it. 126. V Gorici, dne 31. oktobra 1901. Tečaj XXXI. Izhaja trikrat na teden r Šestih Isdanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje las-(In nje opoldne, vefierno Izdan je pa ob 3. ari po« poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s" »Kažipotom" ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta ........ 6 , 60 „ „ , 3-30 -.-. četrt'.leta . .-.».s'.<*-*.. ^•4PL«p*«~M Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravnistvo .v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v «Gori5ki Tiskarni« A. Gabrsček vsak dan od 8. ure zjutraj -o 6; zvečer; ob nedeljah, pa od 3. do 12. ara. >'» iiar jlla brez doposlsine naročnine m ne oziramo, „PItIMOKEC" izhaja neodvisno od «So2e» vsak petei in stanaVstfTetb" a K""20 h ali gld. 1-60. «Soea» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schurarz ~* Šolski ulici in Jellersitz t Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenclc" na trp della Casorma in Pipan v ulicrPonte dellaYabbra. \\im^WTnoJ^šBn\n.) Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do *<2. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ului š- II. Dopisi uaj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnlštvu. ____ Oglasi in poslanica «b raeunijo po petit-vrstan, 5e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat i kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — V;»čje črke po prostoru. Naročnin« In oglase je plačati loeo Gorica, ..Gori Sta Tiskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen «c3o5e» in t Primorca* Se ^Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do G pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* so računijo po 20 kr. potit-vrstioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Bog la narodi . In pri takem zagotovilu je vse drugo izgubljalo svoj pomen. Za i njo je še le po smrti se začenjala prava sreča, in j pričakovala jo je tako, kakor zaročenka pričakuje svoj veseli dan. A ta neizmerni prod vere, ki je ločeval od življenja ter odnašal za grob ta tisoče teh prvih spozno-valcev, polastil se je tudi Urša. Tudi on se dolgo ni mogel spoprijazniti z mislijo, da Ligija mora zares umreti; toda ko so vsakega dne" dohajale v ječo vesti o tem, kaj se godi v cirku in na vrtovih ter ni bilo nikake sumnje več, da smrt čaka vse kristijane, pa tudi večna sreča po smrti, ni mogel naposled tudi on dalje prositi Kristusa, naj bi to srečo odtegnil Ligiji, ali jo od nje oddaljil še ža mnogo let. Pri tem si je še mislil v svoji barbarski duši, da hči ligijskega poveljnika doseže dokaj več nebeškega razkošja nogo cele tolpe prostakov, med katere je spadal tudi sam, in da bo v večni slavi sedela božjemu ,Jagnjetu( dokaj [bliže nego drugi. Slišal je kajpada, da so si pred; 'Bogom vsi ljudje enaki; vsekako pa je bil prepričan do dna svoje duše, da Ligija bo še posebe odlikovana, ker je hči poveljnika in sicer poveljnika vseh Ligijcev, ne pa kaka sužnja. Nadejal se je, da mu Kristus dovoli, da ji bo smel še nadalje služiti. Zd-se pa je gojil prositi za tako smrt, dasi je vedel, da v Rimu le naj-ivečje lopove pribijajo na križ. Mislil si je, da ga gotovo obsodijo k smrti med divjimi zverinami, in radi Itega je bil otožen. Že od svojega dotinstva je raste! !v gozdnih puščavah, sredi neprestanih lovov, na katerih (je radi svoje orjaške moči postal slaven med Ligijci, jše predno je postal mož. Lov je bil njegova najljubša zabava, in ko ga je pozneje, prišedši v Rim, moral opustiti, je zahajal nalašč v vivarije in amfiteatre, da si je tu vsaj ogledal znane in neznane živali. I Pogled na nje je vzbujal v njem nepremagljivo težnjo po boju in klanju, torej se je sedaj bal v svoji duši, če mu bo treba srečati se ž njimi v amfiteatru, da se mu v glavi porode misli, ki niso dostojne pra-jvega kristijana, kateri mora umreti pobožno in potrpežljivo. Pa tudi v tej misli se je vdal v voljo Kristusovo; kajti imel je na umu drugo, slajšo misel. .Začuvši, da ono ,Jagnje' je napovedalo boj peklenskim [močem in hudim duhovom, h katerim je kristijanska vera prištela vse paganske bogove, si je mislil, da v tem boju vendarle posluži ,Jagnjetu', da mu celo bolje posluži nego drugi, ker mu nikakor ni moglo v glavo, da bi njegova duša ne imela biti močnejša, nego so duše drugih mučencev. Konečno je molil po cele dneve, 'skazoval službe jetnikom, pomagal nadzornikom, to; lazil svojo kraljico, katera je časih obžalovala, da za časa svojega kratkega življenja ni mogla storiti toliko dobrega, nego proslavljena Thabita, o kateri je ob svojem času pripovedoval apostol Peter. Stražniki, ki so se v ječi ba3f. orjaške moči tega hrusta, so ga naposled jeli imeti radi vsled njegove mirnosti. Večkrat so se čudili temu njegovemu miru ter ga povpraševali po vzroku takega obnašanja, toda on jim je pripo« vedal s takošnim prepričanjem, kakošno življenje ga Čaka po smrti, da so ga vsi s nčudeni poslušali, videči sedaj prvič, da v ječo, v katero ne more pokukati solnce, more vendarle dospeti prava sreča. In ko jim je svetoval, da naj verujejo v to »JagnjeS ni si niti jeden njih domislil, da je njihova služba služba sužnjev, življenje pa življenje siromaka, katero je imela dovršiti samo smrt. Samo da je njim ta smrt zadajala nov strah, ker po njej niso pričakovali ničesar več, med tem ko je ta ligijski orjak in ta deklica, podobna cvetki, vrženi na slamnato ležišče, šla njej naproti z veseljem kakor k vratom boljše sreče. XXII. Nekega večera obišče Petronija senator Scevin ter započne ž njim dolg razgovor o hudih časih, v kakoršnih so *iveli, in o cesarju. Govoril je tako odkritosrčno, da je Petronij postal nezaupen, dasi je bil njegov prijatelj. Tožil je, dana svetu gr6 vse narobe, da se mora vse to končati s kakšno nesrečo še straš-nejšo, nego je bil požar Rima. )Dalje pride.) DOPISI. j Iz Ajdovščine. — Že zopet so nas | vrli tamburaši presenetili ter preskrbeli nam j dušnega vžitka, kakoršnega smo pri nas malo j vajeni. Koncertna 'veselica z dne 27. t. m. je j vspela nad vsa pričakovanja. Par dni pred veselico se je razširila govorica, da v nedeljo nas ysled povabila tukajšnjega tamburaškega društva počaste slavni goriški pevci, sodelovaje pri koncertni veselici. Obča radovednost in poželjivost ušes je napolnila obširno dvorano gosp. Bratine s j skoro izključno domačim občinstvom raznih j stanov. In ni nam biio žal! Slišali in 7žili smo kaj lepega, kaj krasnega, kaj nenavadnega r.eld za razvajena ušesa. Posebno kar | se tiče petja; vsa čast goriškemu »Glasbe- I nemu in pevskemu društvu*. Prepričani smo, d a mnoge pohvalne kritike raznih napredka željnih listov so bile povsem pravične, ter z veseljem se je opazilo, da je jako spretna roka zbrala spretne moči, ter jih spretno j vodi - naprej —naprej. — Zaman bi iskali ! čistejših tenoristov in gromovitejših basistov, nego so skrbno zbrani v tem živem društ- i venetu zakl.Ju, katerega zna mojster-pevec g. Štele neprecenljivo uveljaviti. Tudi gg, tamburaši hočejo vstrajati in napredovati. Posebno popolnjevalno se je prilegal vijolin muzikalno nadarjenega g. Šu-bica. Kaj brhke so bile že znane g.čne pevke v narodnih barvah. Tudi radodarni komični prizor bi se ne mogel šaljiveje izvršili, ko bi ga »večni jurist" res 17 let študiral. Po veselici se je razvila jako živahna prava prosta zabava; tu se je pelo, pilo, malo poskočilo, pa tudi kako reklo. Med drugim se je zahvalil g. Štekar v imenu tamburaškega društva gg. Goričanora za njih prijazno sodelovanje; g. Vernik je napil navzočim pevkam in narodnemu ženstvu; g. P e r n e napil je jako poetično gosp. pevcem. Pozno v noč smo se ločili s prijetnimi spomini od bratov Goričanov in srčno hvaležnostjo do vseh, koji so nam pripomogli do tolikega dušnega vžitka. las SkrllJ. — V zadnjem »Primorskem Listu" dne 17. t. m. čitamo blatenje našega društva in župana. Pa tisti klerikalni dopisun ne vidi krog sebe. — Naj se le ozre malo na pretekle čase in videl bo takoj, da ni društvo skriljsko krivo pretepov. Naši mladeniči in društveniki so se popolnoma dostojno vedli; ker se tiče pretepa, je ioti le nekak izvirek klerikalnih hujskanj, katerih se deleži tudi župnik Kosec. Kajti prišel je prepir in začetek pretepa le po mladeničih, koji ne poznajo društvenega življenja in sploh nikake omike, in to iz njegovega delovalnega okrožja. Naj poduči take, kako se jim je vesti v javnosti, mesto da vedno kvasi o kvarljivih političnih rečeh. Merodajnim krogom v Kamnjah bi pa bilo toplo priporočati, da i oni ustanovi prej ko prej za mladino prekoristno in potrebno »bralno društvo", kjer se naj mladina uči dostojnega vedenja in omike. Prašam dopisnika, ali se pretepi ne vrše tudi o cerkvenih slavnostih; naj se ozre naš župnik v preteklost — potem je treba praznovanje odstraniti ? Delati, delati in blažiti mladini srce, je treba, ne pa hujskati jo v pridigah: — ali se razumemo!! Komen, 28. oktobra 1901. — Ni sicer umestno rešetati šolska prašanja v političnih listih, ali, ker me je počastil blaženi »Primorski List* z gnjusnim obrekovanjem in me napadel ravno iz strani, od koder bi nikdar ne pričakoval in nikoli zaslužil, mu enkrat z« vselej vendar odgovorim. V svojem 11-letnem slržbovanji v Gor-janskem, skrbel sem z vsemi svojimi močmi delovati v blagor mladine in ljudstva. Zadovoljni so bili z menoj moji predstojniki, a hvaležnost skazuje mi zadnji seljak. For-meina vzgoja mi je vselej v istih čis-lih, kakor materijelna, saj ljudstvo celega okraja govori, da se je mladina pod mojim vodstvom v Gorjanskem najlepše obnašala. A našla se je vendar podla karikatura, katera proglaša ravno nasprotno. Sprejemši v Komnu na svojo izrecno prošnjo učiteljsko mesto, sklenilo se je v prvi letošnji lokalni učiteljski konferenciji, naj otroci vsakega v šolo došlega pozdravijo s tem, da spodobno vstanejo. Katerikoli ust-meni pozdrav naj izostane iz razloga, da se drugih razredov ne moti. Da se je pa »Prim. List" le v mene zaletel, je edini povod, ker mu moja prisotnost tukaj ne ugaja, in ker bi si želel za svojo »šanco" kak drug značaj. Za vse početje v šoli odgovorno je učitelj- j stvo c. kr. šolskim oblastnijam in Ic njih I želje in ukazi se uvažujejo. Prosim torej, j obrnite se tjekaj! J Tudi se čudi »Prim. List", da name- j rujem kandidirati v deželni zbor! Ko bi kaj j takega hotel in želel, zahvalil bi se za so- I pomoč njegovih delavcev, kateri so pri nas j le še ostanki iz prejšnih časov fanatizovanih j neukih bitij. Gospodje posvečeni! Sredstva, I ki jih rabite, niso sveta. Laž, obrekovanje in I i opravljanje, ki polni predale vašega lista, je j kaj krivo izgojevalno sredstvo. Zato je čisto j ; naravno, da se vaš ugled čedalje bolj maje I in da ste v zadnjih letih, odkar se ljudstvo I boljše zaveda, naredili dober korak nazaj!__I Ko bi bila še dalje moja oseba »Prim. J Listu* na poti, naj vzame v znanje, da mi J I ne preostaje časa pisati ter mu za vselej s | I Stritarjem rečem: »Pinč, privzdigni svojo I nogo in spusti naj svojo sramoto!" I Josip Štrekelj, učitelj, I Iz krejske župauije. — Kakor Vam je znano, g, urednik, je bil na nedeljo 13. j oktobra zaupen shod v vasi Kred. Tukaj t Vam napišem nekaj, česar niso gospodje v j svojem »Prismojencu* hoteli napisati. Kako I so nunci kar na tihotapski način shod na-I pravili! Šele v soboto je nune fonovski tekal I okoli s povabili, pa jih je dajal samo tistim, I ki se je zanesel nanje, da mu ne bodo kakšen j »prepir* naredili, tudi po hlevih je iskal može, I kakor tisti, ki krave ukupuje. Shod je bil po I popoldanskem blagoslovu v neki majhni hiši, I ki ima eno majhno izbo; tje notri so zbob-I nali svoj shod. j Nastopit je kobariški kaplan in pojas- njeval namen katoliškega društva. (Vprašam ! pa Vas tu, gosp. kaplan, zakaj ste napisal v I »Prismojencu", da ker se ni nobeden oglasil [ za duhovnika v semenišče, da je to tudi pri-J pisati na rovaš dr. Tume in Gabrščeka? Vi I niste rekel, da je pripisati na rovaš, ampak I ste rekel, da sta kriva.) In ko ste bil vpra-I šan za pojasnila in dokaze, ste obrnil pa na I I stranko. Ali ni to grda laž ? Ostane pa kakor I pribito, kar ste govoril. Nadalje zakaj niste I napisal, da kdor hoče pristopiti h katoliškemu društvu, da mora plačati vsako leto 20 kraj-I cerjev, in da kadar umrje, se bo ena sv. j maša brala za njim, in da se jih je že vpi-I salo 250. Ali ni to samo za Vaš dobiček?!? j Nadalje ste rekel, da tisti ni mož, ki i j se da podkupiti za en liter vina ali pa za en petak. Aha, zdaj pa se ve, pri čem da , t smo. Zakaj je rekel nune fonovski, da »naša j stranka je pa v denarji močna", on že ve, I da so lansko leto z denarjem prišli do zmage. 1 Saj so lani rekli Borjanci na dan volitve, da j | danes imamo »žornado* plačano. Sam Sedej J je rekel pri neki priliki, da Gregorčič me j j »košla" letos celih sto gld. Torej kedo pod-| kupuje? Nadalje, zakaj niste napisal, ko ste J I rekel, da ako kaj potrebujete, pridite k nam, I in mi Vam napravimo prošnjo naravnost na | ministerstvo, in da bode pisal noč in dan, I če ima biti črn od samega pisanja; tako j hoče biti kmetom dober! No samo, ko bi bilo I res kaj takega, potlej jim pojdejo kmetom J pa pečeni piščanci kar sami v grlo. I Nadalje! Sedej borjanski je pa razkladal I zgodovino Francoskega in o framazonstvu J je pravil, da je poglavar v Rimu ter se imenuje Natan.%In nekaj o veri in o kanonskih J časnikih, da so proti sveti veri in proti du-I hovnifcom. In ko se mu je reklo, da pišejo I o tistih, ki zlorabijo sv. vero, ki mešajo vero J in politiko vse skupaj, ni vedel kaj, iz zagate j se je rešil še le, ko je hitro prešel na volitev J v peti kuriji, in je vse tako skupaj spravil, j da vera in politika in volitev da je vse eno J in tisto, in možje zabiti so mu pa z rokami j plaskali, da »kab ku, taku je!" J Govoril je nekaj o civilnem zakonu, ki J je na Ogerskem vpeljan, ker je naš presvetli j cesar pravico poslancem v roke dal, in tako I je bila večina poslancev za civilni zakon, in I tako je moral cesar s krvavečim srcem pod-I pisati. In tako se mora liberaških poslancev I obvarovati, da ne upeijejo civilnega zakona, ali J pa boste živeli tako, že veste, kako. Tudi je J povedal, da dr. Turna je,rekel, da kmetu ni J več pomagati, in da je rekel, da kmetu na-| ložimo, ne pa na dac, in kadar dr. Turna | tu prekliče, da bo tudi on preklical. Povedal I je tudi, da koliko škode bo imela dežela v I desetih letih od užitnine, da je vse dr. Turna I kriv, in ali ima tak vest. Nato se je nekdo I oglasil: »Kosmato", in ta je bil petoški pod-i župan, ki se zdaj mož bojuje za sv. vero, I ker zdaj je v nevarnosti. Dokler je bil fant, I takrat ni bila! i No kaj bom nadalje pisal, ker vse njih j laži so tako obrnjene, da bi ljudstvo vse po njih kopitu delalo in volilo. In naše vrle možake, kakor sta dr. Turna in gospod Ga- bršček, uničiti duševno in telesno, ali je tako počenjanje katoliško in krščansko, ali se pravi tako svojega bližnjega ljubiti kakor sam sebe. No, pa zbesneli borjanski derviš tega ne pozna, ker ko je govoril, jc tako v enomer tolkel po mizi kakor kaki pijanček v gostilni, I morda se mu je zdelo, da tolče po dr. Turni I in po Gabrščeku. Napovedal je tudi, da bo treba [ veliko tisočakov za norišnico, pa poglejte, I glavice zvite, tega pa ni hote! povedati, kdo i je kriv, da pojde veliko tisočakov. I Poglejte, kako imajo ti nunci ljudstvo I še-zr noreai ker sa jih lako-nafarbali, da so j vzeli prošnje za Nedižo in nekatere potoke, i da se regulirajo. Jim je zagodel Sedej, da [ je že načrt za Nedižo napravil, in ker kmet j že tako komaj okoli gaga, se Vam bo delalo, I da ne boste kmetje nič pri tem plačevali. I No vse mogoče, g. Sedejček, morda ko bode I povodenj, boste Vi dal hitro kuharici svoje I suknje, da poleti k Nadiži ž njimi in tam j I pogrne, potlej pojde voda hitro na drugo I stran, ker na suknjo ne pojde, ki je po- I I žegnana. No potlej pa Vam verjamem tudi, ' I da ne bomo kmetje nič plačevali, drugače ; I pa ne. Zdaj ker so toliko lažij ubogim I ljudem načečkali, ker se še popisati ne mo- I rejo, je v Kredu vera zdaj prav na trdnih j nogah, ker z Vašim shodom ste šele več I sovraštva v občino privlekli. — Domače in razne novice. Osebne vesti. — Minister za nauk in bogočastje je imenoval gospoda Ferdinanda Seidla, c. kr. profesorja na tukajšnji višji realki, dopisnikom državnega meteorološkega zavoda. Poštni asistent Friderik FOrster v Trstu je dodeljen poštnemu uradu na c. kr. avstrijskem poslaništvu v Carigradu. j Proštom v Pulju je inmenovan stolni dekan in župnik v Fiumicellu v Furlaniji Adam Z a ne 11 i. Shod t Dolenji Trebnil. — V ne- ¦ deljo ob 2. popoldne bo volilni shod v Kle-menčičevi gostilni v Dolenji Trebuši. Sklicuje ga narodno-napredna stranka! Naznanja ga pa javno, da se morejo nanj pripraviti vsi j duhovniki iz bližine, ki so tem potom nanj I povabljeni! — Seveda: ne razgrajat, pač pa nastopat, pa z uma svitlim mecen! Ljudstvo naj potem sodi! — Zaupniki iz vse soseščine pa naj povabijo na ta shod vse volifee! , Jour-flxe" kolesarskega društva, ki je I bi! napovedan za soboto 2. novembra, odpade radi praznika vernih duš. Zaplemba. — Zjutranje izdanje zadnje j številke »Soče" nam je zaplenilo državno pravd- | ništvo radi klica: Svoji k svojim!, opremljenega s primernimi, prav nedolžnimi besedami po samoobrambi! Ne moremo se pre-čuditi taki zaplembi. Vedno sleparji! — »Gorica" je poročala, da se je udeležilo »Sloginega" zaupnega shoda v goriški Čitalnici nad 120 mož, med njimi mnogo duhovnikov (To je pa re3!) — Mi pa imamo prič, ki so štele in prisežejo, da jih ni bilo nad 70. — Sam predsednik shoda, poprašan isti dan, je dejal, da je bilo navzočih okoli 70 oseb. — Zategadel smo v »Soči" tudi rekli z vso gotovostjo, koliko jih je bilo ! — Ni pa res, da je bilo mnogo županov in podžupanov !. Revščina, revščina je zijala po dvorani, da je strah obhajal Gregorčiča, ki je bil vajen vse drugačnih volilnih shodov! — Zakaj pa Gregorčič ne skliče javnega shoda, na kateri bi lahko prišla Turna in Gabršček? — Boji se, ali ne?! Ej, boji se resnice, boji! Pomi-lujemo! Vipavska železnica. — Na podlagi pogodbe, katero je napravilo podjetništvo za to železnico svoj čas, bi morala biti železnica gotova do 2. junija 1902. tako, da bi tekla s tem dnem po celi progi. ' Culo se je na sploh še v zadnjem času, j da bo železnica gotova še poprej, pred določenim terminom. Ali sedaj se čujejo glasovi, da na nekaterih straneh proge je teren tak, da je potreba izrednih del, vsled česar bi se izročitev železnice prometu zakasnila za kak i mesec. Bodoči škof na agitaciji. — Kanonik Sedej je že nekaj časa usposobljen za škofa; I le pripravne stoiice zanj še ni bilo! — Med I tem časom se še bolj usposablja v Gorici za bojevitega škofa! Šolo ima dobro! — Zdaj I hodi celo na agitacijo po okolici! Skrbeti so ga začele volitve v deželni zbor! — Torej celo kanonik Sedej je stopil na to opolzko pot! Zato se ne čudimo, da je zapustil dosedanjo taktiko Miklavž Kocjančič v Ročah! — Vidi se, da je izdana parola: Vsi na krov! — Rodoljubi, recimo tudi mi: Vsi na delo! Niti eden naj ne ostane doma! Zmaga bo naša! Klerikalna agitacija. — Društvo nuncev kobariškega okraja je priredilo v nedeljo v Sedlu (kobariški Kot) svoj shodek, o katerem so poslali v »Slovenca" običajno brzojavko, da je bil sijajen. Doslej so bili vsi shodkitega društva sijajni, pa tako, da nas ves tisti sjaj nič ne straši. — Kaplan Ciril in vikar Sedej sta prevzela »misjonsko delo" za cel okraja Jima že še posvetimor da bo ljudstvo poznalo te politične slepiče! Na delo za deželnozborske volitve! — Klerikalci letajo okoli in iščejo, kje bi premotili kakega, da bi za nje volil pri volitvi volilnih mož in ti na dan volitve poslancev njihove kandidate. Noč in dan so na delu in nadlegujejo vse ljudi, ponajveč seveda naprednjake, da bi se spreobrnili ter volili klerikalne volilne može. Da bi dosegli svoj namen, se poslužujejo raznih sredstev. Poli-tikujoči nunci groze s peklom in hudičem, odrekajo odvezo, in ako so možje le še trdi, pa se smukajo okoli žen, da bi te pridobili zase in bi one potem uplivale na može; ako pa je kdo zadolžen pri kaki klerikalni posojilnici, oj takega štejejo pa že kar za svojega, ki mora tako voliti, kakor hočejo nunci! O narodno-napredni stranki lažejo, da je proti veri, da je torej vera v nevarnosti, in lažejo, da naprednjaki hočejo uvesti postave proti veri. V našem dež. zboru nimata vera in cerkev nič opraviti, ker tam se bodo sklepale in odločevale druge reči; vse postave pa potrdi cesar. Kaj mislite, da bi potrdil cesar, ki je znan kot pobožen mož, postavo, naperjeno proti cerkvi, ako bi jo kje v kakem dež. zboru sprejeli ? Tega nihče ne misli, ker je vsakdo prepričan, da bi se kaj takega ne zgodilo. — Namen naše stranke je, delati v deželnem zboru za povzdigo kmetije, rokodelstva, trgovine, obrti itd. ter boriti se za splošni napredek in stati na straži za naše svete narodne pravice. Ta delokrog je pa tako širok, I da vzame vel čas delovanja nase. Torej I kakor se vidi, naprednjaki ne mislijo, podi-I rati cerkve in upeljavati novo vero itd., kakor čenčajo politikujoči nunci. Proti temu pa, da I bi nam nunci po naših cerkvah uganjali politiko, tam lagali in obrekovali ter napadali I naprednjake, se bomo vedno borili, ker naši I očetje so postavili božje hrame v svrho službe I božje in mi plačujemo in vzdržujemo nunce j in cerkev tudi le za to, da opravljajo službo I božjo med nami. V to svrho so postavljeni in plačani, to je njihov delokrog, ne pa huj-I skanje in obrekovanje. I Razne skušnjave obletavajo torej naše I volilce, katerim kličemo: Možje, bodite možje, I in nikar se ne udajajte še tako vabečim gla-I sovom politikujočih nuncev, ker V2ste, da na j naši strani je resnica in le po programu I naše stranke je mogoče delati vspešno za I dobrobit našega naroda! Odvrnite torej pod-I pihovalce in podkupovalce ter pokažite jim I s prstom: v cerkev, v službo božjo 1 Tam J je mesto za Vas! - I Domača umetnost. — Prejeli smo iz J peresa slov. rodoljuba v Gorici te-le vrste: t Na bližnjem Vogerskem pri Gorici I se je prenovila farna cerkev. I Slikarska dela so bila oddana gospodu I akademičnemu slikarju Boljeslavu Dekle v i, J ki je prišel pred kratkim časom na Goriško. I Slikal je nastropno sliko, katera predstavlja I Marijino oznanenje, in je tako izvrstno dovr-I Sena, da jo smatrajo strokovnjaki kot umotvor I prve vrste. Človek je v resnici razočaran, ko j zagleda to prekrasno podobo, ki je tako živo I izražena, da se zdi, kakor da bi videl živ I prizor pred sabo. Gospod Dekleva je pokazal J s tem, da je pravi umetnik na tem polju in J naša narodna dolžnost je, da ga v njegovem I podjetju vsestransko podpiramo. Gospod De-I kleva se namesti za stalno v Gorici. E. Klavžar t preiskavi zaradi hudodelstva poneverjenja in goljufije. — I Kandidat za deželni zbor in odbor, bivši I asistent v dež. uradu Ernest Klavžar, je I podal proti »Soči" ovadbo radi žaljenja časti. j — Izvršila se je hišna preiskava, da bi sodnija I našla rokopis, ali brez vspeha. — Kmalu na to so bili zaslišani gg. Gabršček, Kavčič in I Meljavec kot obdolženci. 1 Uredništvo je izjavilo, da nastopi dokaz I resnice. Ker je pa gradiva preogromno, smo prosili, naj se dovoli za ureditev odlog 4 tedne. Preiskovalni sodnik je to prošnjo takoj odbil in zahteval nemudoma ma-terijal in priče. Na to je podalo uredništvo le — štiri točke iz svoje zbirke proti Klavžarju. — In kaj se je zgodilo ? Državno pravdništvo, videvši le te štiri naše dokaze, je odreditez^dMornJKLJLnjJjabogo, rodbino. Ako bi tudi tožil, bi nic ne bora in — cestni odbor ni nič več dobival. — Cestni odbor je bil v zadregi 1 Prav za prav bi bil moral škodo povrniti grof. P. C. (menda je nekaj storil!), in zato se Klavžarju ni nič zgodilo, kajti ovajen ni bil sodniji. Cestni odbor je imel tudi usmiljenje z št. 785. uvodne pozvedbe proti zasebnemu obtožitelju Ernestu Klavžarju zavoljo hudodelstev poneverjerija* in goljufije. Tako smo zdaj vsi v preiskavi. Uredništvo radi pregre^ka , žaljene Časti, zasebni obtožitelj pa radi — hudodelstva. Kako konCa ta prizor za uredništvo, nam je znano ; — kako pa konča za Klav- - zarja,-—_je _v oblastLvestnih prič.._ _______ Ako se pa zgodi Klavžarju kaj zelo neprijetnega, naj pomisli, da .... je kopal jamo drugim, pa je sam padel v njo. Mi imamo veliko kar naravnost neverjetnega gradiva, pa ga nismo nikdar porabili. Storili smo to v mali meri šele potem, ko nas je sodnija v to prisilila na zahtevo KlavžarjevoS — Cahej nas je torej po kazenski sodniji prisilil, da povemo, kar nam je znano .... Mi si peremo roke! Naj torej pride tisto, kar je Klavžar že lani klical v »Gorici* l Kako drugače bi ravnali klerikalci, ako | bi vedeli o Turni ali Gabrščeku le najne-dolžniši čin Cahejev v naši zbirki. Takoj bi šla na državno pravdništvo ovadba, katero bi prvi podpisal don Gredolčič z vsemi svojimi naslovi, za njim pa ves njegov generalni štab, — »Gorica« pa bi napisala strašne članke o propalicah in sleparjih, ki sodijo v luknjo in ne med poštene ljudi. Tistt, ki su bili od Klavžarja kakorkoli oškodovani, imajo zdaj priliko, da si pridobi zadoščenje in povrnitev škode. — Klavžar je imel obsežno zakotno pisarno; sprejemal je vsa možna dela, a jih ni izvršil, da so ljudje Cesto zamudili rok za postopanje; sprejemal je predplačila, katerih nikdar ni odslužil, ne povrnil. — Za svoje pisarije je služil velike novce, veliko veC nego bi delo sicer stalo. Oškodoval je ljudstvo, cele okraje iti občine za večje in manjše svoie! Zdaj je Cas, da pride vse na dan in ne ostane le pri ... . šepetanju, tihem preklinjanju in zmerjanju s sleparji in lumpi! — Ker smo že tako daleč, naj se zgodi, kar se ima zgodtti, v čim popolniši meri! Vse na dan, kar more .... brez škode drugih rojakov! Kdor torej hoče in more kaj dokazati, naj se oglasi v uredništvu »Soče". •— Don Gregorčič je sprejel Klavžarja za svojega glavnega sodelavca, dasi ga dobro pozna. Dokažimo svetu, kakošne vrednosti je tudi voditelj klerikalcev!! Ernest Klavžar — osrečitelj naroda. Kandidat za deželni zbor. — Treba je vsaj nekoliko popisa, kdo je ta možic, ki lazi po hribih, prireja shode ter govori ljudstvu kakor bi bil njegov osrečitelj, — in pa v ta namen, da bo vedela vsa široka javnost, kak Človek sanja o... deželnem odborništvu, in pa to j kakošna molzna kravica bi bila Klavžarju ta častna služba. Pričnimo torej! I. Grof Franc Coronini je bil načelnik cestnemu odboru za goriško okolico do I. 1874. — in Klavžar njegova desna roka, tajnik in blagajnik s plačo 30gld. Kozla za vrtnarja! — Ko je Coronini oddal urad nasledniku baronu Tace6 in ta malo mesecev pozneje ranjkemu Matiji Doljaku v Solkanu, — so se jeli kazati veliki pri-manklaji v blagajni, knjige pa v neredu, oziroma ni bilo nikjer vpisano ono, kar je manjkalo v blagajni. (2523 gld. 12 kr.) — Zaplenjeno. Radi tega je tudi težko umeti nezaplenjem konec, ki se glasi: Klavžar je plačeval le par mesecev, kajti nakrat je — menda prostovoljno! — opustil službo asistenta in postal le — dijurnist. S tem je zgubil veljava odlok deželnega od- dobil, Klavžar -m rodbina pa bi bila pahnjena v nesrečo. — E. Klavžarju, temu poštenjaku, ki hoče delati v deželnemu zboru za blagor ljudstva (bolje: prejemati še plačo 4000*ron poleg penzije 2900 kron!) — pa nf nikdar padlo na um, da bi to krivico poravnal ! (Dalje pride.) Cahej na agitaciji. — Ernest Klavžar je sam povedal, da je klerikalni kandidat za tolminski okraj. Da, v Gorici je celo povedal, da je njegova izvolitev zagotovljena. Ako bi bilo to res, in poleg tega še nekaj drugega tudi res, — tedaj se kaže Caheju ta bodočnost: bodisi v deželnem odboru ali pa —• nekje drugje. In kako pridno agituje. V nedeljo 27. t. m. je imel shod na Št. Viški gori; govoril je tudi župnik ValentinčiC. Drugi dan je šel v Šebrelje, kjer je imel tudi shod! — Seveda ni ljudstvu nič povedal o tem, da je proti njemu naperjena preiskava radi hudodelstva goljufije in poneverjenja. Ni povedal, koliko denarja je tekom let izpulil iz žepov ubogega ljudstva! V njegovo družbo je zlezel tudi župnik Miklavž Kocjančič v RoCah. — Veste kaj, g. župnik, mi Vas naznanimo državnemu pravd-ništvu za pričo, da pod prisego poveste, kar Vam je ^nano o poštenjaku Klavžarju, kakor ste svojcCasno pravili in pisali GabršCeku. Upamo, da niste še nič »pozabili" in Vam ne bo treba svežiti spomina s tako radikalnimi sredstvi, ki bi Vam hudo pokvarila želodec! Na Ponikvah ima na prodaj g. Franc Bajt hšt. 15. tri kose zemljišča, in sicer: senožet in njiva »na Robu", cenjeno na 1210 K; senožet „ua Kuku«, cenjeno na 420 K in senožet »pred Jasev", cenjeno na 410 K. Kdor želi kaj ukupiti, naj se obrne naravnost na omenjenega posestnika. Vabilo k shodu vsega slovenskega učitelj stvu javnih ljudskih šol v pokneženi grofovini Goriški in GradišCanski dne 7. novembra 1901. ob 10. uri predpoldne v Gorici v dvorani gostilne »Pri zlatem jelenu* (Ozka ul. 9). Dnevni red: 1.) Sklicateljevo poročilo. 2.) Kako naj učiteljstvo postopa o volitvah v deželni zbor. 3.) Predlogi. Podpisani se nadja, da se slovensko učiteljstvo zaveda ne samo svojih dolžnostij, ampak tudi postavnih pravic in potrebe orga-nizovanega stanovskega nastopanja ter da se udeleži shoda v našega stanu vrednem številu. — Shod je namenjen in pristop k njemu dopuščen samo aktivnemu učiteljstvu slovenskih javnih ljudskih šol poknežene grofovine Goriške in Gradiščanske. V Ajdovščini, 27, oktobra 1901. Fr. B a j t, nadučitelj. Listnica. — G. Ivanu Špiku na Ponikvah : Z ozirom na cenj. Vaš dopis z dne 25. t. m. potrjujemo Vam, da Vi niste pisali dopisa s Slapa v .Soči" dne 15. t. m. ter ne stojite ž njim v nikaki dotiki. EuskI veliki knez Mihael Nikolajevih je posetil te dni našega cesarja v Bu- j dimpešti. Zatrjuje se, da obisk je le privaten, j aH politični krogi nočejo tega verjeti, marveč ' ga spravljajo v dotiko s političnim namenom; bržčas se tiče kaj Balkana! Czolgosz usmrčen z elektriko. — V torek v jutro-.takoj 4)Q, 7. uri je bil usmrčen Czčlgosz, morilec Mac Kinlejra, z elektriko, tako, kakor smO svoj Cas opisali usmrčenje na ta način. Spovedati se ni pustil pred smrtjo in je zahteval, da ga pokopljejo brez vsakega verskega obreda. Obiskala sta ga brat in bratranec, s katerima je govoril, obžalo-vaje, da ni bilo očeta blizu, da bi mu podal roko, predno umre. Ves čas je bil miren. Spal je celo noč_ dobro in„zjutraj z dobrim tekorn povžil zajutrek. Vsa procedura se je izvršila po predpisih brez vsake ovire. Ko so ga vezali na stol, je spregovoril: »Umoril sem predsednika, ker sem ga smatral za neprija-telja delavcev in ker sem mislil, da njegova smrt bi bila koristna delavskim slojem. Ne obžalujem, kar sem storil. Žal mi je le, da nisem mogel govoriti s svojim očetom.* ~ Smrt je nastopila po električnih tokih jako hitro. V 3 minutah je bil mrtev. Truplo so položili takoj v že izkopano jamo z živim apnom. Družina Cszolgosza je bila prosila, da se jej izroči truplo, katero bi kupil neki muzej za posebnosti za 5000 dolarjev. Ali oblast jih je prisilila odpovedati se tej zahtevi. V Južni Afriki. — Kitchener javlja, da so bili Buri naskočili Angleže na treh krajih, ali da so bili odbiti. Mirovno razsodišče v Hagu bo imelo sredi novembra sejo, v kateri se odloči, ali je to sodišCe kompe-tentno izreči kako sodbo glede na vojno v južni Afriki, kakor so to zahtevali s posebno vlogo zastopniki Burov. — Vodja angleške liberale stranke Cunpbell-Bannerraan je rekel v Stirlmgu, da vsled vojne v južni Afriki trpi vgled Anglije v vseh delih sveta. Gro-zovitosti se ne dajo opravičiti. Današnji listi poročajo, da je burski general Delarev 24. t. m, premagal lorda Methuena. Buri so vzeli Angležem vse pro« vijantne vozove, strelivo in 4 topove, 150 Angležev je padlo, mnogo je bilo ujetih. Raznotero. — V Trstu v rojanski vojašnici se je vstrelil te dni 19-letni vojak Artur Guth 97. pešpolka. Vzrok baje ljubezen. —• V Crnemkalu v kopfrskem okraju so ustanovili novo orožniško postajo. — Te dni mi prenesli zemske ostanke 1. 1889. umrlega dež. glavarja istrskega dr. Vidulicha iz PoreCa v Mali Lošinj. — V Budimpešti so zaprli barona Ernesta Walburga, nezakonskega sina pok. nadvojvode Ernesta, radi sleparij. — Angleški kralj Edvard ima raka v sapniku. Zdravniki so izgubili vse upanje, da bi kralja zdravili. — V Ameriko se je odpeljalo v ponedeljek iz Ljubljane 59 oseb. — V Mariboru so izžrebali za prihodnje porotno zasedanje samo dva Slovenca, dasi je v okr. glavarstvu 83.000 prebivalstva, po veČini Slovenci. Potem se ni čuditi raznim obsodbam v tiskovnih pravdah proti Slovencem ! •— V Kolonji pri Trstu so našli te dni ubitega nekega Josipa Kocijančiča iz Istre. Na truplu so dobili 4 globoke rane, povzročene z nožem, ^lorilec Ivan Richter, kamnosek, se je sam javil oblasti, trdš, da je rabil nož le v silobranu. — Razgled po svetu. Državni zbor. — Pri proračunski razpravi v torek je govoril v imenu Susteršiče-vega kluba Pogačnik, ki je rekel, da njegova stranka ne goji zaupanja do vlade v nika'tem pogledu. Za proračun ne bodo glasovali, zlasti ne, dokler se proračun poljedelskega ministerstva izdatno ne spremeni! Oglasil se je tudi dr. Ferjančič. Po-vdarjal je med drugim, da Avstrija ne sme biti ne germanizovana ne polašCena, Za slučaj borbe za avstrijsko Adrijo treba v ozadju Adrije naseljevati Slovence in ne Lahov in Nemcev, ker le Slovenci stavijo ves svoj up v Avstrijo. Dalje je omenjal agitacije slovenskih klerikalcev in konsumnih društev, katerih vlada ne bi smela podpirati, ker so na škodu trgovini in obrti ter gospodarsko na sploh škodujejo narodu. (Več prihodnjič.) Politično društvo »Edinost* v Trstu je imelo v nedeljo občni zbor, ki se je izvršil ob obilni udeležbi. Med znamenitejšimi govori je govor drž. in dež. poslanca Spinčiča ter dež. poslanca dr. Rvbafa. Na govor prvega o političnem položaju se še povrnemo. največja dela in izvršiti v najkrajšem času. -Večina solkanskih mizarjev je torej združena y zadrugi, kjer se počutijo jako dobro. — Mojster pripelje blago v zadružno skladišče, kjer mu isto ceni poseben cenilni odsek zadružnikov, na kar dobi določeno svoto nemudoma izplačano. In tako je mož prost vsakega rizika ter ima svoj denar v žepu. Zadruga pa že skrbi za to, da. daje svoje blago zanesljivim ljudem tako, da doslej kljub velikemu prometu ni izgubila niti krajcarja. Glavno zaslugo za združenje naših solkanskih mizarjev v zadrugo ima dr. Turna, kar mu Solkanci tudi z vso hvaležnostjo priznavajo. Vrhovno obratno vodstvo tovarne seje poverilo gosp. Alojziju Zechnerju, ki deluje že 16 let v raznih velikih tovarnah kot risar, poslovodja in obiatni vodja. Mi opozarjamo rojake na »Mizarsko zadrugo« in na nje tovarno in skladišče v Solkanu ter vabimo vse, ki se zanimajo za napredek naše domače obrtnije, da si isto Narodno gospodarstvo. Mizarska zadruga v Solkanu je otvo-rila svojo tovarno za mizarske izdelke. Strojevna dvorana meri 200 kvadratnih metrov, v njej stoji deset praktičnih in elegantnih strojev iz tovarne gosp. Gustava Tčnniesa v Ljubljani. Stroji so najboljše konstrukcije nemško-amerikunskega sistema, in je z ozirom na to zadruga v stanu konkurirati vsaki drugi tovarni v izdelkih stavbenega, portal-nega, umetnega in pohištvenega mizarstva. Tovarna izdeluje tudi v najboljši kvaliteti hrastove in bukove deskice za tla. Dvorana v prvem nadstropju tovarne je istega obsega kot strojevna dvorana. V njej se nastavi pri« lično 30 mizarjev, ki bodejo ono delo, katero izdeluje tovarna v surovem, likali in dovršili, desno od strojevne dvorane je posebna soba sušilnica, ki suši naenkrat 3 vagone lesa. Kuri se ista z dvemi colifer-pečmi, ki dajejo 60° R. vročine. Posledica temu izbornenm sistemi sušenja je seveda, ta, da se les do dobrega posuši in je tako izključena vsaka usušitev lesa pozneje, ko je že izdelan za pohištvo. Mizarska zadruga stoji torej s svojo tovarno za mizarske izdelke na vrhuncu vseh modernih zahtev, kar je priznal sam nadzornik in inženir trgovskega ministerstva (odsek za pospeševanje obrti), ki je izrazil posebno veselje nad uzorno uredbo in lepim izdelkom tovarne. Zadruga je izdala od 1. aprila t. 1. pa do dne otvoritve tovarne, torej brez strojevnega obrata, prilično 3000 kosov raznega pohištva. V sebi združuje 44 mizarskih mojstrov s 280 pomočniki in 70 deleži po 300 kron. Lesna zaloga »Mizarske sftadruge* je jako velika, vrh tega pa je ludi gmotno podprta tako dobro, da more prevzeti tudi Poslano,*) Veleučenemu g. dr. Antonu Gregorčiču, drž. poslancu, prof. bogoslovja itd. itd. Na shodu političnega društva »Sloga* v Gorici dne 24. t. m. ste govorec o deželni užitnini in naši stranki po poročilu Vašega glasila »Gorica" št. 86. trdil: »dokazano je neizpodbito in neovrgljivo, da je ta atranka iz zgolj strankarskih nagibov oškodovala deželo za ogromno svoto denarja*. Poživljam Vas kot načelnik izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke, da pre-kličete to trditev, ker moram sicer imeti za to, da ste iz strankarskih ozirov hotoma lagal in obrekoval našo stranko ali pa je uredništvo Vašega glasila »Gorica* iz enakih ozirov Vaše besede lažnjivo zavila. Dr. Henrik Turna, deželni odbornik. Poslano.*) Gospodu Antonu K o a m a č u, županu v Cerknem. Potom tuk, lista »Gorica* poživlja me od 30 cerkljanskih starešin 14, naj se odpovem svojemu častnemu obcanstvu v občini Cerkno. Odpovedujem se dejanski tej časti, in sicer z ozirom na Vas in podpisane starešine. Ne verjamem sicer, da bi ti možje bili prav poučeni, ko so izjavo podpisali, in da je ista bolj izraz Vaše želje in g. • dekana Murovca. Odpovedujem se pa častnemu obcanstvu ne radi Vašega nepotrebnega poziva, marveč iz sledečih dejanskih okoliščin: Vi in Vaša stranka ste zmagali pri zadnjih občinskih volitvah v Cerknem s tem, da so glasovali častni občani grof M a re n z i, grof Coronini in dr. Gregorčič za Vašo stranko in ob enem dva duhovnika s Kranjskega, ki nimata volilne pravice. Zmagali ste v I. razredu z enim glasom večine. Te podatke so mi dali možje iz Gerkna in mislim, da so pravi. Isti vsega spoštovanja vredni možje so mi ob enem povedali, da je splošno mnenje v Cerknem, da so se častni člani izbrali iz prvega ozira gledč na pred-stoječe občinske volitve. — Stranka prejšnjega župana Petra Podobnika se ni proti imenovanju častnih članov ganila; ravno po tem imenovanju pa je pri volitvah propadla. Možje narodno-napredne stranke so mi ob zadnjem shodu v Cerknem naravnost povedali, da bi bili po izidu občinskih volitev pozvali javno vse Častne občane, naj položi svoje častno občanstvo, ker so bili izvoljeni pravzaprav le radi zmage Vaše stranke. — Veste, g. župan, da ste bil v deputaciji v Gorici prosit pooblastila častnih občanov za volitev in menda ste tista pooblastila tudi dobil izven mojega, kajti kot časten občan nisem mogel posegati v volilno borbo občanov ene občine, ki so me bili vsi po svojih zastopnikih i z v o l i I i, in smatral sem to kot svojo dol ž-n o s t, velela mi je tako moja vest. — Ker sem pa danes prepričan, da sem bil imenovan častnim občanom le v volilne svrhe, in sicer na korist danes nazadnjaške klerikalne stranke, pa tudi smatram kot svojo dolžnost, da se odpovedujem častnemu obcanstvu. Iz srca me je veselilo imenovanje pod emblemi, katere mi je izročila cerkljanska de-putacija; sedaj pa, ko vidim, da so bili le pretveze, ne smem ostajati več časten občan tam, kjer Vi županujete in stranka, ki me je hotela zlorabiti. Dr. Henrik Turna, deželni odbornik v Gorici. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni aakon. A 104/1/11. Oklic. C. kr. okrajna sodnija v Vipavi, daje na znanje, da je posestnik Viljem Schmutz v Vipavi dne 28. junija 1901. neoporečno umrl. Ker tej sodniji niso vse osebe znane, kojim gre dedna pravica, nadalje ker ste po zakonu k dedinstvu poklicani Rozina in Emilija Smolik neznane kje v Ameriki odsotne, opozarjajo se imenovani sestri in ravno tako vsi, ki menijo imeti pravico do te ostaline, da se imajo v teku enega leta zglasiti in podati dedinske priglasbe, ker se bode sicer zapuščina razpravljala le s priglašenimi dediči in gospodom Mirkotom Perhavec-em iz Vipave, ki se je tej ostalini in zajedno osebam neznanega bivanja postavil oskrbnikom. Na predlog dosedaj priglašenih dedičev dovoljuje se zajedno prostovoljna nadrobna dražba k tej zapuščini pripadajočega posestva vi. štev. 180 k. o. Vipava v cenilni vrednosti 16,141 K in premičnin v vrednosti 218 K 40 h, — nadalje prostovoljna dražba premičnin pokojne Rozine Schmutz v vrednosti 153 K 40 h. Dan dražbe se določa na 9. decembra 1901. ob 9. uri. Zadevni pogoji te dražbe so pri tej sodniji na razpolago in se bodo pri dražbi naznanili. O. kr. okrajna sodnija v Vipavi dne 23. oktobra 1901. Naznanilo. Podpisana si usojava uljudno naznanjati slavnemu občinstvu in preč. duhovščini, da bodeva od 1, novembra t. 1. združeno delovala pod tvrdko Fr. Čufer & Bajt. Vsa naročila bodeva sprejemala in izvrševala v dosedanjih prostorih Fr. Ouferja, ulica Sv. Antona št. 7. (v hiši g. Kopača) v Gorici. Uverjena, da bodeva mogla z združenimi močmi tembolje in točneje posluževati čast. gg. naročnike, se priporočava za obilna naročila. Z najodličnejim spoštovanjem udana Fr. Čufer k Bajt, krojaška mojstra. pnlrauino iz svetovnoznane tovarne dvornega lUHAVlbC zakgatelja - - - • • E. Zactaarias na Glage MnilorPD iz tovarne Federer & Pie3en v Pragi, odli-muDSluB kovane na parižki rastavi. jedino prave ruske oret" iz Petrograda. z znamko ,,ruski drž. DBŽilinB za dame in gospode po vsaki ceni. Zimske podebleke PtiTKfza dame' Čepice za otroke, krasno svilnato blago za Muze, posamentcrije, čipke, predpasnike, volnene in svilnato šerpo za dame. — Vsakovrstno perilo za gospode, kravate, nogavice, volnene rokavice itd. itd. Vse potrebščine za g. Šivilje in krojače, najceneje, v najlepSi in največji izbeii najtopleje priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi nova tvrdfca modnega blaga J. Zornik v Gorici, Gosposka ulica štev. 7, tik »Krojaške zadruge*. Naročila z dežele se izvršujejo točno in v najkrajšem časa ter razpošiljajo proti povzetju. BDin n FnračtnL Frančeškin & Cjan. Uljudno naznanjamo slavnemu občinstvu, da smo prevzeli na svoj račun mlin v PrvaCini z vsem preskrbljen, da lahko zagotavljamo točno in pošteno postrežbo. V bližini mlina so tudi potrebni hlevi za živino, koja dovaža žito v mlin. Svojim rojakom v okolici se prav toplo priporočamo Frančeškin & Cjan. Anton Kuštrin z jedilnim blagom Gosposka ulica št 23 (? lastni Uši). Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega ,Luka* po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnideršič & Valenčie v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdiča iz Kranja. Razpošilja naročeno blago tudi na dežela po pošti od 5 kilogr. naprej. „01iva" društvo absolventov trgovske akademije v Kraljevem ttradcu priporoča brezplačen pričetni pouk za trgovsko, bančno in korop-toarao poslovanje. Poizvedbe in vprašanja pod naslovom: »Oliva* --• Kraljevi Gradee. jLeUi 1881. v 6oriri ustanovljena b/rdka E. Bi i iti 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.___________ Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št, 3. Milijon dam uporablja »FEEOLIN". Vprašajte Svojega zdravnika, ce ni »Feeolin« najboljSe lepšalno sredstvo za kožo, lase in zobe! Najnečistejši obraz in najgrše roke dobijo hilro aristokratsko finost in obliko z uporabo »Feeolina*-»Feeolin« je iz 42. najplemenitejih in najsvežjih zeljišč sestavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeolina« brez sledu gubo in črte na obrazu, zajedce, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolin« je najboljše čistilno, negovalno in lepšalno sredstvo za lase, zabranjuje izpadanje las, plešo in bolezni glave. »Feeolin« je tudi najnaravnejše in najboljše čfatilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Feeolinom« popolnoma zadovoljen Gena komadu K 1.—, 3 komadom K 2#50, 6 komadom K 4.—, 12 komadom K 7.—. Poštnina pri 1 komadu 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga M. Feith, Dunaj, VII., Mariahilferstrasse 38,1. Dobre ure in po eeni! s 3-lelnim pismenim jamstvom! razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna ur ter izvoz zlatnine] Most (Češko). Dobra ara Rem. iz niklja fl. 3*75 ;| srebrna ura Ram. fl. 5*80; srebrn:i| verižica fl. 1 20; budilnik iz niklj; fi. 1-95. Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlatei in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnihj pisem. — Ilustrovan cenik zastonj l Naznanilo. Podpisani naznanja, da je otvoril brivsko podružnico « ulici Duomo (pod Stolno cerkvijo, nasproti trgovine Draiček), kjer bode mogel postreči cenj. svoje odjemalce, posebno spodnjega dela mesta ter one z dežele, bolj nego je to storil doslej. Obe brivnici sta preskrbljeni z izbor-nimi delavskimi mjčmi, da lahko obljublja točno in hitro postrežbo. V zalogi ima vedno v veliki izberi vse potrebščinerte^strokTe kakor najfineja in navadna mila, vsakovrstne parfumarije za gospode in dame, vse po jako zmernih cenah. Rojakom z mesta in dežele se toplo priporoča udani Anton Pucelj, lastnik brivnie na Travniku in pod Stolno cerkvijo. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Gianlino 8 priporoča pristno bela in črna vina iz vipavskih, furlanski h, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzorce. Csne zmsrne. Postrežba poiUna. Želod -"Ud kupuje po eele vagone Matija Mfeber, Tržič (Monfaleone), l^arol praščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Koran št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Urarsko delavnico in ter ž o ur vseh vrst in velikostij, kakor žepne, na-\ zidne, budilke, ure z nihalom itd. nadalje šivalne stroje vse po zmernih cenah priporoča Jakob Šuligoj, Gosposka ulica štev. 25. Vsako popravo ur jamči jedno leto, šivalne stroje za pot let. Gostilna „Alla citta di Gorizia" v Gosposki ulici št 19. toči izvrstna bela in črna vina vseh vrst kakor tudi briška in vipavska. — Irna izborno kuhinjo, da lahko postreže c. gostom z mrzlimi in gorkimi jedili o vsakem dnevnem času. Rojakom v mestu in na deželi se za obilen obisk najtopleje priporoča udani Fric Šimenc. ij> Prva slovenska odlikovana krojaška delavnica v Gorici. ,^» 1 .rušil % krojaški mojster in trgovec % •# Vrtna sKsa ifev. 26. S Izdeluje vsakovrstne možke obleke po vsakem kroja ter za vsaki stan. Ima tudi yt> bogat« zalogo domačega in angležkega sukna vseS vrst za vsak letni (Sns. ^fr ¦ Izdelfce iz lastnega blaga jamči. # !2)fSHLlIeXSMsHS 0 ® Pristni vinski cvet JgJ se dobi v mirodilnici pri \L S A. JERETIČ-U S Ve v Gorici — Tržna ulica (poslopje okr. sodišča.) 2L Ppvo ljubljansko podjetje za izdelovanje fornirja. Spošt. podjetnikom mizarstva, trgovcem s fornirjem in gg. mizarjem, ko- larjem naznanjam, da sem pričel z rezanjem in žaganjem fornirja kojega imam v zalogi izredno veliko množino, vseh vrst in kakovosti lesa. Izrežem in izžagam ter dobro sparim tudi dopeljane hlode na fornlr po nizki ceni ter popolnoma suhega odpošljem na dom. — Izdelujem tudi gladke fino izdelane profillrane lajate vseh vrst in oblik. Priporočam novo podjetje v obilna naročila, katera natančno in točno izvršujem. Spoštovanjem Ivan Za kotnik, tesarski mojster v Ljubljani.