvari: ,Slavni dr. Orel ne usoja se zdraviti mladenča, ki je prišel iz dalnjega juga, da najde pri njem pomoči Nekateri trde, da njegove slave zvezda tone. Drugi pa misle, da je to Ofetovo maš. načelnik nad- Opisati škandal v novinah, ne gre j>rav. Tolažiti bolnika z lažmi in h puRtimi frazami, tudi ne gre. Pustiti ga njegovi oaodi samega — je tudi teško. Ali prilld je drugače, nego sem se nadejal. Nekoliko dni poznej prišel je nenadoma — dr. Ofel sam „ Torej je moja zvijača le pomagala", sem dejal. — Pregledoval je bolnika, tipal mu žilo, poslušal kako mu src« tolčo itd. Milanu se je obraz vedril, iz oči mu je seval žarek upanja, a meni ravno tako. nBili ste, kakor se mi zdi, predmet, na kojem so mnogi zdravniki poskušavali svoje znanje", dejal je Ofel samosvestno. „Toda hudo ravno ni." Zadnje besede izrekel je sloveči zdravnik nekako zadovoljno. „Svežegn zraka potrebujete, tečne brane, zdravega gibanja, pa okaniti so treba neslane sentimental nosti in melanholije !" Na to odpre na široko okna, a sveži zrak in prijazna svetloba je dobro dela bolniku. Zdravnik stopi potem k vratom prve sobe — in lepa, vitka dama poleti pred Milanov naslonjač. .Milane! Milane! Vse sem ti odpustila, VBaj nrsi bil ti kriv, jaz sem bila kriva, ker ti nesem določno pisala, da sem našla strica . . " Siromak ni mogel govoriti od sreče, samo zoroval. Te so v takem stanji in tako zapuščene, da se voz vozu več ogibati ne more; ako se hočeta dva voznika drug drugemu izogniti, mora jeden na travnik ali na njivo zapeljati. Gosp. Jeretin je že več let kot načelnik okrajnih cest, pa še dandanes ne ve, ne davkoplačevalec, ne on, kje ima kdo svoj del ceste [»osipati, ker ni ne lesenega količka ne kamnitega znamenja na cesti. Tudi ni bila okrajna cesta na nekaterih krajih že več let posuta in nič popravljena, to |>a zaradi same nemarnosti, ker davkoplačevalci ne vedo, kje imajo svoje cestne dele za posipanje, da se mora vsled tega cesta v najem dajati, dela j>a iz blagajne izplačevati. Ubogi davkoplačevalci, kam pridemo, ako se bodo še za naprej ceste tako oskrbovale? Omeniti moram končno, da omenjeni gospod načelnik narodnega duha do zdaj jmkazni ni, ako-ravno hočo biti v vseh stvareh glavni voditelj našega malo zavodnega kmeta. Dokaz temu je očividen, da si mogočni gosp. načelnik, Uer je ob jeduem posestnik in krčmar, ne jednega slovenskega lista ne drži, še „Doleujskih Novic" ne, katere za celo leto le 1 goldinar a. v. stanejo in katere se nahajajo, skoro v vsaki kmetski hiši. Naj žalostnejše je pa, da si on, ki se a kmetijo peča, še ^Kmetovalca" neče naročit', torej tudi ni ud kmetijske družbe. Kakor se čuje, hočejo nekatere občine proti nepostavnemu postopanju g. načelniku Jeretina pri votitvi cestnega odbora dno 29. decembra 1890. pri dotičnem oblastvu uložiti pritožbo Ia Sosiiuiju 18. junuvarja. [Izv. dop.] Ljudsko štetje se v nas prav počasi vrši, morebiti bi kdo zaradi tega sodil, da so popolnoma po pravici popisuje. A ni tako Se pri ljudskem štetji se agituje, da se morajo stranke, katere uiti besedo nemščino ne umejo, za Nemce upisati. Niti komisar, ki tu popisuje, pristrauski ne postopa, če pridejo ljudje k popisovanju, kateri besede uemščiue ne umejo, jih za Nemce upiše. Obžalovati moramo najbolj tovarniško družbo, pri kateri se morajo vsi delavci za Nemce upisati, čeprav nemščine ne umejo. Pri tej agitaciji jim celo občinski sluga jmmaga. Ali se sploh smejo take osebe v tako stvar utikati ? Dne 16. t. m. je celo zastopal neko stranko in jo za Nemce u pisal, ko je vender obče znano, da mož, žena in otroci ne umejo niti besedo nemščine. Alt je to pošteno in po pravici? Ako si pričujoč \u vidiš kako se občinski sluga in občinski pisač posmehu jeta, kadar kak Slovenec svojega poštenega imena neče zatajiti, se mora človek res sramovati take družbe. Čo človek dalje misli, mora ga jeza prijeti, ker to ne zadostuje, da bi gospodar napo« vedaval o svojih ljudeh, marveč vsaka baba ali go-stinja in vsak tovarniški delavec mora sam priti, da ga potem upišejo, kakor njim ugaja. Bolj ua tanko se še bode izvedelo, ko se bode pokazalo, koliko so jih nalovili in prisilili. Mtshm, da se bodo še možje našli, ki bodo ugovarjali, kajti sramotno bi bilo za naš slovenski trg, da bi ga nam ti nem-čurji pačili. Gotovo se lahko dokaže, da se skoro nikjer nemški ne govori. Iz (»orjan 19. januvarja. [Izv. dop] Tukajšnje „ Bral no društvo" imelo je občni zbor due 11. t. in. I/, zapisnika naj omenjam sledeča: Izredni občni zbor meseca avgusta p 1. volil je odhajajo---if poljubljal je milo lice in bele roke svoje Jelke. — — Dokler sta Milan in Jelka plakala solzo ra-dostnice, pripovedoval je meni zdravnik, da jo pisal netjakinji, kako je našel Milana, uprašal jo je, da li še ljubi svojega nekdanjega zaročenca, a za odgovor prišla je — Jelka sama. Drugo le lahko uganiti. # Dve leti potem bil som Milanov gost. Takrat so ga že čislali v narodnem taboru in mnogo so držali do ujega. Ko sem bil pri njem, krstili so baš sinčka — prvorojenca. Dr. Ofel bil je seveda kum, jaz sem pa le bolj oglar i I in po strani sem gledal dete, ki je tako grdo kričalo in vekalo. Jelkin atrije mi je šepnil: „Čujte samo, kako krepki glas ima mali, pa je še le mesec dnij star. Zdrava pluča! Ha, ha, ha!" Na to je vzel dele zopet na roke, nosil ga po sobi, miloval ga; postal je sam otrok. — Mladi par je nemo zrl na strica in na sinka, njihovi pogledi bo pričali o brezmejni sreči, ljubezni .... Jaz sem se brzo poslovil; čutil sem, da sem nepotreben mej tako srečnimi ljudmi. Zopet sem zajadral ua nemirno valovje življenja, iskat — sreče, ljubezni. — čega nad učitelj a g. Jan kot a Ž i rov ni k a, v pri- | znanje njegovih zaslug za društvo jednoglasno Častnim članom. V istem zboru volila sta se Častnima članoma tudi gg. Andrej Ž u mer, nadučitelj v Ljubljani in Jožef Za lok ar, misijonar v Ameriki. Društvo šteje 50 udov, imovina njegova pa znaša — z »Gorjanskim domom" okolu 1500 gold. V odbor so voljeni: Gg. Jakob Ž u mer, predsednikom, župnik Janez A ž man, podpredsednikom, nadučitelj Jožef Ž i r o v n i k, tajnikom in blagajnikom, Jožef Črne, Valentin Hudo verni k, Janez Pristav in Jožef Zupan, odborniki. Predlog, naj se voli tukajšnji rojat in društveni ud, gospod dr. Jožef Poki u k ar, dež. glavar in vitez žele/ne kroue. itd. — častnim Članom, vsprejme občni zbor z naudušenjern in odobravanjem. Domače stvari. — (K ljudskemu štetju.) Piše se nam: Kako delajo in kaka sredstva uporabljajo naši nem-škutarji, da bi našteli več Nemcev, kaže naj naslednji slučaj: V nekdanji Tavčarjevi hiši, sedaj lastnina „Graške zavarovalne družbe", zapisala je neka rodovina slovensko polo. To pa je neizmerno zje/ilo hišnega upravitelja Hudahiunigga. Najprvo je poklical dotičnoga imetelja stanovanja k sebi in mu prigovarjal, da spiše drugo nemško polo. Ali ker je dotunik ostal pri svojem prvem Bklejiu, popravil jo lludabiunigg polo sam in pri tem zapisal vse ude ženskega spola za Nemce Magistratu* uradnik, kateri je pregledava! poio, zapazil je to in ker je poznal dotično rodovino, poklical jo je na magistrat in tam se je pokazala vsa goljufija. — (Gosp. Dr ago ti n Hribar,) večletni vodja „Narodne Tiskarne" in odgovorni urednik „Slov. Naroda", zapustil je včeraj Ljubljano ter se podal na svoje novo bivališče v Cel j i, kjer je odprl novo društveno tiskarno. Želimo mu mnogo sreče v novem delokrogu, Celjskim Slovencem pa čestitamo, ker pridobo v g. Hribarju jako delavno narodno moč, kakeršno se je pokazal v raznih Ljubljanskih narodnih krofih pri večih prilikah. Ker se je le zdaj zafiasno poslovil, priredi mu „Sokol" ]>ozuejc »jour fixe* v odhodnico, kakor smo že naznanili. — (Slovensko gledališče ) Prihodnjo nedeljo, dne 25. t. m., imel bode režiser in učitelj dramatičnega društva, g. Borštnik svojo benefico, za katero si je izbral dVodojansko, jako dobro dramo „Trnje in lavor" in dramatično šalo: »Ni moj ukus!", katero je on sam spisal. Gospod Borštnik napravil nam je z izredno svojo spretnostjo kot režuer in igralec že mnogo veselih in zabavnih ur, on je brc/ ugovora najodličneja moč mladega našega gh dabšča, zatorej je tudi našega občinstva dolžnost, da ga ta večer odlikuje z mnogobrojnim pohodom in tem načinom prizna zasluge, ki si jih je g. Borštnik stekel za našo Talijo hram. — („111 as Naroda") piše o prvem nastopu našega rojaka, g, Bučarja, tako: »Odločen uspeh imel je dehutant tenorist g. Bučar, ki je nastopil v ulogi Tami na. Mladi mož ima lep liričen tenor, posebno nežnega in prijetnega zvoka, njegov pravilno izšolani glas, uglajen v vseh ležali in njegovo vrlo pronašao j o dela vso čast šoli mojstra Leva. Njegov način petja kaže v občo inteligentnega muzika vročega čuta in njegovo naravno, elegatno gibanje jasno kaže igralsko stran, kateri se ne da nič dru-zega očituti, nego, da je deloma preživa. Kratko rečeno, mladi ta pevec jo v obče presenetil z gotovostjo svojega nastopa, pri začetniku nenavadnega. Tudi besede izgovarjal jo čisto in pravilno, izimši jedini „tyo", namesto Btč", kar jo izdalo njegov slovenski rod. Gotovo je, da more ravnateljstvo že zdaj računati s to močjo pri razdelitvi važnejših ulog". — Tudi „ Politik" prinesla jo jako laskavo oceno prvega nastopa našega rojaka g. Bučarja. Iz vseh ocen se da posneti, da je prvi in odločilni „debut" bil jako srečen. G. Bučar odprl si je pot na pevski oder, pridobil s j>rvim nastopom splošne simpatije in prizuanje, ima torej lepo bodočuost pred seboj. — (Deželni odbor) je dr. B, S 1 a j m e r j a imenoval asistentom na kirurškem oddelku tukajšnje bolnice. Dr. Š I a j me r je Hrvat, doma iz Čabra pri Reki in asistent na kirurški kliniki v Gradci. Hvalijo ga kot izurjenega operaterja. Priobčil je že več učenih razprav o kirurških boleznih. — (»Brusa') izšla je včeraj 2. številka z mnogovrstnim zanimivim berilom. — (Vsprejemni večer,) ki bi bil danes i zvečer imel biti pri deželnem predsedniku g. baronu Winklerji, je odpovedan, ker sta on in njega gospa soproga zaradi žametov zadržana na Dunaji. — (Gospa Ru žička - Str oz zi) tudi našemu občinstvu dobro znana hrvatska umetnica ozdravila je popolnoma ter po dolgotrajni bolezni zopet nastopila včeraj ua Zagrebškem gledališči. — (P I oso v na kronika.) Takozvani »Trgovski ples", ki ga priredi trgovsko bolniško pod porno društvo, bode 7. februvarja v Kazinski dvorani, ter se bodo vabila razposlala v kratkem. Čisti dohodek namenjen je društvenim dobrodelnim namenom. — (Glas i/.mej občinstva.) Došla nam je nastopna pritožba: Danes zjutraj ob 6. uri bili smo trije potniki na tukajšnji postaji državne že leznico, da bi se odpeljali na Gorenjsko. Ko je došel vlak, šli smo k pisarni, kjer se vozni listi oddajajo. Ker se na našo trkanje nihče ni oglasil, stopili smo na kolodvor, da bi ustopili v vlak. To pa se nam ni dovolilo, češ, da je prepozno. Vsled tega zaostali smo vai trije: komisar za ljudsko štetje, namenjen na Vižmarje, obrtnik, ki je imel nujno opravilo na Vižmarjih in jaz, ki bi imel v kujičijskih zadevah potovati na Dunaj. Blagovolite, g. urednik, tej pritožbi dati prostora. F. T. — (Viška in GI i n š k a č i ta 1 ni ca) priredi dne 1. februvarja t. I. v prostor:h g. Šušteršiča na Glincah jilesno veselico z jako zanimivim vsporedom, kateri se bode pozneje natančneje naznanil. — (Iz Kranjske gore) priobčili smo bili nedavno dopis, v katerem goa[>. dopisnik nič druzega ni zagrešil, nego pritožbo, da onduksj še oetnajo bralnega društva. A zaradi te popolnoma osnovane in vsega odobravanja vredne želje bil je že ogenj v „Slovenčevi" strehi. V 13 štev. „Slovenca" zaletel se ji; nekdo v našega dopisnika in napadel ga tako zlobno in surovo, da moramo tako postopanje le odločno ožigosati. Komur je že želja po bralnem društvu greh, za tega ne sodi druzega, nego Greu-terjev medmet. — Gospode „Sloveneeve" pomilu-jemo, da so tako srboritemu in hudobnemu dopUu dali prostora. Slepa strast skalila jim je oči. To se vidi pri tem dopisu, nič manj pa tudi pri notici: Kako se greši v Avstriji na olovansko potrpežljivost, kjer se z vso resnobo pripoveduje, da je jednoletiii prostovoljec Jovanović v B ; dimpešti bil zarili tega zaprt, ker je brzojavno čestital Stonsinayerju in da mu bodo sedaj Poštanski visokošolci priredili banket. Poštanski visokošolci in — Strossmaver! »Risum teneatia!" — (Zima) dolgo in čimdalje huio juitiska. Vsa Evropa leži v ledenem oklepu, celo v Afriki imajo toliko snega, da je pri Oranu vlak v snegu obtičal in so trije železniški stražniki zmrznili. Po vsej Italiji je ostra zima. v Torinu in Milanu imajo 13 — 15° pod ničlo, v Naj »olj i se je na ulici veliko ljudij ponesrečilo, ker so pali na ledenih tleh. Na vseh železnicah jo promet opoviran, in ni ga dneva brez večurnih zamud. V Budimpešti snežilo je neprestano osemnajst ur in je ves lokalui j>ro-met ustavljen. Železnica mej Pragarskim in Kanilo ne vozi, ker niti s snežnim |dugom neso mogli prodreti snežnih plastij. Baltiško morje je pri Kielu zamrznilo, Nemško morje je v vse ledu, kakor daleč oko seže. Zamrznilo je tudi Bodensko j« zero in Attersee v takozvanom „Sal/kammergut", sploh je poviod hud mraz, in v nekaterih mestih že pre-moga in drv |>rimanku)e — Na Francoskem je tudi silno huda zima, zato je zbornica dovolila dva milijona traukov za ž:tve nenavadno ostre zime. — (Zameti.) Danes došli „Obzor" jiiše: Zaradi silnih žametov zakasnila ju Dunajska in Poštanska pošta sienoč in danes v jutro, ter nam neso došle nobene vaŽueje novine. Iz Zagreba včeraj ni krenil nijedeu vlak, ker je zarad žametov promet na vseh železniških progah UHtavljen. Vlak, ki je včeraj zjutraj iz Siska krenil v Zagreb, došel je Se le ob 6. uri zvečer, na progi padlo je toliko snega, da se je vlak komaj naprej pomikal. Mati se je, da ta kalamiteta šo uekaj časa jmtraje. Izgleda, kakor, da smo od ostalega sveta popolnotna ločeni, a tudi drugim no godi se bolje. — (Sin očeta ubil.) Na Vrhniki zblaznel jo te dni tamošnji konjač. Vzel jo puško in začel streljati pee. Ko se mu je tega dela dovolj zdelo, obrnil bo je proti domu, rekoč: »Zdaj bodem pa še sina ustrelil". Začuvši te besede, zakliče konjačeva j žena sinu: »Francelj, skrij se, oče te bode ustrelil!" Francelj, tako opozorjen na pretečo nevarnost, steče v hlev in se skrije za vrata, k se ob jednem za svojo varnost oboroži z gnojnimi vilami. Oče konjač pribiti s puško v hlev, a ko odpre vrata, udari ga sin z gnojnimi vilami po glavi, da so je takoj zgrudil na tla. Mrtev še ni, a ranjen je tako opasno, da bržkone ne bode več okreval. — (Ljudska štetev u a Hrvatskem.) Objavili smo že Število prebivalcev glavnega mesta Zagreba. Kakor se približno da ceniti, ima Osek 22.500 duš, brez vojaštva, Sisek 61G7, Varaždin 10.083, Vukovar 9465, Bdovar H01G, Petrinja 5010, Kostajnica 2086. Vse te številke veljajo za prebivalstvo brez vojakov. — („Trn",) nov šaljiv list, čegar prva številka je izšla te dni v Zagrebu v veliki obliki, ima na zadnji strani celo stran obsegajoči) podobo, ki alegorično predstavlja združenje avstrijskih jugoslovanskih narodov Na 8 straneh podaje mnogovrstnega berilu. Izhaja 1. in 15. vsacega meseca in velja za vse leto 5 gld. — (Začarana.) Pred božičnimi prazniki zginila je iz neke hišo v Ilici v Zagrebu služkinja Marija P. Ker se deklina ni vrnila, mislili so vsi, da je odšla iz Zagreba, in neso mislili več na njo. Preteklo soboto našli so jo na pol zmrzneno v podstrešji v groznem stanji, zamotano v neke stare krpe. Živela je od samih ostankov starega kruha in snega, ter trdila, da je morala tako storiti, kor jo »žacoprana*! da 80 jo vještice začarale. Na druga Vprašanja odgovarjala je povsem pametno, samo to trdi neprestano, da je začarana. Preveli so jo v bolnico, ker je očevidno sirota poludila, in bode teško okrevala od prestanega mraza in glada. — (Pod vlak prišla.) Pretekli petek dogodila se je na železnici mej Reko in Karlovcem nesreča Tri ženske hoteli* so prekoračiti železno progo mej jiostajaraa Meja in Baker, ko jo baš prihajal vlak iz Reke, a ustavila jih je silna burja V tem jih dohiti vlak, ki se je vračal pred burjo nazaj v Reko. Dve sta se rešile, tretjo jm je zgrabil stroj tet jo popolnoma zdrobil. Mrtve ostanke prenesli so v Kratico. — (T e 1 e f o n s k a z v e z a mej Trst o m i n Reko,) katera se je nameravala u vesli, se no hode izvršila, ker je tastranska vladu izrekla, da ne prevzame ua njo pripadajoči del osnovalmh stroškov, ker je dejiešni promet mej obema mestoma premajhen. — (Žrtve burje.) V ponedeljek večer, ko je divjala buria v Trstu, zagnala je frOletnega krojača J K neha in pekovskega pomočnika B. Pe* gana s t ko silo ob tla, da so morali oba drenesfi v bolnico. Prvi je poškodovan na glavi, drugi na desni nogi. — (Velik h o t o I v Barko v I j ah) namerava zgraditi Tržaško društvo za olepšavnnje mesta. V to svrho bi se sestavilo delniško društvo, katero bi prevzcio izvršitev te id' je. ki je za zdaj sam še načrt, katerega uresničenje je odvisno od mnogi faktorjev. — (Vodnikovo svečanost) s koncertom in sijajnim plesom preredita „Narodna Čitalniea No vomeška" in „Dolenjsko pevsko društvo" svojir društvenikom dno 1. februvarja oh 8. uri /večer prostorih Narodnega doma. — (Metliška čitalnica) volila je v odbor te-le gg.: Navratil, predse lnik ; Kri ž n a r, tajnik : VVacha, blagajnik; Albin Smola, Fr I) o v ga n Fr. Guštin in Prem ar Ignacij za odbornike. — (Narodna čitalnica na P t u j i ima ta le odbor: g dr. Toni. Horvat, predsednik ilr. Jurtela, podpredsednik, II. Stajnko, blagajnik i i R Sigel, tajnik; v odboru pa so šo ti-lo jjgg, dr Čuč.ek, dr. Pioj, J Langerholz, A. Klobučar, I Ožgan, P. Aif. Svet in A. Gregorič — (P I os del. po d p. društva v Trstu ki je bil preteklo soboto v Teatro Fenice, izpad je prav sijajno. Posebno dopadlo se je »Kolo katero je plesalo 16 parov v slovanskih narodu nošah, ter se je moralo ponoviti na občno zaht< vanje. Ples počastil je z navzočnostjo tudi c. k namestnik vite/. Ri na Idi ni ter bil po odboru m občinstvu dostojno in živahno pozdravljen, godi i P* d« i je svirala cesarsko himno. Sijajni jdes trajal i ranega jutra in končal ob 6. uri. »Tutr-i Jour-ilx«. Telegrami ,,Slovenskemu Narodu": Praga 20. januvarja. Pri deželnozborski volitvi fidoikomisnega veleposestva izvoljen je z 22 glasovi jednoglasno kandidat konserva tirne stranke, dedni princ Jan Schwarzenberg. Lindau 20. januvarja. Plovba na Bo-denskem jezeru ustavljena. Parobrodi zamrznili so v pristanišči. Benetke 20. januvarja. Tukaj je grozen mraz. Bati se je, da ako traja mraz še 24 ur, vse lagune zamrznejo. Hanau 20. januvarja. Na ledu zamrz-nene Mene dogodila se je velika nesreča. Led se je udri in petdeset oseb palo je v vodo. Skoro vse so rešili. Madrid 20. januvarja. Iz vseh provin-cij dohajajo vesti o bedi, nastali vsled mraza. V Toledu zamrznila reka Taj o. Madrid 20. januvarja. Po vsem Španj-skeni hud mraz in močni viharji. Iz Saragose se javlja, da so danes imeli 14 stopinj pod ničlo. Dunaj 21. januvarja. Pri črni maši v dvorni župnijski cerkvi za Marijo Antonijo bili prisotni: cesar, nadvojvode, vrhovni dvorni dostojanstveniki in generalstvo. Peterburg" 21. januvarja. Časniki pozdravljajo najsimpatičnije prihod nadvojvode Frana Ferdinanda, ki bode dobro došel gost ruskega dvora in vse ruske družbe. Pohod njegov bode le pospeševal zboljšanje razmer mej Avstro-Ogersko in Rusijo. Kazne vesti. * (Urof Lev Tolstoj) zvršil je uovo socijalno dramo, ki izide v velikem izdanji pri Gold-schmidtu v Londonu v ruskem in angleškem jeziku. To izdanje oskrbi Tolstojeva soproga. * (Visoka umetnica.) Angleška prineesi-nja Luise, markizinja Lome se je pri pokojnem kiparji Bbhmu izučila kiparstva. Sedaj pnncesinja izdeluje kip matere svoje, kraljice Viktorije, katere kip se postavi v mestni hiši v Kensingtonu. * (Dvoboj) V Jassv-ji sta se dvobojila Evgen Cinika in tajnik tamošnjega ruskega konzulata Ler-montov. Povod dvoboju je bilo baje to, da se je knez Gbika jako zaničljivo izrekel o delu „Junak našega časa", katero je spisal tajnikov oče. * (Gos d ne tatvine.) V eraričnih gozdih na južnem Ogerskem so zadnji čas gozdne tatvino iako navado Poizvedbe žan larmerije so p< kazale, Is goldoi pazniki sami kradejo les in pomagajo drugim gozdnim tatovom. * (Z v 1 a k a p a d e I) je na severni železuici mej Gsaterudorfom in W agrarnom kondukter po- !ga vlaka, ki j vozil baš z največjo naglostjo. Ukrenilo je v««- potrebno ko je vlak došel na Ihjriaj, da ae pomaga ueirečniku. Ah dogodilo so je čudo. Kondukter se je le malo poškodoval, ter se pt>Š napravil na pot do postaje v VV agrara, od tum pa z vlakom na Dunaj. * (Mladi tatovi.) Osem mladih lantov od II do 18 let, je te dni sedelo na zatožni klopi pri deželnem sodišči v Gradci. Zatoženci so bili zato i dvauaist tatvin v Graški okolici. Zatožba pravi, j je veiojetno, da se za vse njih tatvine niti iz-■ »delo ni. Najmlajšega je sodišče oprostilo, drugi pa pridejo v večmesečno ječo. * (Amsterdamsko pristanišče je zamrznilo) V Amsterdam sedaj ne more nobena lud ja, ker le vsled trajnega mraza pristanišče zamrznilo. 250 delavcev izžnguje led, da uajiravi pot na odprto morje. * (Sibirska kuga) S cepljenjem so se baje tudi pri sibirski kugi dosegli uspehi. Preiskave Pasteurove utegnejo nazadnje pri raznih boleznih vender le koristiti. * (Ženske na odru) JapauHki cesar izdal je ukaz, da odslej smejo na gledaliških odrih \ kupo ntistopiti moški in ženske. Dosedaj smeli so nastopati samo moški ali same ženske; pri jednem nastopu in He torej ljubezenski prizori skoro pred* stavljati neso mogli. * (Stara zakonska dvojica.) V Lac Qol Parku v Minnesoti je stara zakonska dvojica. Žena je Btara 110, mož 103 leta. V zakonu živita pa že 80 let * (Nov način nabavljanja mleka.) V Novem Jorku osnovalo se je društvo, katero bode dostavljalo mleko v vse hiše po jednakem načiiiu kakor se dostavlja plin in voda Osnoval se bode torej nekak „mlekovod", najnoveja iznajdba ameriška. „um ji mi mr ■Stoji ztt vn« lolo !.<><>; is pol leta gld. 2.30; z« četrt let m kIntHrnL«>iu dvoru : Mokavec, Soluuit iz S pe-liHiij. — Cosin i iz Dolenje vasi. Tržne cene \ IJul>l jttiil dne 21. januvarja t. 1. ti-|*r '«1. kr. Pienioa, hktl. 6 -ho Speli povojen, kgr. . HF Ko*, n • • » | 5|20 Surovo maslo, „ — 70 ! Ječmen, n 4 ?r Jajce, jedno : . , . i—lav O 08, n . . . 3 15 Mleko, liter .... - 8 Ajda, n * * • 6 90 (to ve je meso, kgr. Telečje „ , - (50 Proso, n * ' • 1 4 71 — 60 Koruza, ■ • • • U 80 Svinjsko , „ — f>0 i Krompir ■ • • • 2 41 Koštrunovo „ , — 4o. Leča, . • » ta!— Pišanec...... — 5 o Grah, ■ . . . 12 — Golob...... - 20 Fižol, » • « 10 _ Seno, 100 kilo . . . 1 96 MhsIo, k*r. . —{88 Slama, „ R . . . 1 8r» Mast, —1Š6 Drva trda, 4 Qiuetr. 7 - ' Speli hrišeii — [50 „ mehka, 4 , 1 4|60j Meteorologično poročilo. Dan Čas ona- . *J buromctra zovanja „__ ■' v mm. Temperatura Ve-trovi Nebo Mokri na V mm. 20. jan. 7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer 7339 mm. 736" 1 mm. 736"7 mm. — 96° C — 5-2° C —12 0° C si. vzh. si. vzh. si. vzh. jasno obl, obl. 000 mm. Srednja temperatura —8*9°, za 6-9° pod normalom. ZDuLnasLjslsa, borza dne 21. januvarja t. 1. (Izvirno telegrafično pore«'do.) l'.ipu n.-i renta..... Srebrna renta ..... Zlata renta ...... 5n/0 marčna renta .... Akcije narodne banke Kreditno akcijo..... London........ Srebro........ Napol......... C. kr. cokini .... Noinkko marku..... 4°/. državne srečko i/. I. 1854 Državno srečko iz I. IHtfi Ogersku zlata renta 4°/0 • Ogcrska pupirna rentu 5°/0 . Dunava r«'^. srečke 5°/„ . Zutnlj. obč. svst.r. 4',',"■'„ zlati Kreditne sreAke..... Budotfova sr«-čke .... Akcije tm^lo-HVHtr. httnku včeraj — dtiiieti gld. 90 0 — gU 91* — n 91 10 1 91 15 a 108 45 108 35 10» 80 102-75 *95 — n 996 — n 80S75 n 807— rt 114-35 i 114 30 n —1 — ~~" n n 9 04'/, — I 9 04'/, • h 40 5-42 n ^6•20 56 17'/, 2ft 1 gld. 131 g Id. — k«. 100 . 179 , 75 „ 104 - 20 . 101 . 06 . llH) gld. 121 n 50 „ ZHat. listi . 113 n n 100 gld. 181 . '25 , 10 „ 20 t 'M m 164 • 90 . 219 B n Zahvala. Podpisani izrekajo vsem prijateljem in znancem za darovane vence, za blago sočutje in mnogobrojno udeležitev pri pogrobn nafiega nepozabnega brata, oziroma strijca, goBpoda janeza dolinska najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dno 20. januvarja 1891. (43) Žalujoči ostali. „Narodni Tiskarni" y Ljubljani prodajajo oe i zbrani spisi po znižani ceni. 1. zvezek: Deseti brat. Komun. a. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domaće zg-odovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi jMilliarji. Crtir.e iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenea ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna Bovest iz fiasov lutrovske reformaciji!. — III. va prijatelja. — IV. Vrban Smukovn ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. (Joliila. Povest po resnični dogodbi. — VI Kozlovska sodba v Višnji (Jori. Lepa povest iz stare zgodovine. 4. »voaok: 1. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. flrad Kojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Kloštorski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. Btoletia. — II. Nemški viilpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Hipa tobaka. Povest — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenj«. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII Crta iz življenja političnega agitatorja. 7. zvezek: I. Lepa Vida. Koman. — II. Ivan Erazem Ta- tenbalt. Izviren historičen roman iz sedem-nsjstega veka slovenske zgodovine. 8. zvezek: I. Cvet in sad. Izviren roman. - II. Bela ruta, bel denar. Povest. 9. zvezek: I. Doktor Zoher. Izviren roman. — II. Mej dvema stoloma. Izviren roman. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. »j Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo se v (37—54) NARODNI TISKARNI" Gospodske ulice 12. Gospodske ulice 12. Na najnovejši in najboljši način dmol ii«' ♦ (33-2) J [ ssbe in zobovja \ :* ustavlja brez vsakih Ooloftn ter opravlja plombo* «* vanj« in vse /oliiu- opertMiiJe«, — oddtranuje ♦ % aobne boleelne z usmrtenjem živca I zobozdravnik A. Paichel, j ♦ poleg HradeckeKa čevljarskega) m OS tU, I. nadstropje. O folie i; 1*01 olje iz kitovih jeter iim|«-In1«'|h«-, iiuJMve/«-jnc in najupli vneja« vrat« medi^lnitltio ol(<> Iz kltovili Jeter. Nt«sru|»r<'V4'r|«Mio sredatvo proti UhmIJii, alHMtl pri |>liiorNeli-«>%<» olj«' ia kltovlk Jeter v trioglafih stekleniculi I «1*1. (7y3—25) Deželna lekarna ,,Pri Mariji Pomagaj" Ludovika Grečel-na j j tit»l piiii. ii ti Mck(i.....i t »-«-11 H. Lv j.j.. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'