Italijanski jezik in enakopravnost med spoloma Nadškof Crepaldi o umetnem oplojevanju Olajšave za sovodenjske gostince Primorski dnevnik št. 164 (21.097) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 17. JULIJA 2014 sledi nam na uifcteriu @primorskiD POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € Kdo je kriv za težave pristanišča? Aljoša Gašperlin Predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi se je nemudoma odzvala na ostre kritike, ki so jih iz-nesli na njen račun nekateri uslužbenci. Polovica kadrov ji v bistvu očita, da upravlja tržaško pristanišče, kot bi bilo njena last, s podrejenimi pa naj bi ravnala kakor v starem veku. Kdor je bil kdaj v njenih uradih, je lahko na lastna ušesa slišal, da govori o zaposlenih kot o svojih »otrocih«. Skratka, Monassijeva samovoljno odloča, koga je treba zaposliti in koga ne, s tem pa ne seznanja nikogar. Kaj šele, da bi razloge za izbiro tega ali onega (javnega) uslužbenca utemeljevala. Jasno je, da bodo najožji sodelavci tiho izvajali vse, kar jim bodo naročili tisti, ki so v resnici za krmilom. Pa vendar, pristanišče je javna ustanova. Če je Monassijeva tako brzo odgovorila uslužbencem, bi morala tako vneto odgovarjati tudi na vprašanja o razvoju pristanišča in Trsta nasploh. Sicer je že vsem jasno, da zagovarja imobilizem in izvaja politiko zavlačevanja ter zavajanja javnega mnenja. Podatki o povečanem prometu, ki jih objavi po vsaki prejeti kritiki, niso merodajni, ker se enostavno ne odziva na vprašanja, začenši s tistim o usodi starega pristanišča. Predsednica luke je kritike zaposlenih odpisala, češ da je kriva t.i. »reforma Fornero«. Zanimivo bi bilo vedeti, kdo je bil kriv za odlašanje s podpisom sporazuma o železarni, za težave s pristaniškim prostorskim načrtom, za neskončno zgodbo logistične ploščadi ali za parkiranje avtomobilov v starem pristanišču. Mo-nassijeva je namreč »iz varnostnih razlogov« spet zaprla prometnico skozi staro luko. Verjetno je prepričana, da bo mogoče javnosti za vselej prikriti sleherno dogajanje v pristanišču. palestina - Izraelci pozno sinoči na pritisk ZN pristali na začasno humanitarno premirje Izraelska bomba ubila štiri palestinske otroke V napadih na Gazo 219 mrtvih in popolno uničenje, 1 žrtev na izraelski strani SREBRENICA Nizozemska soodgovorna za 300 mrtivh HAAG - Nizozemsko sodišče je včeraj razsodilo, da je Nizozemska soodgovorna za smrt več kot 300 žrtev genocida v Srebrenici, največjega pokola na evropskih tleh po drugi svetovni vojni. Sodišče je namreč odločilo, da Nizozemski ni uspelo preprečiti poboja in zaščititi žrtev. Civilno tožbo so vložili svojci pobitih. »Država je odgovorna za trpljenje svojcev moških, ki so jih bosanski Srbi deportirali iz baze nizozemskega bataljona v vasi Potočari 13. julija 1995,» se glasi sodba sodišča. Srebrenico so sicer aprila 1993 Združeni narodi razglasili za varovano območje, ki so ga nadzorovale nizozemske modre čelade. V Srebrenico se je zato med vojno zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz celotne BiH. Na 12. strani GAZA - Izraelci so pozno sinoči na pritisk Združenih narodov pristali na začasno humanitarno premirje. Pred tem so bili v Gazi včeraj v izraelskem napadu ubiti štirje otroci. Vsi štirje so bili na plaži, ko se je zgodil napad, več ranjenih otrok pa je zatočišče poiskalo v bližnjem hotelu. Skupno število mrtvih od začetka najnovejšega nasilja med Izraelci in Palestinci je tako naraslo na 219. V treh zračnih napadih je bilo kasneje ubitih še šest Palestincev. Kot je sporočil predstavnik urgence v Gazi, je bil v napadu v tem mestu ubit otrok, v dveh napadih v mestu Han Junis pa še pet ljudi, med njimi en otrok, poroča AFP. Včerajšnje nasilje je tako zahtevalo že več kot 20 življenj, skupno število mrtvih pa je doseglo 219. Na 11. strani pogovor - F. Rossi, predsednik Mittelfesta Deželno avtonomijo braniti tudi s kulturo ČEDAD - V soboto se v Čedadu začenja 23. Mittelfest, v okviru katerega se bodo do 27. julija zvrstili številni plesni, glasbeni, gledališki in drugi kulturni dogodki. Umetniški vodja je letos Franco Calabretto, februarja pa je postal predsednik združenja Mittelfest furlanski novinar Federico Rossi. Rossi je poklicni novinar in je deset let vodil radijsko postajo Radio Onde Furlane, med leti 1988 in 1993 je bil tudi deželni svetnik. Na 3. strani V Trstu demonstracija za mir v Palestini Na 4. strani Občina Trst kupila 35 defibrilatorjev Na 6. strani Sporazum za večjo varnost v bankah Na 6. strani Občina Gorica zavrnila prošnjo zveze VZPI Na 13. strani trst - Včeraj popoldne ■ ■ • v • v Manjši požar na sedežu bivše TKB TRST - Včeraj popoldne je prišlo na nekdanjem sedežu bivše Tržaške kreditne banke na vogalu med ulicama Filzi in Valdirivo v Trstu do manjšega požara, ki je zajel del pritličnih prostorov. Na prizorišče so prišli policisti in gasilci, ki so plamene kmalu pogasili, včeraj pa niso še ugotovili vzroka požara, ki je po nekaterih drugih informacijah nastala zaradi kratkega stika. Po likvidaciji TKB je do 26. aprila lani v omenjenih prostorih delovala poslovalnica banke Antonveneta skupine Montepaschi, ki pa so jo zaprli in osebje premestili v druge poslovalnice. Na 5. strani gorica-šempeter - Porodnišnica Žiberna: »Romolijeve navedbe ne držijo« BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA mrnrn mu POSKRBITE ZA TOPLO ZIMO ZE SEDA" Matija Praprotnik Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276171 9771124666007 2 Četrtek, 17. julija 2014 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Ocena predsednika Pahorja in verjetnega mandatarja Cerarja Volitve so legitimne in legalne Cerar ne pristaja na ultimate SDS Sklic prve seje DZ verjetno 1. avgusta, vlada bo operativna septembra LJUBLJANA - Predsednik države Borut Pahor in najverjetnejši novi mandatar Miro Cerar sta na včerajšnjem srečanju ocenila, da so bile volitve izvedene legalno in so legitimne, zato morajo postopke nadaljevati v ustavnih rokih. Kot je dejal Cerar, si oba želita, da bi do oblikovanja stabilne vlade, ki bo državo popeljala iz krize, prišlo čim prej. Pahor in Cerar sta se na včerajšnjem neformalnem srečanju v predsedniški palači dotaknila tudi pozivov in izjav SDS, da so bile volitve nelegitimne. Cerar je v izjavi novinarjem po srečanju ocenil, da je stranki SDS treba dati še nekoliko več časa, da se poglobi v lastna stališča in oceni, ali je na pravi poti. Postopki so bili pravno korektni, volivci so prišli in odločili, zato ne on ne predsednik republike Pahor ne vidita razloga za to, da bi imeli glede volitev zadrego ali slabe občutke, je pojasnil Cerar. V SDS so sicer pojasnili, da so pripravljeni zamrzniti ukrepe glede svojega dela DZ, če bodo stranke, ki tvorijo parlamentarno večino, in Pahor dali javno zavezo, da bodo po razveljavitvi sodbe v zadevi Patria omogočili razpis novih volitev. Borut Pahor bumbaca Miro Cerar ansa A Cerar poudarja, da na ultimate in pomisleke ne morejo pristati. Po njegovih besedah bodo izvolili legitimen parlament in povsem legitimno in legalno vlado, zato ne vidi razloga, zakaj bi nekdo trdil, da bi bilo treba te faze ponovno odpirati. Po njegovem mnenju je ravno nasprotno. Namen volitev je bil, »da dobimo stabilno vlado in koalicijo, ki bo lahko intenzivno delovala v dobro državljanov«. Pahor je sicer Cerarju včeraj pojasnil, da bo v približno sedmih dneh po ustanovni seji DZ, ki jo bo Pahor predvidoma sklical za 1. avgusta, opravil posvetovanja z vodji poslanskih skupin glede predloga za mandatarja. Če bo vse potekalo v normalnih okvirjih, je po Cerarjevih besedah pričakovati, da bi lahko nova vlada v celoti nastopila funkcijo v drugi polovici septembra. Cerar je ponovil, da se bodo intenzivna koalicijska pogajanja odvijala predvidoma v prihodnjem tednu, saj želi počakati na dokončne izide, ki bodo tudi dokončno pokazali, ali se je SLS uvrstila v DZ. Po njegovih besedah je korektno, da je rezultat transparenten, tako da bo jasno, s kom se je možno pogovarjati o bodoči koaliciji. A s tem, kot je poudaril, ne namiguje na povezovanja s to ali ono stranko. Do konstituiranja DZ bodo morali biti po Cerarjevih besedah obrisi koalicije že določeni. Ponovil je, da želi SMC sestaviti čvrsto koalicijo, ki bo dovolj programsko in akcijsko enotna, da bo Slovenijo lahko pripeljala iz krize. Najverjetnejši novi mandatar je še pojasnil, da v SMC še niso še sprejemali odločitev glede kandidatov za ministre. To bo sledilo v prihodnjih dneh ali tednih, je dodal. Podobno ostaja odprto glede predsednika DZ. Strinja se, da je to mesto običajno pripadlo drugi največji koalicijski stranki, kar je po Cerarjevem mnenju pomembna tradicija, ki so ji naklonjeni. A dopušča tudi drugo možnost, če bo soglasno tako odločila nova koalicija. (STA) STRASBOURG - Dokončna razsodba Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice Slovenija in Srbija morata izplačati prihranke varčevalcem Ljubljanske banke in Investbanke v BiH STRASBOURG - Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice v Stras-bourgu je v zadevi Ališic soglasno razsodil, da sta Slovenija in Srbija tožnikom, varčevalcem Ljubljanske banke oziroma Investbanke iz BiH, kršili pravico do varstva premoženja in učinkovitega pravnega sredstva. V letu dni morata najti sistemsko rešitev za izplačilo prihrankov. Sodba je dokon-čna.Veliki senat je odločil o tožbi treh v Nemčiji živečih varčevalcev iz BiH, ki so leta 2005 tožili BiH, Hrvaško, Srbijo, Slovenijo in Makedonijo zaradi nezmožnosti dviga svojih deviznih vlog v nekdanji podružnici Ljubljanske banke v Sarajevu in podružnici beograjske Investbanke v Tuzli. Veliki senat je v pilotni sodbi - kar pomeni, da velja za vse podobne primere -poudaril, da morata Slovenija in Srbija tako tožnikom iz BiH kot vsem, ki so v enakem položaju kot oni, izplačati prihranke pod enakimi pogoji kot slovenskim oziroma srbskim državljanom, ki so imeli vloge v domačih podružnicah slovenskih oziroma srbskih bank. To v primeru Slovenije - ki je po teritorialnem načelu na podlagi ustavnega zakona v začetku 90. let prejšnjega stoletja poplačala vse devizne varčevalce na svojem ozemlju - pomeni, da bi morala takoj izplačati varčevalce z vlogami do okoli 500 evrov, ostale pa v petih letih v desetih polletnih obrokih preko slovenskih bank. Na podlagi sodbe morata Slovenija in Srbija vsakemu izmed pritožnikov v treh mesecih plačati nepremoženjsko škodo v višini 4000 evrov skupaj z obrestmi. Odločitev, da ostale države naslednice - Hrvaška, BiH in Makedonija - tožnikom niso kršile človekovih pravic - je 17-članski senat sprejel s 15 glasovi, dva sodnika sta dala ločeno mnenje. Ločeno mnenje sta podala nemška sodnica Angelika Nussberger, ki jo je Slovenija izbrala za nadomestnega sodnika, potem ko je bil po prvi sodbi v zadevi izločen slovenski sodnik Boštjan M. Zupančič, in srbski sodnik Dragoljub Popovic. V skupnem ločenem mnenju sta med drugim izpostavila, da se ne moreta strinjati, da sta bili za kršitev evropske kon- vencije o človekovih pravicah spoznani samo Slovenija in Srbija. Kot sta poudarila, so sodniki pri tem uporabili civilno-pra-vni pristop, niso pa vprašanja obravnavali v okviru nasledstva na podlagi mednarodnega prava. Nasprotovala sta tudi, da morata samo Slovenija in Srbija oblikovati shemo za poplačilo vseh varčevalcev omenjenih bank. Glede na soodgovornost za sistem, ki je veljal v SFRJ, bi morale vse države naslednice sodelovati pri oblikovanju ustreznega sistema poplačila varčevalcev. Na ta način bi bilo mogoče poplačati vse varčevalce na ustrezen način in zagotoviti izvršitev sodbe v kratkem času, sta izpostavila. Odločitev, da morata Slovenija in Srbija v letu dni najti rešitev za poplačilo vseh podobnih primerov, je bila sprejeta s 16 glasovi. Ločeno mnenje je podala sodnica Ineta Ziemele iz Latvije, ki je med drugim imela pripombe na to, da je sodišče tisto, ki določa časovne roke za vzpostavitev shem. Tako kot v primeru izbrisanih bo morala Slovenija zdaj v letu dni pripraviti akcijski načrt za implementacijo sodbe in ga predložiti Svetu ministrov Sveta Evrope, ki nadzira uresničevanje sodb. Veliki senat je soglasno odločil tudi, da bodo za leto dni preložili preučitev vseh podobnih primerov proti Sloveniji in Srbiji. Sodišče je v razsodbi potrdilo, da sta omenjeni državi odgovorni za dolgove LB in Investbanke do tožnikov in da ni bilo pravega razloga, da so morali tako dolgo, več kot 20 let, čakati za izplačilo svojih prihrankov. Poudarili so, da gre za poseben primer, saj ni šlo za standarden primer sanacije plačilno nesposobne zasebne banke, ampak za banki, ki sta bili vedno v državni ali družbeni lasti. Sedemčlanski senat sodišča je o zadevi prvič odločil 6. novembra 2012. Veliki senat je včeraj sporočil odločitev, potem ko je sodišče ugodilo pritožbi Slovenije in Srbije, ki sta februarja 2013 zahtevali ponovno obravnavo pred 17-članskim velikim senatom sodišča. Obravnava pred velikim senatom je potekala 10. julija lani. Na slovenskem državnem pravobranilstvu so ocenili, da je odločitev velikega senata enaka odločitvi sedemčlanskega senata, le da je veliki senat za izvršitev splošnih ukrepov namesto šestmesečnega določil enoletni rok, za eno leto pa je odložil tudi obravnavo vseh istovrstnih pritožb. Sodba je dokončna, saj je Slovenija s predložitvijo zadeve v obravnavo v velikem senatu izkoristila vse pravne možnosti, so še pojasnili. Veliki senat je sicer v sodbi pritrdil odločitvi iz prve sodbe, da gre za pilotno sodbo, ker je na sodišču vloženih 1850 podobnih primerov v imenu okoli 8000 tožnikov. V sodbi je tako kot novembra 2012 tudi zapisal, da morajo biti osebe, ki so jim že bile poplačane stare devizne vloge, izklju- čene iz sheme poplačil. Dodal pa, da pa sta v primerih, ko jim je bil poplačan samo del hranilnih vlog, zdaj Srbija in Slovenija odgovorni za poplačilo preostalega dela, ne glede na državljanstvo varčevalca in lokacijo podružnice banke. Kolikšen bo finančni zalogaj, ki čaka Slovenijo, za poplačilo starih deviznih vlog LB, še ni znano. Znano pa je, da v BiH ni bilo poplačanih še okoli 160.000 bivših deviznih varčevalcev podružnice Ljubljanske banke v Sarajevu, ki naj bi imeli konec leta 1991 skupno za okoli 108 milijonov evrov vlog. Pri podružnici LB Zagreb pa gre za 115.000 varčevalcev, ki so imeli skupno za 143 milijonov evrov deviznih vlog. Temu je treba dodati še obresti. (STA) IMENOVANJE Kdo bo novi slovenski komisar EU? LJUBLJANA - Najverjetnejši mandatar za sestavo vlade Miro Cerar se je včeraj pred neformalnim sestankom pri predsedniku republike Borutu Pahorju zadržano odzval na namero predsednice vlade, ki opravlja tekoče posle, Alenke Bratušek, da bo imenovala slovenskega kandidata za evropskega komisarja. Cerar meni, da se mora vlada v odhodu o postopkih imenovanja evropskega komisarja posvetovati tudi s SMC in drugimi strankami, ki so bile na predčasnih volitvah izvoljene v DZ. Kot je dejal v izjavi novinarjem po srečanju s Pahorjem, v SMC razumejo, da je imenovanje komisarja ta hip pristojnost vlade in da se dolgo s temi postopki ne more odlašati. Vendar ob tem najverjetnejšega novega mandatarja »zelo moti«, da vse dosedanje vlade niso izdelale nekega zakonsko oprijemljivega postopka za imenovanje evropskega komisarja. »To, da o tem arbitrarno odloča vlada, ni dobro,« je po poročanju Radia Slovenija Cerar dejal že pred srečanjem s Pahorjem. Tako Cerar upa, da bo vlada o tem, kar je povedal, temeljito razmislila. Cerar obžaluje, da ni pravil o tem, kako se predlagajo kandidati za komisarja, kakšne pogoje morajo izpolnjevati in kako vlada o tem odloča, je dejal v izjavi novinarjem. Po njegovem mnenju obstaja možnost, da bi takšna pravila sprejeli hitro, po nujnem postopku. Če za to ne bo dovolj časa, pa pričakuje, da bo SMC obveščena o postopku izbire komisarja ali vsaj pov-prašana za mnenje. Cerar, kot je dejal, še nima imena, za katerega bi se zavzel, da bi zasedel to mesto. O tem se bodo po njegovih besedah posvetovali v stranki. Takoj, ko bodo imeli kakšno ime, ga bodo sporočili predsednici vlade v odhodu Alenki Bratušek. Ves čas od vstopa Slovenije v EU - torej dva mandata - je bil komisar iz Slovenije Janez Potočnik, ki je v preteklih mesecih dal večkrat vedeti, da ga zanima še tretji mandat. V medijih se med tistimi, ki naj bi jih zanimal komisarski položaj, omenja tudi Bratuškova. ZAGREB - Na predlog vladajoče leve sredine Hrvaški sabor potrdil zakon o istospolnem partnerstvu ZAGREB - Vladajoča levosredinska večina v hrvaškem saboru je ob koncu poletne seje zavrnila vse amandmaje opozicije in potrdila nova zakona o delu in življenjskem partnerstvu isto-spolnih oseb. Poleg tega so vsi poslanci z izjemo opozicijske HDZ zahtevali oceno ustavnosti referendumskega vprašanja o pravicah uporabe pisave narodnih manjšin. Opozicija je opozorila, da nova delovna zakonodaja krepko zmanjšuje pridobljene pravice delavcev. Med drugim bodo delodajalci lahko zahtevali, da zaposleni delajo tudi več kot 60 ur tedensko, delavce pa bodo lahko prepustili drugim povezanim družbam. V slabšem položaju bodo tudi delavci, ki jim službe zagotavljajo različne agencije za zaposlovanje, kot tudi ženske, predvsem nosečnice in mlade matere. Vladajoča večina ni sprejela nobenega izmed skoraj 80 amandmajev opozicije, prav tako so zavrnili amandmaje HDZ pri končnem besedilu zakona o življenjskem partnerstvu, ki istospolnim parom omogoča enake pravice kot heteroseksualnim parom, vključno z registracijo zveze pred matičarjem. Otrok ne bodo mogli posvojiti. HDZ je zahtevala ugovor vesti za matičarje, kot tudi brisanje določila o otrocih v istospolnih družinah. Največja opozicijska stranka je tudi vztrajala, da bi zakon izrecno prepovedal pravico isto-spolnih partnerjev do posvojitve otrok. Zakon omogoča, da ho- moseksualna partnerja lahko skrbita za otroke, če gre za otroke iz njihovih prejšnjih skupnosti. Zavrnili so tudi amandma poslancev iz vrst vladajoče koalicije, ki so zahtevali, da bi tudi istospolni partnerji lahko posvojili otroke. »Menimo, da je zakon poskus demokratičnega kompromisa med vrednostnimi stališči in pogledi na svet, ki trenutno ustvarjajo napetosti v hrvaški družbi,« je pojasnil minister za upravo Arsen Bauk. Poslanci HDZ so bili zadržani tudi do odločitve večine kolegov, da bodo zahtevali oceno ustavnega sodišča o usklajenosti referendumskega vprašanja o višjem pragu pri uresničevanju pravice narodnih manjšin do dvojezičnosti v lokalnih skupnostih. Na Hrvaškem so omenjeno pobudo imenovali referendum proti cirilici. Štab za obrambo hrvaškega Vukovarja je sredi lanskega decembra saboru izročil več kot 600.000 podpisov državljanov, ki so podprli pobudo, da bi manjšine za uveljavitev svojih pravic, kot so dvojezični napisi na javnih površinah in ustanovah, po novem potrebovale absolutno večino in ne več le podpore tretjine prebivalcev. Saborski odbor za ustavo je ocenil, da referendumsko vprašanje nasprotuje hrvaški ustavi kot tudi hrvaški pristopni pogodbi z EU. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 17. julija 2014 3 POGOVOR - Predsednik združenja Mittelfest Federico Rossi »Ovrednotiti velike in male kulturne prireditve v deželi« ČEDAD - V soboto se v Čedadu začenja 23. Mittelfest, v okviru katerega se bodo do 27. julija zvrstili številni plesni, glasbeni, gledališki in drugi kulturni dogodki. Umetniški vodja je letos Franco Calabretto, februarja pa je postal predsednik združenja Mittelfest furlanski novinar Federico Rossi. Rossi je poklicni novinar in je deset let vodil radijsko postajo Radio Onde Furlane, pet let je bil odgovorni urednik mesečnika La Patrie dal Friul, med leti 1988 in 1993 je bil tudi deželni svetnik in pobudnik prvega zaščitnega zakona za promocijo furlanskega jezika. Pred leti si je tudi zamislil kulturno prireditev Colonos. Po predstavitvi programa letošnjega Mittelfesta v Čedadu je v pogovoru za tednik Novi Matajur ocenil to svojo novo izkušnjo. Vodenje tega festivala ste prevzeli pred petimi meseci. Kakšen ja vaš prvi vtis? Vedno bolj sem prepričan, da ima ta prireditev velik potencial in da lahko z njo Furlanija in vsa dežela pridobi evropsko razsežnost. Evropa je del naše dnk, čeprav se tega ne zavedamo dovolj. Poleg tega pa imamo na razpolago odlično in zelo motivirano ekipo. Med 'mikrokozmosom' prireditve Colonos in Mittelfestom, ki je festival mednarodnega značaja, je veliko razlik. Tudi odnos Dežele do teh dveh pobud je različen ... Za Deželo je Mittelfest strateški kulturni projekt in zato vanj vlaga precejšnja sredstva. Zato tudi sama imenuje predsednika in predlaga umetniške vodje. Colonos in Mittelfest sta dogodka, ki se ju glede na razsežnost ne da primerjati. Osebno mislim, da je najbolj občutljivo vprašanje zaupanje in korekten odnos med ljudmi, ki imajo določene odgovornosti, in politiko. Sodelovanje je namreč nujno, to pa ne po- Federico Rossi nm meni, da si "sotans" oziroma podrejen politiki" Ali je mogoče na kak način prenesti na Mittelfest izkušnjo festivala Colonos? TOPOLOVO - Postajo obiskala tudi Debora Serracchiani Po uspešnem začetku bogat program vse do prihodnje nedelje Predsednica Serracchiani v pogovoru z mladimi protagonisti Postaje (levo) in z Donatello Ruttar (desno) nm Rad bi dokazal, da kulturni mikro-kozmos in makrokozmos med sabo nista nujno v nasprotju. Če pa bi ugotovil, da etični in politični pogoji, o katerih sem prej govoril, niso uresničljivi, bi primerno ukrepal. Med tiskovno konferenco ste dejali, da Rim postavlja pod vprašaj deželno avtonomijo. Kaj pa s tem v zvezi počne Dežela? Deželno avtonomijo je treba odločno braniti pred državnim centralizmom. To je vrednota, ki jo je še vedno nujno uveljavljati s stalnim kulturnim in političnim delom. Vodilni dejavniki naše družbe, in tu mislim tako na politično kot gospodarsko in kulturno sfero, niso še razumeli, da posebnost te evropske dežele, ki se lahko ponaša s svojim središčnim mednarodnim položajem in jezikovnim ter kulturnim bogastvom, ni le dodana vrednost, temveč osnova za vse izbire. Poudarili ste tudi, da Dežela ne sme pozabiti na manjše dogodke. Veliki dogodki so pomembni, še večji pomen pa imajo številne manjše kulturne prireditve na našem teritoriju. Nekateri nemški strokovnjaki so ugotovili, da se večina sredstev namenja večjim javnim kulturnim ustanovam, ki pa pritegnejo približno 4 do 5% prebivalcev, to se pravi najbolj premožen in izobražen del družbe. Medtem ko prav tiste kulturne pobude, ki so vraščene v prostor in izhajajo iz njega, najbolj prispevajo k rasti krajevnih skupnosti. Dežela bi morala ob pripravi kulturne reforme vse to upoštevati in te prireditve ne samo zaščititi, temveč tudi promovirati. Mittelfest istovetimo s Čedadom, a vendar se zdi, da med samim mestom in festivalom nikoli ni bilo prave povezave. Kako si to razlagate? Gre za dolgoleten in zapleten problem. Zaradi zamude pri zamenjavi vodilnih kadrov in nuji, da čim prej sestavimo program, se letos nismo utegnili ukvarjati s tem, da bi Mittelfest približali mestni skupnosti. Upam pa, da bo to eno izmed prvih vprašanj, ki se jim bomo posvetili takoj po zaključku festivala. (m.o./NM) Poslanka Blažinova za uspešno in stabilno vlado v Sloveniji Poslanka Tamara Blažina je v dopisu zmagovalcu nedeljskih parlamentarnih volitev Miru Ce-rarju izrazila čestitke za prodoren uspeh, z željo, da bi Slovenija v čim krajšem roku prišla do nove široke in stabilne vlade. Taka vlada bo omogočila državi, da obrne stran in uspešno prebrodi številne težave, v katerih se nahaja zaradi hude gospodarske, družbene in moralne krize. Blažinova je obenem izrazila željo, da bi skrb za manjšine dobila primerno težo v vladnih programih in bi se nadaljevalo oziroma še nadgradilo sodelovanje med Republiko Slovenijo in Italijo oziroma deželo FJK. V tem kontekstu lahko odigrata pomembno vlogo slovenska manjšina v Italiji in italijanska v Istri, je še zapisala poslanka. V Koprivi in Brjah praznovanje zavetnika Ze tradicionalnemu slavju ob godu župnijskega zavetnika svetega Elije, ki ga vsako leto praznujejo vaščani Koprive in Brij, se letos - praznik bo na sporedu v nedeljo, 20. julija v Koprivi - pridružuje bogat kulturni in družabni spored. Dogajanje se bo v župnijski cerkvi sv. Elije začelo ob 17. uri s slovesno sveto mašo. Po verskem obredu se bodo domačini še enkrat spomnili pisateljice Branke Jurca, ki se je rodila v Koprivi pred natanko sto leti. O njej bo spregovorila pisateljica in pesnica Berta Golob, sicer dobra poznavalka Branke Jurca. V pred kratkim prenovljenih vaških prostorih bodo nato odprli razstavo o Pevskem in bralnem društvu Zarja, ki je delovalo v Koprivi dobra tri desetletja, in sicer med letoma 1896 in 1927, ko se je moralo zaradi hudega fašističnega pritiska razpustiti. Arhivsko gradivo je v Trstu in Kopru zbral zgodovinar Primož Sturman. Člani pred kratkim ustanovljenega ŠKUDT Kopriva bodo poskrbeli za srečolov z bogatimi nagradami, na ogled pa bo tudi razstava domačih vezenin Elke Lavrenčič. TOPOLOVO - Po uspešnem začetku se v slikoviti vasici v občini Grmek nadaljuje priljubljena kulturna prireditev Postaja Topolove, ki bo do nedelje ponudila obiskovalcem vrsto zanimivih literarnih, glasbenih in drugih dogodkov. Postaja Topolo-ve pa je prejšnji konec tedna navdušila tudi deželno predsednico Deboro Serracchiani, ki se je prvič udeležila tega festivala. Serracchianijevo je povsem prevzelo posebno vzdušje Postaje, zelo pomembno pa se ji je zdelo tudi to, da pri tej prireditvi sodeluje veliko mladih. Ocenila je, da je taka prireditev konkreten način boja proti praznjenju vasi. Sicer pa bo danes Postaja Topolove etapa mednarodnega festivala poezije in glasbe Acque di Acqua. Protagonisti tega dogodka bodo Rok Alboje, Claudio Grisancich, Azzurra DAgostino in Roberto Cescon. Nato bodo predstavili pesniško revijo Il Ramo d'Oro (Zlata veja). V glasbenem delu bodo tokrat v ospredju dijaki glasbenega liceja Per-coto iz Vidma. Ob mraku pa bo prišlo do pobratenja s karnijsko vasico Dordolla, ki si zadnja leta prav tako kot Topolovo prizadeva za kulturni in demografski preporod. V Dordolli živi tudi angleški režiser in pisatelj Christopher Thomson, ki bo na Postaji predstavil svoj projekt The New Wild, raziskavo o evropskih krajih, ki so bili nekoč obljudeni, zdaj pa so povsem zapuščeni. Nato bodo predvajali film »Renatov projekt (Il progetto di Renato)«, ki ga je v Dordolli posnela Slovenka Anja Medved. Večer bosta zaključila kontrabasist Michele Spanghero in violinistka Tiziana Bertoncini. Jutri bo na vrsti srečanje z glasbenikom iz Prage Martinom Janičkom in njegovimi glasbili-kipi. Med številnimi glasbenimi dogodki tega dne pa naj omenimo še koncert skupine Les Tambours de Topolo. V kinu na prostem pa bodo predvajali film TIR, ki je zmagal na Festivalu v Rimu. V Topolovem ga bosta predstavila režiser Alberto Fasulo in glavni igralec Branko Završan. V soboto se bodo lahko ljubitelji po-hodništva ob devetih podali na sprehod po sledeh Carla Emilia Gadde, oziroma po krajih v občini Grmek, kjer je pisatelj bil leta 1917. Od popoldneva dalje pa bodo spet na vrsti glasba, literatura in kinematografija. Med drugimi bodo prvič predvajali tudi film Sarajevski mostovi (I pon-ti di Sarajevo), ki je pred kratkim zmagala na Festivalu v Pesaru. V nedeljo bo še sprehod po Topolovem z mladimi, ki so prejšnji teden med delavnico spoznavali tipične značilnosti vaških kamnitih zidov. Po popoldanskih dogodkih pa bosta za slovesen zaključek letošnje, že 21. Postaje Topolove, poskrbela orkester Topo-lovska Minimalna Orkestra, ki bo zaigrala skladbo Lep Pozdrav In C, in nekdanji protagonist oddaje Le Iene Pif s Pripovedmi o mafiji, ki so nastale na podlagi filma »Mafija ubija samo poleti (La mafia uccide solo d'estate)«, ki je prejel že številne nagrade. Popoln program je objavljen na spletni strani: www.stazioneditopolo.it. (NM) Moj Travnik '84 Minilo je trideset let od tistega 20. maja 1984, ko so se Slovenci v Italiji zbrali na Travniku: trideset let - v vseh pogledih dolgo obdobje, v tehnološkem smislu pa sploh. Pred tridesetimi leti nismo vsi imeli fotoaparatov, snemalnih kamer, kaj šele mobilnih telefonov, s katerimi je mogoče celo fotografirati ali snemati. Pa vendar mislimo, da velja poskusiti. Drage bralke in bralci! Primorski dnevnik vas vabi, da odprete predalnike in kartonaste škatle, v katerih hranite svoje fotografije, da s polic vzamete družinske albume in z nami delite spomine na tisto sončno dopoldne. Fotografije nam lahko pošljete po elekktron-ski pošti na naslov redakcija@primorski.eu, ali pa jih dostavite v naše goriško oziroma tržaško uredništvo: skenirali jih bomo in jih objavili na naši spletni strani www.primorski.eu TRST Četrtek, 17. julija 2014 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu univerza v trstu - Predstavitev dokumenta o italijanščini in enakopravnosti med spoloma Boj proti diskriminaciji potreben tudi v jeziku Kljub temu, da se ženske na trgu delovne sile lahko enakovredno kosajo z moškimi, uporaba ženskih poimenovanj za žensko delujoče osebe v italijanščini ni samoumevna. Tega se dobro zavedajo v odboru za enake možnosti Univerze v Trstu, ki je v sodelovanju s šolo SISSA in Univerzo v Vidmu pripravil dokument, v katerem argumentirajo, zakaj je jezikovna enakopravnost potrebna pri vseh poklicih, nazivih in naslovih. Podrobnosti opravljenega dela so predstavili na včerajšnji novinarski konferenci na rektoratu tržaške univerze, kjer je navzoče pozdravil rektor Mauri-zio Fermeglia. Rektor je v svojem pozdravnem nagovoru izpostavil predvsem dva elementa; sodelovanje med tremi ustanovami in obravnavo teme, s katero so se zoperstavili jezikovni diskriminaciji. Več o tem je povedala Sergia Adamo, ki je prepričana, da italijanščina razpolaga z ustreznimi sredstvi za feminizacijo poimenovanj, vendar pa pogostejšo uporabo ženskih poimenovanj ovira njegova negativna konotacija kot posledica slabšalnih pripon. Govornica je poudarila, da so v italijanščini glavne ovire fe-minizacije poimenovanj poklicev, funkcij in nazivov zunajjezikovne narave, torej izhajajoče iz družbe. To pomeni, da velika večina moških poimenovanj že ima žensko vzporedno poimenovanje, če ga nima, pa ga je skoraj vedno moč narediti. Govornica je tudi večkrat poudarila, da jezik ni izoliran sistem, je sistem, ki deluje v družbi in ki se odziva Koordinatorka pobude Sergia Adamo na včerajšnji novinarski konferenci na družbene politične spremembe. Ženske so namreč začele opravljati cenjene, prej večinoma za moške rezervirane poklice, in ko status žensk ni bil več v taki meri odvisen od statusa njenega moža, so se pojavila ženska poimenovanja, ki pa žal še danes niso sprejeta kot povsem naravna in nezaznamovana. Skupina žensk, ki je pripravila dokument o neseksistični uporabi jezika, je prepričana, da se bi morala feminizi-rana oblika poimenovanja uveljaviti v družbi tako hitro, kot so se nekateri tuji izrazi (npr. selfie). Pobudnice so ra- zložile, da so priprave temeljnih izhodišč razprave podale na podlagi mnogih srečanj. Na to temo so pred nekaj leti govorile tudi na posvetu, na razprave pa so bili povabljeni strokovnjaki s področja jezikoslovja, sociologije, filozofije, psihologije in prava. S to pobudo stremijo k politični korektnosti, ki bi jo italijani-sti morali podpreti, je bilo slišati na včerajšnjem srečanju, na katerem so na kratko spregovorili tudi o semantični asi-metriji, ki pomeni, da ženska in moška oblika nimata enakega konotativnega pomena; ženski ponavadi pomeni slab- šalno (npr. čarovnik/čarovnica). Ob koncu je spregovorila tudi podžupanja Fabiana Martini, za katero pa lahko rečemo, da dosledno uporablja oboje-spolni nagovor, ki bi po njenem prepričanju moral postati obvezni bonton. Poudarila je, da bi jezikovno enakopravnost morali spoštovati prav vsi. Da bo zdaj nov način uporabe jezika treba v družbi tudi uveljaviti, so se strinjale prav vse včerajšnje govornice, ki si želijo, da bi postala jezikovna ena-kopravost sprejeta kot nekaj samoumevnega. (sč) Tečaj varne vožnje za voznike začetnike Zvišanje varnosti vseh udeležencev prometa, kar bi se odražalo tudi v zmanjšanju števila nesreč, je osnovni cilj avtomobilskega kluba Aci (Automobile Club d'Italia), ki je tečaje varne vožnje omogočil kar 4.500 voznikom začetnikom. Vzgoj-no-izobraževalni projekt so v preteklih dneh predstavili na tržaški prefekturi, kjer so postregli tudi z nekaterimi številkami. Prav nič spodbuden ni podatek, da največ avtomobilskih nesreč povzročijo vozniki začetniki, ki zaradi pomanjkanja izkušenj niso usposobljeni za varno udeležbo v prometu. Prav zato je klub Aci organiziral tečaje varne vožnje, s katerimi so udeležencem zagotovili dodatno usposabljanje za varno udeležbo v prometu. Tako s teoretičnim kot praktičnim delom so jih pripravili na dejanske razmere v prometu in jih naučili ustrezno odreagirati v zahtevnejših ali kritičnih situacijah. Tečaja se je udeležilo tudi 30 mladih voznikov iz tržaške pokrajine, pobudo pa so pohvalili tako tržaška pre-fektka Adelaide Garufi kot tudi občinska odbornica Antonella Grim. Tržaški župan Cosolini se jutri sreča z občani Tržaški župan Roberto Cosolini se bo jutri, 18. t. m., ob 18. uri srečal z občani na Ul. Bellini v bližini Joy-cejevega mosta (Ponte Curto). Podal bo obračun svoje uprave ob polovici mandata, pa tudi programske smernice za naprej. Zelo verjetno bo na srečanju odjeknila afera okrog openskega tramvaja, ki je po petkovi slovesni otvoritvi še vedno ustavljen. Zadeva je Cosolinija hudo razjezila. Župan je od vodstva družbe Trieste trasporti že javno zahteval, naj prevzame svojo odgovornost. CERKEV - Stališče nadškofa Crepaldija »Zaskrbljujoča« odprava prepovedi umetne oploditve Z uveljavitvijo »pravice do otroka« utegne človeška oseba postati last BORZNI TRG - Demonstracija mirovnikov proti napadu izraelske vojske Mir v Palestini! Manipuliranje z življenjem in človekom, proces odstranitve narave in še zlasti človeške narave, totalitarna demokracija: to so le nekateri od izrazov, ki jih je tržaški nadškof in predsednik Observatorija kardinala Van Thuana o družbenem nauku Cerkve msgr. Giampaolo Crepaldi uporabil v zelo kritičnem zapisu o nedavni razsodbi italijanskega ustavnega sodišča, ki je prepoved umetne oploditve, predvideno po t.i. zakonu št. 40, razglasilo za protiustavno. Nadškof je zaskrbljen predvsem zaradi dveh novosti, ki jih razsodba vsebuje, in sicer možnosti umetne oploditve spričo odsotnosti kakršnihkoli zakonskih omejitev ter izjave o »pravici do otroka«. V prvem primeru Crepaldi svari pred nevarnostjo, da se razvije divji trg umetnega oplojevanja, kjer ni več temeljnih vrednot, vezanih na človeško osebo, rojevanje in družino. Gre za sliko, ob pogledu na katero se človek zgrozi in ki se bo ponudila, čeprav jo mnogi predstavljajo kot okvir svobode, za načrtovanje življenja s strani centrov moči. T.i. »pravica do otroka« pa razbija vizijo človeške osebe kot tiste, ki kot taka ima svoje dostojanstvo. Pravico je namreč mogoče uveljavljati do stvari, ne pa do oseb, saj je oseba sama po sebi cilj in ne more biti last nikogar, to pa bi se zgodilo, če bi »pravica do otroka« postala skupna kulturna dobrina in bi posledično prišlo celo do ustrezne zakonodaje. »Podobna načela so doslej teoretizirali samo totalitarni režimi. Z načelom »pravice do otroka« se bo človek čutil upravičenega, da dokonča manipuliranje z življenjem in človeškim bitjem, katerega uresničevanje je že zelo napredovalo,« je zapisal msgr. Crepaldi, po čigar mnenju je potreben resen razmislek o tem, kako se takemu trendu zoperstaviti na kulturni ter na praktični in politični ravni. Na kulturni ravni je treba obnoviti razmišljanje o filozofiji in teologiji zgodovine za razumevanje, kaj povzroča to, da se proces sekularizacije ne ustavi nikoli. Obenem totalitarni značaj okvira, ki se ponuja, postavlja vse ljudi, ki ljubijo resnico, pred dolžnost ugovora vesti, meni Crepal-di. Kulturni odpor proti takemu načinu oplojevanja mora postati masoven, temu pa se mora pridružiti prizadevanje posameznikov in skupin v družbi, šoli, zdravstvu in krajevnih upravah. Prizadevanje pa je potrebno tudi na politični ravni v občinskih in deželnih svetih ter predvsem v državnem parlamentu, je prepričan nadškof. Na Borznem trgu se je včeraj popoldne zbralo lepo število mirovnikov in prijateljev palestinskega naroda, ki so zahtevali prekinitev napada izraelske vojske na zasedena ozemlja in v prvi vrsti na Gazo. Demonstrantov ni bilo sicer na začetku veliko, nazadnje pa se je njihovo število kar povečalo. Za mikrofonom je govorila vrsta predstavnikov gibanj in organizacij, ki so sodelovali pri protestu. Prebrali so tudi nekaj pisem nekaterih otrok iz Gaze (enega tudi v slovenščini), ki so spraševali, zakaj jih napadajo in zakaj je njihova domovina zasedena. Na demonstraciji so tako kot v mnogih drugih mestih tudi zbirali podpise za peticijo z zahtevo po takojšnji prekinitvi nasilja. Na demonstraciji je na poziv tržaškega združenja Salaam Otroci oljke sodelovalo lepo število organizacij, med temi vsedržavno partizansko združenje VZPI-ANPI, sindikat CGIL, odbor za mir in solidarnost Danilo Dolci, trgovina Senza confini-Brez meja, deželna koordinacija Tsiprasove liste, Stranka komunistične prenove, Tržaški partizanski pevski zbor, krajevna podružnica gibanja BDS, Addiwan. Njihovi člani in somišljeniki so zahtevali mir na Bližnjem vzhodu in prekinitev nasilja, ki je že zahtevalo več kot dvesto smrtnih žrtev. / TRST Četrtek, 17. julija 2014 5 pristaniška oblast - Predsednica Marina Monassi zavrača obtožbe Polovica kadrov ostro kritična do Monassijeve Predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi odločno zavrača kritike, ki jih je iz-nesla več kot polovica zaposlenih kadrov. Kar 17 od 32 oseb, ki so v službi pri vodstvu pristanišča, je namreč v pismu obtožilo Monas-sijevo, češ da upravlja luko, kot bi bila njena last. Pri tem se sploh ne ozira na nikogar, z uslužbenci pa ravna, kot se ji vzljubi. Kar je morda še najhujše, samovoljno odloča o zaposlovanju, osebje pa navidezno brez razloga premešča iz enega urada v drugega, pravijo uslužbenci. Kadri so svoje kritike zapisali v dokumentu, ki ga je v imenu zveze Ciu Unionqua-dri podpisal delegat Sergio Nardini. Ta je poudaril, da je nelagodje zelo razširjeno tudi med 39 uradniki. V zadnjih 4 letih je bil vsak ukrep glede osebja sprejet samovoljno, pravijo pri zvezi Ciu. Jasno je, da je upravljanje pristanišča pod velikim vprašajem, tudi glede na dejstvo, da Pristaniška oblast sploh ne sodeluje z drugimi institucionalnimi, gospodarskimi in socialnimi dejavniki na ozemlju. Predsednica Monassije-va, nadaljuje sindikat Ciu, je tudi vselej zavračala vsak stik z zaposlenimi. Dalje je zveza Ciu vprašala, zakaj se je Pristaniška oblast v obdobju hude gospodarske krize vselej obračala na zunanje svetovalce, zadevne pogodbe pa so bile objavljene na njeni spletni strani v zelo nejasni obliki. Nar-dini je postavil še vrsto drugih vprašanj, od zaposlitve neke sodelavke v popolni »tajnosti« do napovedane selitve sedeža oblasti v skladišče 26 v starem pristanišču. Tudi selitev je potekala in še poteka, ne da bi bili zaposleni seznanjeni s podrobnostmi. Sicer tudi ni znano, koliko bo ta selitev stala in zakaj je sploh potrebna. Predsednica Monassijeva je, kot rečeno, včeraj zavrnila vse očitke. Kadri se niso postavili proti vodstvu, zveza Ciu pa sploh ne predstavlja vseh kadrov, je poudarila, ampak samo tiste, ki so se vanjo včlanili. Nardinijeve besede predstavljajo torej stališče sindikata, je dodala Monassijeva in napovedala srečanje s sindikati Filt-Cgil, Fit-Cisl, Uiltrasporti, Ugl Mare in Ciu. Kot smo izvedeli, je do tega srečanja naposled tudi prišlo, vendar je bil izid skrajno Pogled na 7. pomol. V okviru: Marina Monassi fotodamj@n negativen. Sindikati so bili zelo kritični, ker je Monassijeva napovedala nekaj novih zaposlitev, ki pa bodo zadevale »zunanje« ljudi. Sindikati zahtevajo, da se ovrednoti že zaposlene osebe. Sploh pa so sindikati izrazili globoko zaskrbljenost, ker sprejema Monassijeva ob koncu mandata te in še druge odločitve samovoljno. Problemi osebja so znani vsem, je dejala Monassijeva, saj je bila nadomestitev uslužbencev, ki bi se morali upokojiti, z novimi zaposlenimi preložena za dve leti zaradi pokojninske reforme nekdanje ministrice Fornero-ve. Pristaniška oblast torej ni odgovorna za to, da ni bilo mogoče pomladiti osebja in predvideti pravega delovnega mesta za vse zaposlene, meni Monassijeva: za to so krivi novi normativi in zakoni, ki si sledijo drug za drugim. IKjub temu je bilo delo Pristaniške oblasti uspešno, kot to to dokazuje porast prometa v tržaškem pristanišču, je še ugotovila predsednica Monassijeva. A.G. PRISTANIŠČE - Svobodni Trst Poziv k bojkotu pristaniške dejavnosti Koordinacija pristaniških delavcev poziva prebivalce, naj jutri, 18. t. m., podprejo bojkot pristaniških dejavnosti. Odbor, ki se bori za spoštovanje pravic pristaniških delavcev, si prizadeva za izpolnitev določil, ki jih predvidevajo državni in mednarodni zakoni. Še posebej izpostavljajo 8. člen mirovne pogodbe iz leta 1947, ki pravi, da se v tržaškem pristanišču lahko zaposlujejo le Tržačani. Do nezadovoljstva s strani delavcev in oblikovanja odbora pristaniških delavcev je prišlo zaradi polemik, ki so lani nastale ob odpustitvi 18 prista- niščnikov. Ti so bili nadomeščeni z delavci iz Livorna in Taranta v nasprotju z 8. členom mirovne pogodbe. Po neuspešnih pogovorih z županom Cosolinijem, prefektko Garuffijevo in predsednico Pristaniške oblasti Monassi-jevo so se odločili za protestno akcijo ob sodelovanju gibanja za Svobodno tržaško ozemlje. Bojkot pristaniških dejavnosti se bo začel jutri, trajal pa naj bi vse dokler ne bodo dobili zadovoljivih odgovorov. Zbirališče bo ob 6. uri pred barom Vita na Drevoredu Elizejske poljane. Koncerta v mali dvorani Operne hiše Verdi Mala dvorana Operne hiše Verdi bo danes in jutri zvečer gostila dva koncerta, ki ju bodo oblikovali pevci in glasbeniki dotičnega gledališča. Nocoj ob 20.30 bo nastopil Verdijev zbor, ki bo pod taktirko Paola Vera izvajal skladbe Franza Schuberta. Jutri zvečer pa se na istem prizorišču obeta koncert modernejše glasbe, ki jo bodo predstavil člani orkestra Operne hiše Verdi. Pod taktirko Paola Longa bodo zaigrali skladbe Franza Josepha Haydna. Smeh in solze v Železniškem muzeju V okviru poletne prireditve Trieste Estate 2014 bo Železniški muzej nocoj gostil glasbeno komedijo II canto della malaguerra, ki bo smeh in solze vzbudila tudi s tržaškim narečjem. Igro pripravlja združenje Tredici Ca-sade v sodelovanju s skupino Amici di San Giovanni in skupino Ex Allievi del Toti. Igralko Eddo Vidiz bo na klavirju spremljal Corrado Gulin. Vstopnine prosta predstava, ki govori o vseh aspektih vojne, se bo začela ob 21. uri. Degustacijski večer v Sesljanskem zalivu Nocoj bo na kopališču Castelreggio v Sesljanu degustacijski večer, na katerem bodo svoje domače izdelke predstavljali krajevni vinarji in proizvajalci kmetijskih izdelkov. Predstavili se bodo turistična kmetija Ušaj iz Na-brežine, kmetija Farma Jakne iz Šti-vana in kmetija Pernarcich iz Vižovelj. Iz miljske občine pa prihajata kmetiji Nicolini in Lenardon. Pokušnja sira, meda, vina in olja se bo začela ob 19. uri in trajala do sončnega zahoda. Prihodnji teden se bo v Sesljanu predstavil vinar Kante. Konferenca v avditoriju muzeja Revoltella Jutri bo tu potekala konferenca na temo Avgust, Virgilij in moč besede. Na srečanju, ki se bo začelo ob 19. uri, bo tekste bral Corrado Travan. ulici filzi in valdirivo - Včeraj popoldne poseg gasilcev in policije Požar na sedežu bivše TKB Plameni so se razplamteli v pritličju, vendar so jih kmalu pogasili - Vzrok požara še neznan Včeraj popoldne je v stavbi v Ul. Filzi, kjer je bil nekoč sedež Tržaške kreditne banke, do aprila lani pa je tam delovala poslovalnica banke Antonveneta iz grupe Montepaschi, prišlo do manjšega požara, katerega vzrok je bil sinoči še neznan. Okoli 17.30 je zagorelo v pritličnih prostorih na vogalu med ulicama Filzi in Valdirivo, na prizorišče pa so prišli gasilci z dvema voziloma ter dve policijski izvidnici, katerim se je pozneje pridružil še tehnik podjetja AcegasAps, ki je izklopil elektriko. Gasilci so plamene kmalu pogasili, iz stavbe se je malo po 18. uri vil le šibko zaznaven dim, prizor je pritegnil pozornost nekaterih mimoidočih, ki pa so kmalu odšli vsak po svojih opravkih. Vzrok začetka požara je treba še ugotoviti, nam je povedal vodja gasilske ekipe, po drugih informacijah pa naj bi požar povzročil kratek stik, do katerega naj bi prišlo zaradi popoldanske nevihte. Prostori samevajo že od 26. aprila lani, ko je poslovalnica banke Antonveneta nehala poslovati, osebje pa so premestili v druge poslovalnice, zlasti v tisto na Borznem trgu, ki je začela delovati le nekaj dni kasneje, 29. aprila 2013. Obvestilo o zaprtju in selitvi je včeraj še vedno krasilo vhodna vrata in šipe pritličnih prostorov. Gasilci so plamene kmalu pogasili foto damj@n opčine - Včeraj zjutraj nesreča Ukrajinca trčila z ukradenim avtom Avtomobil znamke fiat punto z italijansko registracijo, ki je bil včeraj zjutraj vpleten v prometno nesrečo na Opčinah, je bil ukraden. To so ugotovili prometni policisti, ki so skupaj z reševalci službe 118, osebjem tržaške kvesture in openskimi gasilci prihiteli na kraj nesreče. Do slednje je prišlo okoli 5.30 v Narodni ulici na višini hišne številke 21, ko je avto, ki je peljal proti Ferneti-čem in v katerem sta bila ukrajinska državljana - 20-letni K.M. s stalnim bivališčem v Trstu in 22-letni M.S. s stalnim bivališčem v Padovi - verjetno zaradi prehitre vožnje pod vplivom nedovoljenih sredstev zavozil s cestišča in trčil najprej v drevo, zatem pa še v vrata ograje neke hiše. Čeprav je sprva kazalo, da sta utrpela hujše poškodbe, sta bila Ukrajinca le laže ranjena. Večje težave pa bosta imela s pravico, saj je policija ugotovila, da je bil avto, v katerem sta se vozila, ukraden: lastnica je namreč v torek dopoldne krajo prijavila karabinjerjem v kraju Abano Terme pri Padovi. Zato so policisti dvojico ovadili zaradi sodelovanja pri zbiranju ukradenega blaga, voznika pa tudi zaradi vožnje pod vplivom nedovoljenih sredstev. 6 Četrtek, 17. julija 2014 SVET / OBČINA TRST - Predstavili nakup defibrilatorjev za oživljanje bolnikov z odpovedjo srca Včeraj danes Pri zastoju srca je ključna vsaka minuta Ustanove, kjer se dnevno nahaja veliko ljudi, npr. športne dvorane, šole, bazeni, kopališča ..., bodo v bližnji prihodnosti dobile 35 novih defibrilatorjev. To so naprave, ki z "elektrošoki" vzpostavijo ponovno delovanje srca, novost pa sta na včerajšnjem srečanju z novinarji predstavila župan Roberto Cosolini in občinska odbornica za socialne zadeve Laura Famulari. Projekt je financiran iz občinskega proračuna, vrednost naložbe pa se vrti okrog 40 tisoč evrov. Na predstavitvi so tudi povedali, da so naročili polavtomatske defibrilatorje, ki jih lahko uporabljajo samo medicinske ekipe ali osebe s potrebnim medicinskim znanjem. V ta namen bodo začeli izobraževati t.i. posredovalce, ki bodo posamezniku lahko pomagali, še preden pridejo reševalci. Izobraževalni tečaj bo namenjen skoraj 200 posameznikom, ki bodo lahko pomagali rešiti kakšno življenje. Dovolj je že, da bo nekdo, ki je opravil tečaj, bolnika z odpovedjo srca ali dihanja oživljal do prihoda reševalcev, ki ga bodo nato oskrbeli in prepeljali do najbližje zdravstvene ustanove. Podatki namreč kažejo, da lahko takojšnje ukrepanje z defibrilatorji še pred prihodom reševalcev reši kar 30 odstotkov prizadetih. Župan Cosolini je ob tej priložnosti poudaril, da je prav sodelovanje z zdravstvenim podjetjem prineslo to pridobitev, s katero bodo še bolje skrbeli za zdravje občanov in občank. Odbornica Famularijeva pa je prepričana, da bodo z novimi defibrilatorji lahko širili kulturo altruizma in pomagali na zdravstvenem in humanitarnem področju. Novi defibrilatorji bodo omogočili hitrejšo in uspešnejšo pomoč posameznikom, ki se bodo zaradi srčne kapi znašli v življenjski stiski na javnih prostorih in bodo v Trstu pomembno prispevali k izboljšanju razmer na tem področju. Občinska odbornica za socialne zadeve Laura Famulari in župan Roberto Cosolini med predstavitvijo defibrilatorjev foto damj@n prefektura - ABI in tržaške banke Sporazum za večjo varnost v bankah občina trst - Toponomastika Upoštevati je treba tudi zaslužne Slovenke Ivana Zorman, Marica Nadlišek, Marica Gregorič: tri imena žensk, ki so v prejšnjem XX. stoletju znotraj skupnosti odigravale pomembno kulturno vlogo; ostale so dolgo časa zanemarjene, pozabljene znotraj splošne androcentri-čne zgodovine. Ne samo omenjene tri ženske so odigravale pomembno vlogo, nešteto jih je živelo na našem teritoriju, nešteto je bilo žensk, ki so ogromno prispevale k družbeno-gospodarskemu ter kulturnemu razvoju našega mesta, naših krajev. Toponomastika Občine Trst je prav tako nekako pomanjkljiva ter nepravična do ženskih likov sploh, do žensk, ki so bile soustvarjalke tržaškega kulturnega ter družbenega vsakdana. Poimenovanje ulic, cest, ploščadi, trgov, parkov, drevoredov, vrtov, itd. po ženskih osebnosti je izraz demokratične ter enakopravne civilizacije. Slovenske dobro-tnice, pesnice, pisateljice, socialne delavke, publicistke, narodne delavke, igral- ke, slikarke, časnikarke, prevajalke so bile osebnosti, ki so imele temeljito vlogo znotraj družbe prejšnjih stoletij, in sicer XIX. ter XX. stoletja. Njihove biografije jasno prikazujejo , kako so ženske sooblikovale socialno ter kulturno zgodovino naših krajev. Biografije Slovenk, ki so živele in delovale v prejšnjih dveh stoletjih, dokazujejo, da takratne ženske so odločilno izstopale. Komisija za topo-nomastiko občine Trst, ki ima odločilno vlogo pri poimenovanju ulic, drevoredov, trgov, ploščadi, naj resno vzame v poštev imena ter priimke zaslužnih Slovenk iz prejšnjega XX. stoletja. Ogromno je takih zaslužnih Slovenk, ne seveda samo nekaj; zato naj bo odločitev, da se ulice, vrtovi, parki, drevoredi, itd. v občini Trst poimenujejo po ženskah Slovenkah, konkretno dejstvo, saj je zgolj problem izbire med res mnogoštevilnimi zaslužnimi Slovenkami. Elena Cerkvenič Povečati varnost in spodbujati preventivno dejavnost pred ropi in tatvinami v bankah je namen dogovora, ki so ga podpisali včeraj dopoldne na tržaški prefekturi. »Sporazum za preventivo kriminala v bankah 2014« je utrdil plodno sodelovanje med prefekturami, silami javnega reda, italijanskim združenjem bank ABI, bankami in drugimi organizacijami. Sporazum so podpisali predstavniki združenja ABI in zastopniki bank v tržaški pokrajini. S tem so tudi obnovili že sklenjena dogovora iz let 2007 oziroma 2012. Na tej osnovi bodo banke udejanjile vrsto ukrepov, od nameščanja novih varnostnih naprav do izboljšanja notranjih pravilnikov. V roku treh mesecev bi morala vsaka banka podpisnica poskrbeti za vsaj pet izmed ukrepov, ki jih predvideva sporazum. Med objekti, ki jih je potrebno zaščititi, so seveda tudi bankomati. Dogovor predvideva dodatne ukrepe za večjo varnost teh naprav. Banke so se poleg tega tudi obvezale, da bodo nemudoma obvestile sile javnega reda glede morebitne okvare alarmnih sistemov, sumljvih oseb v notranjosti ali zunanjosti banke in sploh vsega, kar bi lahko ogrožalo varnost. glasba - V ponedeljek v nočnem klubu Lo Fi »Naši« Tytus v Milanu Tržaški bend zaigral kot predskupina ameriške zasedbe Valient Thorr V ponedeljek zvečer je v milanskem nočnem klubu Lo Fi zadonela hard rock in heavy metal glasba. Nič novega, milanski lokal velja namreč za eno izmed važnejših prizorišč »trde« glasbe. Tokrat so organizatorji povabili ameriške rokerje Valient Thorr, pionirje izredno hitrega roken-rola, ki že več kot deset let polnijo nočne klube vsega sveta. Pred Američani pa je na oder stopila tržaška skupina Tytus. Heavy rock bend, ki je sicer nastal konec prejšnjega leta, je pri nas že veliko let znan z imenom Gonzales, nedvomno eno izmed najbolj uspešnih tržaških rokenrol zasedb zadnjega desetletja. Fantje so se z novim letom odločili za novo glasbeno pot, spremenili ime benda, iz glasbenega zornega kota pa prešli na bolj metal ritme iz osemdesetih. V ponedeljek zvečer so milanski publiki predstavili svoj EP prvenec White Lines. Bend, ki ga sestavljajo pevec Tilen »Durden« Kralj, kitarist Ilija »Riffmeister« Kalc, basist Mar-key Moon, kitarist Mark Simon Hell in bobnar Marco »Bon-ko« Boncompagno, je v štiridesetminutnem nastopu zaigral komada New Dawn's Eve in White Lines iz EP albuma in še nekaj drugih avtorskih skladb. Svoj koncert so Tržačani zaključili s posrečeno pesmijo Ode to Venus, komadom, ki bo v bodoče zagotovo postal prava »live« uspešnica. R.D. Danes, ČETRTEK, 17. julija 2014 ALEŠ Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.50 - Dolžina dneva 15.18 - Luna vzide ob 23.37 in zatone ob 12.56. Jutri, PETEK, 18. julija 2014 MIROSLAV VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,5 stopinje C, zračni tlak 1016,6 mb ustaljen, vlaga 54-odstotna, veter 9 km na uro jugovzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,6 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. julija 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 - 040 572015. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Pevec Tilen »Durden« Kralj z ostalimi člani skupine Tytus v Milanu BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci. Tel. št.: 040-229199. DAVORIN BANDI je odprl osmico v Prebenegu št. 91. Vabljeni. Tel. št.: 040-231865. ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št: 040-220605. OSMICA je odprta pri Normi v Mav-hinjah. Tel. št: 040-299806. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je odprl Šuber na Opčinah. Tel. št.: 349-7158715. PRI JURČEVIH v Cerovljah smo odprli osmico. Vabljeni! SIDONJA RADETIČ je odprla osmico v Medji vasi št. 10. Tel. št.: 040208987. V LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187. V ZGONIKU je odprl osmico Gigi Fur-lan. Tel. št.: 040-229293. TRST Četrtek, 17. julija 2014 7 uk Kino CINEMA DEI FABBRI - 18.30, 20.15 »Just like a Woman«; 21.45 »Eden«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Mai cosi vicini«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »La Ricostruzione«. GIOTTO MULTISALA 3 - 19.15 »In or-dine di sparizione«; 16.30, 21.15 »Il buono, il brutto, il cattivo«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.00 »Avio-ni 2: v akciji«; 16.00, 18.00 »Avioni 2: v akciji 3D«; 18.25 »Kako izuriti svojega zmaja 2«; 16.15 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 16.45, 20.45 »Očiščenje: Anarhija«; 18.40, 20.00, 21.00 »Pa ne že spet ti!«; 18.50 »Sosedi«; 18.20, 20.30 »Transformerji: doba izumrtja«; 16.30 »Zlohotnica«; 16.15, 18.45, 21.15 »Zora planeta opic«. LJUDSKI VRT - 21.15 »American hustle - l'apparenza inganna«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 16.00, 18.45, 20.30, 21.40 »Transformers 4 -L'era dell' estinzione«; 18.15, 21.00 »Transformers 4 - L'era dell' estinzio-ne 3D«; Dvorana 2: 22.15 »Le origini del male«; 15.30, 17.00 »Il magico mondo di Oz«; Dvorana 3: 16.30, 18.30 »Babysitting«; Dvorana 4: 18.15, 20.15 »Insieme per forza«; 15.30, 17.10, 18.45, 20.15, 21.50 »Disney's Maleficent«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 15.20, 16.20, 18.30, 20.20, 21.40 »Transformers 4 - L' era dell' estinzione«; 17.30, 20.50 »Transformers 4 - L' era dell' estin-zione 3D«; 16.10, 18.15 »Le origini del male«; 18.20, 22.05 »Babysitting«; 16.40, 19.00, 21.20 »Disney's Maleficent«; 20.10 »The Big wedding«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Mai cosi vicini«; 16.20 »Il magico mondo di Oz«; 20.10 »Il buono, il brutto e il cattivo«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.45 »Transformers 4 - L' era dell' estinzione«; Dvorana 2: 16.00, 18.50, 22.00 »Transformers 4 - L' era dell' estinzione«; Dvorana 3: 18.10, 21.10 »Transformers 4 - L' era dell' estin-zione 3D; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.00 »Mai cosi vicini«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.10 »The German doctor«. Ü3 Obvestila OMPZ vabi otroke in mlade na orato-rij na Kontovelu. Druga izmena bo potekala do petka, 18. julija. Vpis na tel. št.: 347-9322123. »SPOMINSKI DAN« Občine Hrpelje Kozina bodo počastili v nedeljo, 20. julija. Ob 14. uri bo v Rodiku polaganje vencev s slavnostnim govornikom akad. Cirilom Zlobcem. Sledi pohod na Artviže, kjer bo osrednja proslava ob 17. uri s slavnostno govornico dr. Ljubico Jelušič. Bogat kulturni program in druženje borcev. Skd Tabor Prosvetni dom - Opčine 10. POLETJE POD KOSTANJEM danes, 17. julija, ob 21.00 koncert JARI in JARCI odprto bo parkirišče ZKB več info na www.skdtabor.it in na fb-ju Pobudo so podprli: ZKB in Conad Nova srl DRUŠTVO DIABETIKOV SEŽANA vabi v ponedeljek, 21. julija, ob 19. uri v veliko sejno dvorano občine Sežana na predavanji o sladkorni bolezni. Predavala bo mag. Iris Marolt iz Kopra. Predstavitev nordijske hoje bo 30. avgusta v smodnišnici. Informacije in prijave na tel. 05-7341530, Društvo diabetikov Sežana, Partizanska c. 18. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 29. avgusta odprta s poletnim urnikom: ponedeljek, sreda, petek 8.00-16.00; torek, četrtek 11.00-19.00. Od ponedeljka, 21., do petka, 25. julija, in od 11. do 14. avgusta, bo zaprta zaradi dopusta. ZALOŽBA MLADIKA IN ZTT sporočata, da bo od ponedeljka, 21. julija, dalje možno naročiti šolske knjige na sedežu založbe Mladika, Ul. Donizzet-ti 3. Urnik: ponedeljek in petek 8.3012.30; sreda 15.00-19.00. Tel. št. 040633307 ali ts360srl@gmail.com. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR prirejajo dvotedensko letovanje v toplicah v Abano Terme (PD) za 50 starejših občanov od 31. avgusta do 14. septembra. Udeležijo se ga lahko občani over 65 s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Lestvica sprejetih prosilcev bo sestavljena po vrstnem redu prejetih prošenj. Prijavo, ki jo je treba izpolniti na ustreznih obrazcih ter vso potrebno dokumentacijo, je treba predložiti od 24. julija do 1. avgusta na sedežu Urada za odnose z javnostjo - Kamnarska hiša Iga Grudna, Nabrežina 158, od ponedeljka do sobote, od 11. do 13. ure; v tajništvu občine Repentabor ali občine Zgonik od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.00. PETDESETLETNIKI (1950) - občine Dolina, Vzhodnega ter Zahodnega Krasa organizirajo v soboto, 26. julija, enodnevni izlet v Mozirje in okolico. Info na tel. št. 333-1157815 (Ladi) ali 347-4434810 (Livio). OBČINE OKRAJA 1.1 - Devin Nabre-žina, Zgonik, Repentabor in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo lu-doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček, Naselje Sv. Mavra. Urnik: sreda in petek 16.00-18.00; sobota 10.0012.00. Julija so predvidene delavnice oblikovanja, roke v testu in obstojnost snovi in materialov. Info na tel. št. 040-299099 (pon.-sob. 8.00-13.00). SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN OKRAJA 1.1. obvešča, da skupna informativna točka, ki deluje ob torkih od 9. do 11. ure in Socialni urad, ki je za javnost odprt ob petkih od 8.30 do 10.30, julija ne bosta sprejemala strank zaradi preureditve notranjih prostorov občinske stavbe v Naselju Sv. Mavra 124. VAŠKE ORGANIZACIJE NA PROSEKU vabijo proizvajalce, ki želijo razstavljati in prodajati vino Prosekar proizvedenemu po izvornem načinu na prazniku sv. Martina na Proseku, da se prijavijo v tajništvu rajonskega sveta na Proseku do 8. avgusta. Tel. št. 040-225956 ali na primacircoscrizio-ne@comune.trieste.it. Čestitke Draga MARINKA! Ob tvojem okroglem rojstnem dnevu, ti želimo iz srca same lepe trenutke in doživeto praznovanje v krogu vseh, ki te imajo radi. SKD Barkovlje. S Poslovni oglasi ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 12. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo od 11. do 15. avgusta. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata celodnevni poletni center »Plesalček« za dečke in deklice od 3 do 10 let, od 1. do 5. septembra, v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah. Info in vpis na tel. 334-3611757 (Kristina) ali info@cheerdancemille-nium.com. WWF - Zaščiteno morsko območje v Miramaru, v sodelovanju z občino Trst, prireja vsak petek do petka, 12. septembra, od 10. do 12. ure didaktične naravoslovne dejavnosti na območju Mlake na Kontovelu. Info na tel. št. 333-9339060 ali 0406754339. SEMINAR VOKALNE TEHNIKE V ZBORU s slovenskim dirigentom Robertom Fegušem, v organizaciji MePZ Tončka Čok, SKD Lonjer-Ka-tinara, v sodelovanju z ZSKD in USCI FJK, bo v soboto, 4. oktobra, od 14. do 20. ure v Športno-kulturnem centru Lonjer-Katinara. Vabljeni pevci, zborovodje, koripetitorji. Info in prijave na ZSKD, Ul. S. Francesco 20, tel. št. 040-635626 ali trst@zskd.eu, www.zskd.eu. 0 Prireditve GLASBENA MATICA vabi na zaključni koncert udeležencev poletne šole godal, ki bo danes, 17. julija, v Audito-riumu Jadranskega Zavoda združenega sveta v Devinu ob 20.30. Koncert je pod pokroviteljstvom Občine Devin - Nabrežina. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA - KRIŽ prireja danes, 17. julija, koncert »Glasbena Srečanja« v Ljudskem domu v Križu. Pevci iz Rusije, Malte, Švedske, Hrvaške, Slovenije in Italije bodo nastopali v izboru iz Mozartove opere »Fi-garova svatba« s koncertom arij, samospevov in narodnih pesmi. Začetek koncerta ob 21. uri. Vabljeni! SKD TABOR prireja in vabi na »Poletje pod kostanjem« v Prosvetnem domu: danes, 17. julija, Jari in Jarci; v četrtek, 24. julija, Magic cocktail z Compagnia Lanutti & Corbo, Karly Ann, Magic Wladimir, Vikj, Eva & Tanja. Začetek ob 21. uri. Info na www.skdtabor.it. SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled likovne razstave vzgojno zaposlitvenega Središča Mitja Čuk »Odpadki?... Ne umetnine« do petka, 18. julija, v prostore Bambičeve galerije na Op-činah. Urnik: 10.00-12.00 (od pon. do pet.). ZSKD - Razstavi Mario Magajna: evropski fotograf in Razstava slovenskih pesnikov in pisateljev iz Trsta sta do 1. avgusta na ogled v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu (ponedeljek in torek 13.00-20.00; od srede do petka 8.00-15.00). H Mali oglasi GUMENJAK dolžina 3 m, motor tho-mos 4,5, v dobrem stanju, oddamo za izredno ceno 200,00 evrov. Tel. št.: 040-200201 (ob večernih urah). IŠČEM DELO kot negovalka starejših oseb. Tel. št.: 00386-70514634 ali 329-6055490. PRODAM stanovanje v Trstu (Ul. Ri-valto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040764682. PRODAM komplet za jadranje gul evolution, rabljen 2 meseca, primeren za 15-letnika. Cena po dogovoru. Tel. št.: 338-2639849. UPOKOJENEC proda krasen avto Chrysler Stratus 2000, letnik 1997, v brezhibnem stanju za 650,00 evrov. Tel. št.: 348-4462664. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel.: 347-8601614. ŠTUDENTKA NA PEDAGOŠKI FAKULTETI pomaga pri učenju dijakom osnovne in srednje šole pri pisanju domačih nalog. Tel. št.: 348-4744864. H Šolske vesti JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginna-stica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu S. Kosovel. Nadaljujemo z vpisi za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginna-stica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo določilo rok za telematsko predstavitev modela B (izbira šol). Predstavitev zadeva učno osebje, ki je vključeno v zavodske in tudi v pokrajinske lestvice. Model B bo mogoče predstaviti do ponedeljka, 4. avgusta, ob 14.00. Tozadevna okrožnica je objavljena na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it). RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletjem zaprta ob sobotah in v ponedeljek, 18. avgusta. Pouk se bo pričel v četrtek, 11. septembra. DIZ JOŽEFA ŠTEFANA obvešča, da bo šola do vključno sobote, 23. avgusta, odprta od ponedeljka do petka, od 7.30 do 13.30. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v poletnih mesecih (do 23. avgusta) uradi zaprti ob sobotah. Urnik tajništva: 8.3012.30. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 30. avgusta. Fotoutrip '14 Drage bralke, dragi bralci! Tudi letos smo zelo radovedni, kje in kako preživljate svoje počitnice, predvsem pa, ali je v vaši potovalki prostor tudi za Primorski dnevnik. Mi seveda upamo, da ja in vas zato vabimo, da vanjo položite tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu nato, kjerkoli pač preživljate te poletne tedne, posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu. enostavnejši, klasični smeri. Vse, ki bi se želeli udeležiti trodnevnega izleta prosimo, da se prijavijo do danes, 17. julija, na tel. št. 338-4913458 (Franc), 040-413025 (Marinka); e-mail: f.sta-rec@gmail.com ali m.pertot@libe-ro.it. UDELEŽENCI ORATORIJA NA KONTOVELU sporočamo urnike avtobusa, ki nas bo odpeljal v soboto, 19. julija, na romarski izlet na Novo Štifto, Sodražico in v vas Gora: s Trga Oberdan ob 7.30, iz Sesljana ob 7.45, iz Sv. Križa ob 7.50, s Pro-seka ob 7.55 in z Opčin ob 8.10. Vabljeni, da se nam pridružite. Tel. št. 347-9322123. KRU.T obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 5. do 12. septembra. Informacije in prijave na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8 - II. nad., tel. 040-360072 od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure, krut.ts@tiscali.it. Prispevki V spomin na pokojne vaščane daruje družina Bak (Padriče) 50,00 evrov za združeni MePZ Slovan Skala. Dragemu Silvanu v spomin darujejo Svetko, Ana in Matejka z družino 20,00 evrov za KD Slovan in 20,00 evrov za spomenik padlim v NOB na Padričah. V spomin na Rudija Budo daruje mama 25,00 evrov za MoPZ Valentin Vodnik iz Doline in 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Dolini. V spomin na Kristino Mahnič daruje hči Majda 25,00 evrov za MoPZ Valentin Vodnik iz Doline in 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Dolini. Sant'Anna ]mj?risa Tfosporli TuniGri M Izleti SPDT prireja od sobote, 2., do ponedeljka, 4. avgusta, izlet na Triglav po 1|F Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delMstria 129 Prosek 154 - Trst tel. 040 630696 Usluge na domu ACI Ready2GO b Autoscuola MITO Na pot iz Trsta prvi Ambasadorji varnosti na cesti. Na sliki: Elisa Devescovi, Federico Morgan in Giulia Feltri, predstavniki projekta Ambasadorji varnosti na cesti, z Antoniom Del Conte, lastnikom Avtošole MITO. 4.500 MLADIH VOZNIKOV ZAČETNIKOV - AMBASADORJEV VARNOSTI NA CESTI. Projekt poteka na državni ravni pod pokroviteljstvom predsedsva Sveta ministrov. Ministrstva za zunanje zadeve in Ministrstva za kulturno dediščino ter dejavnosti, s ciljem, da se zmanjša število prometnih nesreč in njihovih žrtev. K pobudi lahko pristopijo vsi vozniki začetniki Avtošole MITO - ACI READY2GO; Nekaj posnetkov iz tečajev varne vožnje, ki so se odvijali v avtodromu Vallelunga/Rim Tečaj varne vožnje, ki je povsem brezplačen, se bo odvijal na avtodromu Vallelunga/Rim v petek, 18. in v soboto, 19. julija 2014. Za informacije kontataktirajte Avtošolo MITO na telefonsko številko 040 636464 in/ali Automobil Club v Trstu. MITO® AUTO^LA Tel. 040 63.64.64 VARNA VOŽNJA! Vozniška dovoljenja kategorij AM, Al - A2 - A3 B - BS - Tečaji za povrnitev vozniških točk Vozna praksa - Dvojniki vozniškega dovoljenja TEČAJI VARNE VOŽNJE in SIMULATOR VOŽNJE READY GO La sajote guida di nuova genenazione / TRST Četrtek, 17. julija 2014 9 GUČA NA KRASU - Pogovor ob drevišnjem koncertu v kamnolomu pri Repniču Za uvod romunske Fanfare Ciocarlie Danes ob 21.00 se bo šesta izvedba festivala Guča na Krasu začela s poslastico, enkratnim koncertom mednarodno priznane, romunske Fanfare Ciocarlie. Društvo Drugamuzika je za ta dogodek poskrbelo posebno lokacijo, kot je kamnolom v Repniču, publika pa mu bo lahko sledila sede ali stoje, saj bodo vsebine tega koncerta nagovorile tako publiko, ki bi se poglobila v edinstvene glasbene izraze živo ohranjene romunske dediščine z balkanskimi in bližnjevzhod-nimi odsevi, kot tiste, ki se bodo prepustili valu zabave in energije. Mednarodna zgodba Fanfare se je pričela, ko je nemški producent presenetil ljudske godbenike s predlogom, da bi delili svoj izvirni glasbeni zaklad z milijoni poslušalcev po vsem svetu. V osemnajstih letih je Fanfara nadomestila le dva glasbenika. Deset ustanovnih članov še vedno igra v ansamblu in med temi je tudi Costica Trifan, ki se spominja tistega usodnega, velikega preobrata: Mednarodni uspeh je prišel zelo hitro, dejansko čez noč. Po nastopu na Costica Trifan mednarodnem sejmu etno glasbe Wo-mex leta 1998 nas je dejansko preplavilo neverjetno število koncertov. Je ta zvrst glasbe del vaše osebne in kulturne dediščine oz. izhajate vsi iz glasbenih družin? Osnova našega repertoarja so romunske in moldavske glasbene korenine, ki so jih naši predniki prenašali skozi generacije. Vsi smo se naučili igrati z našimi očeti, dedi in sorodniki, ko smo bili stari od 4 do 6 let. Nekateri v naših družinah so glasbeniki, drugi pa ne. Po tolikih letih na turnejah pa lahko trdimo, da se znotraj ansambla počutimo kot v veliki družini, ki nadaljuje to tradicijo. Kakšen je pristop mlajših generacij iz vaše države do te zvrsti glasbe? Prevzamemo publiko kjerkoli igramo in Romunija ni izjema. Mladi ljubijo utrip naše glasbe in občutek balkanskega praznika, ki ga ustvarjamo in delimo z občinstvom. »Obrtniška« glasba je ponovno zelo popularna v Romuniji, veliko mladih sega po svojih koreninah in se ukvarja z lastno glasbeno dediščino. Vaša glasba je mešanica različnih - ne samo ljudskih -tradicij, zato ne moremo govoriti le o narodnem ali lokalnem glasbenem zakladu. Katera je najmočnejša povezava, ki jo ohranjate s svojim izvorom? Ne razmišljamo veliko o naši dediščini, o izvirnosti naših korenin. Delamo, kar nam je najbolj všeč, in se veselimo stika z vsakim novim glasbenim stilom. Gre predvsem za glasbeno ustvarjanje, zato nas navdušuje razvijati nove melodije in preizkušati nove interpretacije. So sodelovanja s filmsko industrijo in s pop glasbo povečala vašo popularnost? Zanimive izmenjave z odličnimi umetniki so lepa stvar in lahko vplivajo na kariero. Prepričani smo, da smo se do sedaj vedno odločili za primerna sodelovanja pri tovrstnih projektih. Vas je mednarodna kariera v kateremkoli smislu spremenila? Zakaj bi nas morala? Prav gotovo se je v zadnjih 18 letih veliko spremenilo na boljše. Toda naša osebnost, naš užitek ob glasbenem ustvarjanju sta ostala nespremenjena. ROP Pupkin Kabarett Italo Svevo and Friends Blues Explosion Italo Svevo and Friends Blues Explosion je naslov projekta članov Pupkin Kabaretta, ki bo po lepem uspehu na odrih gledališč Rossetti in Miela ponovno zaživel v poletni priredbi in na posebnem prizorišču, kot je Železniški muzej na zgodovinski postaji pri Sv. Andreju v Trstu (ulica Giulio Cesare, 1). Od 18. do 20. julija bodo vsak večer ob 21. uri Laura Bussani, Stefano Dongetti in Alessandro Mizzi spregovorili na značilen, humoristični in kabaretni način o literarnem mestu prejšnjega stoletja, v katerem so ustvarjale osebnosti kot Svevo, Joyce, Saba in Kosovel. Z njihovimi besedami se bo prepletala jazz in blues glasba pianista Riccarda Morpurga in kitarista Franca Trisciuzzija. Dongetti je o predstavi napisal, da obranava življenje »starih pisateljev in književnikov, preden bi postali kipi, oz. ko so govorili o resničnem življenju na nekonvencionalen način in proti tedanji retoriki«. Za predstavo bo treba odšteti samo vstopnino muzeja, ki znaša 5 evrov (znižana pa 3). Dogodek je nastal s sodelovanjem Sve-vovega muzeja v Trstu. ROP GLASBA - Tržaški partizanski pevsi zbor Pinko Tomažič Po uspešni sezoni le kratkotrajne počitnice S sodelovanjem na proslavi v Mavhinjah ob 70-letnici požiga vasi in sosednjih Cerovelj, Med-jevasi in Vižovelj (na sliki, Foto Damj@n), se je uradno zaključila tudi letošnja izredno pestra pevska sezona Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. Za seboj imajo pevke in pevci, orkester, ki jih stalno spremlja, pa seveda dirigentka Pia Cah spet izjemno sezono, ki so jo krojili raznorazni nastopi in samostojni koncerti tako na naših koncih kot po Sloveniji. Nazadnje so, kot zapisano, nastopili 6. julija v Mavhinjah, samo nekaj dni pred tem pa so bili protagonisti večernega koncerta v Bertokih pred palačo Panatolopolo, kjer so se jim na odru pridružili tudi glasbeni sopotniki Drago Mislej Mef, Darko Nikolovski ter skupini Dirty Fingers in Kraški ovčarji. Tudi v tej sezoni so namreč s partizanskimi pevci večkrat nastopili prijatelji glasbeniki, ki so po skupnih nastopih ob praznovanju 40-letnice TPPZ potrdili navezanost na zbor in pa željo po gradnji novih, skupnih poti. Najbolj zvesti ostajajo člani rock ansambla Dirty Fingers in pa nekateri člani skupine Kraških ovčarjev s pevko Martino Feri, ki vsakič še dodatno bogatijo koncerte. Naj ob tej priložnosti zabeležimo, da so pevci konec maja nastopili tudi na gradu v Slovenski Bistrici ter priložnost izkoristili še za dvo- dnevni izlet, kot je postala že skorajda navada. V sončnem vremenu in veseli družbi so si pevci in njihovi prijatelji med drugim privoščili obisk Ptuja in mestnega gradu, kartuzijanskega samostana Zičke kartuzije pri Slovenskih Konjicah in vi-notoča Jeruzalem. Po poletnem premoru čaka pevce že vrsta novih odrskih dogodivščin. V novo sezono bodo stopili namreč že 7. septembra v sklopu proslave na bazovski gmajni, kar jih čaka vikend koncertov na Obali, in sicer nastop v Izoli na slovesni proslavi ob obletnici priključitve Primorske (13. septembra), dan pozneje pa še v Portorožu na vsakoletnem srečanju bivših internirank in političnih zapornic ter ukradenih otrok, ki so bili žrtve okupacijskih sil v nacifašističnih taboriščih in zaporih ter njihovih svojcev in prijateljev. Z novo sezono pa se bodo pri zboru seveda veselili tudi novih sil - pevcev in zlasti glasbenikov. Počitniški odmor bodo pevci izkoristili tudi za nadaljevanje solidarnostne akcije. Odločili so se namreč za zbiranje prispevkov za pomoč popla-vljencem v Bosni in Hercegovini, Srbiji in na Hrvaškem; zbrani denar bodo namenili podpori šolam in mladinskim organizacijam. Kdor bi želel sodelovati pri akciji, naj se javi po elektronski pošti na naslov info@tppz.net. (sas) ŽIVLJENJSKI JUBILEJ - Pedagoginja in planinka Prof. Marinka Pertot slavi okrogel rojstni dan Ko sem se lotil tega zapisa ob jubileju profesorice Marinke Pertot, sem bil v zadregi. Kako stisniti v nekaj odstavkih tako bogato in plodno življenje, ne da bi kaj bistvenega izpustil? In kako lahko tečejo leta za osebo, ki, odkar je shodila, počenja vse s takim navdušenjem in ljubeznijo, da si prepričan, da se je zanjo čas ustavil in je torej jubilej nekakšen absurd? A, kakorkoli že, bel list neizprosno zahteva svoje, nujno pa bom moral iti po občutkih, saj vsega njenega delovanja ne bom mogel strpati v tako omejen prostor. Najprej: Marinka Pertot - pedagoginja in profesorica, in to od daljnih začetkov ob zori sedemdesetih let prejšnjega stoletja na vseh nivojih in stopnjah: srednja in višja šola, šola za dopolnilno izobraževanje, univerzitetni tečaji ... In kar je menda najvažnejše: priljubljena profesorica, taka, ki so je še mnogi po tolikih letih z veseljem spominjajo in jo, ko jo srečajo na cesti, prisrčno pozdravijo. A njena skrivnost je zelo enostavna: Marinka zna posredovati svoje navdušenje do sveta, ki jo obdaja, s tem pa ustvari pozitivno vzdušje, ki se ti zareže v srce in dušo. Naš cilj pa je živeti od vsakdanjega navdušenja ... A nič ne pride iz niča. Posredovanje navdušenja izhaja iz velikega strokovnega znanja, tistega, ki se stalno obnavlja in dopolnjuje. In navdušenje je kot nalezljiva bolezen ... In nadalje: Marinka Pertot - planinska in predvsem tako vsestranska in sposobna organizatorka, da je člani Slovenskega planinskega društva iz Trsta zlepa nočejo spustiti z mesta predsednice, ko pa je idealna naslednica svetlih zgledov, ki so pokončno vodili društvo od ustanovitve do danes in mu dali osebnost in dostojanstvo: Zorko Jelinčič, Sonja Mašera, Pino Rudež, Lojze Abram ... Tudi Marinka je vtisnila društvu svoj pečat, poseben poudarek pa je dala na izlete s pedagoško vsebino, na predavateljstvo, povezovanje z matico in - v skladu s časom - s tukajšnjimi italijanskimi društvi, na iskanje novosti, da bi bilo delovanje vselej zanimivo, kar je pravi izziv današnjega časa, in še bi lahko našteval. Predvsem pa ima Marinka kot predsednica SPDT odlike, ki jih mora imeti človek, ki vodi neko skupnost: strpnost, odločnost, primerno dozo diplomacije, sposobnost poslušanja drugih, tudi takih, ki tebe nočejo poslušati, delavnost in vsestransko željo po stalnem napredovanju. A za Marinko bi bilo omejevalno, če bi ostali le pri planinskem društvu. Le kdo je pozabil njene etnološke izlete po barkovljanskih obronkih nad morjem? Ali razlage botaničnih značilnosti v Prof. Marinka Pertot arhiv pd Glinščici za vsa društva in posameznike, ki so jo za to prosili, ona pa je vselej to nesebično sprejela, kot da ne bi poznala predaha in utrujenosti. Marinka Pertot je bila tudi protagonist zlatih časov izletov SPDT za osnovnošolce, ko se jih je vselej nabralo preko sto, pa tudi zlatih časov naravoslovnih taborov Slovenskega raziskovalnega inštituta, kjer je kot pedagoginja skozi vrsto poletij razkrivala naši mladini čudeže narave. Teh taborov ni več, toda znanje, ki ga je naša študirajoča mladina tedaj nabrala, ostane za vedno, ostane pa predvsem občutek, da se lahko le preko znanja doko-plješ do dostojanstva in pokončnosti. Z njo smo spoznavali Koroško, Beneško Slovenijo, naše zelene in kamnite primorske doline ... In koliko društev je Marinka že vodila, začenši z naravoslovnim Toneta Penka, v kolikih odborih sedela in kako jo imamo vsi novinarji še danes za prvo in nepogrešljivo, da nam kot biologinja obrazloži vse naravne zgode in nezgode, ki se vse bolj pogosto lotevajo našega utrujenega in izžetega planeta: žled v Sloveniji, opustošenje Glinščice, ekološko barbarizacijo Zemlje, drsenje v klimatsko katastrofo ... Ko sem naposled prelistal njeno bibliografijo, sem se kar zgrozil. Toliko je je, in tako je raznolika, da se vprašaš, kdaj je lahko vse to ustvarila. In še: Marinka je povsem uzemljena tudi v širšo tržaško stvarnost, da ni naključno, da je pred kratkim bila med tistimi, ki so predstavili knjigo znamenitega bolonjskega pisateljskega kolektiva Wu Ming Point Lenana, v kateri je pisano prikazana sodobna italijanska zgodovina in torej tudi zatiranje slovenstva pod fašizmom. PS: sem Marinko preveč hvalil? Ja, res sem jo hvalil, a ona si to zasluži, saj sem zapisal le resnico, čisto brez pretiravanja. In zagotovo sem še marsikaj izpustil ... Dušan Jelinčič 10 Četrtek, 17. julija 2014 KULTURA / TRST - String festival Kras v palači Gopčevic Mlad hrvaški duo v muzeju Schmidl Morda najlepšo tržaško palačo, katere belordeče ploščice se zrcalijo v kanalu, je l.1850 dal zgraditi Spiridion ali Hristifor Gopčevic, črnogorski ladjar, ki je obvladal trinajst jezikov in postal zelo bogat, dokler mu niso neposrečene špekulacije uničile premoženja ter ga pahnile v prezgodnji grob. Njegovo ime je zdaj vezano na muzej, ki je še vse premalo poznan, saj hrani izredno dragocene zbirke: tržaška občina, ki je postala lastnica palače, je glasbeni muzej Carlo Schmidl, ki je bil dolga leta utesnjen v dvoranici gledališča Verdi, premestila na čudovito lokacijo, ki je l. 2006 odprla svoja vrata ter sprožila vrsto pobud, ki naj bi privabile čimvečje število obiskovalcev. Tudi letos je na vrsti niz večernih prireditev, ki jih muzej organizira v sodelovanju z domačimi glasbenimi društvi, med katerimi izstopa Glasbena matica. Naša šola se predstavlja z mladimi talenti, ki so že oblikovali prvo torkovo srečanje 8. julija (pianisti iz razreda prof. Tamare Ražem Locatelli), drugo srečanje pa je potekalo v okviru String festivala Kras, ki ga GM prireja z mojstrskimi tečaji violine v Devinu. Gosta sta bila mlada študenta glasbene Akademije iz Zagreba, devetnajstletni violinist Martin Krpan ter leto starejša pianistka Elizabeta Adžaga. Pred koncertom je kustos muzeja dr. Stefano Bianchi pospremil občinstvo na kratek ogled muzeja, na koncu pa je scenograf Andrea Stanisci Violinist Martin Krpan in pianistka Elizabeta Adžaga sta se predstavila z zahtevnim programom, med drugim s sonato malo znanega Josipa Štolcerja-Slavenskega foto damj@n orisal razstavo Naslikana scena - La scena dipinta, ki bo na ogled do avgusta. Hrvaški duo je sestavil program, ki je bil v prvem delu posvečen dunajski klasiki, v drugem pa bolj virtuozistično usmerjeni glasbi. Sonata v C-Duru KV 296 Wolfganga Amadeusa Mozarta je bila kar tvegana izbira, kajti težko je že v začetku nastopa pokazati spokojno in uravnovešeno držo, takšno, ki omogoča povsem sproščeno in lahkotno igro. Martin Krpan se s slovenskim literarnim junakom lahko kosa v pogumu in odločnosti, kajti mladi violinist premore veliko količino zvoka ter brezhibno tehniko, osvojiti pa mora še spretnosti, ki pri- TRST - Drevi v galeriji DoubleRoom Razstavo Fotomorgana bo sklenil umetniški dogodek "VI-'« 1 H * m Polnoč v Mumbaiu Tanje Verlak Danes z začetkom ob 18. uri bo v prostorih galerije DoubleRoom v ulici Canova v Trstu umetniški dogodek zaključil razstavo šestih sodobnih slovenskih fotografov Fotomorgana 4. Umetnica Saša Bezjek bo vodila performance z naslovom »Ti in jaz«. Pred nekaj meseci je dogodek zaživel v Zagrebu, kjer si je umetnica pokrila usta z masko in privabila k skupnemu ustvarjanju navzoče izključno na osnovi neverbal-ne komunikacije. Kustos razstave in per-formancea je Denis Volk, razčlenjeni likovni dogodek so omogočili Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu, DoubleRoom, Atlantic Grupa in Grand Hotel Union. Akademska slikarka in pedagoginja Saša Bezjek je magistrirala iz kipar- Fuscum Subnigrum Špele Volčič stva, živi in ustvarja v Gornji Radgoni, kjer vodi likovne delavnice za otroke in odrasle. Umetnica se poslužuje različnih izraznih medijev kot so lahko risba, vezenine, kipi, performanci, preko katerih prihajata do izraza intuitivni pristop ter spontanost, ki sta lastna ljudski umetnosti ter otroškemu svetu. Podobno tudi v likovnem dogodku Ti in jaz privabi Saša Bezjek prisotne, da se ji pridružijo in iznesejo z barvo ali črtnimi posegi na večjo podlago, ki bo tokrat v samem prostoru galerije, na zelo spontan in razbremenjujoč način svoj likovni izraz. Umetnica rada dopolnjuje dogajanje ob istočasnem potekanju drugih izraznih modalitet, kot so lahko branje poezij, projekcija filma ali glasbe, tokrat bo neobičajni happening potekal v kontekstu fotografske razstave. peljejo do stilno neoporečne interpretacije. Pianistka Elizabeza Adžaga se je izkazala kot zelo muzikalna partnerica, ki se je z violinistom ujemala v najmanjših podrobnostih, kar je potrdila tudi v naslednji skladbi, Sonati v A-Duru D574 Franza Schuberta. Krpanova igra se je nekoliko omehčala ter se prepustila nežnim melodičnim lokom, svoje najboljše adute pa je violinist pokazal v drugem delu programa. Predstavil nam je hrvaškega skladatelja, ki je pri nas skoraj neznan, zasluži pa si nekaj več pozornosti: Josip Štolcer-Slavenski, ki se je izoblikoval v Budimpešti in Pragi, je v prvi polovici 20. stoletja ustvaril dokaj bogat opus, ki je prežet s folklornimi motivi, a kljub temu zelo moderno usmerjen. Njegovo simfonijo Balkanophonija je v Berlinu dirigiral celo veliki Erich Kleiber, hrvaški duo pa nam je predstavil Sonato op. 5, ki sodi v prvo ustvarjalno obdobje. Sosledje izredno strastnih in temperamentnih fraz, v katerih je violinist ob interpreta-tivno poglobljeni klavirski spremljavi lahko sprostil svojo poustvarjalno energijo, prekinjajo bolj mirne in blagozveneče melodije. Koncert je sklenila Poloneza v D-Duru op. 4 Henryka Wieniawskega, izrazito virtuozistični komad, s katerim je violinist iztrgal navdušene aplavze. Duo se je poslovil s kratkim dodatkom, ljudskim plesom Čarlamo Josipa Štol-cerja-Slavenskega. Katja Kralj Seviljski brivec eden od vrhuncev pestrega dogajanja v Kopru Prihodnji torek bo na Titovem trgu v Kopru v sklopu projekta II carro di Tespi gostovala predstava Seviljski brivec Gioacchina Rossinija pod taktirko Alfreda Barchija. Znamenita komična opera bo le ena od številnih prireditev, ki se bodo julija in avgusta zvrstile v Kopru. V svoji deseti izvedbi bo projekt Il carro di Tespi, ime je dobil po liku, ki naj bi bil po grški mitologiji začetnik tragedije, dosegel tudi slovenske ljubitelje dobre glasbe. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnil maestro Barchi, ki je tudi direktor in umetniški vodja združenja Societa filarmonia iz Vidma, je njihov namen glasbo ponesti tudi v mesta, ki nimajo stalnih opernih hiš oz. ansamblov. Solisti so po večini mladi, a perspektivni glasbeniki. Kot je še spomnil Barchi, pričujoča komična opera v dveh dejanjih sodi med mladostna Rossinijeva dela in je hkrati ena največkrat izvajanih oper. V primeru slabega vremena bodo opero izvedli v Areni Bonifika. V Kopru se bodo v prihodnjih tednih zvrstili še številni drugi dogodki. Jana Otočan iz Turistične organizacije Koper je spomnila na vrnitev Rumene noči, ki bo tokrat trajala kar tri dni, od 25. do 27. julija. Že v četrtek, 17. julija, pa se začenja tradicionalni Folkest. Pestro bo tudi med tednom. Ob torkih že potekajo gledališki večeri na Martinčevem trgu, ob sredah Pokrajinski muzej Koper gosti festival Jeff, ob četrtkih pa se v Taverni odvijajo poletni koncerti. Za najmlajše je poskrbljeno tudi s predstavami lutkovnega festivala PUF. (STA) GREMO V KINO Na razstavi lahko občudujemo sodobne boginje »Saints« Mirte Kokalj, ganjiva slovesa Boštjana Puclja z naslovom »Zbogom«, Hojo ob Jadranski obali Jerneja Skrta, neobičajne dlake »Hair«, ki zaznamujejo čas Mladna Stropnika in »Polnoč v Mumbaiu«, ki jo je ovekovečila Tanja Verlak, poleg pre-finjene reziskave »Fuscum Subnigrum«, preko katere Špela Volčič predeluje podobe tihožitij iz preteklosti z novimi vsebinskimi namigi. Double Room je zaživel tako kot vitalen razstavni prostor, ki omogoča vpogled v sodobno likovno snovanje ustvarjalcev mlajše generacije, kustos razstave Denis Volk pa si obenem prizadeva za povezovanje slovenskega prostora z območjem bližnje Italije. Jasna Merku Maps to the stars Kanada, ZDA, Francija in Nemčija 2014 Režija: David Cronemberg Igrajo: Julianne Moore, Mia Wasikowska, John Cu-sack, Sara Gadon, Robert Pattison, Evan Bird in Olivia Wiliams Ocena: ★★★★ Film, ki je v italijanske kinodvorane dospel maja, takoj po premieri na canneskem festivalu, se v teh dneh vrača na velika platna poletne sezone. Zgodba pripoveduje o Weissovih, štiričlanski zelo ambiciozni družini, ki živi v Beverly Hillsu in je za slavo in denar pripravljena na vse. Trinajstletni sin Benjie je svetovno znana televizijska zvezda, ki se zdravi v kliniki za narkomane, hčerka Agatha pa je pravkar zapustila psihiatrično bolnišnico in se nenapovedano vrača domov. Oče Sanford je mastno plačani guru in med njegovimi pacienti je tudi Havana Segrand, velika filmska igralka, ki sanja, da bi se spet vrnila pred kamero z biografsko vlogo njene že preminule mame. Ob vseh teh dokaj posebnih likih sta še Sanfordova žena, se pravi Benjieva in Agathina mama, ki je za sinov uspeh pripravljena na vse, in pa Jerome, šofer limuzin, ki postane kmalu Agat-hinin prijatelj in ljubimec. Cronenbergov film je prikaz amoralne, incestuozne in maščevalne elite iz tovarne sanj. Zgodbo spoznavamo ob pripovedi življenja zavržene hčerke Agathe, ki postane asistentka znamenite igralke Havane in ljubimka šoferja zvezdnikov in na tak način uspe spet stopi v stik s starši, ki so jo pred leti vrgli z doma. Zafru-strirana Agatha se nazadnje v izbruhu jeze in maščevanja znese nad vsemi. Cronenbergovo delo je še en film, ki v zadnjih letih pripoveduje o puhlosti hol-lywoodskega zvezdniškega sistema, pa čeprav nam to pripoved kanadski avtor projicira s pomočjo njemu čisto osebne šifre. Film, ki ga je režiser posnel med Los Angelesom, Beverly Hillsom v ZDA in To-rontom v njemu domači Kanadi, je skupno stal petnajst milijonov dolarjev. Na preteklem Festivalu v Cannesu je Julianne Moore, za vlogo rdečelase Havane prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo. V Trstu, bo film od danes (17. julija) od sobote na sporedu v kinu Ariston. (Iga) / SVET, ITALIJA Četrtek, 17. julija 2014 1 1 Levo oče in brat dveh ubitih otrok, desno izraelsko obstreljevanje obale v Gazi ansa BRUSELJ - Vrh EU pozno sinoči še brez dogovora o ključnih imenovanjih Letta namesto Van Rompuya? Renzi je včeraj ponovil, da glede imenovanja Mogherinijeve na položaj visoke predstavnice EU za zunanjo politiko ne namerava popustiti GAZA - Izrael sinoči pristal na začasno humanitarno premirje V izraelskem napadu včeraj ubiti štirje palestinski otroci Skupno število mrtvih 219 GAZA - Izraelci so pozno sinoči na pritisk Združenih narodov pristali na začasno humanitarno premirje. V mestu Gaza so bili včeraj v izraelskem napadu ubiti štirje otroci. Vsi štirje so bili na plaži, ko se je zgodil napad, več ranjenih otrok pa je zatočišče poiskalo v bližnjem hotelu. Skupno število mrtvih od začetka najnovejšega nasilja med Izraelci in Palestinci je tako naraslo na 219. V treh zračnih napadih je bilo kasneje ubitih še šest Palestincev. Kot je sporočil predstavnik urgence v Gazi, je bil v napadu v tem mestu ubit otrok, v dveh napadih v mestu Han Junis pa še pet ljudi, med njimi en otrok, poroča AFP. Včerajšnje nasilje je tako zahtevalo že več kot 20 življenj, skupno število mrtvih pa je doseglo 219. Po ocenah Palestinskega centra za človekove pravice je bilo več kot 80 odstotkov žrtev civilistov. Na izraelski strani je doslej padla ena žrtev, in sicer civilist, ki je umrl v torek zvečer v raketnem napadu blizu mejnega prehoda Erez med Gazo in Izraelom. Po spodletelem poskusu prekinitve ognja se je včeraj ponoči nadaljevalo nasilje. Kot so sporočile zdravstvene oblasti na območju Gaze, se je število ubitih Palestincev v izraelskih napadih na območje Gaze povzpelo na 2019, 1520 ljudi pa je bilo v ofenzivi ranjenih. Izraelski radio je včeraj poročal, da je izraelska vojska ponoči bombardirala hiše več voditeljev palestinskega gibanja Hamas, med njimi Mahmuda al Saharja. Po navedbah virov blizu izraelskih varnostnih sil je bila hiša v napadu zravnana z zemljo, vendar je bila po navedbah očividcev v času napada prazna. Po navedbah izraelske vojske je od začetka izbruha novega nasilja, 8. julija, so palestinski skrajneži na Izrael izstrelili skoraj tisoč raket in granat, Izrael pa je na cilje na območje Gaze izvedel okoli 1500 zračnih napadov. Mednarodna prizadevanja, da bi razglasili prekinitev spopadov, so propadla v torek, ko je Hamas zavrnil predlog o prekinitvi spopadov, ki ga je predlagal Egipt, Izrael pa je potem, ko se je nadaljevalo palestinsko raketiranje, nadaljeval z zračnimi napadi. Kairo je obe strani pozval, naj zaustavita nasilje in se podata v Egipt na pogovore. Palestinski predsednik Mahmud Abas naj bi včeraj dejansko odpotoval v Egipt, vendar pa ni znano, ali bodo to storili tudi predstavniki Hamasa in izraelske vlade. Konflikt je začel ogrožati tudi oskrbo območja Gaze z elektriko. Raketa, ki so jo z območja Gaze izstrelili palestinski skrajneži, je namreč poškodovala eno od povezav za oskrbo z elektriko. Po poročanju izraelskega radia, na katerega se sklicuje nemška tiskovna agencija dpa, je to že druga od skupno desetih povezav, ki je bila poškodovana v konfliktu. Po poškodbi prve povezave je brez elektrike ostalo 70.000 Palestincev, podatkov o posledicah poškodbe druge še ni. Izraelski minister za infrastrukturo je popravilo poškodovanih električnih vodov zavrnil, češ da bi to trenutno ogrožalo življenje delavcev. Kot je poudaril, poškodovanih električnih vodov ne bodo popravljali, dokler bodo Palestinci iz območja Gaze izstreljevali rakete. Izraelka vojska je Palestince na vzhodu območja Gaze v torek ponoči tudi pozvala, naj do 7. ure po srednjeevropskem času zapustijo svoje domove in tako »zavarujejo svoja življenja«. Po navedbah iz krogov blizu izraelske vojske naj bi poziv k evakuaciji veljal za 100.000 prebivalcev območja Gaze. BRUSELJ - Voditelji članic EU se v Bruslju sestajajo na izrednem zasedanju, na katerem naj bi po prvotnih pričakovanjih odločili o tem, kdo bo na visokem zunanjepolitičnem položaju nasledil Catherine Ashton. Vendar so pred vrhom pričakovanja občutno znižali. Sinoči do pozne ure odločitve vsekakor še ni bilo. Mogoče je, da sploh ne bodo sprejeli nobene kadrovske odločitve in da bo konec avgusta še en vrh. Po imenovanju predstavnika leve sredine Nemca Martina Schulza za predsednika Evropskega parlamenta in predstavnika desne sredine Jean-Clauda Junckerja za predsednika Evropske komisije ostanejo še trije visoki položaji v EU. To so položaj visokega zunanjepolitičnega predstavnika in podpredsednika komisije, ki ga sedaj zaseda Britanka Catherine Ashton, položaj predsednika Evropskega sveta, na katerem je Belgijec Herman Van Rompuy, in položaj šefa evroskupine, ki ga zaseda Nizozemec Jeroen Dijsselbloem. Najbolj se mudi z imenovanjem visokega zunanjepolitičnega predstavnika, saj bo moral Juncker po potrditvi v Evropskem parlamentu sestaviti komisarsko ekipo, katere član je tudi visoki zunanjepolitični predstavnik. Največ možnosti za visoki zunanjepolitični položaj imata po navedbah virov pri EU Bolgarka Kristalina Geor-gieva in italijanska zunanja ministrica Federica Mogherini. Slednji nasprotujejo vzhodne države, vendar je Renzi tudi včeraj ponovil da ne namerava popustiti. Juncker je sicer poudaril, da želi na tem položaju močno in izkušeno osebnost. Tako so se včeraj razširile govorice, da bi v igri lahko bil tudi Massimo DAlema. Članice naj bi, prav tako v nasprotju z napovedmi, vendarle danes še vedno poskušale doseči dogovor o paketu - torej o visokem zunanjepolitičnem položaju in položaju predsednika Evropskega sveta. Po nekaterih neuradnih navedbah naj bi bil v igri za predsednika Evropskega sveta bivši italijanski premier Enrico Letta ansa Enrico Letta, kar bi Mogherinijevo izključilo iz bitke za visoki zunanjepolitični položaj. Evropski socialisti zahtevajo tako visoki zunanjepolitični položaj kot položaj predsednika Evropskega sveta, je povedal vodja politične skupine evropskih socialdemokratov v Evropskem parlamentu Gianni Pittella. Na srečanju je bil na dnevnem redu tudi položaj v Ukrajini. Vrh EU je konec junija Rusiji postavil ultimat, da mora v nekaj dneh konkretno ukrepati za umiritev razmer v Ukrajini, sicer pa napovedal nove sankcije. Doslej je unija po izteku ultimata ukrepala z razširitvijo kazenskega seznama z 11 osebami, tako da je sedaj na njem 72 oseb. EU od Rusije pričakuje dogovor o prekinitvi ognja in učinkovitem nadzoru meje, vrnitev treh mejnih prehodov ukrajinskim oblastem, izpustitev talcev ter začetek pogajanj o izvedbi Poro-šenkovega mirovnega načrta. Ker Rusija teh štirih pogojev še ni izpolnila, se pričakuje, da bodo voditelji prižgali zeleno luč za pripravo naslednjega vala sankcij, tokrat predvidoma proti podjetjem, ki podpirajo kršenje suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine. CAYENNE - Ministrico primerjala z opico Devet mesecev zapora za skrajno desničarko CAYENNE - Bivša članica francoske skrajno desne stranke Nacionalna fronta Anne-Sophie Leclere je bila obsojena na devet mesecev zapora, ker je lani temnopolto francosko ministrico za pravosodje Christiane Taubira primerjala z opico. 33-letna političarka je bila v torek na sodišču v Cayennu v čezmorskem departmaju Francoska Gvajana obsojena na devet mesecev zapora, pet let ne bo smela kandidirati na volitvah, plačati pa bo morala tudi 50.000 evrov kazni. Sodišče je naložilo denarno kazen v višini 30.000 evrov tudi Nacionalni fronti. Tožbo je vložila politična stranka Walwari iz Francoske Gvajane, ki jo je ustanovila Taubira. Ta tudi sama prihaja iz tega francoskega čezmorskega departmaja. Leclerova je lani povzročila zgražanje, ker je na francoski televiziji in svoji strani na Facebooku francosko pravosodno ministrico primerjala s primatom. Na Facebooku je objavila sliko Taubire poleg slike šimpanzovega mladiča. Pod sliko ministrice je pisalo »zdaj«, pod šimpanzom pa »pri 18 mesecih«. V televizijskem nastopu pa je izjavila, da bi raje videla Taubiro, »kako se guga na drevesnih vejah kot pa v vladi«. V svoji obrambi je dejala, da je bila fotografija, objavljena na Facebooku, »šala« ter da sama ni bila avtorica. Za izjave na televiziji pa je dejala, da se je le »nerodno izrazila«. Nacionalna fronta pa je v izjavi izrazila »ogorčenje« nad razsodbo, sojenje pa je bilo po njihovi oceni past, saj stranka v Cayennu ni mogla najti odvetnika, ki bi Leclerovo branil. Obtožena, ki na sodišču ob izreku sodbe ni bila prisotna, je že napovedala pritožbo. Leclerova bi morala biti kandidatka Nacionalne fronte na spomladanskih lokalnih volitvah v Franciji, a jo je pozneje stranka, znana po svojih evroskep-tičnih stališčih in nasprotovanju priseljevanju, izključila. STAMINA Vannoniju in Andolini bodo sodili TURIN - Turinsko tožilstvo je včeraj sporočilo, da bodo sodili Davidu Vannoniju in še drugim dvanajstim osebam, ki so vpletene v primer Stamina. Prva sodna razprava bo 4. novembra, med obtožbami pa je tudi združevanje v zločinske namene. Med obtoženimi so tudi tržaški zdravnik Marino Andolina kot podpredsednik Fundacije Stamina, predsednik farmacevtskega združenja Medestea, biologinja Erica Molino in Carlo Tomino, član Italijanske agencije za zdravila. Po zaključku preiskave so nekateri preiskovanci prosili za razgovor tožilca Raffaela Gua-riniella, kar je navrglo dodatne dokaze v preiskavi, ki so jo sprožili turinski karabinjerji oddelka NAS z obtožbo, da gre za zločinsko združbo goljufov, ki je tudi kršila normativ, ki zadeva zdravila. ZLATO (999,99 %%) za kg 30.849,78 +118,78 SOD NAFTE (159 litrov) 106,02 $ -0,91 EVRO 1.3532 $ -0,60 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 16. julija 2014 valute evro (povprečni tečaj) 16. 7. 15. 7. ameriški dolar 1,3532 1,3613 japonski jen 137,73 138,28 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,446 27,431 danska krona 7,4566 7,4567 britanski funt 0,79030 0,7931 madžarski forint 309,13 309,20 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,1373 4,1408 romunski lev 4,4361 4,4235 švedska krona 9,2495 9,2564 švicarski frank 1,2156 1,2142 norveška krona 8,3850 8,4305 hrvaška kuna 7,6220 7,6210 ruski rubel 46,5510 46,7311 turška lira 2,8711 2,8881 avstralski dolar 1,4480 1,4522 braziljski real 3,0047 3,0166 kanadski dolar 1,4564 1,4611 kitajski juan 8,3976 8,4448 mehiški peso 1 7,51 79 17,652 južnoafriški rand 14,4569 14,537 12 Četrtek, 17. julija 2014 SVET / HAAG - Razsodba nizozemskega sodišča Nizozemska soodgovorna za 300 pobitih v Srebrenici HAAG - Nizozemsko sodišče je včeraj razsodilo, da je Nizozemska soodgovorna za smrt več kot 300 žrtev genocida v Srebrenici, največjega pokola na evropskih tleh po drugi svetovni vojni. Sodišče je namreč odločilo, da Nizozemski ni uspelo preprečiti poboja in zaščititi žrtev. Civilno tožbo so vložili svojci pobitih. »Država je odgovorna za trpljenje svojcev moških, ki so jih bosanski Srbi deportirali iz baze nizozemskega bataljona v vasi Potočari 13. julija 1995,» se glasi sodba sodišča. Srebrenico so sicer aprila 1993 Združeni narodi razglasili za varovano območje, ki so ga nadzorovale nizozemske modre čelade. V Srebrenico se je zato med vojno zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz celotne BiH. A sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladica in Radislava Krstica so kljub temu 9. julija 1995 začele ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovale maloštevilne nizozemske modre čelade, vanjo pa vkorakale 11. julija. Nizozemski bataljon pripadnikov mirovnih sil Združenih narodov je bil nameščen blizu Srebrenice, ko je mesto padlo. Bošnjake, ki so se zatekli v bazo ZN, pa so predali Srbom. Do 19. julija je bilo v Srebrenici ubitih več kot 8000 moških, približno 25.000 žensk, otrok in starejših oseb pa je bilo nasilno pregnanih na območje pod nadzorom bošnjaških sil. Sorodniki žrtev so zato vložili civilno tožbo proti nizozemski državi. Po včerajšnji razsodbi pa so izrazili razočaranje, ker je sodišče ugotovilo soodgovornost samo za 300 in ne vseh 8000 žrtev. »Kako je mogoče, da je Nizozemska odgovorna za smrt nekaterih ljudi, za nekatere pa ne,« je v odzivu dejala Munira Subašic iz združenja Matere Srebrenice. »Ne bomo popustili in bomo, če bo treba, šli do Strasbourga (na Evropsko sodišče za človekove pravice),« je dodala Subašiceva. Že lani je sicer najvišje nizozemsko sodišče razsodilo, da je Nizozemska odgovorna za smrt treh bošnjaških moških v Srebrenici. Nizozemski vladi je tudi naložilo plačilo odškodnine svojcem. Nizozemsko obrambno ministrstvo je pristalo na plačilo 20.000 evrov odškodnine za vsako od treh žrtev. Ta razsodba je sicer odprla pot za druge podobne odškodninske tožbe. EGIPT Sedem kazni na dosmrtni zapor KAIRO - Egiptovsko sodišče je včeraj sedem moških obsodilo na dosmrtno zaporno kazen zaradi spolnih napadov na kairskem trgu Tahrir, med drugim v času proslav ob zmagi vojaškega poveljnika Abdela Fataha al Sisija na predsedniških volitvah prejšnji mesec. Sodišče je še dva druga moška obsodilo na 20 let zapora zaradi istih kaznivih dejanj. Napadi, zaradi katerih so bili moški obsojeni, so se zgodili med 3. in 8. junijem, ko so podporniki proslavljali Sisijevo volilno zmago in inavguracijo, ter 25. januarja 2013, ko so v Egiptu obeleževali drugo obletnico vstaje proti takratnemu predsedniku Hosniju Mubaraku. Sorodniki žrtev so vložili civilno tožbo proti nizozemski državi Po včerajšnji razsodbi pa so izrazili razočaranje, ker je sodišče ugotovilo soodgovornost samo za 300 in ne vseh 8000 žrtev. ansa DAMASK - Asad prisegel za nov sedemletni predsedniški mandat »Zahod bo plačal visoko ceno za podpiranje terorizma« DAMASK - Sirski predsednik Bašar al Asad je včeraj na slovesnosti v Damasku prisegel za nov sedemletni mandat, potem ko je zmagal na volitvah 3. junija, ki sta jih opozicija in Zahod označila za farso. V govoru je poudaril, da je sedaj maska svobode in revolucije padla, Zahod in arabske države pa bodo plačali visoko ceno za podpiranje terorizma. Asad je na slovesnosti v predsedniški palači, pred katero so ga pričakali z rdečo preprogo, prisegel na Koranu. Na slavnostni dogodek je bilo povabljenih prek 1000 ljudi, med njimi poslanci. »Sirci, tri leta in štirje meseci... so minili, odkar so nekateri vpili 'svoboda',« je dejal Asad, pri čemer je imel v mislih začetek revolucije marca 2011, ki je doslej terjala več kot 170.000 mrtvih. »Želeli so revolucijo, a pravi revolucionarji ste vi. Čestitam vam za vašo revolucijo in vašo zmago,« je pred navdušenimi privrženci poudaril novi-stari predsednik. »Tisti, ki so izgubili smer, lahko sedaj jasno vidijo ... pošastni obrazi so bili razkriti, maska svobode in revolucije je padla,« je dodal 48-letni avtokrat. Zahod in arabske države, ki jih sirski režim krivi za nasilje, pa je Asad posvaril, da bodo za podpiranje terorizma plačali visoko ceno. »To, kar danes vidimo v Iraku in Libanonu ter v vseh državah, ki jih je zadela ta bolezen 'lažne pomladi'... dokazuje, da so bila naša svarila upravičena. Kmalu bomo videli, kako arabske, regionalne in zahodne vlade plačujejo visoko ceno za podpiranje terorizma,« je poudaril. Asad je na junijskih volitvah, ki jih je režim sredi vojne vihre organiziral le na območjih pod lastnim nadzorom, pobral 88,7 odstotka glasov in tako porazil preostala dva kandidata. Slednja sta bila dejansko slamnata in ne prava izzivalca. Sirska opozicijska nacionalna koalicija je volitve že vnaprej označila za farso, kar sta zatem med drugim ponovila tudi ameriški državni sekretar John Kerry in generalni sekretar Nata Anders Fogh Ra-smussen. A kot je včeraj obžaloval član nacionalne koalicije Samir Našar, so razmere na Bližnjem vzhodu hitro spre- Adas ob pregledu častne enote menljive. Ta nestabilnost pa je na žalost pozornost mednarodne javnosti odvrnila od Sircev. Poleg tega se je Asadu v veliki meri uspelo postaviti v ugoden položaj, če se ga primerja z nasilno Islamsko državo in ekstremiz-mom, je dodal. Tudi drugi poznavalci ocenjujejo, da je bil pohod džihadistov iz vrst Islamske države dejansko darilo za Asada, ki se bo sedaj lahko pred Zahodom predstavil kot branik pred skrajneži. Kot dodaja AFP, pa se je lahko poleg tega vedno naslonil na Rusijo in Iran, ki sta mu dobavila orožje in denar. Moskva in Peking pa sta v VS ZN blokirala uvedbo sankcij. V prid Asadu je predvsem dejstvo, da gre upornikom v Siriji že leto dni vse narobe. Izgubljajo namreč utrdbo za utrdbo - stari del Homsa ter oporišča v pokrajinah okoli Damaska in Alepa. Navzočnost upornikov na severu države, na primer v Idlebu, kot tudi na jugu, na primer v Dari, zibelki upora leta 2011, je razbita, ob tem pa režim nadzira obalo. Z vzhoda Sirije je upornike pregnala Islamska država ter tam razglasila kalifat. ansa Švedi zahtevajo aretacijo Assangea STOCKHOLM - Švedsko sodišče je včeraj potrdilo nalog za aretacijo ustanovitelja spletne strani WikiLeaks Juliana Assangea, ki mu na Švedskem grozijo obtožbe zaradi spolnega napada. Assangeova odvetnika Thomas Olsson in Per E. Samuelson sta že napovedala pritožbo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Assangeova odvetnika sta na zaslišanju na okrožnem sodišču v Stockholmu zahtevala umik naloga iz leta 2010, saj po njunih besedah preiskava švedskih oblasti zoper Assangea traja predolgo. Tožilstvo je na drugi strani vztrajalo pri ohranitvi naloga za pridržanje, kot razlog za to pa navedlo resnost obtožb in begosumnost. Assange se že več kot dve leti mudi na ekvadorskem veleposlaništvu v britanski prestolnici. Tam ostaja, da bi se izognil izročitvi Švedski. 43-letnik obtožbe zavrača, poleg tega pa se boji, da bi ga Švedska nato izročila ZDA, kjer bi mu lahko sodili zaradi objave zaupnih ameriških vojaških in diplomatskih dokumentov. Kot je po navedbah švedske tiskovne agencije TT dejal odvetnik Samuelson, bo zaradi včerajašnje odločitve sodišča Assange še naprej ostal na ekvadorskem veleposlaništvu. Velika Britanija Assangeu namreč ne dovoli prehoda iz stavbe veleposlaništva in napoveduje, da ga bodo aretirali takoj, ko bo zapustil stavbo. Rekorden obseg ameriškega dolga v tujih rokah WASHINGTON - Tuji upniki so maja povečali lastništvo državnih obveznic ZDA za 0,3 odstotka na rekordno vrednost 5980 milijard dolarjev, na vrhu seznama posojilodajalcev pa je ostala Kitajska. Njen delež ameriškega dolga se je maja na mesečni ravni okrepil za 0,6 odstotka na skupaj 1270 milijard dolarjev. Kitajska je po podatkih ameriškega ministrstva za finance imetje ameriškega dolga sicer pred tem od januarja zmanjševala, vendar ostala na prvem mestu pred Japonsko. Ta ga je maja povečala za 0,9 odstotka na 1220 milijard dolarjev. Na tretjem mestu je Belgija s 362,4 milijarde dolarjev ameriškega dolga, kar je 1,1 odstotka manj kot aprila. Sledijo karibski bančni centri s 310,8 milijarde dolarjev oziroma 0,8 odstotka več dolga ZDA kot aprila. MOSKVA - Na severu Sibirije Odkrili ogromen, skrivnosten krater MOSKVA - Na severu Sibirije so odkrili ogromen, skrivnosten krater. Pojav na polotoku Jamal je polno zaposlil strokovnjake, ki o njegovem izvoru seveda delijo različna mnenja - eni menijo, da je velika luknja posledica meteorita ali eksplozije plina, drugi pa, da gre verjetno za rezultat staljene ledene vzpetine. Po poročanju časnika Siberian Times je ogromna luknja široka do 80 metrov, njena globina pa ni znana. Na kraj pojava so poslali ekipo ruskih znanstvenikov, ki bo krater preučila. Zaradi nenavadne luknje so se na spletu pojavila ugibanja, da gre za posledico meteorita in celo, da je rezultat prihoda vesoljske ladje. Nek ruski znanstvenik je na drugi strani mnenja, da je luknja najverjetneje posledica globalnega segrevanja ozračja, ki je sprostilo podzemne pline, ti pa so nato eksplodirali - kot zamašek na šampanjcu, na spletni strani piše britanski Daily mail. To teorijo podpira tudi dejstvo, da se dejansko zdi, da je bila zemlja na površje potisnjena iz podzemlja. Ogromna luknja pa se je pojavila tudi kakih 30 kilometrov od največjega plinskega polja na polotoku Jamal. Po mnenju avstralskega strokovnjaka Chrisa Fogwilla pa je krater verjetno posledica staljenega geološkega fenomena pingo. To je vzpetina sredi ravninske tundrske pokrajine, ki nastane zaradi kopičenja ledu. Četrtek, 17. julija 2014 1 3 OW O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu SOVODNJE - Davek na odpadke in okoljske storitve TARI Gostincem se obetajo nekoliko nižje položnice Skupine uporabnikov, ki so na svojem žepu najbolj občutile lanski prehod z davka TARSU na davek TARES, bodo letos imele pravico do popusta. Tako je odločil sovodenjski občinski svet, ki je na zadnjem zasedanju sprejel proračun za leto 2014, odobril načrt javnih del in določil stopnje raznih davkov, med katerimi je tudi nov davek na odvoz odpadkov in okoljske storitve TARI. »Višina tega davka je odvisna od finančnega načrta družbe Isontina Ambiente, ki upravlja okoljske storitve. Stroške okoljskih storitev se določi na podlagi matematične formule, ki upošteva količino odpadkov, ki so jo posamezne občine proizvedle v lanskem letu. Pri določanju stopnje davka za sovodenjske občane zato nismo imeli prostih rok, smo pa lahko odločali o tem, kako porazdeliti strošek med gospodinjstvi in ostalimi uporabniki,« pravi sovodenjski podžupan in odbornik za proračun Erik Petejan, po katerem bo občina v letošnjem letu priskočila na pomoč uporabnikom, ki so lani prejeli najbolj slane položnice za odpadke. »S prehodom z davka TAR-SU na davek TARES so se spremenili kriteriji obdavčitve, nekatere kategorije uporabnikov pa je to močno obremenilo, saj so zneski na položnicah kar poskočili,« pojasnjuje Petejan, po katerem bodo te skupine uporabnikov letos deležne olajšav. 20-odstotni popust, piše v sklepu, bodo zagotovili »kategorijam št. 16, 17 in 20«, pod katere spadajo restavracije, gostilne, bari, slaščičarne, cvetličarne ter prodajalne sadja in zelenjave. »Povišek na položnicah ostalih občanov bo neznaten,« pristavlja Petejan. Tarife davka TARI za gospodinjstva so odvisne od števila članov in od velikosti stanovanja. Za občane, ki živijo sami, znaša fiksni del 0,389946 evra na kv. meter, spremenljivi pa 41,114402 evra. Za dvočlanska gospodinjstva je fiksni del 0,454937 evra na kv. meter, spremenljivi pa 95,933604 evra. Tričlanske družine bodo plačale 0,501359 evra na kv. meter (fiksni del) in 123,343205 evra (spremenljivi del), štiričlanske pa 0,538496 evra na kv. meter in še dodatnih 150,752806 evra. Tarifa za petčlansko go- REDIPULJA Pred turistično točko plapola zastava Vatikana Pred turistično točko v Redi-pulji od včeraj plapola belo-rume-na vatikanska zastava. Lesena hiška pred novim muzejem prve svetovne vojne, ki so ga uredili v stavbi bivše železniške postaje, bo namreč v prihodnjih dveh mesecih služila kot informacijski center za obisk papeža Frančiška. Le-ta bo Redipuljo obiskal 13. septembra, društvo Pro loco iz občine Foljan Redipulja, združenje Sentieri di Pace in združenje Societa Grande Guerra FVG pa so se na dogodek že začeli pripravljati. Papež Frančišek bo obiskal kostnico, ki je bila pred kratkim prizorišče slovesnega koncerta s tremi predsedniki, kjer bo molil za padle v prvi svetovni vojni. Vreče s sortiranimi odpadki čakajo na odvoz bumbaca spodinjstvo znaša 0,575634 evra na kv. meter, katerim je treba prišteti spremenljivi del (198,719608), za gospodinjstva s šest ali več člani pa znaša fiksni del 0,603487 evra na kv. meter, medtem ko je višina spremenljivega dela tarife 232,981609 evra. Tudi v Sovodnjah so letos uvedli nov davek na nedeljive storitve TASI, in sicer s količnikom 0,1 odstotka (maksimalni količnik je 0,25 odstotka), stopnja davka na nepremičnine Imu za druga stanovanja in zazidljiva zemljišča pa bo ostala 0,76 odstotka. Potrjen je bil tudi dodatek k davku na osebne dohodke Irpef, ki ga je občina Sovod-nje prvič vnesla v svoj proračun leta 2013: količnik ostaja 0,4 odstotka. »V upoštevanju ciljev in značilnosti posameznih davkov smo skušali fiskalno breme porazdeliti čim bolj pravično. Z uvedbo olajšave na davku TARI pa smo želeli podpreti dejavnosti, ki so bile lani s stroški za odpadke najbolj obremenjene,« odločitev utemeljuje županja Alenka Florenin. (Ale) TRŽIČ - Termoelektrarna Začenjajo meritve izpustov v ozračje Med torkovim zasedanjem okoljske-ga tehničnega omizja za tržiško termoelektrarno je družba A2A napovedala skorajšnji začetek novih meritev izpustov v ozračje, ki so bile odrejene v okviru postopka za pridobitev okoljskega dovoljenja. Merilna kampanja predvideva uporabo naprav, ki bodo koncentracijo posameznih snovi merile tako podnevi kot ponoči. Delovanje naprav bi lahko bilo za družine, ki stanujejo v bližini termoelektrarne, nekoliko moteče, kampanja pa bo vsekakor trajala le 14 dni, kar pomeni, da bo po dveh tednih tudi hrupa konec. Prvo merilno napravo so v minulih dneh že namestili v četrti Enel, s tem pa so seznanili tudi prebivalce. GORICA - Pobuda za petjezični spominski napis na gradu Občina ni dala dovoljenja Zveza VZPI-ANPI prejela pismo župana, ki ne dovoljuje namestitve novega obeležja v spomin na ustreljene antifašiste V začetku aprila je na goriškem gradu potekala prireditev v počastitev padlih slovenskih in italijanskih partizanov ter drugih antifašistov, ki so jih postrelili na vzhodnem grajskem dvorišču med nemško okupacijo. Istega dne so predstavniki borčevskih organizacij VZPI-ANPI in AVL (Volontari della Liberta) nesli vence tudi v goriške zapore in na pre-fekturo, kjer je v vojnem času delovalo nacistično sodstvo. V štafetni palici so nato mladi tekači odnesli dve pismi obsojenega na smrt do plošče, ki je nameščena na mogočnem grajskem obzidju. Znano je, da je na njej posvetilni napis le v italijanskem jeziku, posvetilo samo pa je dokaj megleno. Aprilska pobuda je tudi napovedovala predlog, da se v do- glednem času namesti še ena plošča v petih jezikih, ki bi celovito zastopala tedanjo uporniško stvarnost in bi jasno povedala, kaj se je na tem mestu dogajalo med nacistično okupacijo naših krajev. Med pozdravi je goriška občinska odbornica Silvana Romano, ki je na slovesnosti zastopala župana, napovedala privoljenje občinske uprave, o čemer so poročali tudi krajevni časopisi, vključno s Primorskim dnevnikom. Kaže pa, da se je stališče občine v minulih mesecih spremenilo. Z dopisom, ki je dospel te dni, je namreč goriški župan Ettore Romoli sporočil mestni sekciji ANPI - VZPI, da namestitve nove table na gradu ne dovoli. Zato ista mestna sekcija sklicuje tiskovno konferenco - potekala bo v petek na sedežu zveze v KB centru na Verdijevem korzu -, da obvesti javnost o celotnem poteku pobude in njene prepovedi. Pomembno bo zvedeti za njene vzroke. (a.r.) APrimorski ~ dnevnik V Marini Julii brez parkirišča Veliko parkirišče pri plaži v Marini Julii je spet zaprto. Zemljišče, ki je v lasti podjetja Immobilcora, bodo v teh dneh zagradili, saj ga lastniki nameravajo spremeniti v parkirišče proti plačilu. Podjetje je od občine Tržič dalj časa zahtevalo nadomestilo za uporabo zemljišča, na katerem so radi parkirali kopalci, ker ni dobilo odgovora pa je sklenilo, da prepreči dostop nanj in začne z deli. Podjetje naj bi nato nameravalo zaupati upravljanje parkirišča, na katerem je okrog 200 parkirnih mest, drugemu podjetju, datum odprtja in višina parkirnin pa sta še neznanka. V Ronkah izgubljeni zakladi Na ploščadi ronške občinske knjižnice bo drevi potekal večer z naslovom »Di tesori perduti« (O izgubljenih zakladih), ki je posvečen pozabljenim manjšim cerkvicam v Laškem. Predavala bo Desiree Dreos. Večer se bo začel ob 21.15, v primeru slabega vremena bo prireditev potekala v občinskem avditoriju. Voden ogled razstave V palači Attems Petzenstein v Gorici bo danes ob 18. uri brezplačen voden ogled razstave »Saksida slikar pravljičar«. Obiskovalce bo spremljala Giulia Giorgi, doktorandka s področja sodobne umetnosti na Univerzi v Vidmu. Znova odličja za V.I.P. Prejšnji teden se je v Riminiju odvijalo Evropsko prvenstvo v HipHo-pu, Electric Boogiju in Break Dan-ceu, na katerem so se pomerile tudi štiri skupine plesnega kluba V.I.P. iz Nove Gorice. Elitna skupina Go-Breakers in njihovi nasledniki, mladinci Go-Breakers Juniors so v svojih kategorijah dobil najboljšo oceno za »show«, v finalnem boju s Poljaki so Go-Breakersi zasedli 2. mesto v kategoriji breakdance team člani. Drugo mesto je osvojilatudi skupina Go-Breakers Juniors, in sicer v mladinski konkurenci. (km) Dvorna glasba na gradu V okviru festivala dvorne glasbe Musica cortese, ki ga prireja združenje Dramsam, bo drevi na goriškem gradu koncert dua De Mirco-vich »I due corvi«. Večer se bo začel ob 21. uri, vstop je prost. Roveredo v Gradežu V Gradežu se nadaljuje niz srečanj z avtorji »Libri e autori a Grado«. V Pineti bosta danes ob 18. uri predstavitev knjige »Ballando con Cecilia« Pina Rovereda in knjige »Femmine di giorno« avtorice Elene Commessatti. Poezija in glasba v parku V okviru niza »Percorsi di-versi«, ki ga prirejajo v parku Basaglia v Gorici, bo 21. julija nastopil Roberto Marino Masini ob glasbeni spremljavi Mattea Bucciola. Predstavil ju bo Giovanni Fierro, srečanje se bo začelo ob 18. uri. Vstopnine ni. Kje si Čarli? Na gradu Kromberk bo v torek, 22. julija, potekalo glasbeno predavanje Sergeja Randelovica o Karlu Novaku z naslovom »Kje si Čarli?«. Večer, ki se bo začel ob 21. uri, prireja Goriški muzej v sodelovanju s Kud Morgan iz Nove Gorice. 1 4 Četrtek, 17. julija 2014_GORIŠKI PROSTOR ŠEMPETER-GORICA - »Porodnišnične« polemike Žiberna zanika županove navedbe o nižjem standardu Ob vseh polemikah, ki spremljajo napovedani skorajšnji dogovor med šempetrsko bolnišnico in deželo FJK v zvezi s povračilom stroškov za goriške porodnice, ki bi se odločile za porod v šempetrski bolnišnici, je goriški župan Ettore Romoli pred dnevi poskrbel za novo kost za glodanje. V pogovoru za italijanski krajevni dnevnik je izjavil, da tako ali tako ne bo nobena goriška porodnica izbrala šempetrske porodnišnice, kjer da imajo s sobanami z osmimi posteljami in eno samo skupno kopalnico nižje standarde, kot so jih vajeni v Italiji. Ali navedeno drži, smo se hoteli prepričati iz prve roke. »Odgovor je - ne,« je včeraj za Primorski dnevnik pojasnil direktor šempetrske bolnišnice Darko Žiberna. »Velika večina porodnic v naši bolnišnici ima lastno sobo in kopalnico s straniščem,« je še dodal direktor in pristavil pojasnilo, da si, v primeru, da je porodov več, kar pa da je zelo redko, porodnice sobe sicer tudi delijo. »Toda podatek, ki ga navaja župan, ni pravi in je zmoten,« je pribil Žiberna. V šempetrski porodnišnici se je lani rodilo 755 otrok. Število porodov tam v zadnjih letih ostaja bolj ali manj na enaki ravni: v letu 2012 so zabeležili 834 porodov oziroma 850 otrok, od tega je bilo 16 parov dvojčkov, leta 2011 pa dva poroda več in 847 otrok ter 11 parov dvojčkov. Največ otrok se je v šempetrski porodnišni- ci rodilo leta 1979, ko so zabeležili pravi baby boom: kar 1.600 otrok, najmanj pa leta 2003: tedaj sta se rodila 602 otroka. Omenjeni sporazum predvideva kritje stroškov poroda v šempetrski porodnišnici le za porodnice iz Gorice in točno določenih okoliških krajev in tudi to sproža val vprašanj in polemik ter namigovanj o diskriminaciji tistih, ki niso iz krajev, zajetih v sporazumu. Kakorkoli že, dokument naj bi bil podpisan ta teden ali pa v začetku prihodnjega. Ob vseh polemikah in zadržkih javnosti ter predstavnikov lokalnih oblasti in nekaterih političnih strank v Gorici pa je morda na mestu tudi vprašanje, ali bo do podpisa res prišlo. (km) Zadnja »goriška« novorojenka je Kitajka Angela, ki je privekala na svet minuli petek, je po vsej verjetnosti zadnji otrok, rojen v porodnišnici goriške bolnišnice. Opremo oddelka, ki bo z 21. julijem uradno ukinjen, so namreč že skoraj v celoti preselili v tržiško bolnišnico, kamor so napotili tudi bodoče goriške mamice. Porodnišnica bo do nedelje sprejemala le urgentne primere, od ponedeljka pa bo zaprta. Če ne bo presenečenj, bo zadnja »goriška« novorojenka ostala mala Angela Xin, ki je prejšnji teden osrečila svoja starša, sicer Kitajska državljana. Miren protestni shod, s katerim želijo še enkrat poudariti svoje nasprotovanje zaprtju goriške porodnišnice, bodo v nedeljo v Ulici Fatebenefratelli priredili člani združenja Voglio nascere a Go-rizia, ki se z odločitvijo deželne vlade ne nameravajo kar tako sprijazniti. GORICA - V grajskem naselju predstavili dokumentarec Daria Frandoliča Strahote vojne v filmu in besedi Odlomke iz knjig so v živo prebirali Stefania Beretta, Robert Cotič in Nikolaj Pintar - Dogodek bodo priredili tudi v Sovodnjah, Doberdobu in Pevmi Z desne Alessandra Martina, Albert Devetak in Federico Portelli bumbaca V sklopu raznih prireditev ob 100-letnici izbruha prve svetovne vojne je pravšnje mesto našel tudi dokumentarni filmski zapis, ki ga je pripravil profesor Dario Frandolič s tehnično pomočjo letošnjega maturanta na zavodu Vega Samuela Kralja. Pobudo za res izčrpen in razumljiv prikaz dogajanja v tistih strašnih časih je dal Svet slovenskih organizacij pod pokroviteljstvom goriške pokrajinske uprave in s finančno pomočjo Fundacije Goriške hranilnice. Da je šlo za hude čase, pove že naslov dokumentarca »Vojna je strašna stvar«. Vojna se je namreč vzdolž celotnega Posočja prikazala v vseh svojih najhujših oblikah: v spopadih med armadami in tisočih umrlih vojakov, v silovitem razdejanju in opustošenju velikih območij in nenazadnje v trpljenju prebivalstva, ki je moralo na vrat na nos zapustiti domačo zemljo in se za več let zateči v begunska središča. Kot je bilo zapisano na vabilih na prireditev, ki je potekala v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju, so pobudniki projekta in režiser skušali pripraviti dogodek, v katerem se je spomin na veliko svetovno tragedijo prepletal s posneti- Po Mestni občini Nova Gorica se je z družbo Splošno gradbeno podjetje Gorica (SGP) v likvidaciji poravnala tudi Občina Šempeter-Vrtojba. S tem je dobila v last nekaj zemljišč na območju Mlinov v Šempetru in kotlovnico v Podmarku ter tako rešila dolgoletni lastniški spor. Šempetrci so s poravnavo dobili zemljišča pod Markom. »Gre za ceste, zelenice, igrišča, ekološke otoke, javno infrastrukturo na ulici V mlinu in Podmarku. Te stvari so bile neurejene, takih problemov imamo na občini veliko, zagotovo pa je bila največja prav ta poravnava s SGP,« je za STA povedal šempetrsko-vrtoj-benski župan Milan Turk. Z družbo v likvidaciji so se dogovorili za plačilo odškodnine v višini 30.000 evrov za nepremičnine in stavbne pravice ter 12.000 evrov za kotlovnico. Za slednjo se je pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici vodil nepravdni postopek, v katerem so etažni lastniki stanovanj v Podmarku uveljavljali, da je kotlovnica pripadajoče zemljišče k sta- mi in pisanimi pričevanji oseb, ki so na lastni koži doživljale tiste hude čase. Režiser Frandolič je že prek kakimi petnajstimi leti uspel na doberdobskem Krasu posneti pričevanja ljudi, ki jih je vojna pregnala iz lastnih domov. Zgodovinsko osnovo in povezovalno nit med pripovedovanji pa je našel v novo-goriškem zgodovinarju Dragu Sedma-ku, ki je opisal dogajanje na Soški fronti in njenem zaledju. V filmskem zapisu nastopa tudi bivši avstroogrski vojak, doma s Poljan, s kratkimi odlomki pa se ob njem pojavljajo znameniti pisatelji, ki so tisto dogajanje doživljali v prvi osebi. Med njimi sta tudi Nobelovca Ernest Hemingway in Rudyard Kipling ter kopica drugih, ki so prispevali, da so strašni časi našli pot tudi v literautro. Omeniti gre Prežihovega Voranca, pa avstrijsko novinarko Alice Schalek, italijanskega pesnika Giuseppeja Ungaret-tija, avstrijske in madžarske pisce vojaških dnevnikov Kornela Abela in Màte-ja Zalko in veliko drugih. Odlomke iz knjig so v živo prebirali Stefania Beretta, Robert Cotič in Nikolaj Pintar. Nedvomno gre za odličen prispevek k še boljšemu poznavanju in razumevanju novanjskim stavbam. »Po mojih ocenah je odškodnina, ki smo jo plačali v poravnavi, manjša, kot bi bila potencialna škoda, če bi ta zemljišča nujno potrebovali zaradi vzdrževanja ali gradnje. Enkrat je pač treba rešiti te zaplete, saj bi se sodni postopki, ki smo jih imeli v teh zadevah, vlekli še nekaj časa, pa tudi njihov izid bi bil negotov,« je še dejal Turk. Čeprav so na šempetrsko-vrtojbenski občini ves čas trdili, da so bile omenjene nepremičnine v njihovi lasti, je bila kot lastnica v zemljiško knjigo vpisana družba SGP. S sklenjeno poravnavo pa so omenjene nepremičnine dobili tudi formalno v svojo last. Tako so trdili tudi na novogoriški občini, vendar so lani lastniški spor s SGP vendarle zaključili. V začetku letošnjega leta je občina Nova Gorica na račune štirih družb v zadevi SGP plačala dogovorjene denarne zneske v višini skoraj treh milijonov evrov. Novogoriška občina je tako dobila v last okrog 150.000 kv. metrov zemljišč in nekaj drugih nepremičnin, med katerimi so tudi garažne hiše. časov, ki bi morali s svojim žalostnim sporočilom vplivati in prepričati ljudi, da je edino mir vrednota, za katero se velja zares boriti. Uvodoma so prireditev in njen namen obrazložili pokrajinski odbornik za kulturo Federico Portelli,kustosinja Pokrajinskih muzejev Alessandra Martina in predstavnik SSO Albert Devetak. V Gorici se danes začenja 33. festival za nagrado Sergio Amidei. Slavnostno odprtje bo nocoj ob 21. uri v parku vile Co-ronini na Vialu, že v dopoldanskih urah pa se bodo v Hiši filma na Travniku začele delavnice za najmlajše Amidei Kids. Popoldan bo posvečen najpomembnejšemu poglavju letošnjega festivala, retrospektivi del režiserja, igralca in scenarista Carla Maz-zacuratija. Ob 14. uri se bo v Kinemaxu zavrtel film »Domani accadra«, za njim pa »Marrakech Express«. V dvorani 3 pa se bo popoldan odvijal v znamenju filmov o prvi svetovni vojni: na ogled bodo »La vita e nientaltro« (Bertrand Tavernier), »Il Friuli invaso« in nemški dokumentarec iz leta 1917 »Stosstrupp«. Večerno prizorišče festivala bo od 21. ure dalje park Coroni-ni, kjer se bo tekmovalni program začel s projekcijo filma »Il capitale umano« Pao-la Virzija. Film bo predstavil scenarist Francesco Bruni. Še pred tem bodo publiki ob spremljavi Border Tria in pevke Gabrielle Gabrielli predstavili posnetke Gorice med 1. svetovno vojno. Dokumentarni prikaz v grajskem naselju je bil namenjen italijanski publiki: vsa pričevanja s filma so bila pod-naslovljena, pripovedi v živo pa so bile v italijanskem jeziku. Predvideno je, da bodo predstavo v originalni zasnovi (v celoti v slovenščini) v naslednjih dneh priredili še v Sovodnjah, v Doberdobu in v Pevmi oz. Štmavru. (vip) Carlo Mazzacurati GORICA - Seghizzi Zbori prihajajo iz osmih držav Tekmovanje se začenja jutri Tradicionalni praznik kakovostne zborovske glasbe, ki ga vsako leto prireja goriško društvo Seghizzi, bo ta konec tedna dosegel svoj vrhunec. Od jutri do nedelje bodo namreč potekali nastopi v okviru 53. mednarodnega zborovskega tekmovanja, prireditev pa se je začela že prejšnji teden s prvim srečanjem koncertnega niza in z okroglo mizo o glasbi v vojnem času, na kateri so nastopili predavatelji iz Slovenije, Avstrije in Italije: med njimi so bili tudi Ivan Florjanc, Quirino Principe in Fulvio Salimbeni. Danes zvečer bodo razne cerkve, trgi in dvorane na območju dežele Furlanije Julijske krajine gostili dogodke cikla zborovskih koncertov »Seghizzinregione«. Jutri (petek, 18. julija) od 9.30 do večera pa se bodo v Kulturnem centru Lojze Bratuž na goriškem Vialu zvrstile tekmovalne kategorije z zgodovinskim programom (renesansa, barok, 20. stoletje, 19. stoletje). V soboto, vedno s pričetkom ob 9.30 in s celodnevnim sporedom, bodo na istem prizorišču na vrsti črnska duhovna, lahka, jazz in ljudska glasba (ob 18.00). Letošnja novost bo dvojna selekcija za Veliko nagrado Seghizzi, saj bodo morali najboljši zbori prestati polfinale in finale, kar bo veljalo za vse kategorije. S strožjimi kriteriji za ocenjevanje je povezano tudi povečanje števila žirantov, saj bo letošnjim nastopom sledilo kar deset strokovnjakov iz različnih držav. To so Kaspars Adamsons, Ivo Anto-gnini, Marko Munih, Pietro Ferrario, Francisco Jose Herrero Cabrera, Valer Jobbagy, Eugeniusz Kus, Mauro Marchetti, Geert-Jan Van Beijeren in Sebastjan Vrhovnik. V nedeljo se bo finalni del tekmovanja odvijal dopoldne od 9. ure dalje, popoldne ob 16.45 bo na sporedu tekmovanje za Veliko nagrado, ob 20.45 pa slovesnost nagrajevanja z gala koncertom nagrajencev. Petkova in sobotna tekmovanja ter del tekmovalnega programa, ki je predviden v nedeljo dopoldne, bodo potekali v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž, nedeljsko tekmovanje za Veliko nagrado in večerni gala koncert pa v goriškem občinskem gledališču Giuseppe Verdi. Tudi letos se bodo mednarodnega tekmovanja Seghizzi udeležili zbori z vsega sveta. Tekmovalci prihajajo namreč iz Estonije, Filipinov, Italije, Poljske, Rusije, Slovenije (vokalna skupina Jazzva), Taiwana in Madžarske. (rop) ŠEMPETER - Poravnava z družbo SGP Lastniški spor rešila tudi šempetrska občina S tem je dobila v last nekaj zemljišč na območju Mlinov in kotlovnico v Podmarku GORICA - Nagrada Sergio Amidei Dviga se zastor nad 33. festivalom / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 13. julija 2014 15 GORICA - Danes pogrebna maša V 84. letu starosti ■ VB ■ V • V • V odšla Jožica Tercic V 84. letu starosti je v torek na svojem domu v Gorici umrla Jožica Terčič vd. Klanjšček. Po rodu je bila iz Štever-jana, kjer se je rodila 19. marca 1930 v številni kmečki družini. Starša Lojze in Frančiška sta ob njej imela še sedem otrok, dva sinova - Zdenka in Zdravka -ter hčerke Klaro, Anico, Marto, Alenko in Katico, ki je še kot desetletni otrok umrla pod nemškim ognjem med drugo svetovno vojno. V povojnem času se je Klara odselila v Združene države Amerike, Anica pa v Avstralijo. Jožica je osnovno šolo obiskovala v Števerjanu, nakar je pomagala očetu in materi na kmetiji. Leta 1951 se je poročila s sovaščanom Efremom Klanjščkom, s katerim sta sprva živela v domači vasi. V Števerjanu sta se jima rodila prva dva otroka, Niko in Metka, sredi 50. let pa sta se z otrokoma preselila v Gorico, kjer so se družini pridružili še Katja, Peter, Igor, Fanika in Matija. Od 70. let so Klanjšč-kovi živeli pri Sv. Ani. Mož in žena sta družino preživljala z različnimi deli, naposled pa se je Efrem zaposlil v tovarni Vouk, Jožica pa kot šolska pomočnica na slovenskih šolah v Gorici. Učenci in dijaki ter šolsko osebje so njeno prijaznost hranili v lepem spominu še leta po njeni upokojitvi, kar ji je bilo v ponos, saj je svoj poklic opravljala z dušo in srcem. Mož Efrem je ženo in otroke zapustil že leta 1985, Jožici pa so ob strani ostali njeni otroci, kasneje pa še številni vnuki in pravnuki, ki jih je bila nadvse vesela. Jožica Terčič Priljubljena je bila zaradi svojega vedrega značaja, nasmeha in delavnosti, s katerimi je znala prebroditi tudi najtežje življenjske trenutke. S svojo pozitivnostjo je bila vedno v oporo in zgled svojim najdražjim, ki so ljubeče skrbeli zanjo vse do zadnjega. Jožica je zelo ljubila in cenila lepo slovensko besedo, svojim otrokom je vedno rada ponujala v dar slovenske knjige in jih tudi sama z užitkom prebirala, ko so ji to dopuščale številne družinske obveznosti. S ponosom in spoštovanjem do svojih korenin je izkazovala svojo pripadnost slovenskemu narodu in njegovi bogati kulturi ter to navdušenje posredovala skozi vsa leta tudi svojim otrokom. Globoko je bila obenem navezana na slovensko zemljo; svoj prosti čas je še posebno rada preživljala prav v stiku z zemljo pri opravilih na domačem vrtu. Od pokojnice se bodo sorodniki in znanci poslovili danes. V vežici glavnega goriškega pokopališča bo ležala od 10. ure dalje. Ob 14. uri bo v števerjanski cerkvi pogrebna maša, sledila bo upepelitev. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. ~M Koncerti »SEGHIZZINREGIONE«: danes, 17. julija, ob 21. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici koncert skladatelja in pianista Pietra Ferraria; več na www.seghizzi.it. »NOTE IN CITTA'« (NOTE V MESTU) v organizaciji kulturnega združenja Mauro Giuliani in s podporo Fundacije Goriške hranilnice na dvorišču palače De Grazia v Gorici: 20. julija ob 21. uri ansambel trobent, pianistka Nastassjia Masseria in 7-letni dobitnik nagrade Palmanova 2014, violinist Leonardo Macchitella. 25. julija ob 21. uri Gori-zia Guitar Orchestra in sopranistka Si-riana Zanolla. Ob slabem vremenu bodo koncerti v dvorani palače De Gra-zia, Ul. Oberdan 15 v Gorici. »LIVE / GLASBA PREKO MEJE«: 22. in 23. julija »Afrobrasil festival« v knjižnici v Foljanu (Ul. Madonnina 4) od 17.30 do 19.30 brezplačne delavnice igranja afriških in brazilskih tolkal, od 19. do 20.30 brezplačne plesne delavnice in od 21. do 23. ure nastopi; vstop prost. H Šolske vesti GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 2014-15; informacije na tajništvu v Gorici, Kor-zo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure (tel. 0481-531508). MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM za kakovostno kadrovsko rast, ki ga izvaja Slovenski izobraževalni konzor- cij SLOVIK je objavljen na spletni strani www.slovik.org in je namenjen univerzitetnim študentom in absolventom; informacije in prijave na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo določilo rok za telematsko predstavitev modela B (izbira šol). Predstavitev zadeva učno osebje, ki je vključeno v zavodske in tudi v pokrajinske lestvice. Model B bo mogoče predstaviti do 4. avgusta (ob 14. uri). Okrožnica je objavljena na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it). S Mali oglasi HIŠNO POMOČNICO z lastnim prevoznim sredstvom iščem v okolici Gorice; tel. 347-6858652. ui Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Transformers 4 - L'era dell'estinzio-ne«. Dvorana 2: 18.15 »Transformers 4 -L'era dell'estinzione«; 21.30 »In ordi-ne di sparizione«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Un insolito naufrago nell'inquieto mare d'oriente«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.45 »Transformers 4 - L'era dell'estinzio-ne«. Dvorana 2: 16.00 - 18.50 - 22.00 »Transformers 4 - L'era dell'estinzio-ne«. Dvorana 3: 18.10 - 21.10 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione« (digital 3D). Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Mai cosi vicini«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.10 »The German Doctor - Wakolda«. prej do novice ti Čestitke M Izleti Ü3 Obvestila n Razstave Dragi ANDREJ, naj sreča, zadovoljstvo vsak dan ti cvetita, naj ves čas smeh in zdravje ti v očeh žarita, to ti iz srca želijo Mateja, Betty in Gabrijel. Včeraj je na glasbenem konser-vatoriju Tartini v Trstu uspešno dokončala višjo triletno stopnjo VALENTINA NANUT. Novi učiteljici flavte iskreno čestitajo vsi v družinskem krogu. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v soboto, 19. julija, na praznovanje 30-letnice Planinskega doma pri Krnskih jezerih in dneva planincev. Prireditev bo ob 12. uri pri planinskem domu. Udeležence bosta nagovorila predsednik PD Nova Gorica Marko Belingar in predsednik PZS Mitja Rotovnik, pripravlja se priložnostni kulturni spored. Iz Nove Gorice bo odpeljal tudi avtobus. Informacije in prijave do 17. julija na društvenem sedežu, tel. 003865-3023030. SPDG organizira v nedeljo, 20. julija, izlet na Kriške pode nad Trento (Pogačnikov dom, 2052 m). Tura zahteva dobro fizično pripravljenost, predvidene so štiri ure in pol vzpona in tri ure in pol sestopa. Zbirališče ob 6.15 na parkirišču pri Rdeči hiši v Gorici, odhod ob 6.30. Možnost prevoza s kombijem; informacije po tel. 338-3550948 (Mitja). KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 5. do 12. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad., tel. 040-360072, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure ali na krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo tradicionalni piknik, povezan z izletom, v soboto, 2. avgusta. Udeleženci se bodo najprej peljali v Kobarid na ogled muzeja o prvi svetovni vojni. Nato jih bo pot vodila v Beneško Slovenijo, kjer bodo obiskali v Špe-tru ob Nadiži zanimiv muzej SMO. V Podbonescu bo kosilu sledilo družabno srečanje. Vpisovanje po tel. 0481-20801 (Sonja Knez), 0481882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). Na račun 20 evrov. www.primorski.eu 1 - "h KRUT obvešča, da bo goriška pisarna zaprta v torek, 22. julija. SPDG vabi člane, ki še niso uredili članarine in zavarovalnine za 2014 in ki se v prihodnjih tednih odpravljajo v gore, da to storijo do konca meseca in sicer ob četrtkih med 19. in 20. uro na društvenem sedežu. SŠKD TIMAVA Medjavas Štivan in JUS Medjavas vabita obrtnike iz Krasa in okolice, da se prijavijo za razstavljanje svojih izdelkov, na tradicionalnem prazniku »Konji in vonjave mošta«, ki bo potekal v Medjevasi od petka, 3., do nedelje, 5. oktobra; informacije po tel. 338-7738027 (Igor) in 338-9050189 (Simon) ali pišite na timava@alice.it, igortom71@hot-mail.it TRŽNI SEJEM PERUTNIŠTVA in pridelkov iz naših krajev bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, v sobotah, 19. julija, 2. avgusta, 6. septembra, 4. oktobra in 8. novembra med 8. in 13. uro; informacije po tel. 3334318338. AŠKD KREMENJAK vabi člane na izredni občni zbor, ki bo v sredo, 23. julija 2014, ob 04.00 v prvem sklicu in v četrtek, 24. julija 2014, ob 20.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu v Jamljah, Prvomajska 20. NA DVORCU CORONINI V ŠEMPETRU je na ogled stalna razstava o šem-petrski rodbini Coronini von Cron-berg; vsak delavnik 8.00-16.00 oz. po dogovoru (tel. 003865-3351000). V VILI DE FINETTI v Coroni je na ogled razstava Renza Pagotta z naslovom »Per segno e per colore«; do 20. julija. GORIŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI, KC LOJZE BRATUŽ IN GORIŠKA POKRAJINA vabijo na ogled razstave z naslovom »Vidiki vernosti in spomina v prvi svetovni vojni 1914-1918« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; do 20. julija med prireditvami ali po domeni (tel. 0481-531445). V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju 13 v Gorici sta na ogled dve razstavi: o pisanih uniformah evropskih vojsk z naslovom »Belle époque in divisa« in »Sarajevo 1914 - Nepoznani dokumenti grofa Maria At-temsa Svetokriškega«; do 25. januarja 2015 od torka do nedelje 9.00-19.00. B3 Prireditve ZSKD prireja »Kapljice kulture - Goc-ce di cultura - Gotis di culture - Kulturtropfen« od 28. julija do 1. avgusta od 21. do 22. ure v Ljudskem vrtu na Verdijevem korzu v Gorici. Pobuda je prejšnja leta vsak večer privabila lepo število radovednežev in darovalcev kulturnih »kapljic«, ki so se vsak v svojem jeziku (italijanščini, slovenščini, furlanščini in nemščini) predstavili s plesom, petjem, poezijo in glasbo; prijave po tel. 0481-531495 ali na metka@zskd.eu. V KNJIGARJI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v petek, 18. julija, ob 18. uri na dvorišču knjigarne predstavitev publikacije Marine Cattaruzza »L'Italia e la questione adriatica. Dibattiti parla-mentari e panorama internazionale (1918-1926)«. Z avtorico se bosta pogovarjala profesorja Fulvio Salimbeni in Georg Meyr; vstop prost. »POLETJE NA PLACU 2014« V ŠEMPETRU do 23. avgusta: danes, 17. julija, ob 21. uri večer komorne glasbe z Orkesterkampom Bovec pred Co-roninijevim dvorcem (ob slabem vremenu v kulturni dvorani Šempeter); 18. julija ob 20. uri zabava ob občinskem prazniku na Trgu Ivana Roba; 19. julija, ob 21. uri večer glasbe in pripovedi s pravimi zgodovinskimi graš-čaki pred Coroninijevim dvorcem (ob slabem vremenu v kulturni dvorani Šempeter); 23. julija, ob 19. uri poletni BreakDance izziv, mednarodno tekmovanje v BreakDancu na Trgu Ivana Roba; vstop prost, več na www.kstm-sempeter-vrtojba.si. »POLETJE V TRŽIČU«: danes, 17. julija, ob 21. uri na Trgu Esposti Amianto v Pancanu bo zbor CAI iz Tržiča predstavil Century Voice Choir iz Kaoh-siunga (Taiwan). 18. julija ob 21. uri na Trgu Falcone e Borsellino v sklopu niza »Lettere Mediterranee« Sandro La-no in Michele Brusini bosta predstavila knjigo, ki sta jo napisala o sprejemanju priseljencev in pribežnikov z naslovom »Uallai«. 19. julija med 17. in 24. uro na območju Area Verde v Ul. Va-lentinis v Tržiču »Word Music Stage« v organizaciji glasbene šole Cam; ob 21. uri na Trgu Falcone e Borsellino v sklopu niza »Lettere Mediterranee« bo Dario Arkel predstavil svoj esej »Il piane-ta condiviso«. 21. julija ob 21. uri na Trgu Falcone e Borsellino v sklopu niza »Lettere Mediterranee« bo srečanje z režiserjem Matteom Oleottom z naslovom »Casa Zoran a Monfalcone«. 24. julija, ob 21.30 na Trgu Falcone e Borsellino film »Sole a catinelle«. »POLETNA SREČANJA V KNJIŽNICI« v Ronkah potekajo do 18. julija na trgu pred knjižnico in v kinoparku Excelsior (ob slabem vremenu v občinskem avditoriju): 17. julija ob 18. uri Paola Pedreros in Margherita Marcuzzi za otroke »Farfalla e i colori della natu-ra« in ob 21.15 predavanje Desirè Dreos »Di tesori perduti, storie di chiesette dimenticate in Bisiacaria«; 18. julija ob 21.15 koncert Shipyard Town Jazz Orchestra »Mainstream«; več na http://bibliogo.ccm.it/libra-ry/Ronchi-dei-Legionari/. POLETNA DOŽIVETJA z naslovom »Ljudje... smo srce Nove Gorice« bodo potekala do 7. septembra na ploščadi za novogoriško mestno hišo: danes, 17. julija, ob 21.30 Glasbeni pogovori - Glasbeno dokumentirani filmi »Ekatarina Velika - Kot je bilo nekoč«; petek, 18. julija, ob 21. uri koncert skupine Riblja čorba, predskupi-na Primarna; sobota, 19. julija, ob 21.30 koncert skupine Duvački orke-star Zlatna jabuka; v nedeljo, 20. julija, ob 21. uri nedeljski oder »Čakalnica«, nastopa gledališka skupina Face KD Slavec - Solkan, sledil bo koncert skupine Duvački orkestar Zlatna jabuka; več na www.nova-gorica.si. V SKLOPU PROJEKTA »DOLCE-MEN-TE« bo v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici posvet z naslovom »La gioia, insieme!« danes, 17. julija, med 16.30 in 20.30. Sodelovali bodo psihiater Marco Bertali, psicotera-pevt in omeopat Maurizio Cannaroz-zo, filozof Alberto Severi, vaditeljica tehnike chi kung Annamaria Zin, psihiater in psihoterapevt Giorgio Cri-smani, profesor farmakologije Tullio Giraldi, gastroenterolog in omeopat Fabio Burigana, za združenje VegA-nima Mette Faurschou Hastrup, fo-niater Susanna Beira, counselor Rio Abierto, vzgojiteljici Simona Agosti-nis in Elisa Stocco, za združenje AMA-Linea di Sconfine Fabio Agaz-zi, za združenje Fusam Lia Gregoret-ti, za zadrugo Il grande carro Patrizia Marchi, endokrinolog Flavio Komauli. Nastopili bodo glasbeni skupini Free Tones in Rondo Goriziano ter Fabrizio Fiore. Ob slabem vremenu v centru Mare Pensante; vstop prost. KULTURNICENTER LOJZE BRATUŽIN KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabita v četrtek, 24. julija, na novo srečanje pod lipami, kjer bo gostja večera Marija Stanonik, literarna zgodovinarka, etnologinja, docentka, avtorica knjige »Slovenska pesem v tujem škornju«. Večer bosta sooblikovala tudi Andrej Vovko in Damijan Florjančič. Srečanje se bo začelo ob 20.30 in bo potekalo v zunanjih prostorih, v primeru slabega vremena pa v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Giovanna Bratina vd. Bradaschia iz kapele glavnega pokopališča v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče. DANES V ŠTEVERJANU: 14.00, Jožica Terčič vd. Klanjšček (v kapeli goriškega glavnega pokopališča od 10. dalje) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V ZDRAVŠČINAH: 12.50, Rosario Visintin s pokopališča v cerkev in na pokopališče. DANES V TRŽIČU: 10.00, Eufrasia Cal-legari vd. Ioras v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. DANES V MORARU: 14.00, Guglielmo Turus (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. t (Tone Pavček) Zapustila nas je naša ljubljena mama in matera T V ♦ m V ♦ V Jožica Teme vd. Klanjšček Hvaležni otroci z družinami Pokojna bo ležala v mrliški vežici na goriškem pokopališču danes od 10. ure dalje, sledila bo pogrebna maša v šte-verjanski cerkvi ob 14. uri in nato upe-pelitev. 1 6 Četrtek, 17. julija 2014 GLOSA MNENJA, RUBRIKE Problematično sožitje dveh skupnosti Jo2e Pirjevec Prejšnji konec tedna sem preživel v Flan-driji na bojnih poljih prve svetovne vojne. Znamenitih krvavordečih makov, ki so postali za Angleže simbol gorja, saj je na njih padlo na tisoče njihovih vojakov, sem sicer videl bolj malo, pač pa številna pokopališča z belimi križi, posejana v prostoru med mestoma Ijzer in Ypres. Ta pokopališča so strašna: mrtvi leže razporejeni v dolgih paralelnih vrstah, ukleščeni v vojaško nečloveško disciplino, in v tej prisili nemo govore o absurdu vojne. O njem tudi priča ogromni dva-najstnastropni stolp, ki so ga Flamci postavili v Ijzeru v spomin na boje med Nemci in Belgijci, ko so prvi zahrbtno napadli njihovo deželo. Zaradi svojega strateškega položaja med Nemčijo, Francijo in Anglijo je Belgija že v 19. stoletju razglasila svojo nevtralnost, kar jo je zazibalo v iluzijo, da se od zahodne zasede nima kaj bati. Isto iluzijo so gojili tudi Francozi, prepričani da bo sunek Drugega rajha prišel z Al-zacije in Lorene. To jim je narekovalo, da so tisti del meje močno zaščitili z tako imenovano Maginotovo linijo, medtem ko so pa mejo z Luk-semburgom in Belgijo pustili brez prave obrambe. Niso računali na poveljnika nemškega ge-neralštaba Alfreda von Schlieffena, ki je že konec 19. stoletja izdelal načrt za napad na Francijo, računajoč na presenečenje: nemške enote bodo obšle Maginotovo linijo in vdrle proti Parizu preko obeh nevtralnih držav ter z »blitz -kriegom« v nekaj tednih prisilile zasovražene Francoze na kolena. Cesar Wilhelm II. in njegovi generali so avgusta 1914 ta plan tudi udejanjili, pri čemer pa niso računali na belgijski odpor. Kralj Albert I., ki je takrat vladal v Bruslju, se je izkazal kot pogumen človek in se je postavil na čelo odpora, ki je za nekaj tednov zavrl napredovanje nemških armad. Bojev, ki so razdejali njihovo domovino, Flandrijci ne morejo pozabiti. V muzeju, ki so ga uredili v ijzeriskem stol- pu in ki je cilj stalnega romanja, so na podroben način prikazali strahoto tistega dogajanja, pri čemer so pripoved razvili na domiseln način tudi s pomočjo stripov, ki jih je mogoče videti na televizijskih ekranih, razporejenih na raznih nadstropjih. Pomislil sem na naš spominski stolp v Cerju, ki ga je društvo Tiger postavilo v spomin na upor Primorcev proti iredentizmu in fašizmu. Ze leta teče diskusija, kako urediti ta stolp in kako v njem predstaviti našo epopejo. Tistim, ki se ukvarjajo z oblikovanjem muzeja, bi svetoval naj pridejo v Ijzer in si tam sposodijo kakšno dobro idejo. Manj me je prepričala ureditev gotske katedrale v Ypresu, mestu zloveščega imena, ker so v njegovi okolici Nemci prvič uporabili bojne pline. V ta mogočni sakralni objekt, ki je bil v času vojne sicer močno poškodovan, a so ga z vso skrbnostjo obnovili v njegovem srednjeveškem sijaju, so vključili moderne elemente, ki so nekoliko moteči. Na primer, ob steni desne ladje ogromen kup raztresenega kamna, pobarvanega z divjimi barvami, od katerih mi je ostala v spominu neprijetno oranžna. Spomin na strupe, ki so omadeževali flamsko zemljo? Simbol je sicer zgovoren, sprašujem pa se ali spada v strogo harmonijo gotske arhitekture. Potovanje v Belgijo ponuja poleg razmisleka o prvi svetovni vojni tudi možnost za drugačne refleksije: na primer o problematičnem sožitju med dvema jezikovnima skupnostma, od katerih se ena lahko ponaša s svetovno francosko kulturo, druga pa s skromnejšo flamsko oziroma nizozemsko. Ne gre lahko, ker so v igri tudi ekonomski interesi, ki že dolgo težijo odnose med Valonci in Flamci. Slednji se poigravajo celo z idejo lastne države , kar je za Slovenca seveda zapeljivo. Čeprav se moram z izkušnjo zadnjih dvajsetih let z grenkobo spraševati, ali ni federacija boljša. Po večdnevnem poslabšanju in ohladitvi je na vrsti nov pozitivni val s sončnim ter iz dneva v dan toplejšim vremenom. Razmere bodo v tem koncu tedna spet poletne, živo srebro se bo čez dan ponovno vzpenjalo nad 30 stopinj Celzija, proti koncu tedna ponekod tudi občutno. Sosledje izboljšanj in poslabšanj se tako nadaljuje, na vrsti je prehodno spet subtropski anticiklon, ki se krepi od jugozahoda in bo zaobjel večji del Evrope. S severnoafriškim zrakom se bo ozračje seveda umirilo, popoldanske plohe in nevihte bodo odslej zelo malo verjetne, če že ne povsem nemogoče, kakšen nevihtni oblak bo lahko nastal le v gorskem svetu. Toda sosledje višinskih grebenov z izboljšanji in višinskih dolin s poslabšanji se bo podobno kot doslej v letošnjem poletju nadaljevalo. Sub-tropski anticiklon bo na naših vzporednikih že v noči na ponedeljek klonil pred novim spustom bolj svežega in nestanovitnega severnoatlantskega zraka. Prišlo bo do poslabšanja in ohladitve. Vročina bo popustila, temperature se bodo spustile malo pod dolgoletno normalnost. Ponedeljkova sprememba pa bo, kot kaže, bolj kratkotrajna in manj izrazita od poslabšanja, ki je zajelo naše kraje v preteklem tednu. Vrzel v zračnem tlaku, ki jo bo povzročil hladnejši severnoatlant-ski zrak, ki se bo zadrževal v naši bližini, bo trajala le kakšen dan in predvidoma že sredi prihodnjega tedna se bo ponovno začel krepiti anticiklon. Na vrsti bo, kot kaže po zdajšnjih izgledih, spet stanovitnejše obdobje z višjimi temperaturami in sončnim vremenom, kakšne posebne in dolgotrajnejše vročine pa zaenkrat ni na vidiku. Zivo srebro se bo v najboljšem primeru vzpenjalo do okrog 30 stopinj Celzija ali le malo višje. Noči pa zaenkrat ostajajo še prijetne. Tla in morje se namreč zaradi pogostih poslabšanj niso še uspela občutno segreti, zato so zaenkrat razmere precej ugodne. V tem koncu tedna bo prevladovalo sončno in poletno vreme. Iz dneva v dan bo topleje, v soboto in nedeljo tudi bolj soparno. Najvišje dnevne temperature bodo do okrog 30 stopinj. Bolj vroče bo zlasti v notranjosti, medtem ko bo ob morju čez dan pihljal morski veter, ki bo hladil obalo, zato bomo zlasti danes in jutri namerili kakšno stopinjo manj, medtem ko bo v soboto že zapihal jugozahodni veter in se bo povečal odstotek vlage. V nedeljo popoldne in zvečer bo že nekaj več oblačnosti, zlasti v goratem svetu niso izključene posamezne nevihte. V ponedeljek se bo vreme poslabšalo, pojavljale se bodo padavine, deloma plohe in nevihte in se bo ohladilo. Tudi v torek kaže na podobno vreme, od srede pa bo postopno več jasnine in bomo beležili nekoliko višje temperature. Na sliki: na vrsti je subtropski anticiklon LJUBLJANA - Podnebne spremembe Triglavski ledenik bi lahko v kratkem povsem izginil LJUBLJANA - Spreminjanje obsega in prostornine ledenika je dober kazalec podnebnih sprememb. V Sloveniji sta dva ledenika, Triglavski ledenik in Ledenik pod Skuto. Triglavski se zaradi izrazitega segrevanja ozračja krči od devetdesetih let prejšnjega stoletja, stroka pa predvideva, da lahko ledenik v naslednjih letih popolnoma izgine. V zadnjem desetletju je za vse alpske ledenike značilno zelo hitro umikanje. Oba ledenika v Sloveniji sta zaradi svoje skrajne jugovzhodne lege in nizke nadmorske višine še posebno občutljiva za podnebne spremembe. Zaradi njune majhnosti je njuno sorazmerno krčenje glede na trenutno površino in prostornino večje kakor pri drugih alpskih ledenikih, je razvidno brošure iz Kazalcev okolja v Sloveniji, ki ga je objavila Agencija RS za okolje. Krčenje Triglavskega ledenika se je začelo stopnjevati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Zaradi vse hitrejšega tanjšanja ledu so sredi ledenika začele nastajati posamezne skalne grbine. Leta 1992 je ledenik razpadel na dva ločena dela. Krčenje in razpadanje Triglavskega ledenika se nadaljuje, proces zastane le v letih z nadpovprečno visoko snežno odejo v pozni pomladi. Najmanjša površina Triglavskega ledenika je bila izmerjena leta 2012 (0,5 hektarja) in pred tem leta 2007 (0,6 hektarja). V obdobju 2008-2011 se je površina nekoliko povečala, in sicer na 2,4 hektarja v letu 2011, predvsem zaradi dveh nadpovprečno zasneženih sezon (2008/09 in 2009/10), med katerima so se sprožili številni snežni plazovi. Prirast površine je tako posledica večmetrskih plasti lede-niškega firna ali dobro predelanega starega snega zadnje snežne sezone. Zaradi posebne geografske lege Triglavskega ledenika bi lahko iz ledeniškega firna nastal zelenkasti firnski led, zato se je tega ledenika nekoč oprijelo ime Zeleni sneg. Naraščanje površine ledenika je ustavila talilna doba leta 2011, ko je odneslo ves firnski presežek, ki se je nabral v predhodnih letih. Podpovprečno zasnežena zima 2011/2012 in zelo toplo poletje 2012 sta povzročila pospešeno taljenje firna iz prejšnji zim. Zaradi izrazitega segrevanja ozračja, sprememb v padavinskem režimu in osončenosti stroka predvideva, da lahko Triglavski ledenik v naslednjih letih povsem izgine. VARNOST V GORAH - Letos veliko nesreč Sneg v visokogorju terja veliko previdnost TRZIČ - V slovenskih gorah se je letos smrtno ponesrečilo že 12 planincev. Gorska policijska enota zato znova opozarja vse, ki se odpravljajo v gore, naj premišljeno izberejo turo in naj uporabljajo dereze in cepin tam, kjer je še vedno sneg. Pazljivi pa naj bodo tudi zaradi padajočega kamenja.Kot je na včerajšnji novinarski konferenci v Tržiču povedal vodja Gorske policijske enote Robert Kralj, razmere v gorah, če jih gledamo iz doline, izgledajo kolikor toliko v redu. V resnici pa je nad 1800 metri v grapah še sneg, katerega prečenje je nevarno. Zato je na teh območjih še vedno obvezna zima oprema, ki pa jo je treba znati tudi uporabljati. »Če derez in cepina nimamo, se je bolje vrniti nazaj v dolino, izbrati drugi vrh in počakati, da sneg konec avgusta izgine ter takrat turo ponoviti,« je izpostavil Kralj in povedal, da so prav zdrsi najpogostejši vzrok tragičnih nesreč v gorah, povezani pa so predvsem z nepazljivostjo in neprimerno obutvijo. Vrhunski alpinist Klemen Premrl je povedal, da se tudi vrhunski alpinisti obrnejo, če ocenijo, da so razmere prenevarne za nadaljevanje ture. »To ni neuspeh. Iz takih tur se še največ naučimo,« je poudaril Premrl in planincem položil na srce, naj odhod v hribe ne bo hipna odločitev, temveč naj bo to načrtovan podvig. »Gore ne dovoljujejo veliko napak,« je opozoril Kralj in pojasnil, da je vzrok nesreč pogosto podcenjevanje težavnosti gora, poti in vremenskih razmer, ki se v gorah zelo hitro spreminjajo in imajo lahko tudi tragične posledice. Spomnil je, da je zadnji vikend na Triglavu padlo več kot deset centimetrov snega, pa so se nekateri planinci kljub temu odpravili na vrh brez prave opreme. Kralj je opozoril tudi, da se planinska tura ne konča z osvojitvijo vrha temveč šele s povratkom v dolino, česar se nekateri ne zavedajo, zato jih na poti navzdol presenetita tema ali nevihta. Največkrat pa se v težavah znajdejo tisti, ki se v hribe odpravljajo sezonsko in niso redni obiskovalci gora, nimajo dobre opreme in se zanašajo na informacije z raznih forumov. »Pred odhodom v gore je zelo pomemben trezen premislek o varnosti, pripravljenosti, opremi, vremenski napovedi in o našem zdravju,« je poudarila tudi zdravnica Urška Bricelj in kot enega najpogostejših vzrokov za nesreče izpostavila telesno nepripravljenost na zahtevno turo. Če do nesreče pride, je treba ohraniti trezno glavo, je pojasnila Bric-ljeva. Sopotnik naj najprej poskrbi za svojo varnost, oceni situacijo, pregleda poškodovanca in pokliče na center za obveščanje na številko 112. Potem naj ne čaka ekipe reševalcev, temveč naj že začne z nudenjem prve pomoči in z oživljanjem, če je to potrebno. Četrtek, 17. julija 2014 1 7 Conteja zamenjal Allegri TURIN - 24 ur po senzacionalnem odhodu Antonia Conteja s trenerskega mesta Juventusa, je uprava kluba našla rešitev: moštvo bo vodil Massimiliano Allegri. Športni vodja Marotta je priznal, da so bili nepripravljeni. »Allegri se najbolj približuje našim željam. Povsod je zmagoval, bil je prost in takoj pripravljen začeti z delom,« je dejal. Baje je Allegri tudi pripravljen voditi manj močno moštvo kot Conte, ki se ni hotel sprijazniti z odločitvijo kluba, da ne najame Čilenca Sancheza in Kolumbijca Cuadrada. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Zajcev izjemen v končnici seta FIRENCE - Prvi dan finala svetovne moške odbojkarske lige je Italija s 3:0 (25:22, 25:21, 26:24) premagala reprezentanco ZDA. Po prepričljivi zmagi v prvih dveh setih so »azzurri« v tretjem setu zaostajali za šesti točko, v končnici pa s štirimi zaporednimi asi Zajčeva (na sliki, skupno 21 točk) obrnili zaostanek 22:24. Ostali izid: Iran - Rusija 2:3 (25:18, 18:25, 21:25, 37:35, 8:15). Danes Rusija - Brazilija (17.30) in ZDA - Avstralija (20.30). NOGOMET - Slovenci v italijanski A-ligi med prestopnim rokom Koliko jih bo igralo? Koliko Slovencev bo igralo v prihodnji italijanski nogometni A-ligi, je za zdaj še težko reči, saj se prestopi vrstijo iz dneva v dan. Vsekakor jih bo kar nekaj, še naprej pa bosta najmanj dva - tako zdaj kaže, igrala tudi v enem najuglednejših klubov. Potem ko je namreč Milan posodil Valterja Birso Chievu, je 24-letnega Reneja Krhina (za zdaj) doletela sreča, da ga je po štirih sezonah v Bologni v svoje vrste spet sprejel Inter, kjer se bo pridružil 30-let-nemu Samirju Handanovicu, najboljšemu Slovencu v Italiji. Krhin je v Italiji zaslovel še kot najstnik, ko je milanski klub vodil Jose Mourinho, ki je V ŠPANIJI Oblak postal »najdražji« Slovenec MADRID - Reprezentančni vratar Slovenije Jan Oblak je novi član madridskega Atletica. Španski prvak in finalist lige prvakov ter lizbonska Benfica sta se po dolgotrajnih pogajanjih le dogovorila za prestop 21-letnika, ki je podpisal šestletno pogodbo. Za Oblaka so rdeče-beli odšteli 16 milijonov evrov odškodnine. To je najvišja vsota v zgodovini prestopov slovenskih nogometašev. Pred tem je bil rekorder Zlatko Zaho-vic, ki se je za 13,5 milijona evrov preselil iz Porta k Olympiakosu. Oblak je bil pred kratkim imenovan za najboljšega vratarja prve portugalske lige. »Oblak je eden najbolj obetavnih vratarjev na svetu in veseli smo, da se nam je pridružil,» je prestop Škofjeločana komentiral športni direktor Atletica Jose Luis Perez Caminero. Atletico je hkrati londonskemu moštvu Chelsea po napadalcu Diegu Costi odstopil še branilca Filipeja Luisa. Brazilec bo na levem boku kluba s Stamford Bridgea zapolnil vrzel, nastalo po odhodu Ashleyja Cola k Romi. Za 28-letnega Filipeja Luisa, ki je k Atleticu prišel leta 2010 iz Deportiva La Corune, bodo Lon-dončani po navedbah otoških medijev Špancem odšteli približno 25 milijonov evrov odškodnine. Chelsea je že v torek v svoje vrste pripeljal še enega zdaj že nekdanjega člana Atletica, in sicer Luisovega rojaka, napadalca Die-ga Costo. Zanj je plačal približno 35 milijonov evrov. Arsenal pa je od Real Madrida najel nemškega reprezentanta Khediro. EVROPSKA LIGA - 2. pred-krog, danes ob 17.00 v Bakuju: Nefči - Luka Koper, ob 20.30 v Moldeju: Molde - Gorica. Slovenca zelo cenil in ga tudi uvrstil v prvo ekipo. Inter je nato Krhina poslal v Bologno, vendar se mu nikoli ni povsem odpovedal, pogodbo z njim ima do leta 2016. Slovenski reprezentant žal v zadnjih sezonah ni imel sreče, saj je bil velikokrat poškodovan. Ko je le igral, pa se je skoraj vedno izkazal, zato morda ni presenetljivo, da je zdaj spet v Milanu. Krhin je ob povratku v Milan priznal, da bi bilo zanj najbrž boljše, ko bi še naprej igral v kaki ekipi srednje kakovosti, vendar je bil Inter kljub vsemu prevelik izziv. »Če se ti ponudi priložnost, da se vrneš v Inter, ne premišljuješ veliko, ne rečeš ne,« je dejal Krhin. Bo tam ostal le nekaj tednov, bo celo igral? Tudi 27-letni Valter Birsa še ni povsem odpisan za Milan, saj ga sicer ta najbrž v Verono ne bi le posodil. No-vogoričan je v dresu milanskega kluba odigral nekaj zelo dobrih tekem, nato se je poškodoval, bil je tudi ena prvih žrtev slabih rezultatov kluba, očitno pa je zapustil dober spomin. Pri Chievu se bo pridružil 31-letnemu Boštjanu Cesarju, ki je že dolgo eden od stebrov ve-ronskega moštva (za ta klub je odigral že 116 tekem!), in pa 24-letnemu De-janu Lazareviču (lani 13 tekem in en, odločilen gol v derbiju proti Veroni), ki ga je klub dokončno odkupil od Genoe. Še naprej je v Firencah 26-letni Josip Iličic, ki je v dobrem in slabem vedno igralec, o katerem se veliko govori. V minuli sezoni je zbral 20 nastopov in tri zadetke. Navijači, klub in trener Montella so pričakovali več, če vemo, da je lani podpisal petletno pogodbo za 1,2 milijona evrov letne plače. Vedno dobro informirana Gazzetta dello sport poroča, da bi se lahko v Firence preselil tudi 25-letni Belokrajčan Jasmin Kurtic, ki je nazadnje pol prvenstva igral za Torino, ima pa veljavno pogodbo s Sas-suolom do konca prihodnje sezone. Sas-suolo ga je za 1,4 milijona evrov dokončno odkupil od Palerma, kljub temu pa naj bi Kurtič spet zamenjal klub, že četrtega v treh letih. Poleg Fiorentine omenjajo tudi Sampdorio. Novo ime v A-ligi bo 28-letni branilec Palerma Si niša Andjelkovic. Z njim so na Siciliji zelo zadovoljni. Lani v B-ligi je zbral kar 33 nastopov in dosegel tudi en gol. Nedavno ga je v intervjuju za naš dnevnik za delavnost pohvalil tudi predsednik kluba Maurizio Zamparini. Takšen kot je zdaj Palermo, in če ne bo novih prihodov v zadnji vrsti, bi Andjelkovic lahko celo začel v standardni postavi. Iz Palerma pa skoraj gotovo odhajata 23-letni branilec Aljaž Struna in 24-letni vezist Armin Bačinovic, ki je v tamkajšnjem klubu, kjer je prvo leto naravnost blestel, padel zdaj povsem v nemilost. V zadnji sezoni je odigral le osem tekem, nato je bil izključen iz seznama igralcev, novega kluba pa mu niso našli. Pogodba s Pa-lermom mu poteče čez dve leti. Zdaj kaže, da jo bodo sporazumno prekinili. Bačinovica - da se ga rešijo, so celo pripravljeni plačati nagrado. Lepa pot se obeta tudi velikemu upu slovenskega nogometa, še ne 20-let- Vezist Rene Krhin po štirih letih v Bologni (na arhivski sliki) spet trenira z Interjem in bi lahko v Milanu tudi ostal ansa nemu Mariborčanu Luki Kranjcu. Kot najmlajši med Slovenci doslej je v A-li-gi z Genoo debitiral že leta 2012 na San Siru proti Milanu. Lani ga je ligurijski klub posodil Ceseni v B-ligo. Zanjo je slovenski obrambni igralec zbral kar 26 nastopov in 1 gol ter pripomogel k vrnitvi v A-ligo. Za zdaj je še član Cesene. Včasih bi ob tolikem številu Slo- vencev v najvišji italijanski ligi navdušeno pisali o kakovostnem vzponu nogometa v matici, zdaj pa Italija ne sodi več med najmočnejše lige v Evropi, zato je ocena drugačna, je pa še vedno spodbudna za selektorja reprezentance Srečka Katanca. Razen če omenjeni igralci v svojih moštvih ne bodo samo greli klopi. (ak) £Primorski ~ dnevnik KOLESARSTVO Talanskyja spodbujali tudi gledalci BESANCON - Včerajšnja razgibana etapa Toura s številnimi vzponi, med njimi so bili ob koncu trase tudi štirje tretje in četrte kategorije, je postregla z dvema bojema. Prvi je potekal v ospredju, kjer je glavnina dolgo dovolila ubežnikom, na začetku je sam narekoval ritem Švicar Maratin Elmiger, da so si nabrali več kot minuto naskoka, a se je na koncu prednost povsem stopila. Ko so bili pred zadnjimi kilometri kolesarji spet skupaj, pa je pravo odločitev v pravem trenutku sprejel Tony Gallopin. Na zadnjem spustu je planil v beg in si nabral ravno dovolj naskoka, da ga tekmeci nato niso mogli več ujeti. Najbolj aktiven med zasledovalci je bil Slovak Peter Sagan, ki pa ni našel dovolj somišljenikov za lov pred ciljem, tako da je na koncu skupina zasledovalcev pogoltnila tudi njega. Na skupni lestvici seveda še naprej vodi Vincenzo Nibali. Druga drama se je odvijala v ozadju. Zdelo se je, da bo Američan Andrew Talansky naslednja znana žrtev letošnjega Toura in da se bo pridružil številnim, ki so že odstopili v prvih desetih etapah. Sredi današnje je namreč že razjahal kolo in se usedel na ograjo ob cesti, po posvetu z vodjo ekipe Garmin-Sharp pa je nadaljeval. Ob progi so ga spodbujali tudi gledalci, ki so videli, da Američan ne lovi uvrstitve, temveč se bori za obstanek na dirki. Na koncu je bil v cilju zadnji z 32 minutami zaostanka, a še dovolj hitro, da ga časovna «metla» ni odnesla z dirke. Danes bodo kolesarji opravili podobno težko 12. etapo od Bourg-en-Bressa do Saint-Etienna, dolgo 185 km. FORMULA ENA - Nemški dirkač Nico Rosberg (29 let), vodilni v svetovnem prvenstvu formule 1, je podaljšal pogodbo z moštvom Mercedes, vredno 55 milijonov evrov, vsaj do leta 2017, je poročal nemški časnik Bild. JADRANJE - Ivan Roici (JK Čupa) v razredu jadralnih desk Techno 239 Gre na SP v Brest V Brestu, pristanišču francoske pokrajine Bretanija ob Atlantskem oceanu, bo od prihodnjega ponedeljka do sobote svetovno mladinsko prvenstvo jadralnih desk Bic Techno 293. V to mesto, ki je znano po oporišču francoske vojaške mornarice, se bo danes podal tudi tržaški Slovenec iz Škednja Ivan Roici, sicer tekmovalec Jadralnega kluba Čupa. Ivan, ki obiskuje elektronsko smer na strokovnem zavodu Jožefa Stefana v Trstu, bo nastopil v kategoriji do 17 let. Konkurenca bo izjemno številčna, saj je vpisanih okrog 150 tekmovalcev iz 26 držav. Največ je Evropejcev, posebno Francozov, so pa tudi tekmovalci iz zunaj evropskih držav, na primer iz Hong Konga, Mehike, ZDA, Japonske, Tunizije, Izraela in Alžirije. Ivan se z jadralnim deskanjem ukvarja pet let. Začel je pri Čupi pod vodstvom Alexa Busana (prebral sem oglas v Primorskem dnevniku in se vpisal na začetni tečaj,« je povedal) vendar je ostal v ekipi sam, zato po dogovoru med društvoma zdaj trenira z ekipo tržiškega kluba Marina Julia. »A ostajam zvest slovenskemu društvu,« je poudaril. V Brest bo iz tega društva skupaj s trenerjem in športnim direktorjem Eziom Ferinom in poleg Ivana odpotovalo šest tekmovalcev. Za nastop na prvenstvu niso bile potrebne kvalifikacije, Ivan pa je že dosegel nekaj dobrih rezultatov, med drugim je v našem zalivu dvakrat zmagal na Barcolini (2012 in 2013), pred kratkim pa je v Torbolah na Gard-skem jezeru osvojil tretje mesto na državni trofeji. Hal hour. Kaj si lahko obeta od nastopa na svetovnem prvenstvu, ne ve, pravi pa, da je konkurenca močna, posebno cenjeni so Izraelci.Ivan tekmuje z jadrnico, ki je bila prej v lasti sina znanega jadralca z Obale Mitje Kosmine. Razred Techno 293 je mladinski razred jadralnih desk, nad njim je olimpijski razred RSX za odrasle. Roici je tudi sicer športno zelo aktiven. Poleg z jadranjem se tekmovalno ukvarja s karatejem (je rjavi pas), rekreacijsko pa v skladu z družinsko tradicijo s smučanjem, mama Aleksandra je bila ena naših najboljših tekmovalk sploh, in gorskim kolesom. Oče David je trener. (ak) Ivan Roici gre na DP z desko s slovenskimi oznakami 18 Četrtek, 17. julija 2014 ŠPORT KOŠARKA - Italijanska reprezentanca se pripravlja v Trstu Med mirom in navdušenjem Danes v Sarajevu, nato v Skopje, med 3. in 5. avgustom pa tržaški mednarodni turnir s Srbijo, Bosno in Hercegovino in Kanado Župan Roberto Cosolini je izrekel dobrodošlico italijanski izbrani vrsti; na fotografiji sedi ob selektorju Simoneju Pianigianiju fotodamj@n DAVIDE PASCOLO Iz Fagagne v člansko reprezentanco Po Marcu Cusinu iz Pordenona bo barve naše dežele v članski izbrani vrsti branil tudi 24-letni Davide Pascolo iz Co-seana pri Vidmu. Krilni igralec, ki je dozorel pri Fagagni, igra od sezone 2011/12 v Trentu. Tam je letos dosegel tudi napredovanje v A-ligo. »V najvišji ligi sem krstni nastop doživel že s Snaiderom leta 2009, vendar sem takrat igral samo dve minuti, tako da bo šele letos šlo zares,« je priznal igralec, ki po dodatni pomladitvi reprezentance sodi kljub svojim 24-letom med »starejšo« garnituro igralcev. Med igralci je tačas edini, ki bo šele prvo sezono igral v najvišji ligi: »Seveda se vpoklica zelo veselim. Je kar vznemirljivo, ritem je drugačen, več je fizične igre. Temu sem se moral prilagoditi,« je priznalo 201 cm visoko krilo. Pascolo, ki je bil že član izbrane vrste U20, lani pa B-reprezentance, je v članski izbrani vrsti vsekakor že opozoril nase, saj je bil na turnirju Trentino cup izbran za najkoristnejšega igralca. Iz Trenta seveda spremlja tudi košarko v svoji deželi, kjer pa pogreša ekipo v najvišji ligi. Pozna tudi slovensko košarkarsko realnost, najbolje se spominja ekipe Kontovela, ko so tam nastopali igralci letnika 1989. Vtisnjen v spominu mu je ostal predvsem Saša Ferfoglia. (V.S.) Simone Pianigiani: Reprezentanca z več vlogami Italijanska reprezentanca bo v kvalifikacijskih tekmah za nastop na evropskem prvenstvu 2015 igrala med 17. in 27. avgustom proti Švici in Rusiji: »Seveda bi iz več razlogov raje imeli več nasprotnikov (v ostalih skupinah so štiri ekipe, v skupini G pa samo tri),« pravi selektor Pianigiani. Moč Rusije bo odvisna od tega, kdo bo na spisku reprezentantov, Švica pa zna presenetiti, nekako tako kot pred dvema letoma Portugalska. Tudi košarka se je globalizira-la, ekipe vodijo tuji strokovnjaki, igralci pa igrajo v različnih evropskih državah. »Pomembno je, da bomo potrpežljivi, in načrtovali tekmo za tekmo.« Pia-nigiani želi torej vzpostaviti pristop, ki so ga igralci imeli lani na evropskem prvenstvu v Sloveniji. Prav to je po njegovem mnenju prineslo dobre rezultate (nepričakovano 8. mesto) in tudi večje spoštovanje s strani nasprotnikov. Ekipo je Pianigiani letos še dodatno pomladil: »To je pomenljivo, vendar zavedati se moramo, da imajo vsi še čas, da se razvijejo.« In ravno to je ob rezultatih (letos si želijo uvrstitve na EP 2015) glavno vodilo izbrane vrste, ki želi z mnogimi mednarodnimi izkušnjami ponuditi mladim igralcem to, kar največkrat ne dobijo v klubih. Italijanski klubi namreč vse manj nastopajo v evropskih pokalih, ob tem pa dajejo vse manj priložnosti italijanskim igralcem, kar je gotovo oteževalna okoliščina za mlade in reprezentanco. Pianigiani ne zanika, da je razlog nenastopanja v domačih prvenstvih tudi v finančni krizi, in prav zato ima pri izoblikovanju dobrih igralcev vse večjo vlogo reprezentanca. Nikakor pa ni proti odhodu igralcev v tujino, kjer je morda nivo še višji, kritičen pa ke do tistih, ki se zadovoljijo s tem, kar imajo doma. (V.S.) »Veseli me, da smo spet v Trstu, saj nudi mesto idealne pogoje dela. Tu se lahko pripravljamo v miru, ko potrebujemo pa lahko računamo na številne košarkarske navdušence,« je v uvodnem pozdravu poudaril selektor italijanske izbrane vrste Simone Pianigiani. V baru Audace na Velikem trgu so prejeli selektor in igralci (predstavljal jih je Videmčan Davide Pascoli) dobrodošlico mesta, ki jih gosti že tretje leto zapored. Leta 2012 so se v Trstu pripravljali na kvalifikacije na evropsko prvenstvo 2013 v Sloveniji, lani je bil Trst baza pred prvenstvom v Sloveniji, letos pa bodo tu preživeli čas pred nastopom na kvalifikacijah za EP 2015. Od 3. do 5. avgusta bo tržaška športna palača gostila tudi mednarodni turnir, na katerem se bo Italija pomerila s Srbijo, Kanado in Bosno in Hercegovino. Italija bo vsak dan igrala ob 20.30, z isto vstopnico (12 evrov tribune, 22 evrov parter, brezplačno otroci do 12. leta, do 18. leta po znižani ceni) pa si bo vsak lahko ogledal tudi popoldansko tekmo ob 18. uri. Izbrana vrsta je včeraj in prevčerajš-njim začasno trenirala v ulici Locchi, že danes pa bo odpotovala v Sarajevo, kjer jo čaka turnir s Črno Goro, Belorusijo in Bosn in Hercegovino. V Trstu bo trenirala še med 21. in 23. julijem, nato pa jo čaka v Skopju drugi turnir, na katerem se bo pomerila spet s Črno Goro, pa še z Makedonijo in Poljsko. Od 28. julija do 6. avgusta pa bo spet v Trstu. Italija pa še ne trenira v popolni postavi, saj se ekipi morajo pridružili še Ales-sandro Gentile, Daniel Hackett in Nicolo Melli, ki se bodo nekaj dni samostojno pripravljali v Trstu. V torek se je ekipi pridružil tudi Andrea Bargnani, igralec New York Knicsov, ki še ni popolnoma saniral poškodbe komolca in bo z ekipo preživel nekaj dni. Od igralcev iz lige NBA bo letos z reprezentanco igral samo Luigi Datome. Da je izbrana vrsta ponovno v Trstu pa gre zahvala tudi štirim ustanovam. Košarkarsko zvezo Fip je predstavljal Giovanni Adami, Občino župan Cosoli-ni, Deželo odbornik za šport Emiliano Edera, CONI pa podpredsednik deželnega odbora Francesco Cipolla. Vsi so igralce in selektorja pozdravili in jim izrekli dobrodošlico.(V.S.) Seznam igralcev: Aradori (1988), Cervi (1991), Cinciarini (1986), Cusin (1985), Datome (1987), De Nicolao (1991), Della Valle (1993), Alessandro Gentile (1992), Stefano Gentile (1989), Hackett (1987), Magro (1987), Melli (1991), Moraschini (1991), Pascolo (1990), Poeta (1985), Polonara (1991), Vitali (1986), Vitali (1991). Tržaški turnir: nedelja, 3. 8.: 18.00 Srbija - Bosna-Hercegovina; 20.30 Italija -Kanada, ponedeljek, 4. 8.: 18.00 Srbija - Kanada, 20.30 Italija - Bosna-Hercegovina; torek, 5. 8.: 18.00 Bosna-Hercegovina - Kanada; 20.30 Italija - Srbija. PLANINSKI SVET Izlet na Monte Sernio Vremenske razmere na predvečer izleta na Monte Sernio, ki ga je priredilo Slovensko planinsko društvo Trst v nedeljo, 13. julija, res niso bile obetavne. Med divjanjem nevihte so potekala še zadnja posvetovanja z upraviteljem Koče Gravzaria, ki je zagotovil, da v nedeljo dežja ne bo. Njegova zagotovila so vlila pogum organizatorjem. V zgodnjem nedeljskem jutru je bilo nebo še vedno prekrito z gostimi oblaki, kljub temu se je v Se-sljanu zbrala lepa skupina pogumnih planincev in se podala proti Možnici (Moggio Udinese). Med potjo so se začeli oblaki trgati in prikazalo se je tudi medlo sonce. Ko so pohodniki prispeli do izhodiščne točke za vzpon na Monte Sernio, so bile vremenske razmere kar ugodne. Najpogum-nejši so se zato odločili, da spelje-jo zahtevno turo in osvojijo enega izmed najbolj uglednih vrhov Karnijskih Alp. Naglo so se vzpeli do Koče Grauzaria in naprej proti vrhu. Druga skupina pa se je odločila za manj zahtevno, krožno pot, ki je speljana pod vrhom Crete Grauzarie. Po prijetni gozdni poti so se najprej spustili do zaselka Fassoz, nakar so se povzpeli po gorski poti do melišč Crete Grauzarie. Med vzponom se je odpiral izredno lep pogled na celotno dolino reke Aupe z njenimi zaselki, predvsem na vas Dordolla, ki leži ob vznožju gore Zuc dal Bor. Očarljiv je bil tudi pogled na vzhodna pobočja masiva Crete Grauzarie pod katerimi je speljana pot. Pohod so nadaljevali še do bivše sirarnice Flop ter se povzpeli do Koče Grauzaria. Tu so počakali prijatelje, ki so izbrali pot na vrh. Njegova osvojitev jim je bila sicer v zadoščenje, vendar vloženi trud ni bil poplačan s pričakovanim razgledom, saj so megle prekrivale okoliške vrhove in doline. Upraviteljeva vremenska napoved se je k sreči izkazala za pravilno. Zadovoljni z opravljeno turo in obogateni s prijetno izkušnjo so se pohodniki skupno vrnili do parkirišča in proti domu. Na sliki: udeleženci izleta ZZZ-/ KOŠARKA V deželni C-ligi 16 ekip, v D-ligi dve skupini V deželno C-ligo, v kateri bosta igrala tudi Bor Radenska in Breg, bo v naslednji sezoni igralo 16 ekip. Tako nam je včeraj povedal predsednik deželne košarkarske zveze Giovanni Adami. Od Boru in Bregu še tržaška Ser-volana in Don Bosco, nato še Fogliano, Romans, Codroipo, San Daniele, Lati-sana, Tarcento, Ubc, Fagagna ter novinki Tolmezzo in Ronchi. V seznamu manjka finalist letošnjega prvenstva Corno di Rosazzo, ki bo po besedah Adamija, gotovo vključen v državno divizijo C, mesto pa bosta ponovno pridobila še Cervignano in Goriziana, ki sta lani izpadla iz lige po play-outu. Košarkarska zveza bo v zvezi s tem izdala uradno sporočilo v naslednjih dneh. V novi sezoni 2014/15 bo v višjo državno divizijo C napredovala ena ekipa. Letošnji začetek poletja je bil vsekakor bolj miren, pravi Adami: manj je bilo klicev na pomoč, skratka, napovedi ekip, da se v prvenstvo ne bodo vpisale. Adami je torej zanikal govorice, da bi lahko v deželni D-ligi sestavili samo eno skupino, torej verjame, da bo večina potrdila nastope. Rok za vpis v D-ligo, kjer bosta nastopala Kontovel in Sokol, zapade 22. julija. Deželna zveza Fip pa je že izdala pravilnik, po katerem bosta v višjo deželno C-ligo napredovali dve ekipi, v promocijsko ligo pa bodo izpadle tri ekipe. (V.S.) □ Obvestila ŠD SOKOL prireja 24ur beach volley (3x3 mešano). Turnir se bo pričel v soboto 19.julija ob 18.00 na društvenem igrišču v Nabrežini. Ekipe bodo sestavljene iz treh igralcev in igralk in bodo mešane po spolu. Za vpisovanje in informacije kličite na številko 331-2978665 (Sara). Med turnirjem bodo delovali dobro založeni kioski. Vabljeni ! ZSŠDI obvešča, da je s ponedeljkom, 30. junija stopil v veljavo poletni urnik. Naši uradi bodo odprti od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KK BOR in ZSSDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 14. leta od ponedeljeka, 1. do petka, 5.septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370 karinmalalan@gmail.com »Triglav za vse«, še danes možne prijave "Triglav za vse" je poimenovalo Slovensko planinsko društvo Trst tridnevni izlet po triglavskem pogorju z vzponom na Očaka. Za izlet, ki bo potekal od sobote, 2. do ponedeljka, 4. avgusta 2014, je odbor izbral enostavnejšo, klasično smer. S to izbiro smo želeli omogočiti osvojitev najvišjega vrha Julijskih Alp in simbola slovenskih gora vsem, ki bi si to želeli. Z osebnimi avtomobili in društvenim kombijem se bomo podali do Rudnega polja. Od tod bomo nadaljevali pot proti Vodnikovemu domu ter naprej do Kredarice. Po vzponu na vrh Triglava, je predviden sestop proti Tržaški koči na Doliču, Velemu polju in Vodnikovemu domu, od koder se bomo vrnili na Rudno polje. Vsi, ki bi se želeli udeležiti tridnevnega izleta na Triglav, se lahko prijavijo, še danes, v četrtek, 17. julija na tel. št. 3384913458 (Franc) ali na št. 040 413025 (Marinka) ali pišejo na E-poštni naslov: m.pertot@li-bero.it terf.starec@gmail.com.. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 17. julija 2014 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Festival narodnozabavne glasbe Števerjan 2014 - 2. del, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Film: Il sogno di Mary 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Talk show: Uomini e donne e poi 16.10 Film: Inga Lindstrom - Gli orsi di Mariafred 18.20 Nad.: Cuore ribelle 19.00 Nad.: Il Segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Resn. show: Temptation Island 6.10 Aktualno: UnoMattina Estate - Il caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 9.35 UnoMattina Estate - Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sapore di Sole 11.25 Nan.: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 15.00 Nad.: Capri 16.50 Dnevnik 17.15 Estate in diretta 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete -Vive la gente 21.20 Dok.: Superquark 23.30 Film: Ti odio, ti lascio, ti... (kom., i. Jennifer Aniston) C/ Italia 1 23.40 Dok.: Overland V^ Rai Due 6.10 Nad.: La strada per la felicita 6.55 Risanke 7.40 Nad.: The Lying Game 8.20 Nad.: Le sorelle McLeod 9.45 Nad.: Pasion Prohibida 10.25 Vreme, sledi Tg2 Insieme 11.10 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 15.30 Nad.: Army wives - Conflitti del cuore 17.00 Serija: Guardia costiera 17.45 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Il commissario Rex 20.30 23.40 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL 21.10 Serija: Beauty and the Beast 22.45 Serija: Blue Bloods 23.55 Razza Umana 6.15 Nan.: Friends 6.45 Nad.: Hercules 7.40 Nad.: Xena, principessa guerriera 8.35 Serija: A-Team 9.40 Dok.: Frank de la Jungla 10.50 Dok.: La furia della natura 11.25 Dok.: Animali in fuga 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Futurama 15.00 Nad.: Nikita 16.40 Nad.: The O.C. 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Serija: Transporter 23.10 Film: True Justice II - Vendetta personale (akc.) La 7 LA 7.30 Dnevnik 7.55 11.40 Omnibus 9.45 Coffee break 11.00 In onda 13.30 Dnevnik 14.20 Kronika 14.40 Serija: Starsky & Hutch 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.15 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In onda 23.00 Ammazzia-mo il Gattopardo - Il gioco del potere ^ Tele 4 6.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Talk show: Agora 10.00 Rai Parlamento Spaziolibero 10.10 Film: Il sole negli occhi 12.00 Dnevnik in vreme 12.15 Serija: La signora del West 13.05 Kilimangiaro Album 13.10 Rai Educational - Il tempo e la storia 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tg Regione - Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 15.00 Kolesarstvo: Tour de France 17.30 Tour Replay 18.00 Dok.: Geo 18.55 22.45 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.10 Serija: Ai confini della realta 20.35 Serija: Un posto al sole 21.05 Serija: Perception 23.25 I Dieci Comandamenti u Rete 4 6.20 Televendita Media Shopping 6.50 Serija: Zorro 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Distretto di polizia 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 Dnevnik 12.00 Serija: Renegade 12.55 Nad.: Il segreto 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 2116.35 Film: Amore, ritorna! 18.50 Dnevnik 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Serija: Walker Texas Ranger 21.15 Film: La maschera di ferro (dram., i. L. Di Caprio) 0.00 Film: L'ultimo inquisitore (dram., i. N. Portman) 6.00 8.00, 9.00, 10.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 11.10 Na tretjem... 13.30 Prvi dnevnik 16.00 Kontaktna oddaja 17.30 Poročila 17.50 19.30 Kronika 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 20.40 Ozadja 21.30 Žarišče 21.45 Kronika Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 23.45 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Boben 15.20 Folkest 2013 16.15 Slovenski magazin 16.45 Najlepše besede 17.15 Arhivski posnetki 18.00 City Folk 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 23.15 City folk 20.00 Nautilus 20.30 V orbiti 21.00 Dokumentarna oddaja 21.40 Avtomobilizem 22.15 Glasba zdaj 22.50 Na obisku Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.45 11.30 Video-strani, sledi Seja občinskega sveta občine Postojna 17.30 Maja in čarobna skrinja 18.00 Rad igram nogomet 18.25 Kmetijska oddaja 19.20 Mozaik za gluhe in naglušne 20.00 Slovesnost ob 70. letnici velikega zborovanja v Brdih 21.00 Znanstveni večer 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. serije 8.45 9.45, 10.55, 12.05 Tv prodaja 9.00 13.15 Nad.: Beverly Hills 90210 10.0015.50 Nad.: Želim te ljubiti 11.1016.45 Nad.: Sila 12.2017.55 Nad.: Vrtinec življenja 14.05 Serija: Policijska družina 15.00 22.00 Nad.: Precej legalno 18.55 24UR - vreme 19.00 21.40 24UR - novice 20.00 Film: Lahka punca 22.50 Serija: Maščevanje 23.40 Serija: Na terapiji Kanal A 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Italia da sco-prire 12.40 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ri-cette di Giorgia 13.20 17.30 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.00 Dnevnik (p Slovenija 1 6.45 Poletna scena 7.10 Odmevi 8.00 Otroški program: OP! 9.15 Kviz: Male sive celice 9.55 Dok. film: Vodja 10.35 Dok. serija: Skriti kotički sveta 12.10 O živalih in ljudeh 12.35 Na vrtu 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.35 Dok. film: Pogled v prihodnost 14.30 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Otroški program: OP! 16.30 Kratki film: Izziv 17.00 22.40 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 22.55 Poletna scena 17.45 Dok. serija: Vrtovi Tullna 18.10 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.55 Dnevnik 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nan.: Umori na podeželju 21.35 Aplavzi 22.00 Odmevi 23.25 Nan.: Povesti in novele 19. stoletja (t Slovenija 2 7.00 8.45 Infokanal 13.15 19.05, 23.50 Točka 14.20 Evropski magazin 15.00 Kolesarstvo: dirka po Franciji, vključitev v prenos 17.45 Mostovi - Hidak 18.15 Dok. serija: Delo v najtežjih razmerah 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Koncert: Lepotica in zver 21.40 Nan.: Moja družina 22.10 Film: Kaj se je zgodilo (kom., i. R. De Niro, B. Willis) 6.00 Svet 6.55 18.55 Serija: Alarm za Kobro 11 7.45 10.50, 18.45 Volan 8.30 16.35 Serija: Dva moža in pol 8.55 13.00 Risanke 9.55 17.10 Tv Dober dan 11.30 Serija: Srečni klic 12.3013.40 Tv prodaja 13.50 Serija: Faktor strahu Južna Afrika 14.50 Film: Izpoved grde pastorke 16.40 Serija: Zmeda v zraku 18.0019.50 Svet 20.05 Film: Po sončnem zahodu 21.50 Film: Točka trčenja 23.25 Film: Thorne - Umori v podzemni RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Marguerite Duras: Ljubimec - 13. nad.; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Evropa osebno; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.11 Enajst na enajst; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti _ Č k 17 j r VREDNO OGLEDA HM Četrtek, 17.julija - Ladi Rai movie, ob 19.10 Point break. Punto d i rottura ZDA, Japonska1991 Režija: Kathryn Bigelow Igrajo: Patrick Swayze, Keanu Reeves, John McGinley in Gary Busey Johnny Utaha je agent FBI-ja, ki mu zaupajo zahtevno nalogo, da v Los Angelesu razišče niz drznih roparskih akcij. Posebnost teh kraj je ta, da nepridipravi se lotevajo ropov s pokritim obrazom. Nosijo namreč maske z obrazi bivših ameriških predsednikov. Zato jih javnost poimenuje "nekdanji predsedniki". Johnny odkrije, da gre za športnike, navdušence deskanja. Tudi sam se zato pridruži skupini mladih odpadnikov, katerih vodja je skrivnostni Bodhi. Bodhi Johnnyju razkrije popolnoma drug pogled na svet. Med njima se razvije prijateljstvo in Johnnyju se življenje obrne na glavo: zdaj mu je pomembno le deskanje in nore nočne zabave... grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 La valigia delle vacanze; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.00 Punto e a capo; 11.35 Cafe Brasil - Speciale mondiali di calcio; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.30 Glasbena lestvica; 13.35 Ora musica; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.00 La via Francigena; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 22.00 La via Fran-cigena (pon.); 23.00 Tutti i topi vogliono ballare; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Polka in valček na Prvem; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Pod pokrovko; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.00 Globalna vas; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.25, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 21.00 Galerija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Glasba, gledališče... in ves ta jazz; 20.00 Iz arhiva simfonikov; 21.05 Repriza; 22.05 Radijska igra; 23.00 Glasba 20. stol.; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 17. julija 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad zahodno in srednjo Evropo je območje visokega zračnega tlaka, nad Črnim morjem, Balkanom in vzhodnim Sredozemljem pa plitvo ciklonsko območje. Od severovzhoda doteka k nam topel in občasno nekoliko bolj vlažen zrak. V_A a moskva 15/31 o Sk bruselj 14/22 ženeva 13/25 milan berlin 018/26 » .. w\> Čez dan bo jasno. V gorah so možne posamezne plohe ali nevihte. Popoldne bo v nižini vroče, zato niso izključene kratkotrajne plohe. Precej jasno bo, popoldne lahko še nastane kakšna ploha ali nevihta. Ponekod bo pihal šibak severni do severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 18, najvišje dnevne od 25 do 30, na Primorskem do 32 stopinj C. TOLMEC 011/27 VIDEMO 16/33 CELOVEC 011/26 TRBIŽ O 10/26 KRANJSKA G. 014/30 OTRŽIC 14/29 ČEDADo 17/32 KRANJ O 0 0 S. GRADEC o 15/28 CELJE 17/29 o GORICA 19/33 o N. GORICA 0 17/32 £ Sonce vzide ob 5.32 in zatone 2 Luna vzide ob g ob 20.50 5 23.37 in za- Dolžina dneva 15.18 z tone ob 12.56 LJUBLJANA o 13/28 N. MESTO JNA 14/29 o KOČEVJE " > ČRNOMELJ z 2010 - Izjemno, ponekod re* kordno toplo jutro. V Sevnem nad Litijo se živo srebro ni spustilo pod 23,2 °C, v Ljubljani je minimalna temperatura znašala 22,3 °C, v Preddvoru in Postojni 21,3 °C, na Lisci nad Sevnico (943 m) 20,8 °C in v Ratečah (864 m) 17,8 °C. REKA 21/31 Danes: ob 0.02 najvišje 23 cm, ob 6.25 najnižje -46 cm, ob 13.32 najvišje 41 cm, q ob 19.51 najnižje -14 cm. 2 Jutri: ob 0.45 najvišje 9 cm, ob 6.54 najnižje -34 cm, ob 14.19 najvišje 38 cm, ob 21.30 najnižje -15 cm. Jutri bo prevladovalo jasno in ponekod v hribih delno oblačno vreme. Zjutraj bo ob morju pihala šibka do zmerna burja. Vroče bo. Jutri bo povečini sončno, možnost popoldanskih neviht bo majhna. TOLMEC 013/28 TRBIŽ O 12/27 CELOVEC ^ 015/29 KRANJSKA G. o 10/26 O TRŽIČ 14/29 S. GRADEC 014/27 CELJE 15/29 o VIDEMO 17/33 ČEDADo 18/32 KRANJO LJUBLJANA 017/29 GORICA oN-G0RICA 20/33 o " 16/32 pOSTOJNA o 13/28 N. MESTO 17/28 o Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 23,6 stopinje C. ¡o 500 m...........22 1000 m...........18 1500 m...........15 KOČEVJE S° -> ČRNOMELJ JUTRI 2000 m...........12 2500 m............8 2864 m............4 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 8, v gorah 9. Ukradli nič manj kot 300.000 litrov piva BERLIN - Čeprav se je zdelo, da v zadnjih dneh v Nemčiji ni nihče delal in so vsi zgolj proslavljali naslov svetovnih prvakov v nogometu ter slavili svoje junake ob vrnitvi v Berlin, vsi le niso mislili samo na nogomet. Nemška policija preiskuje nenavadno krajo, iz Krefelda je iz skladišča izginilo kar 300.000 litrov piva. Kako zelo žejni so morali biti tatovi, pove grafični podatek o količini ukradene pijače: toliko piva je zasedlo prostor na desetih polnih vlačilcih. Policija že ima nekaj uporabnih informacij prič, ki so videle tovornjake voziti v smeri Duisburga, vendar za zdaj še ni znano, ali so predrznim tatovom že stopili na prste. Po nekaterih informacijah naj bi osumljenci že prejšnji teden opazovali skladišče in postopek prevozov piva, udarili pa so konec tedna. Kdo bo naslednji, ki ga bo ugriznil nogometaš Luis Suarez? QATAR MADRID - Španska stavnica Luckia ponuja stavo na naslednjo žrtev, ki jo bo ugriznil urugvajski nogometaš Luis Suarez, ki je iz Liverpoola prestopil k Barceloni, piše katalonski časnik Sport. A to se ne bo zgodilo pred 25. oktobrom, saj je 27-letni Suarez suspendiran, ker je na minulem mun-dialu ugriznil Italijana Giorgia Chiellinija. Chiellini je bil že tretja žrtev Suarezovih zob v zadnjih letih. Nogometaš je obljubil, da tega ne bo več ponavljal, in kot poroča časnik, ima v pogodbi celo člen, ki mu prepoveduje grizenje nasprotnikov. Luckia vseeno ponuja stave na naslednjo žrtev. Kliknite za osvežitev. Kjerkoli boste preživljali poletne dni, osvežite strani Primorskega dnevnika, kliknite na www.primorski.eu in se povežite s spletno izdajo časopisa. Dnevnik bo z vami, s svežimi novicami, prevetrenimi prispevki, cool rubrikami. Naročnina na spletno izdajo dnevnika: letna šestmesečna naročnina za naročnina naročnina 30 dostopov 180 evrov 100 evrov 22 evrov Za tiste, ki so naročeni na tiskano izdajo je dostop brezplačen. Več na nasi spletni strani: www.primorski.eu XPrimorski r dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji