Poštnina plačana v gotovini ^^^^^H ^B^^V^^HP^^^^k ^K^H ^^^^H ^E^B ^^^^L ^BBBBfBp ^^JHBi^^P ^^^DBHhHHBB^^^ "^^HP^^(BiBiBB^ ' ^BBBMHi^ ^BB^^^^^^^^^B^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^b^^^^^^^f^ ^^^v^^^^ ^^^^^^^^^ Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 5*50 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje,desno// Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Leto XX.. Celje, petek 14. oktobra 1Q3S Stev. 42. Sokolsko delo v Celju C el je, 14. oktobra. Sokolsko društvo Celje - matica je v ponedeljek zvečer na 49. rednem ob- čnem zboru v veliki dvorani Narod- nega doma polagalo obračun svojega smotrnega in plodonosnega dela. Društveni starešina br. dr. Milko Hrašovec se je najprej spomnil stare- šine Sokola kraljevine Jugoslavije Nj. Vel. kralja Petra II. Po dvorani je za- donel trikratni gromki »Zdravo!« Ob navdušenih ovacijah je bilo skle- njeno, da pošlje društvo z občnega zbora brzojavne pozdrave češkoslo- vaškemu sokolstvu. Društveni starešina je nato pozdra- vil številno članstvo, zlasti pa župne- ga starešino br. ravn. Smertnika in zastopnika nacionalnega tiska br. ured- nika Pečnika ter se zahvalil sokolski župi in tisku za naklonjenost in pod- poro. V letošnjem jubilejnem letu so se pripadniki celjskega Sokola v veli- kem Stevilu in z zelo lepim uspehom udeležili veličastnega X. vsesokolskega zleta v Pragi. lzredno lepo je uspel le- tošnji župni zlet v Celju, ki je bil zdru- žen z mobilizacijo članstva. Sokolstvo je letos dostojno in veličastno prosla- vilo 20-letnico naše svobode skupno s proslavo kraljevega rojstnega dne. Tudi 1. december je celjsko sokolstvo lani zelo lepo pro- slavilo. Nekateri ža! ne gleda- jo z razumevanjem na težko in prosto- voljno delo, ki je le v prid državi, ker hoče vzgajati in vzgaja zdrav in od- poren jugoslovenski element. V dru- štvu se je odlično uveljavil lani izvoljeni gospodarski odsek. V sokolski telovad- nici in stranskih prostorih je hila v preteklem letu uvedena centralna kur- iava in preurejena ludi razsvetljava. Dru- štvo je priredilo božičnico za revno deco in naraSčaj ter proslavo materin- skega dne. Obe prireditvi sta lepo uspeli. Br. starešina se je zahvali! upravi, na- čelstvu in prednjaškemu zboru za nadvse požrtvovalno udejstvovanje. Navzoči so počastili spomin pokojnega člana br. dr. Mana Dereanija in umrlega II. sa- veznega podstarešine br. Djure Paun- koviča. Končno je še br. starešina po- udaril, da je sleherna politika v so- kolstvu izključena. Kdor bi se hotel v sokolskih vrstah politično izživljati, ne spada v sokolsko organizacijo. Župni stareSina br. ravn. Smertnik je sporočil občnemu zboru pozdrave celjske sokolske župe. Poudaril je, da vlada med Jugosloveni in Slovani sploh 5e vedno usodni partikularizem, ki ga je Sokol po prevratu v svojem območju takoj likvidiral s tem, da je likvidiral do prevrata obstoječo slovensko, hrvat- sko in srbsko sokolsko zvezo ter na- mesto te ustanovil Jugoslovensko so- kolsko zvezo z brezkompromisnim pro- gramom:En narod, ena država, en kralj iz rodu Karadjordjevičev ! Sokolstvo je kit, ki obenem z vojsko veže vso državo. Ob zaključku 9vojih besed je br. župni starešina izrazil željo, da bi Sokolsko društvo Celje-matica tudi še dalje korakalo v svojo bližnjo 50 let- nico v čisti jugoslovenski sokolski smeri in v tej smeri vzgajalo našo mla- dino. Iz poročila tajnika br. Janka Hoče- varja posnemamo, da so se v preteklem poslovnem letu v društvu osnovali trije odseki in SjCer gospodarski odsek, od- sek za organizacijo udeležbe na X. vsesokolskem 2letu v pragj in odsek za nabavo krojev, ki so se zelo uspežno udejstvovali. Društvo je nameravalo ustanoviti odsek za organizacijo jubi- lejnega zleta v Celju ob društveni 50 letnici leta 1940. in odsek za izvedbo del, ki si jih je druStvo začrtalo v Pe- trovi petletki. Tekoče delo teh dveh odsekov je upravljala uprava, potrebno pa je, da se odseka v kratkem osnu- jeta. Tajniško poročilo navaja števiine društvene prireditve, ki so bile vse dobro obiskane ter so dosegle zado- voljiv moralen in gmoten uspeh. X. vsesokoiskega zleta v Pragi se je u- deležilo 53 članstva in 16 naraščaja Sokolskega društva Celja-matice. Dru- štvo bo moralo poskrbeti, da si ustvari prepotrebno letno telovadišče. Sledila so izčrpna in zanimiva po- ročila načelnika br. Burje, načelnice s. Mimice Lojkove, blagajnika br. Četine, gospodarja br. Kordigla, matrikarja br. Hočevarja, ki je podal tudi poročilo o delu v Petrovi petletki, dalje poročilo br. Rakovščka v imenu odseka za na- bavo krojev, br. Baše o delovanju lut- kovnega odseka in poročilo knjižni- čarja br. BlaŠka. Na predlog revizorja br. ravn. Kralja je prejela uprava raz- rešnico. Društvo je imelo 1. t. m. 337 člariov in 188 članic, skupno 525, to je 35 več kakor lani. Po zadnji seji je prejelo Se 16 priglasnic članstva, ki še čaka na sprejem. Po daljši debati so bili pri volitvah z listki izvoljeni v novo upravo na- slednji bratje in sestre : starešina dr. Milko Hrašovet, podstarešina dr. Alojz Nendl, tajnik in matrikar Janko Iioče- var, blagajnik Avgust Cokan, prosve- tar Gojmir Gala, gospodar Damjan Kordigl, načelnik Stane Burja, I. pod- načelnik Vinko Blaško, II. podnačelnik Dore Cergol, načelnica Mimica Lojko- va, I. podnačelnica Valda Inkretova, II. podnačelnica Anica Pfcfererjeva, odbor- nika Stanko Pertot in Anton Baša, na- mestnika Rakovšček in Modic. Revizorji so br. Čiro Sadar, Bernard Wltavsky in Franjo Čepin, namestnika Franjo Dolžan in Miloš Prelog. V razsodišču so naslednji bratje: predsednik dr. Alojz Nendl, čiani dr. Joško Požar, dr. J. Dolničar, dr. Milko Hrašovec in dr. Milan Orožen. Pri slučajnostih je izrazil br. dr. Kloar željo, da bt se uprava intenzivno za- čela baviti z vpraSanjem novega So- kolskega doma v Celju. Politični pregled x Razpust Narodne skupščine in '. razpis novih volltev. Z ukazom kra- I Ijevih namestnikov z dne 10. t. m. je Narodna skupščina, izvoljena dne 5. maja 1935, razpuščena. Volitve narod- nih poslancev za štiriletno skupščinsko dobo bodo v vsej državi v nedeljo 11. decembra po predpisih zakona o voli- tvah narodnih poslancev. Narodna skup- ščina, izvoljena 11. decembra t. 1., se sklicuje na izredno zasedanje na dan 19. ianuarja 1939. Z ukazom kr. na- mestnikov sta bila 10. t. m. postav- Ijena: za ministra brez portfelja Sveti- slav Hodžera, advokat in bivši narodni poslanec, za rninistra za telesno vzgojo naroda Ante Mastrovič, narodni posla- nec. Zasedanje senata je zaključeno. Izredno zasedanje senata se bo pričelo 16. januarja 1939. x »Slovenec« je v velikih skrbeh za JNS. Pod naslovom »JNS obupuje« poroča »Slovenec«, da so voditelji JNS v dravski banovini imeli v Ljubljani velik posvet, na katerem so sklepali o strankini taktiki in njenem zadrža- nju pri bliŽnjih skupščinskih volitvah. On tudi ve, da je bilo z 89 glasovi proti 4 na tem posvetu sklenjeno, »da je trsba iskati zveze z Združeno opo- zicijo, oziroma z dr. Mačkom«. »Slove- nec« je v skrbeh in pravi, da bi bilo s takim nastopom JNS dokončno in za vedno konec. Pravi tudi, da ni prav, da se strankini voditelji posvetujejo v Zagrebu in Beogradu, ter da bi bilo za JNS prav, da sedaj pokaže, kaka je njena moč. Za udeležence seje bano- vinskega odbora JNS za dravsko ba- novino, ki se je vršila v torek 11. t. m. v Ljubljani, bo vsekakor zanimivo, da čujejo poročilo o tej seji od dobro poučenega »Slovenca«. Odločilni čini- telji v JNS bodo s pristaši vred »Slo- vencu« gotovo tudi prav hvaležni za prijateljska navodila in svarila, ker so časi res tako težki in odločujoči, da je vsaka pametna beseda vredna uva- ževanja. Mi kaj več ali celo kaj dru- gega o tej seji JNS v Ljubljani ne bomo poročali. x Za skupen nastop opozicijc pri skupščinskih volitvah. Kakor poročajo beograjski listi, je Združena opozicija pristala na to, da postavi za volitve v Narodno skupščino skupno listo z JNS in Ljotičevim Zborom, katere nosilec bi bil dr. Vladko Maček. ¦5st m fn «;«• -,- ,.;: &c . "W*»'1^ (MJ--: ¦¦¦"¦ mm"'¦"¦ ' ¦ x Pogajanja v Komarnu med Ceško- slovaško in Madžarsko o novi ureditvi meje so se v četrtek razbila, ker so Madžari postavili zahteve, ki jih je če- škoslovaška delegacija označila za ne- sprcjemljive. Ce ne bo mogoče obnoviti pogajanj, bodo odločale o rešitvi češko- slovaško-madžarskega spora velesile. x Poljska opozicija se ne bo ude- ležila volltev. Poljska narodna kmečka stranka je sklenila, da se bo pri voli- tvah, ki bodo od 6. do 12. novembra, abstinirala. Svoj sklep utemeljuje s tem, da se bodo volitve vršile po starem volilnem zakonu iz leta 1933. ki one- mogoča, da bi dobila stranka svojemu števi!čnemu stanju odgovarjajoče za- stopstvo v parlamentu. Tudi sociali- stična in narodna demokratska stranka sta sklenili, da pri volitvah ne bosta sodelovaii. Domače vesti — Program cestnih del v Slove- nlji. Skupni program cestnih del v na- slednjih treh letih iz dvemilijardnega posojila za javna dela obsega v Slo- veniji predvsem sledeče cestne zveze odnosno rnodernizacije državnih cest: Celje-Žalec m Celje ViSnja-vas (pri- bližno 30 milijonov din), Maribor-Št. Ilj (približno 4 milijone din), Maribor- Slovenska Bistrica (približno 30 mili- jonov din), Ljubljana-Domžale (približno 25 milijonov din), Ljubljana-Novo me- mesto in Ljubljana-Sušak (približno 70 milijonov din), Ljubijana-Planina-itali- janska meja (približno 10 milijonov din), državne ceste skozi mesta (pri- bližno 10 milijonov din). —- Velik požar v Solčavi. V noči od nedelje na ponedeljek okrog pol 1 se je vnel na spodnjem koncu Solčave hlev posestnika Poličnika p. d. Kautmana. Ogenj se je vsled vetra hitro širil ter je uničil stanovanjske hiše in vsa go- spodarska poslopja treh posestnikov Poličnikov. Gasilcem in domačinom se je po težkem delu posrečilo omejiti po- žar in preprcčiti katastrofo, ki je gro- zila vsej vasi. Dva posestnika sta bila zavarovana lc dclno, tretji pa sploh ni bil zavarovan. Škoda je zelo velika. — Vzorčni sadni sejem v Mariboru. Vzorčni sadni sejem bo tudi letos v Mariboru, kakor so sklenili na vinar- ski in sadjarski šoli zastopniki sadjar- skih podružnic iz bivše mariborske oblasti. VzorČni sadni sejem bo od 22. do 25. t. m. Namen tega sadnega sej- je pokazati domačim in inozemskim odjemalcem in potrošnikom naše od- lično sadje ter tako izboljšati način vnovčevanja. Vsa pojasnila daje sad- iarskim podružnicam vinarska in sad- jarska §ola v Mariboru. — Gospodlnje, pozor! V kratkem izide knjižica z več kot 100 izbranimi recepti in raznimi dobrimi navodili za gospodinjstvo. Knjižica bo bogato o- premljena Še z raznimi recepti srbske in dalmatinske kuhinje kakor tudi na- Oblščite naš higiensko urejen oddelek za nego nog! ših jedi. Opozarjamo gospodinje že se- daj na to knjižico. Cena knjižice bo tako minimalna, da si jo bo lahko na- bavila vsaka gospodinja. Celje in okolica LetaJski napad na Celje Mestno poglavarstvo! . in predstoj- ni§tvo mestne policije v Celju raz- glašata:' V nedeljo 16. t. rn. bo vaja v o- brambf mesta pred napadi iz zraka v Celju. Vaja ima namen predočiti prebivalstvu nevarnosti, ki mu pre- tijo od letalskih napadov \z zraka, ter mu pokazati zaščitna sredstva in končno preizkusiti uporabo dosedaj organiziranih ekip. Sodelovalo bo tudi vojaštvo z ak- tivno obrambo, razne ekipe pa bodo sodelovale v pasivni obrambi. Pri vežbi se bodo uporabljali sledeči znakj : Uzbuna — alarm: Trije streli pri cerkvi sv. Jožefa, zvonjenje vseh zvo- nov v župni cerkvi, Marijini cerkvi. evangeljski cerkvi in cerkvi sv. Jožefa ter piskanje tovarniških siren v to- varni Westen in Cinkarni. Znak za prenehanje nevarnosti bo dan z zvonjenjem v omenjenih cerk- vah z velikimi zvonovi. Odredbe za Čas vaje: 1. Na dani znak nevarnosti se mora ustaviti ves osebni in vozovni promet v mestu. 2. Vozila se morajo takoj umaknitina najbližja dvorišča, odnosno v stranske neprometne ulice. 3. Avtoizvoščki jzpred Celjskega doma se umakneio na dvorišče Mestne hranilnice; v kolikor tam ne bi bilo prostora, pa v garažo. 4. Vsa vrata in okna morajo biti zaprta, vendar ne zaklenjena. Ro- loji morajo biti spuščeni. 5. ObČinstvo na ulici se mora ob znaku nevarnosti umakniti v naj- bližjo vežo, odnosno v prostore, ki so označeni kot zavetišča! Nikdo ne sme stati pri odprtem oknu in med vežnimi vrati in se mora umakniti v notranjost pro- storov. Potek vežbe je dopustno opazovati ^z gozda na Miklavškem hribu. 6. Osebe, ki se ob času napada pri- peljejo z viakom, morajo poča- kati na peronu. Na znak pre- stanka nevarnosti sme prebival- stvo zapustiti stanovanja in se otvori promet. Vendar je treba paziti pri tem na morebiten znak uzbune — alarma, nakar se mora zopet prebivalstvo umakniti v hiše, odnosno v zavetišča. Vsakdo se mora brezpogojno po- koravati organom javne varnosti, ki bodo strogo pazili, da se odredbe točno izvršijo. Prestopki bodo kaznovani z globami od 50 do 1000 din, odnosno z zapo- rom od 1 do 20 dni. Š%ŠHtdW Celie c Komemoracija naclonalnega Celja. Sokolski dru§tvi Celje-matica in Celje I sta prlredili v soboto zvečer v nabito polni veliki dvorani Narodnega doma žalno komemoracijo za Viteškim kra- ljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Na- vzoči so bili komandant pešadije ge- neralom g. Čedomir Stanojlovic \z Ma- ribora, oficirski zbor, v zelo velikem Stevilu pripadniki Sokola v krojih in v civilu z znaki, zastopniki nacionalnih organizacij in nekaterih uradov ter mnogo drugega nacionalnega občin- stva. Ob obeh straneh odra sta zavzela Stran 2. »N O V A D O B A« Stev. 42. mesto Sokola v kroju z župnim in društvenim praporom. MeSani zbor Celjskega pevskega društva je zapel Aljažev psalm »Po krivem preganja sovražnik me silni«. Nato je br. prof. Janko Orožen v tehtnem in globoko zasnovanem govoru prikazal lik in ne- smrtno delo blagopokojnega kralja ter podčrtal bodoče veliko poslanstvo slo- vanstva. Navzoči so počastili spomin blagopokojnega kralja s klici »Slaval«, nato pa so vzkliknili Nj. Vel. kralju Petru II. Mešani zbor CPD je zapel Biničkega »Večnaja pamjat«. Svečanost je zaključila izredno učinkovita alego- rija, ki je predstavljala Oplenac ter združeno vojsko in sokolstvo v obrambi kralja in domovine, sledeč idealom in ciljem velikega kralja Žalna služba božja je bila samo v pravoslavni cerkvi, kjer se je dopoldne poleg pred- stavnikov in oficirskega zbora zbrala velika množica nacionalnega občinstva in pripadnikov Sokola. c Shodi so zopct dovoljeni. Glede na ppremembo zunanjepolitičnega položaja v Evropi je minister za notranje zade- ve razveljavil svojo naredbo z dne 24. peptembra o prepovedi shodov, posve- tovanj in sprevodov ter zbiranja pre- bivalstva po ulicah in drugih javnih mestih. Za shode, posvet.e in sprevode ter za zborovanja in zbiranja prebival- stva na javnih mestih veljajo torej predpisi zakona o združenjih in posve- tih ter veljavni policijski predpisi. Prvovrstcn pečovniški premog Vam najceneje dobavlja prodaj- ni urad Rudarske združbc wBo- hemije", Celje, Slomškov trg 1, telefon 234. c Podporno društvo za uboge učence drž. realne gimnazije v Celju .ie imelo 12. t. m. občni zbor. Društvo podpira siromašne učence s tem, da proti ma- lenkostni odškodnini izposoja šolske knjige. V nujnih primerih daje tudi de- narne in materialne podpore. K lanski božičnici Rdečega križa na zavodu je društvo prispevalo 1500 din. Letos ob začetku šolskega leta je društvo kpo- sodilo 553 revnim dijakom 1767 knjig. Ker se knjige v zadnjih letih zelo hitro menjavajo in ker število revnih dijakov na zavodu stalno narašča, ima društvo precejšnje izdatke z nakupom novih knjig. Tako je društvo tudi letos naba- vilo 365 knjig, kar je pri sedanjih vi- sokih cenah zelo velik letni izdatek. Društvo ima sicer nekaj podpornikov, ali njihovi prispevki ne zadoščajo, da bi ustregli vsem prošnjam ubožnih, pridnih dijakov. Na tem mestu se občni zbor vsem dobrotnikom, ki so društvo v preteklem šolskem letu podprli, naj- lepše zahvaljuje. Te dni bo društvo razposlalo prošnje za podporo in ape- lira na vso javnost, da se odzove vsaj z malenkostnim piispevkom, kajti vsak dar je namenjen v prid naši slovcnski mladini. c Ljubljanska drama je ob začetku nove gledališke sezone v Celju vprizo- rila v torek v celjskem gledališču dra- mo finske pisateljice Hele Wuolijoki »2ene na Niskavuoriju«. Igra je doži- vela v temeljiti režiji g. Bratka Krefta tudi v Celju popoln uspeh. Mater na Niskavuoriju je podala z izredno dra- matsko silo in tehtnostjo ga. Maria Vera, ki je prejela pred prvim odmo- rom lep šopek. Močno so se uveljavili tudi ga. Mira Danilova, g. Jan in ga. Vida Juvanova. Tudi ostale vloge so bile dobro zasedene in solidno podane. Prijetno je učinkovala okusna sceneri- ja. Predstava je bila žal le srednje o- biskana, nudila pa je globok umetniški užitek. c Dve odpovedani predavanji. Naš rojak dr. Mihajlo Rostohar, profesor na vseučilišču v Brnu, je nameraval prirediti pod okriljem JC lige v Celju drevi in jutri dve predavanji o narodni vzgoji šolske mladine v češkoslovaški republiki. Obe predavanji pa sta sedaj odpovedani. c V nedeljo ne bo sokolske lutkovne predstave. Lutkovna predstava, ki jo je nameraval prirediti lutkovni odsek So- kolskega društva Celja-matice v nede- ljo 16. t. m. popoldne v Sokolskem do- mu v Gaberju, je odpovedana. c Cankarjeva »Lepa Vida« v celj- skem gledališču. V počastitev 20-letnice smrti Ivana Cankarja bodo vprizorili dijaki FS s klasične gimnazije v Mari- boru v soboto 22. t. m. ob 20.30 v Me- stnem gledališču v Celju Cankarjevo »Lepo Vido«. Opozarjamo na to vpri- zoritev! c Telovadba starejših bratov Sokol- skih društev Celja-matice in Celja I bo od 18. t. m. dalje vsak torek in petek od 18.30 do 20. v telovadnici v Sokol- skem domu v Gaberju. Vabimo vse bra- te, ki so že posečali telovadbo, da pri- dejo zanesljivo v torek 18. t. m. v te- lovadnico v Gaberje in privedejo tudi nove člane-telovadce. c Sokolsko društvo Celje I bo prire- .lalo počenši s 16. t. m. vsako nedeljo od 16. do 20. v Sokolskem domu v Ga- berju ritmično plesno šolo za svoje članstvo. c Bonbončkov dan, ki ga je priredila ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju, je prinesel 1.658.75 din čistega dohodka, ki je bil odposlan vodstvu CMD v Ljubljano za obmejne šolske in obrambne namene. Vsem da- rovalcem in vsem nabiralkam iskrena hvala! c Umor pri levškem mostu. V soboto 8. t. m. okrog 10. dopoldne je prinesla Savinja od levškega mostu k mestni gramoznici v Medlogu truplo 55-letne- ga krošnjarja in bivšega posestnika Jakoba Tratnika iz Osence pri Celju. Delavci, ki so zaposleni v mestni gra- moznici, so potegnili truplo iz vode. Po komisijskem ogledu so prepeljali tru- plo v mrtvašnico na okoliško pokopali- šče, kjer je bila v ponedeljek izvršena obdukcija. Pokojni Tratnik je imel na glavi pet velikih ran, ki mu jih je bil prizadejal neznan napadalec. Tratnik je bil bos in brez suknjiča. Orožništvo in celjska policija sta ukrenila takoj vse potrebno, da izsledita morilca. Sum je padel na 27-letnega brezposelnega de- lavca Ivana Špajzerja, sina bivšega go- stilničarja na Lavi pri Celju. Orožniška patrulja z narednikom Juričcm in Mav- kom iz Celja je že v ponedeljek okrog 22. izsledila in aretirala Špajzerja v Špegličevi gostilni v Galiciji pri Celju in ga privedla v Celje. V torek zjutraj je Špajzer priznal orožnikom, da je u- smrtil Jakoba Tratnika. Izpovedal je, da je bil v petek 7. t. m. v vinotoču g. Matkovica v Celju, kjer je tudi pustil svojo košaro s perilom. Ob 17. je krenil proti Levcu. Pri železniškem prelazu v Medlogu je našel kramp in ga pobral. Stopil je nato v Majdičevo gostilno, da bi kramp prodal. V gostilni je bilo več moških, med njimi tudi Jakob Tratnik, ki se je v vinjenosti hvalil, da ima 16 * tisoč dinarjev gotovine. Špajzer je v gostilni ponudil sinu cestarja Lukanca najdeni kramp v nakup za 2 din, Lu- kanc pa je ponudbo odklonil. Okrog 22. je Tratnik zapustil gostilno. Špajzer je vzel kramp in odšel za Tratnikom. Kmalu ga je dohitel in šel z njim po državni cesti proti Drešinji vasi, kjer je Tratnik v zadnjem času prenočeval. Domenila sta se, da bosta šla v gostil- no. Ko sta prišla v Drešinjo vas, je bi- la Sribarjeva gostilna že zaprta. Zato sta krenila čez travnike k Ocvirkovi gostilni pri levškem mostu, toda tudi ta gostilna je bila zaprta. Spotoma sta se začela Tratnik in Spajzer prepirati. Od Ocvirkove gostilne sta krenila čez levški most na desni breg Savinje. Tratnik je ozmerjal Spajzerja za smr- kavca. Ko sta bila kakih 100 metrov nad mostom, je Špajzer pograbil kramp in udaril z njim Tratnika po glavi, Tratnik se je zgrudil in segel po nož, nato ga je pa Spajzer šc nekajkrat u- daril s krampom po glavi. Ko je bil Tratnik mrtev, mu je slekel suknjič, se- zul čevlje in vzel nahrbtnik ter nato vrgel Tratnika in njegove stvari v Sa- vinjo. Tratnik je imel pri sebi samo 1 dinar. Špajzer je po umoru pobegnil v Trbovlje. Od tod je krenil v Zagorje, na Vransko in Soštanj, v poncdeljek zvečer pa je prispel v Galicijo, kjer so ga orožniki kmalu izsledili. Špajzerja so izročili okrožnemu sodišču v Celju. c Planfaic so najlepše jeseni, ko vla- da povsod mir in tišina. Frischaufov dom.na Okrešlju je oskrbovan vse so- bote in nedelje v oktobru, v ponede- Ijek 31. oktobra in na praznik Vseh bvetnikov. Dne 2. novembra se Fn- schaufov dom zapre. Kocbekov dom na Korošici je že zaprt. Stalno je oskrbo- vano Piskernikovo zavetišče v Logarski dolini, Mozirska koča na Golteh in Ce- ljska koča nad Celjcm. c Tamburaški zbor poštnih name- ščencev bo priredil v nedeljo 16. t. m. i/let na Anski vrh. Poskrbljeno je za dobro pijačo in jedačo. Priporoča se Doplihar. c Umrl je v četrtek v Gaberju v vi- soki starosti 86 let g. Matevž Guček, oče tiskarniškega strojnika g. Karla Gučka. Pogreb bo v soboto ob 16. iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin, fjvojcem naše iskreno sožalje! c Vse pisarniške in šolske potrebšči- ne ter nalivna peresa v veliki izbiri v veletrgovini papirja in knjigarni Karl Goričar vdv. Celje. Opozarjamo na nove koledarje za leto 1939! c Volilni imeniki so razgrnjeni. Vo- lilni imeniki, ki jih je potrdilo sresko sodišče v Cclju, so prebivalstvu na vpogled v sobi št. 2 na mestnem po- glavarstvu v Celju. Vsakdo lahko v u- radnih urah pregleda, prepiše, razglasi in natisne volilne imenike ter bodisi zase, bodisi za drugega zahteva poprav- ke. Popravek volilnih imenikov se za- hteva neposredno pismeno ali ustno od mestnega poglavarstva ali pa od sres- kega sodišča v Celju. Zahtevanim po- pravkom je treba predložiti dokazila in sicer le polno veljavne javne listine. Popravki se smejo zahtevati samo do vštetega 25. t. m. c Streisko tekmovanje Strelske dru- žine v Celju je zaradi tehničnih ovir preloženo od nedelje 16. t. m. .na ne- deljo 23. t. m. in se bo pričelo ob 8. zjutraj na strelišču v Pečovniku. c Iz poštne službe. Poštna uradni- ca gdč. Apolonija Žagarjeva je pre- meščena iz Celja v Gornji grad. c Iz sodne službe. Upokojen je g. Miroslav Ludviger, sluga na okr. so- dišču v Celju. c Starokatollška služba božja od- pade v Celju v nedeljo 16. t. m. c Velika narodna kmetsko mladln- ska manifestacija v Celju, ki je bila določena na nedeljo 16. t. m., je od- povedana. c Francoski krožek v Celju bo imel svoj redni letni občni zbor v torek 18. t. m. ob 18. v svoji sobi v Narodnem domu. Na sporedu so poročila funkcio- narjev, volitve in slučajnosti. c Francoski krožek. Kdor se hoče na lahek, zabaven način naučiti fran- coščine, se naj vpi§e v začetniški tečaj Francoskega krožka. Prijave vsak po- nedeljek in četrtek ob 18.15 v knjižni- ci Francoskega krožka v Narodnem domu. Mesečna učnina 20 din. c Mestno poglavarstvo v Celju opozarja hišne posestnike in lastnike vozil, da so 1. t. m. zapadli v plačtlo: 5-odstotni najemninski vinar in 2 od- stotna kanalska naklada za letošnje zadnje četrtletje, vodarina in Stevnina za letošnje tretje četrtletje in tretji obrok davščine na vozila. Stranke se pozivajo, da plačajo zapadle obroke pri mestni blagajni celjski zanesljivo Rino Onion Celje pr edvaja: MATINEJI Ualčeh na ledu 14., 15., 16., 17. oktobra ROJECE OHHIOEJE Divne operne melodije, razkošni balcti in ognjemeti izpopol- njujejo to napeto in interesantno delo. Olga Čehova Albreht Schttnhals Camila Horn 18. in 19. oktobra Charlle Chan v clrkusu Chanova ostroumnost v borbi z rafiniranimi zlikovci. __ Vratolomiie izvedbe cirkuške akrobatinje. ŽOT2'i""oktobra'~Z t A~T O^N A U iTČl 1%$ UPORABUAJTE PEf;flVN|j;Bog se usmili, da sern moral učakati- tako sramoto. Dozdaj so nas imeli ljud- je za najbolj bistroumne živali na sve- tu. Dostikrat sem slišal, da smo pa- metnejši od marsikaterega človeka. Odslej pa vem, da jim bomo rabili za sramoten pregovor. Kadar bodo hoteli očitati komu kako prav veliko buda- lost in nesmiselnost, poreko brez dvoj- be: »Poglejte ga no, ta brglez je ne- umen kakor konj.« Prerokovanje pre- brisanega Šarca se je izpolnilo. Cenj. občinstvu se priporoč^ tvrdka Anton Lečnik saloga ua«, zlata, srebrnine, optika itd. Celie, Glavni trg Izkušen optik na razpolagol Oglašulte! Štcv. 42, »N O V A D O B A« Stran 5. Sahovski mojstri, bo borba zelo na- peta in je izid povsem negotov. Go- tovo pa bo ta turnir med naSim ob- Činstvom poživil zanimanje za kraljev- sko igro. ] Kino Laško predvaja v petek 14. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 16. t. m. ob 16.30 in 20.30 veleopereto po Karlu Millockerju »Gasparone«. Divna glasba, smeh, prekrasni posnetki iz Dalmacije, zabava, razkoSje v tem fil- mu je navdušilo pol Evrope. Marika Rokk, Johannes Heesters, Leo Siezak, Oskar Sima. Oglejte si ! Tednik. Radeče r Druga JuvanČlčeva hčerka na zadnji poti. Komaj se je zaprl grob za pokojno Anico Juvančičevo, ki je je umrla pred dobrimi štirinajstimi dnevi, že se je kakor blisk raznesla žalostna novica, da je bela žena neiz- prosno posegla v življenje komaj 14 letne nadvse ljubke in simpatične Mijice Juvančičeve, druge hčerke hotelirja g. Franca Juvančiča na Zidanem mostu. Juvančičevo rodbino so letos zadeli izredno hudi udarci, zato z njo vsi globoko sočustvujemo. Tudi Mijica je umrla pri svojem stricu Dermelju na Boštanju pri Sevnici, kjer je pre- življala zadnje čase svojega življenja. V nedeljo popoldne so jo pripeljali z avtofurgonom v Radeče, kjer je du- hovščina v župni cerkvi opravila žalne obrede. Pogreba se je udeležilo zopet zelo mnogo ljudi iz Radeč, z Zidanega mosta, Boštanja iz bližnih krajev. Ko so začele padati prve grude na krsto, ni ostalo suho menda nobeno oko. Vsakdo je bridko občutil žalostnousodo, ki je zadela nesrečno Juvančičevo rod- bino. Mijici Juvančičevi bodi ohranjen lep spomin, težko prizadeti rodbini naše najiskrenejše sožalje ! r Zaključno kegljanje CMD. Pred kratkim je bilo zaključeno tekmovalno kegljanje naših Cirilmetodarjev, ki se je vršilo v gostilni Ljudmile Hmeljeve na Njivicah. Prvo nagrado je dobila ga. Rozalija Kosova in sicer vrečo ko- ruznega zdroba in steklenico vina, o- stali pa so prejeli steklenico medu ali likerja, zavitek klobas, blaga ali pa- pirja itd. S tem je zaključeno keglja- nje naSih Cirilmetodarjev, ki je trajalo skoraj vse poletje. Podružnici CMD v Radečah želimo čim več uspeha v procvit našega naroda ! r Lepo solnčno vreme, ki traja že nekaj dni, razveseljuje zlasti naše kme- tovalce, ki imajo Se vedno mnogo de- la pri pospravljanju poljskih pridelkov. r Enodnevnl tečaj za izdelovanje sadnih sokov. Pretekli ponedeljek se je mudil v Radečah g. prof. Jože Ver- bič iz Ljubljane in je imel kot priznan strokovnjak v okrilju SVD tečaj za izde- lovanje sadnih sokov. Želimo, da bi SVD organiziralo taka predavanja ob nedeljah, ko imajo naši sadjarji še naj- več časa. r ObČinski sejem. Pretekli torek je bil v Radečah običajni občinski sejem, ki je privabil nešteto kramarjev. Ne- kateri so pripeljali svoje blago že v ponedeljek zveČer. Razstavili so ga sredi trga, proti Njivicam in preko tno- sta. Kmetje so priprignali tudi precej živine, toda samo iz krškega sreza, ker se je v sosednih zopet pojavila slinavka in parkljevka. Dogon živine iz sosednega laškega sreza je znova prepovedan, kar se je opazilo tudi na sejmišču. Kupčije so bile slabe. Tudi kupcev je bilo manj kot običajno. Go- vejo Živino so prodajali po dnevnih cenah od 350 do 550 din, krave in teleta pa kar počez. Sevnica se Občnl zbor Sokoiskega društva. Pred kratkim je bil pri nas reden ob- čni zbor naSega Sokolskega društva, ki se ga je udeležilo precejšnje števi- lo članov in čianic. Zanimivim poro- čilom funkcionarjev je sledila volitev nove uprave. Izvoljena je bila v celoti stara uprava s starešino br. Jakilom na čelu. Rajhenburg ra Preklnltev pouka na narodni SoH. Zaradi ogromnega dela, ki ga imajo naši kmetovalci in vinogradniki pri pospravljanju poljskih pridelkov in pri trgatvi, ki je bila po večini izvr- šena že pretekli teden, je upravitelj- stvo tukajšnje narodne šole ugodilo splošni želji kmetovalcev in vinograd- nikov ter v sporazumu s krajevnim šolskim odborom, sklicujoč se na mi- nistrski odlok, odredilo prekinitev po- uka od 3. do 8. oktobra. Otroci od tretjega razreda dalje so bili torej o- proščeni pouka ter so lahko pomagali svojim siaršem pri poljskih delih in trgatvi, kar so starši najtoplejSe po- zdravili. ra Nova kolodvorska restavracija. Avtoprevoznik g. Zemljak si je posta- vil blizu kolodvora lepo restavracijo, ki odgovarja vsem predpisom moderne higiene in komforta. Restavracija je Rajhenburgu v okras. G. Zemljak je preuredil staro gostilno Žuželj v prvo- vrsten hotel, ki ima zaenkrat samo 12 sob. Sobe so na razpolago zlasti šte- vilnim Zagrebčanom, ki prihajajo vsako leto na Lisco m bližnje hribe. V pre- urejenih prostorih restavracije bomo kmalu imeli tudi nov zvočni kino. ra Končno bomo vendar dobill nov most. V tiašem listu smo že pisali, kako nujno potreben bi bil nov most blizu kolodvora, ki naj bi vodil čez potok Brestanico. Po dolgotrajnem ča- kanju in vsestranskem razmotrivanju ter po predloženem projektu so se dela končno le pričela. Pri gradnji mostu je zaposlenih precej delavcev, ki delajo v dveh posadah noč in dan že skoraj mesec dni. Delo hitro napreduje, tako da bomo imeli do Novega leta že nov most čez Brestanico, ki"bo tudi v okras Rajhenburgu. Do dograditve novega mostu se vrši ves promet po starem mostu. ra Iz šolske siužbe, Po dolgotraj- nem čakanju in supliranju zaradi pre- majhnega števila učiteljev smo slednjič le dobili dve novi učiteljski moči, uči- telja g. Rudolfa Zupančiča in njegovo soprogo go. Franjo, kj sta bila pre- meščena iz Črneče vasi. Oba sta de- lavna sokolska pripadnika ter med ljudstvom priljubljena in simpatična vzgojitelja. Ljubi ju zlasti naša šolska deca, ki je našla v obeh pravega oče- ta odnosno Ijubečo mater. Vsi Rajhen- buržani ju iskreno pozdravljamo in jima žellmo najboljše uspehe ter obilo sreče in zadovoljstva v naSi sredi. ra Občni zbor Sokolskega društva. V sredo 19. t. m. ob 19. bo občni zbor našega Sokolskega društva, ki se ga naj članstvo polnoštevilno udeleži. Zbora se bo udeležil tudi delegat celjske so- kolske župe, ki bo podal zanimivo po- ročilo. ra Povečan obrat v rudniku. Pre~ mogovnik v Senovem je v poslednjem času povečal svoj obrat. Zaposlenih je tudi precej novih delavcev-rudarjev, ki delajo stalno nadure. Opaža se splošno izboljšanje, ki se čuti zlasti v trgovi- nah in gostilnah. ra KakŠna je letošnfa letlna? Z letino smo v splošnem še kar zado- voljni. Krompirja je bilo mnogo. Po večini so ga že povsod pospravili. Se- daj pospravljajo aido, dočim je trgatev v glavnem že končana. Vinska Ietina je bilaprav dobra zlasti v Sremču. Vinogradniki pa so mnogo grešili, ker so pričeli prezgodaj trgati. Ob lepem vremenu je vsak dan več trsnega slad- korja v grozdju, kar povzroča boljge vino, ki se kaj lahko spravi v denar. Treba bo naše vinogradnike poučiti o koristnosti kasne trgatve, zlasti če je lepo solnčno vreme. Tu se nudi hva- ležna naloganašim sreskim kmetijskim referentom. Prav slaba je bila sadna letina. Jabolk ni dobiti skoraj nikjer. Vse je uničila pomladanska slana. V naSem srezu so Se najboljše obrodile hruške in breskve, ki pa jih tudi ni bilo za izvoz. ra Kaj pa naš vodovod? Že mnogo let se pri nas razpravlja o vodovodu. Ostalo pa je vse samo pri besedah. Umestno bi bilo, da bi se tudi to vpra- Sanje spravilo z mrtve točke in po- krenila akcija, ki bi dajala izglede za čimprejšnjo postavitev vodovoda v na- Sem naprednetn trgu. Odločujoči čini- telji, zastavite vse svoje sile v ta namen ! ra Nova važna železniška zveza. S prvim oktobrom smo dobili nov vlak, ki pripelje ob 20.38 iz Zagreba. Ta osebni vlak odhaja iz Zagreba ob 19*30. Doslej je vozil samo do Brežic. Na splošno željo Ijudstva pa vozi sedaj do Rajhenburga. Tako se lahko pot- niki, ki odpotujejo ob 15*52 iz Raj- henburga v Zagreb po opravkih, vrnejo še isti večer. ra Nezgoda prometnega uradnika. Nedavno se je peljal prometni uradnik g. Valter Šušteršič s kolesom proti So- telskemn. Med potjo pa se je pone- srečil in obležal nezavesten na cesti. Po obrazu je dobil precejšnje poSkodbe. Mimoidoči so mu nudili prvo pomoč. Simpatičnemu in priljubljenemu pro- metnemu uradniku želimo čimprejšnje okrevanje. Hrastnik Deveti oktober v Hrastnikn Sokolsko društvo v lirastniku je 9. oktobra zelo slovesno počastilo spo- min na blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Mar- sejska spominska plo§ča, ki je vzidana v Sokolski dom, je bila obdana s čr- nino, slika pokoinega kralja pa je bila okrašena s cvetjem in zelenjem. Na gredi pred ploščo je bil postavljen oder s prstjo, na katero so mimoidoči ves dan postavljaji prižgane darovane svečke. Ob 16. se je zbralo na pro- storu obilo domačega občinstva. Dru- štveni prosvetar br. inž. Vrbič je imel ob tej priliki govor sledeče vsebine : »Narod, ki svoje mrtve spoStuje, si na prošlosti svojo bodočnost kuje. V veliko bolestjo v duši, s težkim srcem in solznih oči se danes zopet spominjamo tragičnega 9. oktobra, ko je pred Stirimi leti baš v tej uri padla sveta žrtev na oltar zedinjene Jugo- slavije. Rana v naSem srcu neprestano krvavi in ne najdemo leka, ki bi jo zacelil, niti zdravnika, kj bl ublažil bol naše potrte in užaloščene duše. Veliki ideali, vzišene ideje in sveti cilji zahtevajo največje žrtve ! Za nji- hovo ustvaritev rnorajo pasti najboljši med najboljšimi, najplemenitejši med najplemenitejSimi, najidealnejši med najidealnejSimi. Sami morajo žrtvovati sebe, da se pretvorijo v prah in pepel in da dajo življenje za mlada bitja, ki jim naj bo bolje, nego je bi!o njiho- vim prednikom. Tako je moral pasti modri in junaSki kralj Aleksander, poln vere in čvrste nade, da se žrt- vuje za boljšo in lepšo bodočnost svo- jega naroda in svoje države. Delo, borba, požrtvovalnost do skrajnosti, ljubezen do naroda in države — vse to je bil smoter njegovega vzvi^enega življenja. Padel je kakor legendarni vitez, padel kot mučenik za svoje ide- ale, ko je bil osvobodil in zedinil svoj narod, ki ga je krstil in blago- slovil s svojo mučeniško krvjo. In kako je v nas? lzprašajmo si ob tej priliki svojo vest. Ali srno bili vredni velike žrtve blagopokojnega kralja? Ali smo izpolnjevali svoje dr- žavljanske dolžnosti do lastne domo- vine in do svojega bližnjega ? Vpra- šajrno se tu pred spominsko ploščo kralja Mu