leto LXV " P08'"'0* p1"8""' v g°'0Ttnl_t/ Ljubljani, v sredo, dne 2. junija 1937_Stev. 122 a_Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno	MMl	A	Ček. račun: Ljub-
stvo 40 Din — ne-
^m mag	— Mm m mgM ^OIm	HV
inozemstvo 120 Din flk ^H	JKB JHV ^^ ^Mg g VIM	_ Praga-Dunaj 24.797
Uredništvo jH JLv	J/EmmŠŠb W	Uprava:Kopitar-
Kopitarjevi ul. 6/111	jeva ulica štev. 6.
10.349 za inserate;
Telefoni uredništva io upraves 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku — Ilustrirana priloga »Teden v slikah"
A/oua angleška vlada
Leta 1931 je prešla angleška vlada iz rok delavske stranke, ki je bila po svetovni vojni dosegla svoj višek, zopet v roke konservativne stranke. Liberalna in socialistična Evropa, ki se je bala, da ne bi ta preobrat pomenil politične in socialne reakcije, sta bili demantirani. Kar v Angliji vlada po letu 1931, to je neke vrste združitev vseh pozitivnih sil, ki, združene okoli konservativne stranke, ki ima danes za seboj ogromno večino dežele, spretno vodijo angleški državni brod po sredi med levičarskim socializmom in desničarsko reakcijo. Anglija je zato danes največje jamstvo na svetu, da se pod navalom teh dveh sil svetovna demokracija ne zruši, ampak da to težko preizkušnjo prestane.
Od avgusta do oktobra 1931 je vladal prvi kabinet te takozvane nacionalne unije. Ckl novembra 1931 do junija 1935 je temu režimu stal na čelu bivši vodja delavske stranke Mac-donakl. Od leta 1935 do maja 1937 pa je vodil vlado šef konservativne stranke Baldwin, 28. maja 1937 je Balchvin podal demisijo in vlado je istega dne prevzel Neville Chamberlain, o katerem se je vedelo že najmanj en mesec prej, da bo Baldvvina nasledil. Za Bahhvinovo demisijo ni bilo nobenega vzroka niti notranje niti mednarodne politike; bila je posledica tradicije angleških velikih strank, ki po preteku gotove dobe svoje voditelje izmenjujejo in predvidenemu novemu šefu stranke zaupajo obenem vodstvo vlade. Že iz tega sledi, da bodo ostale smernice novega angleškega ministrskega predsednika prav tiste, po katerih je vladal stari in izkušeni Balchvin.
V tretji vladi narodnega sodelovanja sta nova samo dva ministra, lord Warr, bivši la-bourist, in dr. Burgin, ki je bil doslej v liberalni stranki. Samega šefa liberalne stranke Georgea niso povabili v ta kabinet, kakor tudi niso ponudili nobene listnice znanemu Churchillu, velikemu nasprotniku Nemčije. Z Bald-\vinom vred sta zapustila vlado Runciman in Macdonnld. Vsi drugi so ostali, in sicer je nekako polovica ohranila svoje dosedanje re_sore, polovica pa jih je zamenjala z drugimi. V zunanjepolitičnem oziru je važno, da je Eden ostal minister zunanjih zadev. Drugo važno mesto je mesto finančnega ministra, ki ga je imel doslej sedanji predsednik vlade Neville Chnmberlain, sedaj ga pa prevzame sir Simon. Šir lloare pa, ki je imel lahko in popularno listnico mornariškega ministra (prvega lorda admiralitete), je sedaj postal minister za notranje zadeve. Vojni minister je postal Uore, mornariški minister pa Duff-Cooper. Te iz-premembe in druge so vse take, da niti v osebnem niti v stvarnem oziru ne pomenijo nobene preusmeritve, ampak nasprotno jamčijo za to, rla se bo Baldwinova politika nespremenjeno nadaljevala. Večje važnosti je samo oseba novega predsednika vlade in novega finančnega ministra sir Johna Simona.	.
Baldwin, ki bo odslej zastopal tradicije svoje stranke v zbornici lordov, je odstopil v času, ko je v angleškem državnem življenju dosegel višek svojega državniškega delovanja. Odlikovala ga je velika lojalnost v strankarskem oziru in izredna modrost in previdnost pri vodstvu notranje in zunanje politike. Zelo kritično je bilo leto, ko se je Italija proti volu vsega sveta osvojila Abesinijo. Dasi je Bald-win vedel in sam prerokoval, da bodo sankcije nujno privedle ali do vojne z Italijo, ki je prelomila pakt Zveze narodov, ali pa do težkega poraza ženevske institucije, je pustil An-thonyju Edenu svobodne roke, da je izvajal politiko sankcij ki Angliji niso prinesle nobenega dobička. Diplomatični poraz Anglije je Baldwin izravnal s tem, da jc sklenil ogromno oborožitev Anglije na morju, ki bo imela ne-dogledne posledice v bodočnosti. Kar se tiče notranje politike, pa je Baldwin rešil najtežji problem, kar si jih je v tem konservativnem imperiju bilo mogoče misliti, vladarsko krizo, ki je nastala, ko jc Edvard VIII. hotel prelomiti najsvetejše tradicije angleškega prestola, pa ga je Balwin z odločno, a skrajno taktno politiko prisilil, da je moral odložiti krono. Kronanje novega kralja je pomenilo največji triumf Bakhvina, ki mu je dovolil, da se je zdaj od vodstva državnih poslov umaknil na višku svoje slave.
O njegovem nasledniku Nevilleu Chamber-lainu se ne more reči ničesar drugega, kakor to da bo varno hodil po stopinjah svojega prednika, s katerim ga vodijo politične tradicije konservativne stranke, Novi predsednik vlade, ki je že devetnajst let parlamentarec, petnajst let pa je bil član v različnih vladah in je danes že 68 let star, si je stekel velike zasluge kot finančni minister v bivši vladi. Pod njim se je začela nova doba gospodarske prosperitete, zmanjšanje brezposelnosti in srečne konverzije posojil, ne da bi bil angleški davkoplačevalec preveč obremenjen. Njegov naslednik v tem resoru sir Simon pa bo imel neprimerno težjo nalogo, da namreč najde sredstva za ogromne izdatke, ki jih zahteva oborožitev. Velika industrija se boji, da ne bi ogrožalo ogromnih dobičkov, ki jih bo imela od izvajanja oborožitvenega programa, delavstvo, ki seveda zahteva zvišanje mezd. Poleg tega na se veleindustrija brani tudi namere vlade, ki jo hoče močno obdavčiti s posebnim davkom na izredne dobičke, ki iih bo imela od oboroževanja. Tukaj bo pač Neville Chamberlain mora pokazati odločno roko, da ukroti velekapital n ga primora, da bo svoje dobickarske interese podredil občemu državnemu interesu. V tem oziru bo nova vlada gotovo imela za seboj ogromno večino angleškega naroda. Nekoliko težja pa bo naloga nove vlade, kar se tiče angleške gospodarske politike sploh k! nujno zahteva. da se protekcionistični sistem konserva tivcev prilagodi potrebi znižanja carin in svo bodnejše trgovine, obenem pa bo treba spra vrti v sklad gospodarske interese dom.nijonov ki se v mnogočem križajo z interesi materne dežele, z imperijalno politiko L«n(ll'n»; ., . .
Svet zanima predvsem zunanja politika, Ki jo bo vodila nova vlada. Tukaj se nac ne da ničesar prerokovati, ker jc v tem oziru antika politika najbolj prilagodljiva. Ldcnovo ime
Kulturni boj v Nemčiji
Kardinal Pacelli je odklonil pritožbo nemškega poslanika Vatikan bo objavil gradivo o preganjanju Cerkve v Nemčiji
Berlin, 1. junija. AA. (DNB) Iz zasebnega vira se je izvedelo, da je nemški poslanik pri sveti sto-lici opozoril na nedavni govor čikaškega kardinala nadškofa Mundeleina in posebno podčrtal, da sveta stolica ni odgovorila na njegovo prejšnjo demaršo. Ta drugi korak nemške vlade izjavlja, da ima sveta stolica vpoštevati, da so z odklonitvijo javne obsodbe kardinala izginili potrebni pogoji za ohranitev normalnega razmerja med nemško vlado in sveto stolico.
Rim, 1. junija, b. Kakor javljajo, je kardinal, državni tajnik Paccelli odklonil pritožbe nemškega poslanika radi kardinala Mundeleina, češ da za njo sveta stolica ni pristojna. Iz principielnih razlogov pa smatra Vatikan za potrebno, da temu pojasnilu doda še kratko diplomatično noto. — Položaj med berlinsko vlado in Vatikanom se je zlasti radi nedostojnega govora ministra Gobbelsa in notranjega ministra Fricka poslabšal. Splošno pričakujejo, da bo Vatikan v kratkem priobčil gradivo, ki ga je
zbral o nemškem kulturnem boju. Inozemstvo je | namreč že danes nezaupljivo napram nemškim časnikarskim vestem, ki obravnavajo položaj katoliške cerkve v Nemčiji radi tega, ker ima ves nemški tisk najhujšo cenzuro in more samo to in tako pisati, kakor je naročeno od propagandnega ministra. Radi tega inozemski tisk in javnost le s skepso sprejema vesti o procesih, ki so jih naprtili duhovščini, kakor tudi izpovedih, ki naj bi jih obtoženci podali, V tem pogledu smatra inozemstvo te izpovedi za tako malo verodostojne, kakor one, kijih podajajo obtoženci pred moskovskim sodiščem. Tako je izdala te dni duhovniška zveza za Bavarsko spomenico, v kateri ugotavlja, da je v teku zadnjega poldrugega leta res poklicala državna oblast pred sodišče 164 duhovnikov, to pa po kanzelpa-ragrafu Toda radi neosnovanosti obtožbe so morali biti vsi razen 13 slučajev oproščeni. In vendar je na Bavarskem okrog 6000 duhovnikov. Podobno spomenico je izdala tudi duhovščina miinsterske
škofije, ki tudi dokazuje, kako neosnovana je propaganda narodnega socializma proti duhovščini, ki jo dolži nenravnosti.
Revija „Gral" ustavljena
Miinchen, 1. junija. TG. Znana mesečna kulturna revija »Der Gral« je morala naenkrat prenehati izhajati, ne da bi bila mogla svoje naročnike prej opozoriti. Tajna policija je nepričakovano zasedla vse uredniške prostore in vse premoženje, premično in nepremično, zasegla in podržavila. Kakor znano, je tudi katoliška tiskarna Regensberg, kjer je »Der Gral« izhajal, oblastno zaprta in zasežena, ker je tiskala papeževo okrožnico o narodnem socializmu. S to revijo je umolknila ena najboljših in najbolj dostojanstvenih nemških katoliških revij. Ustanovil jo je pred 30 teti znani pesnik Richard von Kralik in je vzgojila veliko število katoliških pesnikov in pisccv.
Nemčija „zadovoljna
a
Francija, Anglija in Amerika so složno svetovale Nemčiji hladno kri
Berlin, 1. junija. AA. (Havas.) Nemška vlada uradno zagotavlja, da je bilo bombardiranje Al-inerije prva nemška intervencija v špansko državljansko vojno in da jc to tudi zadnje, če se ne bodo zgodili zopet novi dogodki. Zjutraj je bilo v Berlinu še precej napeto, zvečer pa je napetost že zelo popustila. Nemčija je zadovoljna.
Nemčija zapušča odbor za nevmešavanje in bo odpoklicala tudi svoje brodovje iz mednarodne kontrole. Slično je storila tudi Italija. To skupno stališče sta včeraj izdelala in sprejela italijanski velejioslanik Attolico in nemški zunanji minister von Neurath; Poudarja se, da zadnji dogodki ne bodo nič vplivali na potovanje nemškega vojnega ministra Blomberga v Rim, kamor bo od[x>toval 2. junija. To je tudi okoliščina, ki dokazuje, da v Berlinu menijo, da fioložaj ni kritičen.
Možno je sedaj samo to, da bi se Italija in Nemčija v Rimu odločili, da bosta odkrito podprli generala Franca. Baje hoče Nemčija po uradnih izjavah nekaterih osebnosti izkoristiti ta dogodek, da bi dobila od odbora za nevmešavanje varščine, da se kaj takega ne bo več ponovilo. Šele tedaj bi ta primer lahko pospešil zaključek španske krize. Ti uradni krogi pravijo, da žele zaključiti to vprašanje danes bolj kot kdaj poprej.
V	Parizu
Pariz, 1. junija, b. Na uradnih mestih danes mnogo bolj mirno presojajo mednarodni politični položaj in splošno vlada prepričanje, da ne bo prišlo do neljubih zapletljajev. Značilna izjava predsednika zborničnega odbora za zunanje zadeve g. Mistlerja, ki je davi na hodnikih zbornice dejal, »da tudi najlepše izvedeno bombardiranje in represalije ne morejo biti povod za vojno, kadar se ni mogoče vojskovati«. Sedanji dogodki zahtevajo reformo kontrolnega sistema med španskimi obalami, tako da se onemogočijo dogodki, ki so povzročili neljubo mednarodno razburjenje.
V	Londonu
Pariz in London delata na to, da se čimprej odstrani nemogoče stanje in je že snoči zunanji minister Eden zelo resno prosil nemškega poslanika von Ribentropa, naj nemški vladi priporoči hladnokrvnost in razum. V ta namen je angleška vlada stavila Berlinu poseben predlog, ki obsega ukrepe za zavarovanje nadaljnje kontrole v španskih vodah.
Nemški poslanik v Parizu grof Weleczek je izjavil snoči g. Delhosu v imenu nemške vlade, da se represalije proti valencijski vladi lahko smatrajo za končane. Francoska vlada se zaveda, da je treba obvladati težko nalogo zaradi zadnjih dogodkov in da je v prvi vrsti treba odstraniti hude notranje razprtije. Zaradi tega je imel ministrski predsednik Leon Blum dolg razgovor z generalnim tajnikom strokovnih organizacij Jou-hauxom. Zaenkrat je francosko delavstvo še mir-
no, toda ker radikalni elementi pripravljajo celo vrsto javnih zborovanj in manifestacij, ni izključeno, ila bodo odtod mogle nastati nove komplikacije.
V Ameriki
Zelo značilno pri tem je, da je bil istočasno povabljen tudi nemški veleposlanik v \Va-s h i n g t o n u . da ohiščo državnega tajnika za zunanje zadeve Hulla. G. Hull je nemškemu predstavniku priporočil, naj takoj opozori svojo vlado, da ostane mirna in previdna. Ni treba torej pozabiti pomembnega dejstva, da so vlade v Wa-shingtonu, Parizu in Londonu istočasno in soglasno intervenirale v Berlinu, ki je dobil od tod zelo dragoceni pouk. da so namreč tri velike demokratske velesile absolutno pripravljene sodelovati za ohranitev miru v Evropi in na vsem svet u. Samo po sebi je torej razumljivo, da te tri velesilo prav nič ne bi pomišljale, da tudi drugače skupno nastopijo, če bi se njihovi nasveti enostavno ignorirali.
Rim, 1. junija, b. Agencija Štefani poroča iz Gibraltarja, da so britanske vojne ladje dobile povelje, naj se pripravijo za pot. V kateri smeri nameravajo odpluti, ni znano.
Almeria
Almerija, 1. jun. AA. Havas: Nemške granate so uničile precejšen del mesta. Bombardirali so Almerijo celo uro. Na mesto je padlo okoli 300 granat. Ena granata je padla na katedralo in eksplodirala tik pred glavnim oltarjem. Zadeta je bila tudi cerkev sv. Astijana in poslopje mehiškega konzulata je tudi razrušeno. Konzula ni bilo v hiši. Granate so ubile 20 oseb, ranile pa 150 oseb.
Reuter: Prebivalstvo je začelo zapuščati Almerijo takoj po bombardiranju. Zvečer je bilo mesto skoraj da prazno, brez električne razsvetljave. Telefon in vodovod tudi več ne delujeta. Šele čez nekaj dni bodo ugotovili število žrtev. Pod razvalinami je še nekaj žrtev, ki še kažejo znake življenja. Granate so padala na mesto, ko je mnogo ljudi še spalo. Katedrala in cerkev sv. Sebastijana sta porušeni.
Kdor se iz Malage pelje proti vzhodu po cesti, ki spremlja južno špansko obalo, bo dobil vtis, da je v Afriki. Kakor Wiziaja v Sahari, leži mesto Almerija sredi temno zelene oaze. V začetku španske državljanske vojne je mesto štelo 50.000 prebivalcev. Verjetno, da se je število v begunci zelo pomnožilo. Almerijo so ustanovili že Feničani. Sedanje ime pa je znano iz dobe Mavrov. Pristanišče je slovelo po izvozu južnega sadja, zlasti grozdja. pa tudi železne rude, ki jo kopljejo v bližini. Rudniki so v angleški posesti.
Almerija je med vsemi španskimi obalnimi mesti najrevnejša. Njena znamenitost so stanovanja v votlinah, v katerih stanuje na tisoče ljudi. To daje mestu popolnoma afriški značaj.
Obstreljevanje z nemških ladij je moralo v mestu napraviti veliko zmedo in škodo. Mesto sicer nima veliko umetnin. Njena največja umetnina je stolnica. Del mesta je obdan še s starim obzidjem iz dobe Mavrov. Med prebivalstvom naj bi bila večina na strani valencijske vlade.
Pogoji Italije in Nemčije
London, 1. junija, c. Reuter poroča, da se odbor za nevmešavanje ne bo sestal prej, predno ne bo dobil podrobnih pojasnil o spopadu med nemško križarko »Deutsehland« in rdečimi letali pred Ibizo, Debata se je torej odločila za nekaj dni in v teh dneh se bo napetost le še omilila. V Londonu pravijo, da je nocoj položaj že neizrečeno boljši kot pa je bil še sinoči, ko so se širile vesti, da so nemške vojne ladje odplule pred Cartageno, Valencijo in Barcelono in do bodo še tam nadaljevale s svojim kazenskim bombardiranjem.
Anglija se je že odločila, da nadaljuje s svojo posredovalno vlogo med Nemčijo in Italijo na eni in odborom za nevmešavanje na drugi strani. Anglija skuša proučiti, kako zadostiti nemški in italijanski zahtevi po varščini za nemške in italijanske vojne ladje okoli Španije. Kajti šele pod pogojem zadostnih varščin bi se Italija in Nemčija vrnili v odbor in sodelovali pri kontroli.
Italija in Nemčija postavljata baje ti dve zahtevi:
1.	Vse članice odbora za nevmešavanje naj izjavijo, da solidarno jamčijo za nedotakljivost ladij, ki izvajajo kontrolo okoli Španije;
2.	vse voine ladje morajo uživati isto zaščito, kjerkoli se nahajajo.
Ti pogoji so sicer zelo nedolžni in tudi hitro izvedljivi, če bi ne imeli nekih političnih primesi.
Japonska kriza
Zevajoča nasprotja med vojsko in politiki
takoj starega svojega svetovalca princa Sajonija, ki mu je svetoval, da naj skuša podati mandat za novo vlado taki osebnosti, ki bo znala premostiti nasprotja med vojaškimi krogi in raznimi političnimi strankami.
Mikado je nato poklical k sebi predsednika zgornje zbornice princa Konojeja, ki je mandat za sestavo vlade prevzel. Princ Konoje je to storil na pobudo princa Sajonjija, ki mu je obljubil vso podporo. Nova vlada bi naj skušala najti nek kompromis med vojaškimi krogi in političnimi strankami. General Hajaši bo pa prevzel vodstvo stran-. ke, ki jo je ustanovil pred volitvami in ki zago-| varja avtarkično ureditev japonske monarhije.
Tokio, 1. jun. c. Ministrski predsednik general Hajaši je moral nazadnje po hudi borbi proti parlamentu odstopiti. Mikado je poklical k sebi
jamči za to, da bo Anglija ostala zvesta politiki najtesnejšega sodelovanja s Francijo, to je, da bo delala na sistemu tako zvane kolektivne varnosti, na drugi strani pa ni nobenega dvoma, da bo Anglija pod vodstvom novega predsedniku vlade odločno in dosledno delala na ohranitvi svetovnega miru. In to jc vse, kar sc more zaenkrat o njej z gotovostjo reči.
Solidarnost na morju in med vojnimi ladjami b! bila torej mnogo večja nego je solidarnost s političnimi vidiki posameznih velesil, ki se prerivajo okoli Španije. Ce pa naj delajo vse ladje okoli Španije isto, potem bi to tudi pomenilo, da imata obe sprti stranki v Španiji za vse isti pomen, kar pa ne drži, ker Anglija še noče priznati Francu značaj vojskujoče se države.
Krvava bitka
pred Bilbaom
Bilbao, 1. jun. c. Včeraj se je na baskovski fronti pri San Pedru in Orduni razvila najhujša bitka. Napad so začeli baskovski oddelki in je bil to njihov najhujši napad v vsej dosedanji borbi na baskovski fronti. Nacionalisti pa so napade Baskov odbili. Po prvih vesteh je na bojišču obležalo 500 mrtvih Baskov, po drugih vesteh pa je obležalo 500 Baskov na bojnem polju.
Salamanca, 1. jun. AA. Havas: Uradno poročilo vrhovnega poveljstva pravi: Vesti madridskega poveljstva o nekem napredovanju republikancev so popolnoma izmišljene.
Na baskovska fronti je med hudo meglo sovražnik prešel v hud napad na naše postojanke pri San Pedru. Sovražnik je napadel s 5 bataljoni, toda je bil odbit. Na bojišču je pustil 150 mrtvih.
Na fronti na Guadarami je pustil sovražnik včeraj na bojišču nad 300 mrtvih. Z Mallorce poročajo, da sovražnik še naprej napada civilno prebivalstvo iz zraka. Naši topovi ga uspešno odganjajo in včeraj so sestrelili eno sovražno letalo, ki ga je pilotiral neki tujec.
Rdeči „preurejajo" fronto
Valencija, 1. junija. AA. (Havas). Predsednik republike je podpisal ukaz o preureditvi severne vojske. Obstajala bo odslej iz dveh velikih enot, ki bosta podrejeni naravnost obrambnemu ministru. Ena bo baskovski armadni zbor pod poveljstvom generala Gamira Uriburija, druga pa armada v San-tanderju, ki ji bo poveljeval general Lano del En-comiende. Oba bosta poveljevala vsem kopnim, zračnim in pomorskim silam v tamošnjih krajih.
Dunajska vremenska napoved: po nevihtah hladno in spremenljivo vreme, daljša doba slabega vremena s severnozapadnimi vetrovi.
I f Škof Fr. U c celimi I
Včeraj, 1. junija, zjutraj je umrl na otoku Lo-pudu v Dalmaciji kolonski škof Frano U c c e 1 1 i -n i , starosta jugoslovanskih škofov, v starosti 90 let.
Pokojni cerkveni knez in književnik je bil rojen 2. avgusta 1847 v Lopudu pri Dubrovniku. Gimnazijske študije je dokončal v Dubrovniku, teologijo pa v Zadru. Kot kaplan je služboval v Ošljemu, nato pa je poučeval teologijo v Zadru, kjer je postal profesor, leta 1893 pa rektor. Leta 1894 je bil imenovan za upravitelja kotorske škofije, še istega leta pa posvečen v dubrovniškega škofa. L. 1895 je bil imenovan za škofa v Kotorju. Njegovo glavno književno delo je prevod Dantejeve Komedije pod naslovom »Divna gluma« v stihih.
Zaradi svojega protiitalijanskega stališča je pokojni Škof prišel v spor s cesarsko-kraljevim namestništvom, ki se je borilo proti narodnemu jeziku v cerkvi in šolah. S svojega sedanjega mesta se je umaknil 5. oktobra 1933 na Lopud. Prvo, kar je storil v svojem rodnem mestu, je bila ureditev grobnice. Ze mnogo preje, preden je prišel na Lopud, je prenehal pridigovati, na Lopudu pa je zopet začel in ie imel ravno pretekli torek pridigo o brezsmrtnosti duše. Pred 10 dnevi ni še nihče opazil nikakršne spremembe v njegovem življenju in zdravju. Relativno se je dobro počutil ter se je redno sprehajal in obiskoval cerkev. Po tem času pa se je začel pritoževati vsled zdravja in predvidel, da bo nastopila smrt. Pred 4 dnevi se je njegovo stanje precej poslabšalo in noč od nedelje na ponedeljek je prebil brez spanja. Šele v ponedeljek dopoldne je zaspal, popoldne je poklical k sebi dubrovniškega frančiškana, profesorja Urbana Talijo, ki mu je podelil sveti zakrament. Po nepretrganem spanju 6 ur je zarana izdihnil brez znakov agonije v 90. letu svojega življenja.
Dr. Stojadinovič
o odnošajeh s skandinavskimi državami
Belgrad, 1. junija. AA, Dr. Stojadinovič je dal za liste tole izjavo:
Trgovinska pogajanja s skandinavskimi deželami, Dansko, Švedsko in Norveško ter sklenitev trgovinskih pogodb z njimi pomeni nadaljevanje že prej začetega trgovinskega političnega pograma, ki v glavnem sestoji v temle: v poiskanju novih doslej še neizrabljenih tržišč za naše blago, v pošiljanju našega izvoza vse bolj v smer svobodnih deviznih držav namesto dosedanje pretežno klirične orientacije. Ta akcija se je začela že lani pri pogajanjih z Anglijo, nadaljevala se je s Holandsko in USA, kar je še v teku, zdaj se je pa končala s skandinavskimi drŽavami. Zdaj se lahko mirneje prepustimo izgradnji zvez z državami bližnjega in daljnega vzhoda po eni strani in z državami Južne Amerike po drugi strani. Pred očmi imamo predvsem naše velike dobavitelje surovin, bombaž in drugo, nasproti katerim smo bili doslej neprestano pasivni, razen tega smo jim pa plačevali še v devizah,
S skandinavskimi državami nismo imeli doslej nikakih zvez, ne kulturnih, ne gospodarskih. Tudi če smo imeli s kakšno izmed njih kaj gospodarske izmenjave, smo bili redno bolj ali manj nasproti njim pasivni. Zato je bil skrajni čas, da se vendar že začne boljše urejevanje tako gospodarskega kakor tudi kulturnega razmerja do teh držav. Cilj je mogel biti samo eden: zvišanje obojestranske medsebojne trgovine na kar najvišji nivo ln zagotovitev plačilnega prometa na devizni osnovi. Kot sredstvo za dosego tega cilja ima služiti dilno izvajanje našega nadzorstva uvoza v skandinavske države, kar naj ima za posledico uravnoteženost medsebojnega uvoza in izvoza, delno pa boljša organizacija tako našega izvoza kakor przkomorskega prevoza.
Krojač Nieto —
,,hudič Albacete"
Doživljaji Slovenca Jermana v španski državljanski vojni
Dne 25. julija so prišle prve rdeče predstraže v Albacete, kjer 6em, kot sem v prvem članku navedel, imel v najemu eno največjih kavarn v mestu. Ne bom mogel popisali vse sirovosti in vse krvoločnosti, ki so ee posebno prvih 14 dni v mestu dogajale, ker mi spomini tonejo v krvi in vsakdanjem strahu. Do zadnjega, ko sem moral Albacete zapustiti — pred par tedni komaj — ni bilo v to mesto še nobenega inozemskega časnikarja, vsaj opazil ga nisem. Zato je vse, kar pripovedujem, večjidel javnemu mnenju še neznano. Prva žrtev, ki je v Albaceti padla, ie bil 23 lotni zdravnik, ki se je ravno peljal k nekemu bolniku. Pred policijskim poslopjem so ga naenkrat miličniki zadržali, ga vrgli na cesto in ga z drogom zastave dobesedno preluknjali. Bil sem priča tega strašnega dogodka in še danes slišim živalsko vpitje rdečih tolp. ki so sc napajale ob prvih še toplih curkih nedolžno prelite krvi. Kakšna ironija. Na drogu, 6 katerim so ga prebadali, je visela rdeča zastava, na njej pa geslo proletarijata: Enakost, Svoboda, Bratstvo!
Prvi poftolji — „Viva Russia"
Zatem je legla čudna, strašna, zlo obetajoča tišina nad vse mesto. Otopeli smo čepeli po svojih stanovanjih in čakali, kaj pride. Živci so nam vsem trepetali. Smrtni molk je trajal do kakšne 5. ure popoldne. Potem so zamolklo padle prve salve iz pušk, ki so nepopisno odmevale po mestu in po srcih. Toda bile so v nekem pogledu odrešitev, boljše kot ta smrtni molk. Sedaj smo vedeli, da se je smrtni ples začel. Živci so popustili. Miličniki so čez dan polovili vse, ki so jih imeli na listi zapisane kot »veleizdajalce«, to je vse duhovnike, advokate, zdravnike, kulturne delavce, lastnike trgovin in podjetij ter vec one, ki so svoje dni sodelovali v režimu generala Prinio de Rivere, ter jih odpeljali v vladno poslopje. Ob 5. popoldne ee je začelo čiščenje. Zaporedni streli iz pušk, ki so jezno odjeknili po mestu, so nam oznanili, da so ti ljudje bržkone že vsi mrtvi. Takoj potem se Je eproetil po mestu sam satan. Iz cerkva in samostanov so švignili zublji pl a pola jočega ognja, drhal, ki je tekala po ulicah, je divje rjovela. Do prvega splošnega klanja jo prišlo v poslopju Kazine, kjer so se nameščenci na dogovorjeno znamenje vrgli na lastnike in člane igralnice ter jih poklali, čo niso mogli pobegniti. Ni minulo pol ure in Kazina je bila v plamenih. Ogenj se je potem med divjim tuljenjem množice širil tudi na sosedna poslopja. Prvi pokoli v Kazini je zahteval 150 smrtnih žrtev. »Viva la Libcrtad«, »V i v a R n s s i a« so vpile množice, ki so valovale po ulicah in sejale okrog sebe trepet in razdejanje. Ker je moje stanovanje poleg vladne palače in v neposredni bližini Kazino, sem prvo pre-. livanje krvi na debelo gledal z lastnimi očmi in ga imel strašen privilegij gledati tudi vse poznejše mesece. Inozemci smo morali oviti okrog rokava trak v državnih barvah. Ker je jugoslovanski enak Irancoskemu, so me imeli spočetka za Francoza in sem se zato lažje gibal in tudi takoj dobil posebno legitimacijo, ki so jo rdeči dajali inozemceni, da jih milice niso pobijale.
Revolucionarni odbor „Passeiio" — Na sprehod
Še le proti večeru, ko se jc pocestna drhal zdivjala in v krvi poravnala obračune n svojimi osebnimi ali političnimi nasprotniki, so vkorakale v mesto redne rdeče čete. Najprej so morale mesto gasili, ker sicer bi jim bilo zgorelo. Oasili so v<~o noč in šele proti jutru sp požare omejili. Šest cerkva, pot najlepših in n a j v • f, j i h palač v mestu je bilo popolnoma porušenih. Manjših hiš sploh nismo šteli. Gasilci so imeli najtežji posel. Drhal jih je s kamen jeni in z revolverji odganjala. Ko so požar zaustavili in je ropanje in plenjenje ter streljanje posameznih že ponehalos je bil ustanovljen pokrajinski revolucionarni o d b o r, ki jc prevzel vrhovno oblast. Toda sedaj se je šele začel pravi teror, ki ga vse livljenjo ne bom mogel pozabiti, tako strahotno je legel na mojo dušo. Revolucionarni odbor je popoldne izdal proglas na ljudstvo, zvečer pa se je vrgel na svoje edino delo, na lov za političnimi nasprotniki. Že isti večer jih je bilo veliko are-
tiranih in že isto noč so bili brez nadaljnjega ustreljeni. Rdeči so to na rafiniran način uredili. Proti polnoči so se ustavljali avtomobili miličnikov pred zasebnimi hišami. Zaznamovana žrtev jo bila povabljena, naj so takoj javi na policiji. Sprva nič hudega sluteč so uboge žrtve takoj Sle. Potem je avtomobil oddrdral v temno noč in zjutraj so pobirali mrliče po cestah in travnikih izven mestnega območja. PASEITO — sprehod — so to rdeči imenovali in se pri tem ironično posmehovati. Izraz »paseito« — sprehod — je postal potem splošna last rdeče Španije in je danes vsakemu znan, da pomeni smrtno obsodbo. Na sprehod sem povabljen. Z Bogom žena, z Bogom otroci, prijatelji. Viva E s p a n a... t Naslednje jutro je bilo pobranih 134 mrtvih — samih meščanov — ter 102 mrtva, ki so jih privlekli iz okoliških vasi ter jih tudi na »sprehodu« pobili.
Morilci: Fanlalini in Irklje
Kdo so bili morilci? Od 16 do 20 let stari fan-talini, ki so dobili vsak po dva revolverja ali revolver in puško in ki so pobijali in klali ter streljali kar tako tje v en dan iz samega veselja, da smejo in morejo. Vmes so bila tudi mlada dekleta, mlade frklje. ki sem jih še pred par dnevi poprej videl vse nečimrne in nasopirjene po alba-eetskih ulicah ... Kaj vse strast naredi h mladega dekleta. V moji kavarni so se potem pomenkovale med seboj, koliko so jih ena in druga, in kako so njihove žrtve umirale... Ali zares komu-ni«emnapravi is človeka divjo žival? Zakaj se človeštvo potem pa bol) junaško ne brani proti komunizmu? Ne morem in ne moreni jih pozabiti, ta španska dekleta, ki so se ponašale, da so kri prelivala, pa jim v očeh še ni ugasnil otroški sijaj. «
Rdeča pomoč — rdeča smrt,
Naslednje jutro so ustanovili takoimenovanl »Ruski odljor« ali Odbor »Rdeče pomočit- ki pa seveda ni nikomur nič pomagal, ampak je imel samo to nalogo, da organizira pobijanje nasprotnikov, odnosno, da izpelje povelja »Revolucionarnega odbora«. »Rdeča pomoč« je zasedla Mestno hišo in od tam razvijala svoja grozodejstva. Člani tega odbora so bili v veliki večini sami mladi fantje, otroci še. Po krvoločnosti pa so nadkrilili stare. Vmes so bile tudi ženske, stare in mlado. Vsi s o im e 1 i vso oblast nad vsemi. Brez razlike spola in starosti. Revolver, streljanje.^ To jo bilo pravilo vsakega odbornika »rusko rdeče pomoči«. Boljševiška propaganda jih je že prej dobro izvežbala za ta posel.
V odboru »Rdeče pomoči« se je govorilo sploh večjidel ruski. Prišli so posebni učitelji, ki so odprli ruske jezikovne tečaje, da bi lahko člani »navodila, ki prihajajo iz SoTjetije, v originalu brali in razumeli«. V okviru »Rdeče pomoči« je bilo v naslednjih dneh ustanovljeno veliko število pododborov po vsem mestu, tako da je imela skoraj vsaka ulica svojo »Rdečo pomoč«, odnosno svojo lastno tajno policijo, ki jo je nadzirala in osumljence streljala. Revolucionarni odbor je zasegel vsa vozila ter jih stavil na razpolago krvoločnežem »Rdeče pomoči«, da so lažje svoj posel opravljali, in bolj urno tudi ... I
Krojač Nieto
Predsednik revolucionarnega odbora je postal neki krojač, ki ni imel niti najmanjšega pojma o kakšni politiki. Njegovo ime, ki je oSkropljono s krvjo stoterih in stoterih nedolžnih žrtev, bo v zgodovini mesta živelo dalje v vsej bodoči zgodovini kot ime neke pošasti, ki je nad mesto prišla in ga opustošila. Naj obznanim njegovo ime. Ta pošastni krojač se piše Orilio Nieto. V svojem uradu je sedel pri mizi, držeč v levi roki nabasan revolver, t desni pa telefonsko slušalko. Njegovi telefonski razgovori niso bili nič drugega kot smrtno obsodbe. Na smrt, na smrt, na smrt, so ponavljala debela usta. levica pa je gnelila revolver, kot da bi se mu škoda zdelo, Ha sam ne more pnstreliti vseli žrtev. Naj ponovim tukaj pripetljaj, ki sem ga sam doživel. Nahajal sem se v uradu predsednika revolucionarnega odbora. Naenkrat zazvoni telefon. Neki miličnik 6e pritožuje, da mu nameščenec jiri bencinskem tan-
Od treh skandinavskih držav smo za zdaj sklenili trgovinsko pogodbo z Dansko in Švedsko, Pri Norveški smo pa ta trenutek še opustili reden dogovor in smo se zadovoljili za vsestransko izmenjavo podatkov o izvajanju našega nadzorstva na norveški izvoz in organizacijo obojega izvoza.
Nasprotno sta pa pogodbi z Dansko in Švedsko izdelani na široki osnovi, od katerih prva ureja oboji plačilni promet in vprašanje kontingentov za izvoz naših pridelkov na Dansko, kakor je bilo to že objavljeno, ker j t ta dogovor pred kratkim stopil v veljavo; drugi pa določa Tazen političnega prometa tudi vse druge določbe redne splošne pogodbe na osnovi največjih ugodnosti. Storjen je nov napor v smislu začasnega sodelovanja z državama svobodnih trgovinskih režimov vsaj tam, kjer je to za zdaj nemogoče, čuvajoč pri tem skrbno vse svoje pridobljene gospodarske postojanke z državami, s katerimi smo bolj ali manj združeni v trgovini.
Belgrajske vesti
Belgrad, 1. junija, m. V kabinetu finančnega ministrstva je bila danes dopoldne seja ministrskega gospodarsko-finančnega odbora, na kateri so pretresali osnutek zakona o elektrifikaciji države,
Belgrad, 1. jun. m. Od včeraj se mudi v Belgradu državni politični podtajnik v turškem zunanjem ministrstvu v Ankari Numan Rifad Menc-mendoglu.
Belgrad, 1. jun. m. Dne 6. junija bodo blagoslovili prostore novega belgrajskega velesejma. Na zemljišču so si rezervirale za zgraditev paviljonov
prostor države Francija, Češkoslovaška, Romunija in Italija.
Belgrad, 1. jun. m. Nocoj je odpotoval v Ženevo na zasedanje mednarodnega urada dela socialni minister Cvetkovič. V delegaciji, ki potuje z njim, je ludi generalni tajnik Zveze industrijcev v Ljubljani dr. Adolf Golia.
Belgrad, 1. junija, m. Predsednik poljske Narodne banke Byrka, ki je prisj>el včeraj v Belgrad, 6e je davi odpeljal na Oplenac. Popoldne je Byrka sprejel predsednik vlade dr. Stojadinovič.
Domači odmevi
S čim so agitirali proti proslavi majniške deklaracije
V Ljubljani se je že dolgo govorilo, da bodo jenesarji in »nacionalisti« bojkotirali proslavo majniške deklaracije ne le radi svojega načelnega protislovenskega stališča, ampak tudi radi strankarske oportunosti, češ, da imajo »nacionalisti« danes v svojih vrstah ves tisti protislovenski element, ki je 1917 najhuje besnel proti majniški deklaraciji, to so Nemci in v glavnem nemčurji. Tem se jenesarji ne smejo zameriti, saj tvorijo I>o Štajerskem njihovo glavno politično oporo in so se v času Živkovičeve diktature izkazali kot sijajni politični valpeti in preganjevalci slovenskega ljudstva.
Izkazalo se je, da so tfe govorice bile žal resnične. Jugofašisti so se v resnici ponižali tako globoko, da licitirajo s takšnimi protinarodnimi instinkti onih zaslepljencev in odpadnikov, ki tnrzijo vse, kar je slovensko in jugoslovansko in še vedno pričakujejo razbitje naše državo Bog si ga vedi od kod. — Včeraj se je oglasil v našem uredništvu izrazit in odkritosrčen »jugosloven«, ki je bil pri pogrebu pok. Ludovika Plavšaka pri Sv. Jurju ob Tal)oru. Pokojni je bil izmed krajevnih prvakov JNS, zato se ga je naš informator tudi udeležil. Toda ves ogorčen nam je prijiove-doval, da je zvedel na pogrebu in iz razgovora z ondotnimi prebivalci, da se po Štajerskem, zlasti pa med neničurji govori, da se JNS zaradi tega noče in ni hotela udeležiti j>roslave majniške deklaracije, ker jc dr. Korošec s to deklaracijo Slovence prodal Srhom in za to dobil lep denar. Slovenci bi pod Avstrijo mogli dobiti lepo avtonomijo. toda srliofil Korošec jc Avstrijo in Slovence izdal. S tem agitirajo nemčurji in pristaši JNS med kmeti tudi po Savinjski dolini, računajoč na to, da imajo »nacionalisti« največ pristašev med Nemci in nemčurji.
Tako so bile vloge nacionalistov res krasno razdeljene: Tisk JNS se je spodtikal nad deklaracijo. češ, da ima črnožolti okvir. To je bilo pre-računjeno za Belgrad in za Srbe, češ: poglejte nas, kako strumne unitariste predstavljamo. Na terenu, v domači politični agitaciji pa so med svojimi pristaši rovarili proti proslavi deklaracije, liujskajoč proti dr. Korošcu, da je z majniško deklaracijo Slovence izdal Srbom.
K tej jx»polni sliki naših jugofašislov bi le to pripomnili, da bi bila dolžnost oblasti, da poizve za imena takih agitatorjev in enkrat za vselej napravi konec tem nemoralnim in protidržavnim hufskarijam, ki jih izvestni del pristašev tudi same JNS ne odobrava in odločno zavrača.
K vprašanju kmetskih dolgov
Belgrad, 1. junija. AA. Gospodarsko-finančni odbor ministrov je na svoji seji 26. maja t. 1. razpravljal o vprašanju, ali se čl, 7 uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov nanaša ludi na osamljene denarne zavode in je izdal tale sklep:
Osamljene banke ali trgovske banke ali trgovske obrti, ki so se na dan, ko je stopila uredba o likvidaciji kmetskih dolgov v veljavo, razen z drugimi bančnimi j>osli ukvarjali tudi s sprejemanjem hranilnih vlog, lahko pridejo pod jiojem denarnega zavoda iz čl. 7 uredbe, toida ne morejo se okoristiti z ugodnosljo o državni odškodnini iz čl. 10 točke 2 te uredbe. ■>
Na podlagi tega odloka bodo vsi osamljeni denarni zavodi, ki jih ta odlok obsega, mogli izročiti Privilegirani agrarni banki svoj poljedelski porlfelj po določilih uredbe in po obrazcih, ki jih banka predpiše. Rok za predložitev tega portfelja poteče 31. avgusta t. I.
Vlagateljem pri bivši Poštni hranilnici na Dunaju
Belgrad, 1. junija, m. Poštna hranilnica je pred dnevi ojiozorila vlagatelje bivše Poštne hranilnico na Dunaju, ki eo pravočasno, to je do dne 10. septembra 1929, priglasili svoje terjatve, naj ji do 5. junija t. 1. sporoče podatke, na podlagi katerih jim hoče izplačati vloge. Opozarjamo društva, ustanove, podjetja, zasebnike, ki imajo pravico do izplačila kot pravni nasledniki posebno tistih bivših vlagateljev na tekoče račune, ki so spremenili svoje ime, likvidirali, se fuzionirali itd., da preskrbe potrebne dokaze in jih pošljejo čimprej Postni hranilnici v Belgrad skupno z drugimi podatki.
Prostovoljci denar
mesto — zemlje
Belgrad, 1. junija, m. Vojni in kmetijski minister sta danes izdelala osnutek zakona o poplača-nju vojnih prostovoljcev z obveznicami namesto z agrarno zemljo ter o najetju posojila za končno izsusitev in naselitev pančevskega močvirja Prednji zakonski osnutek določa, da bodo prostovoljci lahko namesto brezplačne zemlje v smislu določil etena 3 zakona o prostovoljcih z dne 31. avgusta 1927 s spremembo istega zakona z dne 18. decembra 1930 dobili, če bodo to hoteli, in to pro-stovoljci-borci nominalnih 50.000 Din prostovoljci-neborci nominalnih 30.000 Din 4% obveznice Privilegirane agrarne banke. Obveznice, za katere bo jamčila država, bodo lahko dobili: prostovoljci, ki se niso dobili brezplačne zemlje, prostovoljci ki so zemljo dobili, a so bili oproščeni naselitve po čl. 5 zakona o prostovoljcih, prostovoljci, ki so zemljo sicer dobili, niso se pa nanjo še naselili v roku ki ga določa čl. 5 zakona o prostovoljcih. V ko Ukor pa bo še na razpolago zemlja, se bo ta dala prostovoljcem-kmetom. Osnutek določa pooblastilo za kmetijskega ministra za najetje posojila pri Drž. hipotekami banki do najvišjega" iznosa 120 milijonov Din za končno izsusitev in naselitev pančevskega močvirja.
Smrtna nesreča v tovarni
Maribor, 1. junija.
Danes okrog pol 14 se je v Hutterjevi tekstilni tovarni zgodila tragična nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Predilniški mojster Ivan Cizej je po lastni neprevidnosti prišel v trans-misijo in dobil smrtne poškodbe. Cizej je hotel spraviti gonilni jermen s transmisije, da bi ustavil stroj. To delo je deslej redno opravljal brez vsake nezgode navaden delavec, ki pa je včeraj zbolel in ga je hotel zato danes nadomestiti mojster 6am. Jermen pa ga je nenadoma zagrabil za suknjič m ga potegni! v tran6misijo. Nesrečneža je par-krat zasukalo okrog in ga nato treščilo ob tla. Zadobil je strašne jx>škodbe. Levo roko mu je popohnoma odtrgalo od telesa, obe nogi zdrobilo, zlomilo hrblenico in poškodvalo glavo. Reševalci 60 ga takoj prepeljali v bolnišnico, kjer pa je takoj umrl. Zapušča tri odrasle otroke, ki 6o vsi za-j>osleni v Hutterjevi tovarni in soprogo, ki se trenutno zdravi v Dobrni.
Nocoj ponoči ob 2.30 je potoval skozi Maribor naš vojni minister general Marič na povratku iz CSR. Na mariborskem kolodvoru sta ga pozdravila namestnik jx>veljnika mesta polkovnik Corda-šič in adjutant poveljstva kapelan Pušelja. Smrtna tovarniška nesreča
ku noče dati bencina v avto. »Presidente Ovilio« je brez besede vstal, šel ven iz urada, mi za njim. Šel jo do bencinskega tanka, dvignil revolver in pognal kroglo v glavo uslužbenca ter se hladnokrvno vrnil nazaj v svojo sobo. Od takrat ga imenujejo »Hudič iz Albacete«. Krojač Ovilio je tako divje pretakal kri po Albaceti, da ga je Largo Caballero sam imenoval »mesarja ljudskih množic« in da si je prejiovedal, da bi ta zverina kdaj ž njim v Madridu še telefonično govorila. Čo so svojci na smrt obsojeni k njemu prihajali in ga prosili za milosl — tudi jaz sem bil parkrat na takšni jx>ti — iz njegovih ust nismo slišali nič drugega kakor zamolkli: Ne! Krojač Ovilio je še danes gospodar Albacete. v kolikor tam ue -poveljuje boljševiški general Kleber.
Smrt 650 „Gaardio Civil"
Revolucionarni odbor je odprl vse ječe ter pustil na svobodo najhujše zločince. Kot da bi spuslil divje zverine na brezbranibne žrtve. Dal je jiolovili na tisoče meščanov in jih potem v ssnojiih« trebil. Najhujše pa jo morda postopal z orožništvoni »Guardio Civil«. Teh je bilo v Albaceti vsega 650. Vsi so bili na smrt obsojeni. 14 dni jih je držal v orožniški vojašnici, j>otem jih je posial v Carla-geivo, kjer so jih poslali na trgovsko ladjo ter jih, po dva iu dva skupaj zvezana, odpeljali na visok« morje ter jih žive pometali v vodo, miličniki pa so v vodi ua nj* streljali. Tako so umrli janaki od »tiiiarilio Civil« v Albaceti. Veliko častnikov sem osebno poznal. Saj so zahajali redno r mojo kavarno.
S slrojnicami po uietnikih
Revolucionarni odbor je postrelil vse nekdanje pristaše Prinio de Rivere. Samo dva sla ostala. To sta Indaleclo P r f e t o in Largo Ca b a 11 e r o. Oba
sta bila pod Primo de Riveroni v visokih časteh. Oh kako mnogokrat sta ta dva »proletarca« skupno z »diktatorjem« popivala v Albaceti ter razbijala šampanjsko steklenice. Danes se jima zopet dobro godi. A vsi njihovi nekdanji somišljeniki so šli na »paseito«, na sprehod, ali pa so popadali od strelov mlečnozobih fantalinov in podivjanih žensk. Naj povem še o zločinu, ki ga od blizu jsoznain, saj so je zgodil v hiši, kjer sem tudi jaz stanoval in imel kavarno. Dopoldne ob desetih so miličniki enostavno vdrli v banko (Banca di Bilbao) ter za pisalno mizo ustrelili ravnatelja. PojM>ldne so aretirali tri njegove sinove, stare od 17 do 22 let. Z avtomobilom smo drveli v Madrid, da bi od osrednje rdeče vlade izprosili milost za te tri mladeniče. V Madridu nas niso sprejeli. Ko smo se vrnili, smo prišli ilo pokopališča, kjer so ravno pokopavali dva "d trojice. Tretji jo bil obsojen na dosmrtno ječo. ki pa je trajala samo tri dni, kajti na povelje »Rdeče pomoči« so tolpo ječo naskočile ter ujetnike pobile, kolikor jih ni s strehe ječe samo postreljala rdeča milica. Nekaj so jih »rešili« Odpeljali so jih na letališče »Los Llanos«, kjer so jih postrelili brez nadaljnjega.
Zvečer pa se jo ta drhal, ki jo čez dan ropala in morila, sestajala v moji kavarni. Z lastnimi rokami sem jim moral streči in poslušati njihove cinične razgovore o umiranju njihovih žrtev. Kako rad bi bil planil na te zločince, ki so mi mesto denarja česlokral ponujali tudi dragocenosti, ki so jih pobrali a trupel svojih žrtev. In »Viva Russia!« se je razlegalo po mojih prostorih...
Ernest Jerman.
Zemunska vremenska napoved: Oblačnost bo narasla po v&ei kraljevini, zlasti na zanadni polovici in v severnih krajih, kjer bodo nevihte in dež s plohami.
Slovenija je dostojno proslavila jubilej majniške deklaracije
Vransko
Proslava 20 letnice nmjniške deklaracije se je tudi pri nas izvršila na najslovesnejši način. V soboto na predvečer zgodovinskega dneva je bila po trgu slovesna bakljada, katere so se udeležile vse tri gasilske čete iz Vranskega, Ločice in Prekope ter mnogo občinstva. Na čelu sprevoda je igrala nova vranska godba pod vodstvom g. učitelja Ferda Skoka. Na bližnjih vrhovih je v istem času zažarelo 10 kresov in na vseh koncih so švigale v zrak rakete in pokali topiči. V nedeljo zjutraj je godba igrala budnico in zopet je zadonelo slovesno streljanje. Takoj po prvi maši je bilo zunaj na prostoru med cerkvijo in gasilskim domom slovesno zborovanje, ki ga je olvo-ril g. Ivan Zupan. Po njegovem pozdravu na zborovalce je pevski zbor j>od vodstvom g. Križnika zapel pesem »Slovan na dane. Za tem je sledila deklamacija Jožeta Pogačnika »Ogenj prižgite!<, ki jo je izredno lepo podala učiteljica brez službe gdč. Elizabeta Goričeva. Za tem je bil slovesen govor, ki je obširno pojasnil zgodovinski pomen majniške deklaracije za Slovence. Sledila je še deklamacija >Naš narodni dom«, nato pesem »Oj Triglav«. Proslavo je zaključila pesem »Hej, Slovenci«, nakar se je množica začela polagoma razhajati.
SUDANEC rad
je nojeva jajca
Bodi kjerkoli
Naša najljubša jed so
M
BONBONI
M povsodi!
Kostanjevica
Spomin na 20 letnico majniške deklaracije je odjeknil v vseh dušah našega kota. Na predvečer je zažarelo nn naših gričih nešteto kresov, ki se glasno izpričevali neomajno vdanost in zvestobo našemu preizkušenemu borcu in voditelju za slovenski narod dr. Korošcu. V nedeljo zjutraj pa je bilo vse mesto v zastavah in množice bo se od vseh strani zgrinjale in po maši napolnile do zadnjega kotička dvorano prosvetnega društva, kjer je na slavnostnem zborovanju govoril župan Jos. Likar. Posebej pa je proslavil spomin na majniško deklaracijo tudi občinski odbor, ki je na svoji slavnostni seji odposlal min. dr. Korošcu vdanostno brzojavko. Popoldne pa je prosvetno društvo za proslavo priredilo krasno uspelo akademijo, na kateri je govoril g. ing. Kozjek Rado, gozdni nadsvetnik. Proslava bo ostala v neizbrisnem spominu vsem udeležencem.
Slovensko dekle v narodni noši pripenja šopek ministru dr. A. Korošcu
Foto 1'avločlč, Ljubljana
Cerklje na Gorenjskem
Ze ves teden so fantje in dekleta pripravljali, kljub obilnemu delu na polju, da bodo dostojno proslavili ta slovesni dan. Na predvečer so po vseh gorah in po vseh vaseh zažareli veličastni kresovi. Še lepše pa je zažarela nedelja v vsej svoji pisani krasoti. Preko cvetočih travnikov in polj so se vile dolge vrste zastavnih gorenjskih fantov in brhkih deklet v pestrih narodnih nošah, dalje konjeniki, okrašeni na stari gorenjski način, ter kolesarji z zastavami in šopki. Vsi so hiteli v Cerklje, od vseh strani in iz vseh vasi, da kot skupna cerkljanska družina manifestirajo svoje veselje nad zgodovinskim narodnim dejanjem. Z zbirališča konec vasi se je okrog dveh razvil dolg pisan sprevod, ves lesketajoč se v pisanih narodnih nošah, okrašen s cvetjem in zastavami, ter krenil s petjem in godbo najprej v cerkev k šmarnični pobožnosti. Po šmarnicah se je razvil sprevod po vasi. Na čelu sprevoda so jezdili konjeniki v narodnih nošah, za njimi godba in gasilci, nato deklice v belih, plavili in rdečih oblekah, za njimi fantje v belih srajcah in modrih hlačah; najbolj čudovit pa je bil pogled na dolgo vrsto pestrih narodnih ndš, moških in ženskih, ki so prepevale narodne pesmi. Sprevod je zaključil občinski odbor in ljudstvo. Edino šola se proslave iz nerazumljivih razlogov ni udeležila. Končno se je ves sprevod zbrat okrog okrašenega govorniškega odra s slikami Nj. Vel,, kralja Petra, dr. Jan. Ev. Kreka, kneza namestnika Pavla, ministra dr. Antona Korošca ter bana dr. Natlačena. Slavnostni govornik je bil banovinski zdravnik dr. Joža Bohinc. Sledile so deklamacije in petje cerkljanskega zbora. Končno je godba zaigrala državno himno in himno »Hej Slovenci«, ki so jo peli vsi udeleženci. Program se je nato nadaljeval in zaključil v dvorani društvenega doma z lepo naštudirano zborno deklamacijo deklet v narodnih nošah ter z igro enodejanko »Naša pravda«. Navdušenje je priki-pelo do vrhunca ob koncu igre, ko je vsa dvorana kot iz enega grla zapela slovensko himno.
j Cerknica
20 letnico majniške proslave smo tudi pri nas na slovesen način proslavili. V soboto zvečer so vse vasi zažgale kresove, ki naj bi naznanjali velepomembno slavnost naslednjega dne. Zlasti kres, ki so ga zažgali fantje Prosvetnega društva vrh Slivnice, je bil daleč viden. Tudi topiči in rakete so naznanjale slovesno razpoloženje. V nedeljo po deseti maši pa je stopil na okusno okrašeni govorniški oder šolski upravitelj g. Skubic Vinko in v lepih besedah orisal pomen tega važnega dogodka za nas Slovence in vso Jugoslavijo. Fantje Prosvetnega društva so zapeli nekaj pesmi, vso slovesnost pa je zaključila gasilska godba z državno himno.
Dolenja vas
Proslava majniške deklaracije se je pri nas vršila zelo slovesno. Na predvečer so zažareli kresovi na vseh straneh in po vseh vaseh, a najlepši je bil kres 1100 metrov visoko na »Stenah«, tako zvani ribniški svatje. Videl se je kot zvezda. Ves večer so odmevali topiči, vmes pa petje in vriskanje veselo razpoloženega naroda. Na nedeljo večer v mraku se je pa začela proslava ob električni razsvetljavi pred razsvetljenim občinskim domom. Mogočen zbor je krepko zapel v majsko noč domorodno pesem, nakar je z balkona občinskega doma v krepkem govoru obrazložil župnik Škulj pomen slavija. Manifestaciji je prisostvovala neverjetno velika množica iz občine, pa tudi iz okolice. Župnik iz Grčaric g. Rozman je pa pozival vso slovensko javnost naj ne pozabi ob spominu na te velike zmage narodne volje — na uboge kočevske Slovence. Rakete in mogočno streljanje topičev, naposled pa še pesem, ki jo je pelo vse ljudstvo, je ustvarilo navdušeno razpoloženje.
Dolnja Lendava
Na predvečer zgodovinskega 30. majnika je zažarel tudi pri nas na severni meji naše lepe države na prijaznem hribčku presvete Trojice kres v spomin vseh onih, ki so delali, se borih m trpeli za majniško deklaracijo. Zdelo se je, da ga ni zanetilo katol. prosvetno društvo po svojem zastopniku, ampak ogenj, plamen iz groba našega velikega Evangelista, ki je privabil k ognju vse prav vse od najvišjih tuk. odličnikov do priprostih prebivalcev lendavske okolice, prav vse ne oziraje se na politična naziranja. V globoko zajeti besedi je pozdravil pri kresu vse navzoče narodni poslanec g dr. Fr. Klar, v nedeljo pa nas je v okrašeni risalnici tuk. meščanske šole seznanil z pomenom majniške deklaracije v naši zgodovini odvet kon-cipijent g. Brunec. Sicer skromno a^ tem prisrčno prireditev je zaključila narodna pesem, ..! eo jo stoje peli zopet vsi navzoči.
Komenda
V razpoloženju, ki je vredno tako velikega dogodka, smo praznovali 20 letnico majske deklaracije. Izpred Društvenega doma se je razvil sprevod, po litanijah pa je bila na okrašenem prostoru pred cerkvijo proslava. Pevai so zapeli »Bog in Slovenija« in »Triglav, moj dom«, nakar je član banskega sveta in župan Janez Štrcin govoril o pomenu majske deklaracije. Deklamator je lepo podal Otona 2uj)ančiča pesem o deklaraciji, nakar so vse navzoči zapeli »Hej, Slovenci«
Laško
Proslava 20- letnice majniške deklaracije v Laškem je bila prav lepa. Ko so goreli kresovi v Laškem in okolici v soboto zvečer, je bila v hotelu »Savinja« slavnostna akademija z govorom dr. Kalana iz Celja ob ogromni udeležbi Laščanov in okoličanov. Mesto je bilo z malimi izjemami vse v zastavah, le oni, ki so ee skupno z Nemci pri zadnjih občinskih volitvah izpostavljali za JNS listo, niso izobesili zastav. V poštev prideta le dva trgovca in trije gostilničarji.
Št. Jurij pod Kumom
Tudi pri nas in v naši okolici so v soboto zvečer zagoreli kresovi. V Št. Juriju sta gorela dva: na Knezovem griču in pri Medvedu. Velikanski kres je gorel na Ktiniu in v Radgonci. Videti je pa bilo tudi kresove na Jelenjih, v Svibnem, Dolih in Košici. V lepo in jasno zvezdnato noč pa je odmevalo petje in navdušeno vriskanje, s Kuina pa tudi pritrkavanje zvonov. V nedeljo popoldne je krajevna JRZ s proslavo, združeno z govorom, proslavila 20 letnico majniške deklaracije.
Spominska slovesnost na Krekovem grobu v soboto zvečer
Foto Pavločlč, Ljubljana
Prihova
20-letnic.a majniške deklaracije se je na Prihovi slovesno praznovala. V sobolo večer je gorelo 5 kresov. V nedeljo jx>poldne po večernicah se je zbralo pod župnijsko lipo veliko število ljudstva, ki so zvesto poslušali g. župnika, ko jim ie pojasnjeval zgodovino in pomen majniške deklaracije. Pevci so pa zapeli Lepa naša domovina in druge pesmi. Nastopili 60 tudi telovadci.
Litija
V soboto zvečer so z vseh hribov, ki obdajajo v jx>lkrogu litijsko kotlino, zažareli mogočni kresovi, tako da smo jih samo iz najbližje okolice našteli nad 30. Atogočna kresova pa sta zagorela na športnem prostoru SK Litije ter na Frtici, ki je bii tako veiik, da je dogoreval šele drugo jutro v zori pomladne, sončne nedelje. Pri oboli kresovih se je zbralo veliko število prijateljev naše misli in ideje. — V nedeljo zjutraj, takoj po jirvi sveti maši se je zbralo j>red litijsko cerkvijo okrog 500 zborovalcev. Zborovanje je otvoril litijski župan llinko Lebinger. Pevski od6ek prosvetnega društva je odpel fiesem »Slovenec sem«. Nato je župan Lebinger opisal pomen majske deklaracije S pies-mijo Triglav moj doni. je pevski odsek zaključil sijajno uspelo manifestacijsKO zborovanje, ki je tudi to pot krepko dokazalo, v katerem taboru stoji Litija. — Ves litijski trg si je nadel slavnostno obleko ter so iz prav vseh hiš pIaj>olale zastave. Ob 11 dopoldne je bila slična svečana proslava na Savi pred cerkvijo, katere se je udeležila [X>lnoštevilno vsa savska župnija. — Ravno taka proslava je bila pojjoldne pri župni cerkvi v Hotiču.
Prečna
V soboto zvečer so kresovi oznanjali važnost narodnega praznika. V nedeljo popoldne po službi božji so se zbrali v dvorani gasilci, odbor in pristaši JRZ, žene, dekleta, učiteljica in tudi otroci, vsem na čelu g. župan Zagorc Josip in g. župnik. Veselo je odinevaia pesein ^Hej, Slovenci« iz grl vseh. Trije najmlajši so čustveno podali deklamacije: Jugoslavija, moja mati; Pesem tla-karjev in Molitev. G. župnik je poljudno razložil politično zgodovino Slovencev in vzroke ter pomembnost majniške deklaracije.
Minister dr. A. Korošec govori v veliki unionski dvorcni
Foto Pavločlč, Ljubljana
Slovenska Bistrica
Že dolgo ni naše mesto doživelo take ljudske manifestacije, kakršna je bila proslava 20-letnice majske deklaracije. Na predvečer se je razvila po 6večano razsvetljenih in z zastavami okrašenih ulicah bakljada z godbo, medlem ko so na bližnjih in daljnjih hribih goreli kresovi. Iz sprevoda je donela naša pesem in vzkliki kralju, Jugoslaviji in voditelju Slovencev dr. Korošcu. Nato je pred mestno hišo spregovoril žujian g. Kac, za njim pa je orisal zgodovino in jx)meii deklaracije gosp. dr. Šavbah. Naslednji dan 6e je vršilo pri bližnji podružnici Sv. Jožefa veliko javno zborovanje, na Katerega je prihitelo ljudstvo iz mesta in okolice. Slavnostne govore 6ta imela predsednik mestne organizacije JRZ g. dr. Šavbah in jx>dpredscdnik okrajne organizacije g. Jcrovšek.
žetale
Proslava majniške deklaracije v Cerkljah na Gorenjskem
Foto Šenčur, Ljubljana
Da tudi naše uboge in od prometa oddaljene gornje Haloze nočejo zaostali v proslavi zgodovinske 20-letnice majniške deklaracije, priča sicer skromna, a za naše razmere odgovarjajoča proslava. Na predvečer smo našteli jxi naših hribih čez 10 kresov v fari; slovesno jK>trkavanje zvonov in streljanje z možnarji pa je v nas se dvignilo radost in ponos. V nedeljo, jx> večernicah smo priredili v stari šoli akademijo s petjem domorodnih pesmi in deklamacijami. G. župnik J. Kozoderc nam je opisal nevzdržne razmere, ki so nagnile naše narodne voditelje, da 6o videli edini izhod v majniški deklaraciji, g. kaplan Šuster na je razlr"l našo devizo: kar nam je majska deklaracija da.j, bomo branili, česar nam ni dala, za to se bomo borili.
Drobne novice
Koledar
Sreda. 2. junija: Manelin, mučenec; Peter, niučenec; Erazem. Zadnji krajec ob 6.24. licrschel napoveduje spremenljivo vreme.
Novi grobovi f Franc Jemec
Dolsko, 31. maja. V Petelinjah je v petek, 28. maja po dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspal v 82. letu starosti g. Jemec Franc, p. d. Jeršinj, posestnik, bivši župan in dolgoletni odbornik dolške občine. Bolezen je prenašal 6 pravo krščansko potrpežljivostjo: v molku in tihi neprestani molitvi. Bil je mož globoke vere in goreče molitve, velik prijatelj knjige in sploh poštenega katoliškega tiska. V tem duhu je tudi vzgajal svojo družino in srečni otroci, ki so imeli takega očeta: vernega, strogega in dobrega. S pokojnim je legel v grob mož, ki je užival splošno spoštovanje. Pogreb je bi! v nedeljo popoldne izpred hiše žalosti na domače pokopališče pri 6V. Agati ob veliki udeležbi od blizu in daleč, kar jasno priča, kako priljubljen je bil pokojni. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje!
+ V Ljubljani je včeraj mirno v Gospodu zaspala g. Pepa Bezlaj roj. Svetlič p. d. Gasperčkova mati. Pogreb bo v četrtek, 3. junija ob po! 5 popoldne iz hiše žalosti Mala čolnarska ulica 7 na pokopališče na Viču. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
— Promovirana je bila za doktorja gospodarskih ved na gospodarsko in soeialnoznanstveni fakulteti Goethejeve univerze v Frankfurtu na Majni gospodična Lidija Tatjana H rova t iz Ljubljane. Čestitamo!
Incident pri sv. Juriju ob Donački gori
Pri Sv. Juriju ob Donački gori, okraj Šmarje pri Jelšah. 6e je v nedeljo, dne 30. maja t. I., v gostilni Marije Vrešak zbrala večja družba kmet-skih fantov. Vsled izzivanja Jožefa Egartnerja je prišlo med fanti do ostrega prerekanja. Egartner je pograbil železno palico, s katero se zabija trtno kolje ter ž njo mahnil proti Josipu Mohorku. Družbi se je posrečilo, da je Ergartnerju palico izvila, nakar je Egartner planil v kuhinjo po nož, ž njim udaril najprej Josipa Mohorka in mu pre-rezal klobuk in sukno na desni strani. Nato je Egartner napadel z nožem še Antona Artiča ter ga ranil v tilnik. Artič je poskušal Egartnerja pomiriti. Ko pa se mu to ni posrečilo, je iz revolverja ustrelil v tla, na napadalca uplaši. Tudi sedaj še Egartner ni odnehal, temveč je z nožem mahal proti Artiču in ga ranil v čelo. V silobranu je Artič Egartnerja ustrelil v trebuh. Egartner je med prevozom v bolnišnico rani podlegel. Artič je bil aretiran in oddan sodišču. Incident se je dogodil po končani proslavi obletnice majske deklaracije, nima z njo nikake zveze. Vzrok je iskati v medsebojnih osebnih nasprostvih udeleženih oseb in alkoholizmu.
s temeljit im zdravljenjem v začetnem Stadiju. Piščan-hiro, Beograd II. Maršal Pilsudskog 22 ali pri Pie3tanyinformator, Zagreb, Strossmayerov Irg I/II. nadstr. Vam pošlje po želji brezplačno brošuro, ki daje pojasnila o sodobnih metodah zdravljenja. 67" vroči izviri žveplenega blata kopališča Pieštany niso še nikoga razočarali.
Kopališče Pieštany prinese zdravje.
V zračnem prometu 70% popusta pri povratku.
—	Nj. Vel. kralja Petra 1L, ki je pokrovitelj letošnjemu pomladanskemu ljubljanskemu velesejmu, bo zastopal pri otvoritvi dne 5. junija komandant dravske divizijske oblasti gospod generalštab-ni brigadni general Lazar L. Tonič.
—	Gospod dr. Milan Vrbanič, minister za trgovino in industrijo, bo kot častni predsednik letošnjega pomladanskega velesejma, osebno otvoril velesejem dne 5. junija ob 10 dopoldne.
—	Dr. Kramer tolaži. Na praznik sv. Rešnjega Telesa je obiskal 6enator g. dr. Albert Kramer svoje somišljenike v Sodražici. Govoril jim je sledeče misli: Mi 6edai streljamo z najjačjimi kationi na sedanjo vlado. Bodite potolaženi in mirni! V kratkem pridemo tudi mi na krmilo s predsednikom generalom Živkovičem. — Kaj bo, ko bodo JNS-arji izstrelili tudi 6Voje najjačje kanone? Gotovo bodo poklicali na pomoč »debelo Berto«. saj jo prav dobro poznajo iz svetovne vojne.
—• Pri volitvah načelnika v okrajni eestni odbor I-aško je bil soglasno izvoljen za načelnika Ivan Deželak, posestnik, za namestnika pa inž. Biskupeki, ravnatelj v Trbovljah.
—	Zaplaz pri Čatežu na Dolenjskem. V naši romarski cerkvi bo v nedeljo 6. junija ob 10. božja služba « pridigo in peljem. Pel bo krepak moški zbor učencev orglarske šole iz Ljubljane razne starejše in novejše pesmi med mašo, pa še po maši katero za nameček. Petje tega zbora je letos med šmarnicami v ljubljanski stolni cerkvi nekajkrat vzbujalo pozornost in navzočim napravljalo veliko duhovnega veselja. Zalo prijatelji Matere božje na naših dolenjskih Brezjah, ljubitelji lepega petja iskreno vabljeni!
Ta t je v pralnici
Gospodinja je stalno v skrbeh, kako bo varovala svoje dragoceno perilo. Ne dopušča, da bi se zlorabljala brisača, niti da se zainaže prt, nadzira otroke, da se ne bi valjali v blatu iti prahu-In koliko še drugih skrbi! Uspeh pa je ta, da 6e njeno dragoceno perilo zelo pogosto prehitro raztrga. Ako gospodinja preišče, kaj je vzrok tega predčasnega razpadanja perila, bo ugotovila, da Je temu krivo pranje s slabim milom. Gospodinje, K t uporabljalo za pranje redno Schichtovo milo Jelen, se lahko pohvalijo, da je njihovo perilo trpežno ter vedno snežnobelo in či6to.
—	Lep jubilej dela v tovarni čevljev »Peko« v Tržiču. Dne 1. junija je praznovala uradnica tovarne »Peko« v Tržiču, gospa Ivanka Valjavec, 25-letnico svojega službovanja pri tem podjetju. Četrt stoletja nepretrgoma je neumorno tn požrtvovalno sodelovala pri ustvarjanju tega našega vseskozi slovenskega podjetja, ki je največje v čevljarski stroki. Jubilantka je bila priča skromnim začetkom našega pokojnega selfmademana, gosp. Petra Kozine, in njegova zvesta spremljevalka v izgradnji njegovih širokopoteznih načrtov, iz katerih se je razvila močna čevljarska industrija, ki zavzema s svojimi prvovrstnimi proizvodi vodeče mesto v naši državi. Uprava podjetja je k temu tako redkemu prazniku dela jubilanlki, ki še vedno čila in zdrava opravlja z isto vnemo poverjeni ji odgovorni delokrog, prisrčno čestitalo in ji v znak polnega priznanja podarila primerno poklonilo.
Kupujte le domače Izdelke!
PERION
pralni prašek je kvalitetni izdelek slovenske industrije. - Kopajte ga 1
—	Neresnična vest. Naprošeni smo, da po izjavah belgijskega konzula v Ljubljani in Izseljenskega komisarijata izjavimo, da so neresnične vesti, da misli Belgija najeti 5000 rudarjev. Ta vest je brez vsake podlage!
Povsod	zelo upoštevane.
—	Poletni delovni čas v trgovinah v Ljubljani in Mariboru. Na podlagi naredbe bana g. dr. Marka Natlačena z dne 29. aprila 1937 je obvezno uveden za odpiranje in zapiranje trgovinskih obratovalnic na splošno, odnosno v kolikor ni drugače določeno poletni delovni čas. To velja za Ljubljano in Mar bor v mesecih junij, julij in avgust, in sicer | poldne od 15—19. S tem je bilo ustreženo i trgovskega osebja, pa tudi samim trgovcem, ki r potrebujejo poleti daljšega opoldanskega od; Dne 1. junija so moraii ljubljanski trgovci odi i svoje trgovine že ob 15. popoldne in jih za[ |o ob 19. Seveda se nekateri ne morejo navadi' :a novega delovnega časa, kar povzroča m >xe osebju v trgovini, kakor tudi trgovcem sai: Zaradi tega ponovno opozarjamo konzumente ,ova določila o zapiranju in odpiranju trgovin tei iia se drže tega delovnega časa in da svoje nakupe razdrle tako, da upoštevajo novi delovni čas. To ni samo socialna zahteva, ampak tudi zahteva racionalizacije v našem gospodarstvu, da se uvede res enotno poslovanje.
Ce si na solncu: nič masti — marveč dobri Tschamba Fii. Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5.
—	12 napevov »V zakramentu vse sladkosti« za mešani zbor z orglami zložil Stanko Premrl, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 20 Din. — Ti napevi so bili kmalu po vojni izdani kot »Tantum ergo« z latinskim besedilom in so bili že nekaj let razprodani. Ker se nekateri obredi že vršijo v domačem jeziku, tako tudi blagoslov po rimskem obredu, zato je Jugoslovanska knjigarna izdala teh 12 napevov s slovenskim tekstom. Napevi so popolnoma neizpremenjeni. Vsi se odlikujejo po izredni koncepciji, kakor da so izklesani iz žlahtnega kamna in vliti iz drage rude, da ne veš, kateri številki bi dal prednost, ae posebno veličastne in mogočne številke so 7, 9, 10 in 12. Večino napevov je prirejena tako, da se glasovi vrstijo: sedaj poje sopran, poleni alt in sopran, bas, mogočen unisono zbor, pa zadoni v lepi štiri-glasni harmoniji cel zbor itd., kar skladbo posebno povzdigne in učinkujoče povelica. To zbirko toplo priporočamo vsem zborom, ker jc izbira precej bogata.
L* ibljana
v sr. do, dne 2. junija
— Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda pomešana z nekoliko vroče vode.
Ogi. rcg. S. br. 30474/35.
—	Vpisovanje v gospodinjsko šolo za gostil-ničarske gospodinje v Ljubljani bo do konca junija t. 1. v šolski pisarni v »Gostilniškem domu« Privoz 11 od 10 do 12, v počitniških mesecih pa v zadružni pisarni istotam. Šolsko leto se prične 1. septembra in traja 10 mesecev. Sprejemajo 6e zdrave gojenke od 16 do 28 let s primerno izobrazbo, da lahko slede pouku. Ta nova gospodinjska šola je namenjena v prvi vrsti hčeram in nevestam gostilničarjev, primerna je tudi za vsako dekle, ki se hoče izuriti v okusnem kuhanju in serviranju. Sola je v zvezi z internatom. Vsa pojasnila daje ravnateljstvo šole, Ljubljana, Privoz 11, na željo pošlje prospekt proti nakazilu Din 7.
OTVORITEV SEZONE
DOLENJSKE TOPLICE, najučinkovitejše, radio-termalno zdravilišče za revmatizem vseh vrst, bolezni živčnega sistema, ženske bolezni itd.
se otvorijo dne 1. aprila 1937. Znižane predsezonske pavšalne cene: za 10 dni
600 Din, za 20 dni 1100 Din. Pojasnila daje uprava zdravilišča.
(Nova uprava)
—	Vremenska napoved. Evropa: Skandinavska depresija se je razširila nad srednjo Evropo in ima za posledico oblačno vreme in tu in lam dež. Sekundarna depresija nad Francijo, Sredozemskim morjem in nad zgornjim Jadranom ima za posledico oblačno vreme v južni in zahodni Evropi. Visok pritisk s pretežno vedrim vremenom je nad juž. Rusijo in Balkanom. — Jugoslavi ja: Vpliv skandinavske in jadranske depresije se čuti na Primorju in v severnih krajih kraljevine. Temperatura se je zvišala po vsej zemlji, le na Primorju se je za par stopinj znižala, kar je posledica depresije. Najnižja temperatura je v Sarajevu 6, najvišja pa v Mosta r.ju 29. — Napoved za danes: Oblačnost se bo še povečala. Posebno na zahondu kraljevine so mogoče lokalne nevihte z nalivi.
—	Pri zaprtiu, motniab v prebavi vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec naravne »Franz-josej grenčice«.
Gledališče
Drama: Siv'i, 2. .junija: »Rivala-:. Red Sreda. — četrtek, 3. it: >ija: »Cyrano de Bergerac*. Premierski abonma. — Petek, 4. junija: »Florentin-ski slamnik . Ped A. — Sobota, 5. junija: »Cyrano de Bergerac*. Red B.
Opera: Sreda, 2. junija: »Veseli studenčekr. Red A. — Četrtek, 3. junija: »Car Kalojan«. Red Četrtek. — Petek, 4. junija: Zaprlo.
Predavanja
Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi LI. znanstveni sestanek v petek, dne 4. junija ob 18 uri v predavalnici internega oddelka Obče državne bolnišnice v Ljubljani s predavanjem g. docenta dr. Ladislava Klinca o preosnovi aminovih kislin. Vabljeni vsi gg. zdravniki in raedieiiu.-i!
P> editve in zabave
K ncert umetnih in narodnih pesmi, ki ga izvaja Prelovčev pevski kvintet (Gostiša, Drašler, Rak< - ec, Lupša in Debelak) bo dne 4. junija t. I. ob i> v frančiškanski dvorani in so vstopnice po 15, il>, 8, 6 in 3 Din v predprodaji v knjigarni (>!;' bene Matice. Istotam se dobi tudi tiskani 8|M>: ed. Občinstvo opozarjamo na ta koncert.
Cerkveni vestnik
MESEC JUNIJ 1937 V čast in zadoščenje presv. Srcu Jezusovemu v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani.
Vsak. dan: zjutraj ob 0 sv. maša a petjem prerl izpostavljenim Najsvetejšim sv. obhajilo prej in po
1 sv. maši. Zvečer ub pol s kratek govor, litanije Srca j Jezusovega in blagoslov. Predmet govorov: Novodob-j ne blodnje in duh Srca Jezusovega.
V	četrtek, dne 3. junija: Zvečer od pol 8 do pol li tsv. urut. Molili bomo iz knjižnice <Z Jesusoin na Oljski goric. Ilobi sc. pri samostanskem vratarju in zvečer v ecrkvcni veži. (Cena 2 i)in.»
V	petek, dne l. junija: Najsvetejše izpostavljeno zjutraj od pol 6 do pol 8. Skupno zadostilno sv. obhajilo.
V	nedeljo, dne 6. junija: Praznik presv. Srca Jezusovega: ves dan izinistavljeno Najsvetejše — zjutraj ob S slovesna sv. maša, zvečer ob pol s kratka pridiga in 6|>ravna molitev, spravna procesija z Najsvetejšim (za ndeležbo pvi procesiji poseben popoln odpustek z navadnimi pogoji), po procesiji litanije Srca Jezii-sovogu, zahvalna pesem in blagoslov, darovanje sveč.
V	nedeljo, dne 27. junija: Vsi verniki, ki so se udeležili junijske pobožnosti vsaj l,'i krat, morejo ta dan t. navadnimi pogoji prejeti v cerkvi sv. Jožefa tolikrat po/iolni odpustek, kolikorkrat obiščejo cerkev in molijo li očcnašev, fi zdravamarij in S čast bodi. Zvečer ob pol 8 po pridigi pete litanije Srca Jezusovega in blagoslov.
V	sredo. dne 30. junija: Zvečer ob pol 8 po lila-ni.iah zahvalna pesem in blagoslov.
Sestanki
Kongregacija gospodov pri sv. Jožefu sporoča V6em gospodom sodalom, da bo napovedani družabni sestanek in obenem zadnji sestanek v tem šolskem letu danes v sredo izjemoma ob 8 zvečer takoj po junijski pobožnosti, ki se v cerkvi sv. Jožefa prične ob pol osmi zvečer.
Prosvetno društva »Ljubijanac-mesto. Drevi ob 8. pevska vaja v društveni sobi v Vzajemni zavarovalnici. Pridite vsi! — Pevovodja.
Naše dijaštvo
Akademska kongregacija pri oo. frančiškanih
ima drevi ob 20.15 zadnji redni sestanek. Akademiki, pridite za 6lovo polnoštevilno.'
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in
mr. Gartus, Moste.
Advokat
dr. ]osip Klepec
je preselil svojo pisarno
v Gledališko ulico St. 14./L
1 Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek, 3. junija izlet skozi Kranj na Primskovo, v Predoslje, Velesovo, Cerklje in Komendo. Odhod iz Ljubljane ob dveh s Kogresnega trga. Avtobus 20 Din. Zglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do četrtka ob desetih.
1 Proslava »Sv. Konstantina«, patrona naših železničarjev, bo v četrtek, dne 3. junija t. 1% in sioer: oficijelni del ob 10.30 v glasbeni dvorani »Sloge«, Ljubljanski dvor, neoficijelni del pa kot »zabavni sestanek ob Sori« v Ljubljančanom priljubljenem kopališču Gorenja vas-Reteče. Sodeluje godba »Sloge«. Udeleženci izleta uživajo naslednje vozne ugodnosti: vsi železničarji in njih rodbinski člani, ki imajo železniško legitimacijo, imajo pri vseh jlakih in iz vseb smeri prost prevoz, ostali (neželezničarji) polovično vožnjo, za kar kupijo pri odhodu celo karto, ki velja za brezplačen povratek. Da 6e omogoči udeležba v čim večjem številu (posebno rodbinskim članom), bo vozil tega dne do postajališča Gorenja vas - Reteče izredni vlak z odhodom iz Ljubljane ob 14. in za povratek 7. odhodom iz Gorenja va-Reteče ob 20.25. Oba izredna vlaka imata na vseh vmesnih postajah in postajališčih postanek.
Povsod	zelo upoštevane
1 Preprečevanje izgredov v časa naborov. Na
osnovi člena 66 in 67 zakona o notranji upravi so zaradi preprečenja pijančevanja in izgredov po vojaških nabornikih izdaja naslednja naredba: § 1. V času, ko trajajo nabori, je imetnikom gostilniških obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem. § 2. Vsakomur je prepovedano v tem času pod kakršnimkoli imenom prodajati nabornikom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih za nje kupovati in nosili. § 3. Nabornikom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. § 4. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali po čl. 69 zak. o notranji upravi z globoko 10—500 Din, oziroma ob neplačilu globe v odrejenem roku z zaporom od 1 do 10 dni ter odvzemom alkoholnih pijač, ki bi jih nosili s seboj naborniki ali njih spremljevalci. § 5. Naredba stopi v veljavo dne 1. junija 1987 in velja za čas od 1. do 15. junija 1937 ter od 20. do 31. avgusta 1937. — Upravnik policije: Dr. Hacin s r
1 Samomor v Šiški. Včeraj ob 1 so našli v Koseskega ulici 1 v podstrešju malega skednja obešenega 38- letnega brezposelnega delavca Ivana Slevca. Samomor je odkrila pokojnikova žena, ki je poklicala 6tražnika. Stražnik je takoj prerezai vrv ter skušal samomorilen oživeti, kar pa jc bilo brezuspešno, ker je bil Slevec že mrtev. Na prošnjo žene je ostalo truplo v domačem stanovanju.
M aribot
tn Veliko delo Ljudske univerze. Mariborska Ljudska univerza je imela v ponedeljek zvečer svoj občni zbor. Vodil ga je predsednik inž. Kukovec, ki je podal zanimivo poročilo o velikem delu, ki ga je tu ustanova v lanski sezoni vršila, imela je 60 predavanj, od tega je bilo 10 potopisnih, 10 literarnih, 6 naravoslovnih in bioloških, 4 glasbene, 3 historične, 3 vzgojne in 3 politično-socialne. Letos je uvedla tudi predvajanje kulturnih filmov, ki jih dobiva potom Kolarčeve univerze v Belgradu. Ti filmi so velike pedagoške vrednosti ter zaslužijo več pozornosti od strani vzgojiteljev mladine. Z instruktivnimi predavanji je sodeloval pri teh filmih prof. Baš. 48 predavanj je bilo v slovenščini, 8 v hrvaščini, 3 v slovenščini in 1 v francoščini. Letošnja sezona je podala razveseljiv dokaz, da se število domačih predavateljev zelo dviga. Uspeh prireditev je bil lep, povprečen obisk je znašal 140 oseb. Največji interes je bil za potopisna in literarna predavanja. Zal je morala letos Ljudska univerza delovati brez vsako subvencijo ter je svoje prireditve zaključila s 7000 Din definicita. Vzdrževala se je le s članarino iu podporami zavednih privatnikov. Članov ima 250. V novem odboru so: predsednik ing. Kukovec podpredsednik prelat dr. Kovačič, tajnik prof! Bunc, blagajnik Matelič, organizator strokovnih tečajev in izletov prof. Crnek, referent za glasbene prireditve prof. Druzovič, ostali odbor pa je ostal dosedanji.
m Akademska kongregacija ima drevi ob 20. sestanek.
m Vokalno-orkestralni koncert »Drave« v sredo 2. junija v unionski dvorani.
m Umrla je v bolnišnici 60 letna zasebnica gospa Frančiška Meško. Naj počiva v miru!
in Klub absolventov trgovske akademije ima svoj redni sestanek v četrtek 3. junija ob '20. v prostorih drž. frg. akademije, Zrinjskega frg. — Udeležba za vse člane obvezna.
m 5000 strelov je bilo oddanih na strelskih tekmah mariborskega strelskega okrožja v nedeljo na vojaškem strelišču v Radvanju. Nastopilo jo okrog 100 tekmovalcev, ki so se borili za 28 nagrad. Najboljši strelec je bil Stanislav Terčclj iz Sv. Jurja ob Pesnici, drugo nagrado si je priboril Sinoč iz Tezna, tretjo kaplar dijaške inženjereko čete Suljak. Tudi ženske so nastopile v tekmovanju z vojaško puško ter si je osvojila prvo nagrado gospa Luknarjeva, drugo nagrado gospa Vukmaničeva in tretjo Siničeva.
TURISTOVSKI KRUH
TELEFON 28-24
GLAVNA ZALOGA:
FEIERTAG, BETNAVSKA 43
Podrnžnici: Maribor, UIIcs 1(. oktobra in Nova va«
Dobite ga tudi v špecerijski trgovini
JOS. S KAZA
Glavni trg (rotevž)
Crn ržen kruh jc zelo rcdilcu, ostane 8—10 dni, tudi v največji vročini, svež i 11 okusen!
m Celovec se zanima za pogon avtobusov § plinom. Včeraj smo poročali o obisku celovškega župana komerc. svetnika Woifa v Mariboru. Celovški župan se je pripeljal v Maribor z ravnateljem plinarne Ing. Boltschinom, da študira sistem pogona avtobusov s plinom, ki ga je uvedla mariborska občina. Celovec namreč namerava opustiti tramvaj ter uvesti avtobusni promet. Avtobuse pa bo gnal plin, katerega bo dobavljala celovška mestna plinarna. Celovški župan se je mudil v Mariboru ves dan ter si je ogledal ludi Mariborski otok in Pohorski dom. V njegovem spremstvu je bil tudi ravnatelj celovške Tujskoprometne zveze, ki je navezal stike s tukajšnjimi tujskoprometnimi cinitelji v svrho organiziranja izletov Celovčanov v Maribor. Na goste iz Celovca je napravil Maribor, posebno pa še njegova krasna okolica — zlasti Mariborski otok in Pohorje s 6vojo lepo avtomobilsko cesto — najboljši vtis.
m Kongregacija za gospe ima jutri sestanek ob pol 5.
m Jegličovci! Udeležite se vsi jutri zvečer ob -0. sestanka v Mariborskem dvoru. Med nami bo predsednik društva Jeglič, tovariš Hvastja iz Ljubljane.
m Mariborska carinarnica je imela v maju 7.677.227 Din dohodkov, od tega pa odpade na izvoz samo 15.371.25 Din. Depoziti so znašali 911.074.50 Din.
m Dediči se iščejo. Prischer Jožef (morda Wri-scher, Vrisclier ali Fiscber) iz Maribora je umrl v Ameriki in bi bilo potrebno najli njegove dediče. Baje je v Mariboru ali bližnji okolici njegova sestra Marija. Sorodniki naj se ustmeno ali pismeno javijo v konskripcijskctn uradu mestnega županstva.
m Pasja steklina. V sredo 26. maja je poginil za steklino v Dogošab pes, žolt, kocast, 50 cm visok, 12 let star, last g. Blaža Gselmana iz Tržaške ceste 67. Pes je ugriznil konjačevega hlapca, če pa je ugriznil še kake druge osebe, dosedaj ni znano. Pozivajo se vsi. ki bi za tak slučaj vedeli, da to takoj prijavijo mestnem veterinarskemu uradu v klavnici. Občinstvo se opozarja, da bo konjač lovil nezavarovane pse, ki se usmrtijo brez izjeme.
m Letne majice, jopiči, obleke, sandali najugodneje v konfekciji Jakob Lah, Maribor.
Mladina ob proslavi
majniške Besede
V našem včerajšnjem poročilu pod gornjim naslovom sta se vrinili dve pomoti, ki zelo kvarita smisel govora akademika Beličica na Krekovem grobu. Zato danes govor ponovno objavljamo v pravilnem besedilu:	1
Ko slovenski narodni vodja — večni ogenj slovenske misli na grobu slovenskega Evangelista — prižiga, to le želi izreči slovenska mladina:
Da bi fa simbol resnični ogenj v slovenskih srcih vžgal,
da bi narod v tej čarobni ognjeni noči majniških kresov slovensko inisel v svoje duše za zmiraj zaznamoval,
da bi na to misel svoje življenje in usodo navezal,
da bi se v ljubezni in potrebni urejenosti neločljivo ob tvojem narodnem vodji zbral.
da tako buden, združen in urejen nobenega zgodovinskega trenutka zamudil ne bi.
da bi slovenska družina cela zedinjena postala v naši dragi svobodni državi svobodnih ia ravnopravnih jugoslovanskih narodov.
Slsvcsska misel v iem ognju simbolizirana, pa bo čisfa in močna ostala, ker jo bo varoval slovenski Evangelist.
Zaposlenost v aprilu
Iz statističnega poročila Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani posnemamo, da je zaposlenost delavstva v posameznih industrijah ge vedno ugodno naraščala. V konjunkturnem pogledu so zlasti napredovale tekstilna, gradnje nad zemljo, gozdnožagarska, kovinska, predelovanje lesa, oblačilna in industrija kože in gume. Letni padec izkazujejo le tri stroke: industrija hrane m pijače, trgovina in industrija tobaka.
V	sezijskem pogledu, t. j. od marca na april je posebno znaten prirastek pri gradnjah nad zemljo za 2.014 delavcev, industriji kamenja in zemlje za 070 delavcev, industriji papirja, gradnji železnic cest itd. ter v kovinski industriji. Oslabela pa je sezija v gozdnožagarski stroki, trgovini ter čevljarstvu.
Naša industrijska proizvodnja
V	ekspozeju našega finančnega ministra gosp. Dušana Letice za proračun 1937-38 je navedena tudi naslednja cenitev narodnega dohodka od industrijske delavnosti:
1926 1931
1935
1936
industrija
5.823.3 3.500.0 3.010.0 3.173.3
rudarstvo
900.0
961.1 897.1 898.7
Hranilne vloge naraščajo
Po podatkih Narodne banke so hranilne vloge v marcu narasle od 10.991 na 11.238 Lani so na koncu marca znašale vloge 10.3b0 nn-lij. Din. l'o posameznih skupinah se vloge raz-dele sledeče (v milij. Din):
1. aprila 1. marca 1. aprila 1936 1937 1937 , v .	.)-J,vq 2.76*1 2.856
SouVhit	L«! if* "g
rpfbanke iSSS iS
Stanje naših ktiringov
V	italijanskem kliringu znaša stari naš aktivni saldo 46,760.000 lir, v novem kliringu pa_ se je naš dolg postopno zmanjšat od 27.3 na 25.06 milij. Din.
V	nemškem kliringu se je naš saldo zmanjšal in znaša obenem s turističnim računom 28.1 milij. mark. . .
V	poljskem kliringu je naš aktivni saldo narastel od 1.9 na 2.466 milij. Din.
V	turškem kliringu se je naš aktivni saldo malo zmanjšal od 8.240 na 3.178.000 Din.
V	našem kliringu s Češkoslovaško je po čeških podatkih padel naš pasivni saldo od 30. aprila do 28. maja od 117.8 na 114.69 milij. kron.
Stanje Narodne banke
Dne 22. maja izkazuje Narodna banka tole starije (vse v milj. din, v oklepajih razlika v primeri V stanjem dne 15. maja):
Aktiva: zlato v blagajnah 1.636.8 (+ 1.2), zlato v inozemstvu 30.3, skupna podlaga 1.667.1 (-j- 1.2); devize izven podlage 766.1 (+ 21.14), ko-varti denar 445.6 (+ 17.3), razna aktiva 1.052.06 ( + 8.0).
Pasiva: bankovci v obtoku 5.284.1 (— 76.6), državne terjatve 54.65 {+ 12.53), žirovni računi 1.279.15 (+ 141.06), razni računi 958.2 (— 35.43), skupno obveznosti po vidu 2.292.0 (+ 118.16), razna pasiva 340.2 (+ 20.04).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 7.576.1 { ! 41.57), skupna podlaga s primom 2.142.26 (plus 1.5), zlato v blagajnah s primom 2.103.3 (2.101.5), skupno kritje 28.27 (28.41) %, od tega samo z zlatom v blagajnah 27.76 (27.89) %.
Ikaz kaže velik dvig naložb na žiru, ki so dosegle rekordno višino nad 1 milijardo in četrt. Naraščajo tudi devize izven podlage in menična posojila banke.
Davek na poslovni promet. Z ozirom na številne predstavke gospodarskih organizacij glede plačevanja tega davka je. začelo sedaj finančno ministrstvo proučevali, kot poroča agencija >.Iu-gosiovanski ktirir^ iz Belgrada, da br našli nov način za plačevanje tega davka.
Po drugih podatkih je bilo ceniti vso industrijsko produkcijo leta 1926 na 5.823.3 milij. Din, leta 1933 pa na 6.167.0 milij. Din. Ce primerjamo ta dohodek z vsem dohodkom, vidimo, da je delež industrije narastel.
Te dni pa smo dobili v roke tudi drugo cenitev industrijske produkcije v naši državi, ki je ocenjena na 14 in pol milijarde Din. Všteta pa je tudi rudarska in topilniška proizvodnja. Podatki 6e nanašajo na leto 1936. Po posameznih strokah se razdele številke naslednje:
Rudarska in topilniška proizvodnja 1.560 milij., železna in kovinska industrija 1.500, prehranjevalna 4.211, tekstilna industrija 2.230, lesna industrija 1.693, usnjarska industrija ter predelovanje gume 1.020, kemična 958.5, industrija gradbenega materijala, proizvodnja električne energije in elektrotehničnega materijala 410, industrija alkohola, alkoholnih pijač, kvasa in ledu 240, industrija celuloze, lesovine, papirja in lepenke 178 in industrija stekla 92 milij. Din, skupno torej 14.517.5 milij. Din.
*
Gradba železniške proge Črnomelj—Vrbovsko. Iz obveščenih belgrajskih krogov poročajo, da se trasiranje proge Črnomelj—Vrbovsko približuje koncu. Vlada je dobila nekoliko ponudb inozemskih podjetij in finančnih skupin za gradlio te proge, toda o teh ponudbah še ni razpravljala.
Konzum morskih rib
Po podatkih revije »Jadranski ribar« je bilo v prvih treh mesecih letos odposlanih s postaj Sušak, Split in fcibenik 109.192 kg morskih rib.
V	naslednjem navajamo konzum naših mest s teh treh postaj.
Sušak šibenik	Split
Ljubljana	4.563	1.405	1.985
Maribor	1.798	1.626	4.268
Novo mesto	659	220	30
Celje	—	1.724	627
Prevalje	240	—	—
Rakek	—	140	—
Ostali kraji	—	71	—
Iz teb podatkov je razvidno, kako važni kon-zumenti morske ribe so naši kraji.
Poraba tekstilnih surovin v Nemčiji
Devizne I oži; oče v Nemčiji povzročajo, da nemška tekstila vedno bolj porablja namesto inozemskih dosedanjih tekstilnih surovin nove nadomestne tekstilne surovine, katere lahko sama producira.
V	naslednjem podajamo po nemških listih zanimivo statistiko porabe posameznih vrst tekstilnih surovin v zadnjih dveh lotih v Nemčiji v odstotkih:
količina	vrednost
1935	1936	1935	1936
bombaž 67.2	60.2	37.3	29.9
volna 14.5	13.0	27.3	22.6
nemška nar. volna 1.2	1.3	4.4	4.3
lan 5.3	5.7	4.1	3.7
nar. svila 0.5	0.6	2.2	2.3
umetna svila 6.8	9.2	19.9	25.6
lesna svila	4.5 10.0	4.8 11.6
*
Izvoz pšenice. Po mnenju strokovnjakov imamo sedaj v državi na razpolago le še 8—12.000 vagonov pšenice za izvoz. Računa se, da bomo do novo žetve izvozili še 5000 vagonov, ostanek pa se prenese v novo kampanjo. Ostanek držijo v rokah močni producenti, ki pričakujejo še boljše cene.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Korena Josipa in Marije, peka, gostilničarja in posestnikov v Vitanju; naroi« za sklepanje poravnave 25. junija, oglasiti se je do 20. junija.
Ustavljena poravnava: zapuščina po pok. Dp reaniju Jakobu, posetniku in trgovcu v Zužember ku št. 31.
Vsako zabavišče se potrudi, da nudi svojim gostom čim več in kar najbolj raznovrstnega raz vedrila. Toda bolje se gotovo ne boste nikjer zaba vali kot na veseličnem prostoru ljubljanskega velesejma od 5. do 14, junija. Poskrbljeno bo za stare in mlade, resne in razigrane. Razne komedije plesišča s prvovrstnimi jazzi, rujno vince iz naj različnejših koncev naše vinogradov bogate domo vine, tobogan, vrtiljak, avtodrom za nadebudne šoferske kandidate in še mnogokaj bo za Vas skušnjava, ki ji ne boste mogli odoleti.
Dokaze požrtvovalnega truda naših mizarjev
pri izdelovanju najmodernejšega in likratu najtr-pežnejšega pohištva kvalitetnega dela pri najnižjih cenah, bomo spet občudovali na razstavi stanovanjske opreme na velesejmu od 5. do 14. junija. Pri ocenjevanju vseh teh prvovrstnih izdelkov moramo naposled s pohvalo priznati, da naši mizarski mojstri delajo prave čudeže, ko nam najboljše in tudi najmodernejše blago nudijo po tako nizki ceni, da si naše skromno meščanstvo in uradništvo brez občutnejših žrtev lahko omisli tako pohištvo, kakršno drugje celo premožnejši krogi smatrajo za nedosegljivi luksus. Na velesejemski razstavi stanovanjske opreme, ki so za njo najsolidnejši mizarji z vseh strani banovine rezervirali okrog 1500 m2 prostora, da bo doslej največja razstava pohištva v Jugoslaviji, bomo poleg viškov stanovanjske kulture seveda imeli tudi ogromno izbiro praktičnega, zato pa vendar lepega in modernega pohištva po najnižjih cenah. 2c danes pa moramo opozoriti tudi na odlične in res vzorne izdelke naših tapetnikov, ki so za razstavo pripravili vsestranska presenečenja tako glede najmodernejših oblik, kakor glede solidnega dela in neverjetno nizkih cen.
Spet bodo znižane ceno na železnici, seveda predvsem za one, ki bodo potovali na spomladanski ljubljanski velesejem. Z rumeno izkaznico, ki jo za 2 Din dobite pri blagajni na postaji, kupite celo vozno karto do Ljubljane, kjer vam na velesejmu na to izkaznico potrde obisk, nakar so lahko z isto vozno karto brezplačno vrnete domov. Za odhod v Ljubljano velja ta popust od 31. maja do 14. junija, a za povratek od 5. do 19. junija.
Vožnja po morju se poceni, ker jo Jadranska plovidba obiskovalcem ljubljanskega velesejmajlo-volila za plačano vožnjo v nižjem razredu vožnjo v višjem razredu, in sicer za jjotovanje v Ljubljano od 20. maja do 14. junija, za povratek po morju pa od 5. do 20. junija. Prav tako je potovanje v višjem razredu s karto nižjega razreda dovolila Dubro-vačka jiarobrodska plovidba. Vsi li popusti pa veljajo samo na podlagi velesejmske legitimacije.
Samo v trafiki na velesejmu si bomo lahko od 5. do 14. junija privoščili posebej v ta namen izdelane izložbene cigarete sVardar« in »Drina«, ki ne bodo nič dražje, vendar pa znalno boljše od cigaret lega imena v navadni prodaji. Na velesejmu priredi Monopolska uprava kraljevine Jugoslavije veliko reprezentativno razstavo tobaka in tobačnih izdelkov.
STENICE
SE DA IZTREBITI.»■
FLIT
JIHiUNIČIj
»lit hatfia po znamenitih receptih
■» uničuj«* *ai>«aljt«a>
Borza
Denar
Dne 1. junija
V zasebnem kliringu jo ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je beležil v Ljubljani 8.01 do 8.11, v Zagrebu in Belgradu 7.99—8.09.
Grški boni so beležili v Zagrebu 33.10—34.10, v Belgradu 33.9—34.60.
Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 12.17 do 12.37, v Zagrebu na 12.34—12.54, za konec junija so beležili 1237—12.57, za konec julija in avgusta 12.36—12.56. V Belgradu eo beležili 12.3453 do 12.5453.
Italijanske lire so nudili v Belgradu po 2.20.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 3.895.774 dinarjev, v Belgradu 4.181.000 dinarjev. Efektni promet je bil v Zagrebu srednji, v Belgradu jc dosegel 3.586.000 dinarjev.
Ljubljana. —
Amsterdam 100 h. gold. Berlin 100 mark . . Bruselj 100 belg . . Curih 100 frankov » London 1 funt . . < Newyork 100 dolarjev Pariz 100 frankov . . Pra>ga 100 kron . . . Trst 100 lir . . . .
Te
čaji s primom.
,	.	2403.66—2418.26
,	.	1751.03—1764.90
,	736.70— 741.76
. „	996.45—100(3.52
.	,	214.86— 216.92
.	.	4338.50—4374.82
.	.	194.47— 195.91
j	.	152.19— 152.30
.	i	229.19— 232.27
Curih. Belgrad 10, Pariz 19.53, London 21.6075, Newyork 438.375, Bruselj 73.925, Milan 23.075, Amsterdam 210.95, Berlin 175.70. Dunaj 81.30 (81.80), Stockholm 111.40, Oslo 108.575, Kopenliagen 96.45, Praga 15.27, Varšava 83, Budimpešta Sli, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Ilclsingfors 9.54. Buenos-Aires 131.1.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% investicijsko posojilo 88—88.50, agrarji 52—52,50, vojna škoda promptna 409—410, begluške obveznice 76—77, 4% sev. agrarji 51—53, 8% Blerovo posojilo 96.50—98, 7% Blerovo posojilo 86—87, 7% posojilo Državne hipotekarne banke 99—100, Trboveljska 265—285.
ZAHTEVAJTE IZRECNO
V PLOMBIRANIH, ORIGINMNIH ROČKAH
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 88 den., agrarji 52.25—62.50, vojna škoda promptna 409—411, bogluške obveznice 76 den., dalm. agrarji 71.50 den, 4% sev. agrarji 52.25-52.50. Blerovo posojilo 06.25—96.50 (96.50), 1% Blerovo pos. 86.50—87, 7% posojilo Drž. hip. banke 99.25 den. — Delnice: Narodna banka 7.150 den., Priv. agrarna banka 195 den.. Trboveljska 265-280 (2«V), Gutniunn 65 blago, Osj. livarna 180-190, Osj. sladk. lov. 160—190, Dubrovačka 350—410, Jadr. plov. 400 den., Ooeania 250 den.
Belgrad. Državni i>apirj:i 7% invest. posojilo 88.25—88.75 (88.50), agrarji (52.75—52.50). vojna škoda promptna 409.50—410 (410), begluške obveznice 76.50—77 (75.75), dalm. agrarji 74.50—75 (74.75), i% sev. agrarji (52.50), 8% Blerovo pos. 95.25 blago, 7% Blerovo posojilo 86.25—87.50, 7% stab. j)osojilo 87 den. — Delnice: Narodna banka 7.200 blago, Priv. agrarna banka 198—199 (196.75).
Dunaj, 1. junija. Današnja borza je potekla mirno. Tendcnca jo bila delno celo boljša, vendar je bilo poslovanje v ozkilf mejah. Beležili so (v oklepajih včerajšnji tečaji): Donavskosavskojadran-ske zel. obligacije 61.80 (61.75), avstrijske stavbne srečke iz leta 1926 17.75. — Delnice: Narodna banka 160.25 (159.75) Sleg 27.15 (27.10), Steveag 29.25 (29.30), Trboveljska 28.80 (28.55), Alpine 42 (42.20), Berg-lfiitten 635, llima Murany 90 (88.25), Steyr-Dainiler-Puch 209,— (207.50), Leykain 70.— (70.75), Scmperit 62.55 (62.70).
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizprem. Tendcnca neizprem. Promet srednji.
Sombur. Oves: bč., srem., slav. 100—102. — Rž : bč. 153—155. — Ječmen : bč. okolica Hom-bor, 63-64 ker 120—122.50, srem., 63-04 kg, 120 do 122.50, bč. spomlad., 67-68 kg, 125—127.50, bar. spomlad., 67-86 kg, 127.5—130. — Koruza: bč., srem. 91-93, bč. bela 2% 95—97. — Moka : bč. Og Ogg 260-270, 240—250, 230-240, 200—210, 100 do 170, 115—120. — Otrobi : bč.. srem. 90—95. — F i ž o 1 : bč. beli 230—240. — Vse ostalo neizpr. Tendenca prijazna. Promet 49 vagonov.
Živina
Sejmsko poročilo iz Kranja od 24. maja
Cene goveje živine so bile naslednje: voli
I.	vrste 6 Din, II. vrste 5.50, III. vrste 5 Din za 1 kg živo teže; telice I. vrste 5.50, II. vrste 5, IU. vrste 4.50 Din za 1 kg žive težo; kravo I. vrste 5.50,
II.	vrste 5, lil. vrsto 4.50 Din za 1 kg žive teže; teleta 1. vrste 7.50, II. vrste 6.50 Din za 1 kg živo teže. — Prašiči špeharji 9 Din, pršutarji 8 Din za 1 kg žive teže. l>o 8 tednov stari pujski 140—200 Din komad. — Cone goveje živo in prašičev so ostale od zadnjega sejma v glavnem neizpreme-njene. — Goveje meso I. vrste 10—12 Din, II. vrste 8—12 Din, III. vrste 7—9 Din za 1 kg. — Svinjina 16 Din. svinjska mast 19 Din, slanina 22 Din. čisti med 2-1 Din, neprana volna 24 Din, oprana volna 82 Din za 1 kg. — Kmetijski pridelki: pšenica 200 Din, ječmen 190 Din, rž 1!H) Din, oves 190 Din, koruza 140 Din, fižol 300 Din, krompir 100 Din, lucerna 2000 Din, seno 75 Din, slama 50 Din, (Menična moka 300 Din, koruzna moka 250 Din za 1 cent. Mleko 2 Din liler.
Kulturni obzornik
Belokrajinsko narodno blago
Nedavno je izšel posebni odtis iz »Etnologa« (knj. X. 1937): »Katarina Zupani č. Šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli Krajini«. Knjižica prinaša na kakih 20 straneh raznovrstno narodno blago, ki ga je v Gribljah in njegovi okolici nabrala in zapisala odlična belo-krajinska žena Katarina Zupanič, pokojna mati ravnatelja Etnografskega muzeja v Ljubljani ministra dr. Nika Zupanrča. Narodopisno gradivo je porazdeljeno na štiri dele: I. Narodne pesmi, II. Pregovori in izreki, III. Vraže, šege in navade in IV. Nenavadne besede in izrazi.
Narodne pesmi predstavljajo dokaj pestro in mnogolično podobo, ki se v njej križajo in prepletajo razni slovenski in deloma hrvatski svetovi. Med njimi je mnogo takih pesmi, ki so nam dobrodošle variante onih belokrajinskih narodnih pesmi, ki jih je svoječasno zapisal Janko Barle v Podzemlju, Suhorju in še kje drugje (prim. Štrekelj III/392, Ova mala čašica potuje i. dr.). Nekatere gribaljske narodne pesmi poznamo že iz šašlja (Bisernice I. in II.) oziroma iz Streklja kot kresne (ivanjske) pesmi ali kot pesmi, ki jih pojo pri belokrajinskem (n. pr. poljanskem) kolu. (Izrasla je runka hruška, Junak sadi vito jalvo). Seveda moramo poudariti, da so gribeljske pesmi sicer bistveno enake ali podobne imenovanim, že zapisanim pesmim, da pa so gribeljsko-krajevno zabarvane ter so zaradi tega kot nove variante pomemben in važen donesek k študiju belokrajinske narodne epike in lirike. Le žal, da niso zapisani tudi napevi teh pesmi in v tem pogledu bi jih bilo treba vsekakor popolniti. Dalj* je med gribeljskimi pesmimi nekaj takih, ki se jim močno pozna, da so se priselile v Belo Krajino iz severnejših slovenskih krajev. Opozarjam med drugimi n. pr. na Majolčico (Štajerska), Kadar jaz pa umrjem (Sredozemlje, Gorenjska), Mi smo bratci dva (Dolenjska) i. t. d. Tudi za te pesmi bi bilo dobro, poznati njih napeve, da bi dognali, v koliki meri so jim vtisnjene belokrajinske značilnosti. Hkrati pa moramo ugotoviti, da so v zbirki tudi pesmi, ki so prvič zapisane. — Drugi del tvorijo pregovori in izreki, ki so deloma prvič zapisani, deloma pa predstavljajo zanimive
variante že po Šašlju zapisanih pregovorov, prilik in izrekov. Med gribeljskimi pregovori in izreki precej jasno razločiš, kateri so zgolj belokrajinska in kateri obča slovenska last.
Tretji del prikazuje vraže, šege in navade. Dejal bi, da je v tem delu razmeroma še največ doslej nepoznanega in neobjavljenega narodopisnega gradiva, kajti zbiranje in zapisovanje belokrajinskih vraž (uver) se je v slovenskem narodoslovju zelo zanemarjalo, da ne govorim o njih razlaganju. Predvsem so dragocene in pomembne one gribelj-sko-belokrajrnske šege in uvere, ki nam odpirajo razgled v davno kultno-magično dobo belokrajin-skegačloveka. Med številnimi uverami naj v prvi vTsti opozarjam na rožo dolinarko ter na razne svatovske običaje in uvere.
Tej zbirki gribeljsko-belokrajinskega narodnega blaga je redakcija oskrbela primeren uvod, ki nas seznanja z gribeljskim krajem in z življenjem zbirateljice, izobražene kmetske žene, Katarine Zupanič, in njenega moža Mika. Moderno narodoslovje hoče namreč spoznavati in prikazovati ne samo običaje in razne ljudske predmete, ampak tudi zemljo in človeka, nositelja in stvaritelja vseh teh običajev in predmetov. Mestoma sicer uhaja ta življenjepis v lirično vznesenost, izvečine pa je vendar narodoslovno tehten in stvaren. Kajti v lepi luči nam razodeva plemenite in izrazite svojstv^-nosli belokrajinskega človeka in dobro nam prikazuje, kako raste kmetski človek iz belokrajinskih tal, kako živi sredi sveta svojih zmiselnih običajev in navad. Zlasti v Katarini Zupanič ugledamo svojstven lik belokrajinske žene in slovenske matere, katerega ne bosta smela prezreti slovenski narodoslovec ter kulturni zgodovinar. Knjigo ilustrirajo tri risbe Iv. Vavpotiča (K. in M. Zupanič, Kolpa), reprodukcija akvarela M. Gasparija (gri-beljska cerkev) in Bilokrajinci iz Valvazorja. Skratka: narodopisna knjižica, ki jo mora poznati vsak narodoslovec, zlasti pa oni, ki se poglablja v podroben študij belokrajinske folklore.
B. Grel
Štelet Monamenta
Veliko delo dr. Franceta Steleta jMonumenla artis slovenicne izhaja redno po napovedi ter sleherni mesec izide snopič, ki ima poleg teksla tudi odlične reprodokcije slikarskih del. Sedanji četrti snopič obsega konec francoskega besedila, ki se nanaša na prvo poglavje, potem pa prehaja
avtor na drugo poglavje, ki govori o vlogi tujih slikarjev. Predvsem ugotavlja dvoje središč, kamor se je opiralo baročno slikarstvo pri nas, in sicer Gradec ter Ljubljano, kjer je povsod prevladoval v 17. stoletju vpliv beneškega slikarstva. Označeni so posanfezni slikarji in njih dela pri nas, omenjeni so neitalijanski vplivi, potem pa razpravlja dr. Štele o slikarjih, ki so posebno posegli v razvoj slovenskega baroka: Italijan Ginlio Cjtiagfio, Alzačan Valentin Metzinger, o katerem bo govora kasneje, ter na prehodu v 19. stol. Janez Martin Kremser-Schmidt, prav tako pa ludi Solnagrajčan Frančišek Kurz pl. Thtirn in Goldstein. — Reprodukcije obsegajo iluzioni-stično slikarstvo, ki ga predstavljajo: slikani obok ljubljanske stolnice (Quaglio), slikani obok ljubljanske šenlpeterske cerkve (Franc Jelovšek), deli slikarskih stropov v gradovih v Ormožu in v Dornavi, slikane kupolo v župnib cerkvah v Rogatcu in v Olimlju, slikana dvorana v gradu v Brežicah, deli slikanih strokov v gradu v Bokal-cih in v gradu State,nbergu, deli stropa v dvorani in oboka v kapeli na brežiškem gradu ter slikani oltar v cerkvi sv. Katerine na Markovem trgu v Zagrebu (Andrej Jelovšek).
Monunienta izdaja Akademska založba v
Ljubljani. Mesečna naročnina 38 Din.
*
Pregled moderne slovenske literature v češki reviji. V Pragi izhaja pri izdajatelju E. Beaufortu (Edice Elzevir) ilustrirani zbornik sistematičnega izobraževanja »POZNANI« (Poznanje, znan-stvo), ki ga urejujejo odlični češki znanstveniki in ima namen najširšim plastem nuditi sistematično obravnavano snov iz najrazličnejših znanstvenih panog. Snov je razdeljena na X. skupin, ki jo urejuje deset urednikov ter izhaja mesečno (10 sešitkov 66 Kč) v posebnih zvezkih, kjer pa ima vsaka skupina svojo posebno paginacijo, kar da ob letu posebno zaključeno knjigo. VI. skupino, literaturo in jezikoslovje, urejuje dr. Jan Šnobr ter je za pregled moderne slovenske književnosti zaprosil lektorja slovenskega jezika na praški univerzi in knjižničarja Slovanskega zavo da dr. O. Ber-kopca. Zdaj je razprava dr Berkopca izšla v 8. zvezku na desetih dvokolonskih straneh ter obsega: nastop modeme, prehodno generacijo ter mlade in najmlajše. Razna kritika pa pride v prihodnjem zvezka. Dr. Berknp«c uoičntfVfto poroča o vseh važnejših pojavih slovenskega književnega
življenja, kjer podčrtava izmed predvojne in prehodne generacije, poleg slovenske moderne, zlasti VI. Levstika (morda z malo pretiranimi epiteti), Preglja in Bevka, med mlajšimi bi morda oporekal precenjevanju Jarčevih »Listopadovih pesmi«, ali primeri ob F. Vodniku, da se dajo nekatere njegovih pesmi primerjati Bfezinovim. Potrebno pa bi bilo bolj podčrtati Boža Voduška in Faturja, ki zaključujeta pesniška imena. Vsekakor pa je ta pregled slovenske moderne med najboljšimi, kar smo jih brali v tujih listih ter moramo biti dr. Berkopcu, ki tudi sicer prav marljivo piše o naših kulturnih pojavih redno v kulturno rubriko »Češkega slova« ter v novi »Ottov Slovnik« (dozdaj čez 300 jugoslovanskih gesel, med njimi preko 100 slovenskih — do črke r) hvaležni. On vrši vzorno vlogo poročevalca v čeških revijah, zlasti še kot urednik za Slovenski del »Česko-jihoslovanske revue«,
td.
Nov češki prevod Ksaverja Meška. Čehi posvečajo veliko pažnjo slovanski kulturi, mnogo o nji poročajo in zapisujejo, obenem pa prevajajo literarna dela in lako neposredno prikazujejo duhovni svet sorodnih slovanskih narodov. Tega njihovega dela so precej deležni tudi Slovenci in nedavno se je ostalim prevodom Ksaverja Meška pridružil »Mir bo i. j i «, ki ga jc prav tako prevedel Antoš Horskk. Knjigo jc zelo dobro ilustriral naš grafik Rajko Š u b i c. (Založba: »Společenske podniky v Pferovč«. Broš. 12.— kč, vezana 20.— kč Strani 176.)
Češkoslovaška-jugoslovanska revija (f—2, 7), ki jo izdajajo liga v Pragi in zveza lig v Belgradu, ima poleg številnih poročil iz slovenskega in ostalega južnoslovanskega slovstva (poroča dr. Oton Berkopec), med razpravami tudi dober informativen članek Bratka Krefta o slovenskem gledališču po svetovni vojni, kjer je avtor ves razvoj označil 7. dvema dob ima, ki so jim v središču Šest—Skrbin-šek ter Debevec—Stupica. Nadalje poroča o slovenski operi, o stikih s češkim gledališčem ter menja mariborsko gledališče. V zaključku pravi Kreft: Očitati nam folkloro danes ni več umestno ... a vsa boljša slovenska povojna literatura je pisana na taki višini, da jo povsod lahko razumejo, samo za nas se je treba toliko zanimati, kolikor se mi zanimamo za druge. Teh nekoliko trpkih besed pa naj si nihče ne razlaga kot očitek, temveč kot opozorilo, da se mi, Slovenci, upamo meriti s komerkoli'«. {K-iVij« je pisana v češku-slovaškcm jeziku.)
Teneriifa — otok sreče
tenje in ki ga poživljajo nešteti, krasno pisani ptiči, da je vse ko velikanska kletka, a s prijaznim, z nebesno svilo prevlečenim 6tropom.
Od Lagune drži precej slaba cesta v Orota-vo. Mesto leži skoraj v sredini severozahodnega obrežja, v dolini, ki je tako oblagodarjena z lepotami, da je menil veliki svetovni romar in prirodo-znanec Aleksander Humboldt, da je našel paradiž v njej. Bohotna rodovitnost je v tej dolini in oberoč razdaja svoje bogatije, medtem ko južnovzhodno obrežje ni skoraj nič rodovitno. Žal, nismo utegnili, da bi si ogledali ta raj in morali smo se vrniti. Kmalu za Laguno se je pokrajina spremenila; pogorje se je oddaljilo in razgled je bil prostranejši. Sveže zelenje je oživljalo pokrajino, ki je bila prej tako vsa rjava. Njive, ograjene s šopi aloj, obrobljajo cesto. Tudi ta skrbno posejana loka je rajski vrt; na gosto stojijo vrtovi, polja banan in paradižnikov drug pri drugem. Vzdolž ceste ee temni lovor in mogočna, senčnata drevesa so med opun-tijami in aganami. Na daleč se raztezajo resni gaji avkarij in pinij. Kamele delajo na njivah med golimi figovimi drevesi. Žgoče rdeči 6lapovi cvetja padajo čez zidove, belo mandeljevo cvetje drhti po nežnem drevju ...
Strmo pada cesta v Santa Cruz; morje nas spet pozdravlja. Tako majcen je videli naš veliki parnik s te višine! Ko peruti galebov pa se po-bliskavajo jadra številnih ribiških barčic. Prekrižamo nekaj širokih, jako lepih cest, ki jih obrobljajo vile, ki so videli kar smešno načičkane in 6e dozdevajo, ko da bi pravkar prišle iz kake slaščičarne. Pestri, cvetlični oloki prekinjajo v razkošnih barvnih in oblikovnih bogatijah belino cest in hiš. Nekaj modernih hotelov v slogu starih gradov nas s svojimi stolpiči pozdravlja z višav. Ali more bili na svetu še kaj lepšega, ko da bivaš tu in gledaš na sinjo čašo morja, ki s srebrnimi grebeni valov liki čipkam obroblja črne pečine in zreš na te divje-škrbinaste, mrke skale, v prapodobo prirode in na to belo mesto pod seboj! Za nekim ovinkom je iznenada pred nami nekaj obširnega, belo 60 blestečega: arena za bikoborbe. Vroče pripeka sonce na prostor brez strehe, na prazne vrste klopi. Pesek je ves pomendran od mnogih kopit: prejšnji dan je bila ondi bikoborba.
V tem malem španskem mestu so hiše po tesnih ulicah starinske, preproste in nizke in le nekaj je pisanih. Skozi odprta velika vrata vidiš v razkošne vrtove in na starinske, visoke oboke. Vidiš v pisarne s starodavnim, lesenim opažem in hodiš po obraslih, tlakovanih trgih, ki so podobni svečanim dvoranam. Po trgovinah se ničvredno blago druži 6 čudovito lepimi, dragocenimi ročnimi deli, kakršne izdelujejo tukajšnje spretne ženske roke, da so ti izdelki slavni po vsem svetu. Cene so navadno nesramno pretirane, kar te naj pa ne oplaši, saj je trgovec slednjič tudi 6 tretjino dotične vsote zadovoljen. V velikanski tržnici, kjer vse kar polje tuje živahnosti, si nakupimo še dragocenih eade-dežev, potem je čas odhoda že tu in kmalu se »Cap Arcona« počasi obrača in pozdravlja mesto in ladje, ki so v pristanišču.
Še dolgo se sveti iz višine oblakov trioglati vrh Pica, ki je iz dalje videti ko srebrni, božanski ščit nad »otokom sreče«.
Zastrupljena zemlja
Profesor Floyd z ameriške univerze Stanford je na zborovanju srednjezahodne sekcije »Ameriške družbe za kemijo« vpričo 1500 odposlancev predaval o tem, kako se vse prebivalstvo pokrajin Wyoming in obeh Dakot počasi in trajno zastruplja z neko snovjo, ki je v zemlji in se imenuje 6ele-n i j. Ta strup učinkuje kakor arzenik in svinec, le da še bolj počasi in bolj neopazno. Ljudje, živali in rastline teh pokrajin trpijo zaradi strupenih učinkov zemlje. Ze več let je moči opaziti in dognati. kako je zdravje živine in kuretine izredno slabo in da otroci iz teh krajev, kjer je v zemlji selenij, zaostajajo v rasti in se predčasno starajo.
Farmarji so že zdavnaj opazili, da mora biti nekje kak 6trup in so prepričani, da izhaja strup zlasti iz pšenice, kar je tudi potrjena resnica. V teh pokrajinah je nekaj delov zemlje, ki 6e jih izogibajo vsa živa bitja, to so »doline smrti«, kjer uspeva le nekaj bornih zelišč, ker je tu polno selenija. Ker prihaja pšenica, ki se je nasrkala le malce selenija, tudi v druge pokrajine, more tudi drugod zastrupljati ljudi. Skoraj nemogoče je, da bi se strupene pokrajine kako popravile, zato so te dele zemlje oznanili za »deželo nikogar«, kar je pa zaradi gosto naseljenega prebivalstva spet skoraj neizvedljivo.
19 ton hroščev
V občini Weinfelden v Švici so na 1300 hektarjev zemlje dobili od 5. do 9. maja kar 19 ton majskih hroščev. Ce pomislimo, da tehta en hrošč nekaj več ko 1 gram, tedaj je bilo v teh tonah 17 milijonov hroščev, ki je zanje občina plačala otrokom, šolam in brezposelnim 4200 frankov. Letošnji lov presega onega pred tremi leti za 5 ton, čeprav jih tedaj niso tako pridno nabirali ko letos.
Kako v Teksasu rešujejo.
Prav zarana smo se s parnikom »Cap Arcona« nekega jutra približali Kanarskemu otočju, »otokom fortunatae«, »otokom sreče«, kakor so jih imenovali že v starem veku zaradi njih čudovite lepote, prirodnih zakladov in izredno milega podnebja. T e n e r i f f a je najvažnejši otok tega otočja, ki je pod špansko nadoblastjo. Ko stopim na krov. se pretaka še mesečina v srebrnih pramenih z neba, zavija našo ladjo čez in čez v svoj mehki sijaj, da je ko začarana palača. Tudi pokrajina, ki se dviga pred nami, se svetlika v kovinasti luči. Naglo se nam bliža. Sivorjave, divje razcefrane pečine tvorijo obrežje in 6e ko kulise razmikajo v tem čarobnem prirodnem gledališču. Sence ležijo globoko v režah in grapah pogorja. Nad vsemi temi bazalt-nimi skalami pa se dviga Pic s Teneriffe, Teyde imenovan. Zdi se, da je njegov drzni, trikotni vrh zavit v belo blesteči se snežni plašč, vendar je to samo kamenje.
Crnorjavo razcefranost pogorja poživljajo redki, 6ivozeleni otočki, kakteje in kaktejam slične rastline. Dovolj časa imamo, da si ogledujemo to divjeromantično podobo, ker ne sme nihče z ladje, dokler nas ni preiskal zdravnik in dokler niso dospeli pristaniški uradniki. Slednjič prepelje motorni čoln vse potnike na suho. Sprejme nas Santa Cruz, glavno mesto Teneriffe. Le nekaj ur imamo za ogled mesta na razpolago. Z dobrim ameriškim avtom se odpeljemo po jako negovani cesti v ostrih ovinkih navkreber. Pogled nam pada globoko v mračne skalnate grape, ki jih tudi sonce, ki zdaj tako zmagovito 6ije, ne more razsvetliti. IJanane tvorijo majhne skupine pred raztreseno stoječimi kočami, palme stojijo posamezno. Agane prebadajo ozračje z ostrorobimi, mečem podobnimi listi in s trnjem posejani stebri mlečka stojijo tu in tam med njimi. Strupeni mleček te rastline posušijo in ga uporabljao kot zdravilo. Vsaka hišica je obdana z gosto ograjo kaktej in kronana z ne-številnimi rumenimi sadeži, ki prihajajo na trg kot indijanske fige in so jako okusne. Predvsem pa gojijo te kakteje, ki so jih kar celi gozdovi krog in krog, zaradi listnih ušic, ki živijo na njih in se
Kraljica-mati, Mary, je izpolnila let06, 26. maja 70. leto.
preživljajo z mesnatimi listi. To so uši »cochenille«, ki posušene dajejo dragoceni k a r m i n, lepo rdečo barvo. Velike nasade kaktej gojijo v prejšnjih vinogradih, ki jih je neka bolezen grozdja skoraj vse uničila. Težko natovorjene kamele stopajo mimo nas. Saj smo tako blizu Afrike! S filozofskim zaničevanjem, kot poosebljeni napuh, gledajo z viška na nas. Umazani otročaji se pretepavajo pod drevesi, ki dajejo kaj borno senco. Srečamo mnogo preprostih žensk, ki navzlic visokim košaram na glavi ponosno in gibčno 6topajo in so večina v črnih oblekah. Da jih zaradi težkega bremena ne boli glava, imajo na temenu za krožnik velike, črno obrobljene slamničke (pri nas svitke), ki so kaj 6mešni videti, dokler ne spoznaš vzroka, zakaj jib imajo na glavi.
V divji naglici brzimo v višino. Ob strani vidimo ves čas blesteče se, sinje morje. Ko dospemo do gorskega grebena, ostane Ocean za nami in potem hajdi — v notranjost otoka, proti Laguni! Laguna, prejšnje glavno mesto, je kake tri četrt ure vožnje z avtom oddaljena od Santa Cruza. Zdaj je mesto precej zapuščeno. Poleti se prebivalci glavnega mesta zatečejo semkaj pred vročino. Tu vidijo tujci kot znamenitost krasno cerkev, kjer je prvotna gotika prekrita s težkim barokom, častitljiv spomenik stare kulture in pa »Colleggio«, neke vrste visoko šolo, kjer je tudi muzej. Tuje živali in rastline živijo v tem nepoznanem svetu. Mogočno zidovje, ki ima stolp na vrhu, obdaja majhno dvorišče. ki more komaj obsegati preživo, pestro cve-
Italija gradi ceste v Abesiniji. Na sliki vidimo na novo zgrajeno cesto, zraven pa staro pot, ki je
bila prehodna samo ob lepem vremenu.
Ptiči, ki ne morejo letati
Moskva
in nizozemske volitve
Največje umetno jezero sveta. Nedavno je vlada Združenih držav prevzela upravo orjaškega jeza Boulder. ki naj ovira divjanje reke Colorado in zaeno namaka suhe pokrajine. Tri ameriške države bodo dobivale iz elektrarne te vode luč in elektriko. Več ko 6 let so delali jez, kar je stalo 115 milijonov dolarjev. Umetno jezero je največje fe vrste na svetu, »ai je 200 km dolgo in 70 km široko! Jez je visok 220 m in je vrh zidu prostora za štiri vozove, da vštric vozijo.
Kakor piše »Agence d'Information de 1'OrienU iz Moskve, je zanimanje gospodov iz Kremi,ja za nizozemske volitve jako veliko. Tako je Dimitrov izjavil, da so moči holandskih komunistov sicer slabe in ne bodo prišle še na dan, posebno še, ker so komunistična prizadevanja za tvoritev ljudske fronte v Belgiji zadela na odpor socialistov. Vendar to »e nikakor ne sme preprečiti udeležbe komunistov pri volitvah na Nizozemskem. Moskva bo vedno pj17.no zasledovala borbo komunistov v tej deželi.
»Ptič« in »letati« — te dve besedi sla tako združeni, da se začudimo, ko slišimo, da so na svetu tudi ptiči, ki ne morejo letati.
Tako ima n o j, ta dva metra visoki afriški orjak, namesto peruti le ohlapno, nakodrano perje, ki ga uporablja moda za klobuke. Tudi m a d a -gaški orjaški noj, ki je bil 4 m visok in je bil največji ptič vseh časov, ni znal letati. Ta ptičja pošast ne živi več, nemara je izumrla pred nekaj stoletji, a kako je bil orjaški, pričajo njegove kosti in jajca, ki so jih izkopali. Jajce obsega 185 kurjih jajc in ves posad — 15 do 20 jajc — tehta tri, cente. Kateri vzroki so primorali ptičjega velikana, da je izumrl, ni znano, pač pa vemo. da je vprav pomanjkanje letanja uničilo njegovega manjšega sorodnika z imenom ni o a. Ta plič, ki je bil še zmeraj 3 m visok in ga ni noben Evropejec videl, je živel na Novi Zelandiji. Njegovo brezskrbno življenje je trajalo pa le dotlej, dokler si niso Sa-lnoanci izbrali rajske Zelandije za svoje bivališče. Ptiči, ki niso mogli letati, se tudi niso mogli ubraniti Samoancev in so dobesedno izginili v želodcih divjakov. Junaške pesmi Maorijev še zdaj proslavljajo boje njih pradedov s tem ptičjim nestvorom.
Pritlikavček pa je k i v i, ki tudi ne more letati in ki je preživel svojega velikega brata. Še vedno šviga sem in tja po mrki pragozdni gošči in stika s svojim dolgim kljunom za črvi in mrčesom. A tudi njemu grozi smrt in pogin. Maoriji imajo njegovo meso jako radi in ne bo dolgo, ko bo tudi tega pritlikavca zadela usoda V6eb ptičev, ki ne morejo letati.
Pingvinu, ki živi največ v južnih polarnih kra;jih, so udje za letanj? spremenjeni v ude za plavanje. Veliki zastopnik tega rodu, en meter visoki cesarski pingvin, ima te ude bolj podobne plavutam mroža ko ptičjim perutnicam.
Navpično: 1. špansko moško krstno ime, imajo ga tudi nekateri španski kraji, 3. navadna kratica pri inženirskih naslovih, 4. slovenski nabožni pesnik (1818—1896), urednik »Zgodnje Danice«, 5. oseba iz znanega Zorčevega ciklusa povesti o stiških menihih, 6. grško božanstvo vetra, 7. župnija blizu Ljubljane, 8. slovenski zgodovinar noviške dobe (1812—1867), 10. slovenski protestantski pridigar, motiv za neko Aškerčevo pesem, 12a. naslovna oseba iz znane Jules Vernove mladinske povesti. 13. češki pisatelj in dramatik, 17. prebivalec dela nekdanje grške državice, 18. kurivo, 19. rokodelec, 20. norveška reka, 23. vas na Dolenjskem, znana po svoji kmetijski šoli, 24. tri zaporedne črke iz abecede.
Rešitev crhovnice
Sploh kaže vse tako, da je ta ptič bolj mrož ko ptič. Luskinasta peresca pokrivajo plavuti, rep je ko ščetinasta metla in laeast, za vodo neprodiren kožuh pokriva neokretno telo. Ko je v vodi, plava ko blisk in mu ne more tako brž uiti kaka riba. Usodno je za ptiče, da ne znajo letati, pa le tedaj, če pridejo nanje iznenada preganjanja in nezgode in takrat bodo izginili s pozorišča kot ptiči, ki ne znajo letati.
Križaniea
Vodoravno: 1. pred kratkim umrli slovenski književnik in leposlovni zgodovinar, 8. veliki nemški lirični pesnik, 9. domačin, 11. nemški komponist, dirigent berlinske pevske akademije (1800—1866), 12. kraj na Koroškem ob železnici Beljak—Št. Vid, 13. slovenski znanstvenik, Prešernov sodobnik in prijatelj, 14. Stritarjev čustveni
roman, 15. ameriško moško in žensko ime, nosi ga pisateljica romana »Mati«, 16. poveljnik Srbov v boju med Ferdinandom in Zapoljo za prestol na Ogrskem, 19. slovenski umetnostni zgodovinar in kritik, 21. ud izumrlega naroda, 22. tatarski poglavar. 23. moško krstno ime, ima ga frančiškanski provincial, 25. del človeškega telesa, 26. oseba iz Reymontovih »Kmetov«, 27. slovenski epigonski lirični pesnik (1847—1893).
V Bruslju 60 Flamci vprizorili sprevod z zastavami, ko zahtevajo amnestijo za flani6ke narodnjake.
Dragoceno mišje gnezdo
V Trbižu je neki mesar dognal, da na nerazumljiv način izginja denar iz njegove blagajne in že je osumil svoje uslužbence. Slednjič je sporočil stvar policiji in vpričo neke priče je položil 800 lir v stotakih v predal in ga skrbno zaklenil. Ko je mesar drugi dan pogledal v predal, je bilo ondi samo še 600 lir. Ze je mislil dati aretirati 6voje uslužbence, ko je neki stražnik iztaknil prav na koncu predala v kotičku mišjo luknjo. Ko so še preiskovali predal, so našli spodaj precejšnje mišje gnezdo z dvajset miškami. Gnezdo je bilo narejeno iz razglodanih stotakov v vrednosti 2000 lir. Miši so potrebovale tri tedne, da 60 sestavile to dragoceno zgradbo!
1. Rikli, 2. Livno, 4. Novak, 5. Rokav, 6. Avala, 7. Laško, 8. Kofce, 9. Celje, 10. Jeran 11. Banat, 12. Atene, 13. Nemec, 14. Melje, 15. Jenko, 16. Ko-vor, 17. Alani, 18. Nitra, 19. Rauch, 20. Voklo, 21. Loire, 22. Remec, 23. Troja 24. Janša, 25. Šalek, 26. Raabe, 27. Bevke, 28. Kette, 29. Basar, 30. Aro-sa, 31. Savel. 32. Basra, 33. Radna, 34. Nanos, 35. Dante, 37. Tezno, 38. Toman, 39. Anima 40. Ma-jar, 41. Drina, 42. Naklo, 44. Lopez. 3—43 Valentin Vodnik.
Akademija Društva
rokodelskih mojstrov
Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani jc priredilo v nedeljo, 30. maja zvečer v dvorani Rokodelskega doma prisrčno akademijo v proslavo 20-letnice majniške deklaracije in v proslavo imenovanja Jerneja Kopača, industrijca iz Ljubljane, za društvenega častnega člana.
Poleg obilnega števila društvenega članstva in prijateljev društva se je proslave udeležil tudi baraki svetnik Brozovič kot zastopnik g. bana in g. načelnika oddelka za trgovino, obrt 111 industrijo pri banski upravi. Nadalje se je proslave udeležil društveni častni član in bivši minister g. inž. Dušan Sernec. Zbornico TOI je zastopal podpredsednik g. Ogrin z zborničnimi svetniki gg. Merharjem, Kavko in Šimencem. Bila sta navzoča tudi svetnika občine ljubljanske gg. Novak in Stoje kakor tudi mnogo drugih zastopnikov raznih javnih korporacij.	, ... „ -
Po pozdravni pesmi in po recitaciji O. Zupančičeve »Naša beseda« ter po dovršeno izvajani Foereterjevi »Povejte ve planine«, ki jo je zapel pevski zbor Kat. društva rokodelskih pomočnikov, jc spregovoril društveni predsednik in občinski svetnik g. Jože Musar. V svojem govoru je poleg zaslug pokojnega Janeza Ev. Kreka in zaslug našega voditelja dr. Antona Korošca za osvoboditev in osamosvojitev Slovencev, Hrvatov in Srbov ter za ustanovitev kraljevine Jugoslavije zlasti povdarjal dela in zasluge g. Jerneja Kopača za Društvo rokodelskih mojstrov, kateremu je imenovani predsedoval pet let. Navajal je, da delo v društvu ni bilo lahko. Treba je bilo pomagati v poslednjih letih bolj kot kdaj poprej obrtništvu, pomagati obrtnemu naraščaju. Zato ie društvo potrebovalo na vodilnem mestu moža dela. moža pre-jjričanja, poguma in vztrajnosti. In takega moza e našlo v osebi g. Jerneja Kopača, ki je neumorno delal, se žrtvoval in skrbel, da je društvo moglo toliko storiti za svoje člane, za koristi obrlnistva in za obrtni naraščaj. Njegova zasluga je, da je Društvo rokodelskih mojstrov danes močno, njegov uspeh in napredek v bodočnosti zago ov-lien njegovo članstvo zavedno in delavno. Nato mu je izročil krasno umetniško diplomo o častnem članstvu, katero je izdelal umetnostni slikar prol. Stanko Kregar. .
~ Globoko ginjen se je g. Kopač govorniku kakor tudi društvu zahvalil za izkazane odlikovanje in obljubil še nadaljno svojo pomoč in sodelovanje. K imenovanju za častnega člana mu je nato čestital predsednik Kat. društva rokodelskih pomočnikov in stolni kanonik g. Alojzij Stroj 111 podpredsednik zbornice TOI g. Ogrin.
Člani rokodelskega odra so nato dovršeno in lepo vprizorili v spretni režiji g. Ganonija Votn-bergarjevo enodejanko »Naša pravda«, ki je vzbudila ob pogledu na trpljenje in zatiranje našega naroda v letih pred majniško deklaracijo neizmerno hvaležnost in vdanost našim osvoboditeljem in borcem za našo pravdo Jan. Kreku 111 dr. Antonu Korošcu.
S tem je bila lepa prireditev zaključena in udeleženci so se razšli polni navdušenja za Društvo rokodelskih mojstrov in njegovo pozrtvova -110 in človekoljubno delo. kakor tudi hvaležnosti društvenemu dolgotrajnemu predsedniku, sedanje-11*1 čaetnemu članu g. Jerneju Kopaču.
dno zborovanje natakarjev
Ljubljana, 1. junija. Davi ob 2 so ljubljanski natakarji napolnili dvorano Delavske zbornice ter živahno razpravljali o svojih stanovskih zadevah. Zborovanje je vodil predsednik g. Stanko Renko. Obrazložil je pomen organizacijo za novi dve vladni uredbi, ki se tičeta zlasti stanu gostilniškega nameščenca. Nujno potrebna pa je kolektivna jx>godba, ki jo pa more omogočiti šele skupen in složen nastop vseh gostilniških nameščencev. Res je položaj delodajalcev težak, toda tudi uslužbenci imajo pravico, da zahtevajo zase minimalne pogoje za življenje. Zastopnik Delavske zbornice je nato tolmačil uredbo o osebju gostilniške stroke. Med tem govorom je prišlo do ostrih nasprotovanj med zastojmiki raznih interesnih struj v tej stroki. Kljub posredovanju predsednika se zborovaki niso hoteli umiriti ter je moral zastopnik Delavske zbornice svoj govor zaključiti.
Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki jo bodo ti asi natakarji predložili vsem odločujočim ci-niteljem in za to stroko odgovornim združenjem. V resoluciji zahtevajo natakarji: Uredijo naj sc plačilni sistemi v soglasju z uredbo o minimalnih mezdah. Uvede naj se delitev odstotkov v zvezi z uredbo o pomožnem osebju gostilniških nameščencev. Natakarji zahtevajo pravičen in primeren delovni čas, uvede naj se tarifa na stanovanje in hrano, v kolikor jo imajo uslužbenci pri delodajalcih. Resolucija zahteva ureditev vprašanja o kavcijah in odškodnine za inventar, za kvalilika-cijo osebja in pa ureditev sislema dela po obratih. Nameščenci zahtevajo, naj se uvede revirm sistem, kakor je uveden že po vsem svetu. Dalje zahtevajo natakarji uvedbo zavarovanja za |>nmer onemoglosti in starosti. Zahtevajo tudi uvedbo posredovalnic za službe, posebej ločeno za natakarsko osebje. Natakarsko osebje je nastopilo složno z nekaterimi izjemami. Zborovanje jc bilo zaključeno ob pol 5 zjutraj.
Bivši predsednik Mednarodne katoliške esperantshe organizacije umorjen
Urednik katoliškega esperantskega časopisa »Espero Katolika« je dobil pred kratkim sporočilo, da so dne 17. avgusta 1936 španski mornarji na grozovit način mučili Font Giralla, profesorja in duhovnika na semenišču de Collel. Font Giralt je bil do leta 1935 predsednik Mednarodnega katoliškega esperantskega združenja ter urednik lista »Espero Katolika«.
O njegovi usodi niso katoliški esperantksti ni, česar vedeli, prištevali so ga pa že mrtvim. Kakor pravi poročilo, so Font Giraltu med potjo od de Collel do Girone odsekali noge in roke, telo pa nato sežgali.
Pisec teh vrstic hrani še pismo, ki ga je prejel od pokojnega pred tremi leti, Slovenski prevod se glasi:
Zelo spoštovani sotriidnik!
Oprostite, da Vam tako pozno odgovorjam. Bil sem zelo bolan in nisem mogel delati, zato tudi ni izšel časopis. No. sedaj je časopis že razposlan vsem naročnikom, in tudi moje zdravstveno stanje je hvala Bogu zopet dobro. — Zahvaljujem se Vam za Vaš trud pri razširjanju našega lista. Ali ne bi mogli postati posrednik Espero Katolika« za Jugoslavijo? — Vaša notica o IKUE v Jugoslaviji bo objavljena v prihodnji številki. Časopis sem že poslal g. Duplančiču in Esperantskemu klubu v Ljubljani. V prihodnji številki bom tudi omenil prospekt Slovenije v esperantskem jeziku.
Sočustvujem z Vami, ker morate živeti stran od svoje družine. Tudi jaz 6em trpel sedem tet pod diktaturo. Takrat me je preganjala španska diktatura zato, ker sem bil Katalonec, sedaj pa, ko je Katalonija postala avtonomna, me preganjajo, ker sem katoliški duhovnik, ker katalonska vlada se-sestoji večjidel iz framazonov... — Upajoč, da pristanete na mojo ponudbo ter da Vas bom lahko uvrstil v listo naših agentov E, K. Vas in Vašo soprogo iskreno pozdravljam
Vaš v Kristusu Font Giralt.
Regulacija Savinje
se bo nadaljevala
Ze nekaj let uspešno regulirajo strugo Savinje med Laškim in Celjem. Vsako leto prinese lep napredek regulacijskih del in ni več daleč čas, ko bo struga Savinje zregulirana do Celja. S tem bo v marsičem preprečeno divjanje Savinje, ki je v svojih številnih in skoraj redno se ponavljajočih povodnjih napravila velikemu številu posestnikov doslej že ogromne škode. Z regulacijo struge Savinje na nekaterih mestih nad Celjem pa bo v glavnem regulirana vsa ureditve potrebna 6bruga Savinje.
Te dni je ban g. dr. Marko Natlačen potrdil razpis gradbenih del za regulacijo tretje etape Savinje. Licitacija je razpisana v skrajšanem roku 20 dni na 23. junij. Ta dela bodo prišla letos na vrsto in bo reguliranih okrog 800 m obrežja Savinje od km 21.480 do 22.299. To je kakih 800 m od tako zvanega »jungiemšprunga« navzgor. Vsa gradbena dela tretje etape regulacije Savinje so preračunana na 2,308.000 din. K tej vsoti prispeva država iz fonda za javna dela 500.000 din, banovina 1,058.000 din, mestna občina celjska 450.000 din in okrajni cestni odbor v Celju 300.000 din. Za hitro in pravočasno nadaljevanje regulacijskih del na Savinji odnosno za začetek gradbenih del tretje etape regulacije Savinje ni treba drugega, kakor da licitacija 23. junija uspe in da jo potrdijo pristojni činitelji. Upajmo, da bo temu tako in da bo mogoče začeti s tretjo etapo regulacijskih del še preden bodo popolnoma zaključena regulacijska dela druge etape, ki se sedaj dokončujejo. (Z)
Kamnik
Prvo slovensko pevsko društvo »Lira« v Kamniku priredi dne 6. junija ob 4 jx>poldne v mestnem parku (poleg gasilnega doma) mladinski koncert, na katerem bodo nastopili priljubljeni mali ljubljanski harmonikarji ter mladinski in otroški pevski zbor pod vodstvom prof. Pavla Rančigaja. Mladi ljubljanski gostje so že ponovno želi najlepše uspehe v Ljubljani in drugod, zato pridite vsi iz Kamnika in okolice, ki ljubite mladino in narodno pesem!
McMbccsSi® clertaližfc
Sreda 2. Junija ob 20: Drla bolezen. Red C. Zadnjič. Četrtek, junija ob 20: Školjka. Red B. Znižane cene.
Zadnjič. Petek, 4. junija: Zaprto.
Sobota, 5. junija ol> 20: Trije vaški svetniki. V korist
Združenja gledaliških ipraleev.
Celi©
c Koncert slovenskega opernega pevca Franca Schiffrerja v Celju. V torek, dne 8. junija priredi operni basist Franc Schiffrer samostojen koncert v celjskem mestnem gledališču. Opozarjamo že danes vse Celjane na ta večer. Kritike soglasno hvalijo njegovo izredno pevsko kulturo ter ga stav-ljajo v vrsto največjih opernih basistov.
c Drž. strokovni izpit za konccptncga ufcidni-ka je položil z izvrstnim uspehom dne 26. maja pri banski upravi v Nišu g. Lužnik Mirko. G. Lužnik službuje pri okraj, načelstvu v Prokoplju. Čestitamo.
c Zahvala. Mestni ubožni svet celjski se zahvaljuje gospodu Pečuh Francu, trgovcu in posestniku v Celju za vsoto 160 din, katero je daroval mesto venca na grob g Osvvatitscha Maksa, trgovca v Celju. Prav tako se zahvaljuje rodbini Rebeuschegg v Celju, ki je darovala 100 din mesto venca nu krsto istega.
c 18.000 dinarjev prihrankov je ukradel. V začetku meseca maja je prišel stanovat k neki slran-ki-najemnici za Grofijo 17-letni dijak Josip M. iz Vinice pri Črnomlju. Svoji gospodinji je pripovedoval, da je v službi pri nekem odvetniku in je res prav tako odhajal iz stanovanja in prihajal kakor da ima uradne ure. Včeraj dopoldne pa je ostal doma in se zaklenil v svojo sobo. Stanoval je poleg treh obrtniških pomočnikov in jc med 10. in 11. uro vlomil v kovčeg Alojzija A. in mu ukradel 18.000 dinarjev prihrankov, katere je Alojzij A. mislil danes odnesti v hranilnico. Vlomilec je takoj po dejanju izginil z denarjem vred. Snoči se je vrnil Alojzij A. z dela domov in je našel zamašeno ključavnico ter vlomljeno skrinjo. V sobi pa je bil kovčeg omenjenega dijaka, katerega jc odnesel na policijo in javil tatvino. Policija je ukrenila vse potrebno in upa, da bo v najkrajšem času izsledila mladega vlomilca in tatu.
c Kino Metropol. Danes ob 16.15, 18.15, 20.30 »Intermezzo*.
Elektrifikacija brežiške okolice
Banovin-ske elektrarne so pred kratkim sklenile dogovor z občino Dobovo pri Brežicah, po katerem bodo elektrificirale tako Dobovo, kakor tudi okolico. Prav tako je ludi elektrifikacija Les-kovca že sklenjena stvar. V ta namen bodo zgradile 2 in pol km dolg daljnovod od Brežic. Prav tako se gradi že daljnovod od Krškega do Brežic in sedaj delavci že postavljajo drogove za daljnovod. Pri kolodvoru v Brežicah je že dokončana transformatorska postaja, ki bo omogočila, da bodo še v tem letu brezpogojno elektrificirani vsi kraji prav do hrvaške meje, s čimer bo v tej smeri delo banovinskih elektrarn končano. Vprašanje je le še, kaj bo z Brcžicami samimi, ker le tc se še doslej ni.so do-končno dogovorile z banovinskimi elektrarnami.
Banovinške elektrarne nameravajo iz Brežic nadaljevati elektrifikacijo Slovenije še v drugi smeri. Zato bodo v kratkem začele graditi daljnovod iz Brežic po Bize.jskem do St. Petra in Šmarja pri Jelšah, kjer bo daljnovod zvezan z daljnovodom, ki bo vodil iz Celja mimo Šmarja do Rogatca. Na ta način bodo banovinške elektrarne omogočile elektrifikacijo predelov, ki bi sicer še zlepa ne mogli priti do izkoriščanja električne energije.
Iz tečaja za športne voditelje

Slovenski udeleženci na enomesečnem tečaju v Belgradu. ki ga je priredilo ministrstvo za telesno vzgojo naroda za izvedbo zakona o obvezni telesni vzgoji. (Drugi od desne na levo v sprednji vrsli
je S. Cernetič, član SK Planine, Ljubljana.)
V prvi uri je vsak preplaval 26 m po svoje. Po ^stilu«, ki ga je pokazal, je prešel v eno izmed
treh skupin. Jaz sem se znašel v drugi skupini. Po teh skujnnah predelujemo prsno plavanje in krawl. Za izpit je treba preplavati 50 m za red J> |X»d 4,3 sek., za red 4 pod 00. sek. Kn tak poskus smo že imeli; najboljši čas jo bil 35 sek.
1'oznuvanje človeka smo imeli tudi skoraj vsak dan po eno uro. Obdelali smo človeško telo s posebnim ozirom na gimn. vaje, oziroma sploh s|)ortne panoge. Kosti, mišice, pljuča, srce. kri so bilo najvažnejše podrobnosti, s katerimi smo so bavili. Drugače je bil ta predmet fino podan z modernega stališča športnih zdravnikov.
Higijeno nam jo predaval vojaški zdravnik.
Na tečaju so tudi predavanja o kralju, domovini, znsrtavi, edinstvu, veri, rodoljubju, časti, hrabrosti itd. Predelujemo tudi zakon o obvezni telesni vzgoji. Zakon in uredbo smo dobili v knjižici.
Tečaj l>o trajal do konrn maja, izpiti bodo v
prvih dneh junija. Pri izpitu bodo vsi predmeti; iz vsakega predmeta dobimo po H vprašanja.
Preskrbeli so nam tudi tiskane učbenike, da bo šla vsa stvar bolje izf>od rok.
Gledali smo tudi par zanimivih tekem: Madžarska - Jugoslavija, Jugoslavija - Admira, BSK - Ujpošt, Jugoslavija - Čclzi. Najlepša je bila vsekakor Jugoslavija - Celzi; tako dovršene taktike in diplomacije v igri kot so jo pokazali Angleži v prvem jx>lčasu, šo ni6em videl.
Zelo lep jc bil športni nastop srednješolske mladine. Dočim izgleda v Ljubljani ta nastop nekam prisiljen, jc bilo tu res ostro tekmovanje med šolami za prvo mesto.	S. Č.
Športni tečaji za ženske
Belgrad, 1. juni ja. A A. Minister za telesno vzgojo bo priredil med drugim v Belgradu celo vrsto tečajev za dame. Namen teh tečajev bo, dati jim primerno sposobnost za prirejanje in vodstvo ženskih športnih odsekov pri društvih, ker se že zdavnaj čuti potreba jx> kadru, ki bo mogel vršiti propagando telesne vzgoje in športa med našini ženstvom. Tečaji bodo v Belgradu v poslopju so-kolskega doma-mulice, Dcligradska 27. Prvi tečaj bo od 17. do 26. junija v Belgradu, in sicer za plavanje. Udeleži se ga lahko 30 slušateljic. Sprejemni pogoji so tile:
Stušateljjca mora biti jugoslovanska državljanka in pojiolnoina zdrava, kar se ugotovi z zdravniškim pregledom pri sprejemu. Dalje mora hiti spodobnega vedenja in ne sme biti obsojena ter ne mlajša od 18 in ne starejša od 30 let. Imeti mora najmanj 4 razrede gimnazijo nli njej ulične šolo in znali preplavati 50ni na kakršenkoli način.
Slušateljice tega tečaja se pismeno obvežejo, da bodo v tečaju ravnale po določilih pravilnika tečaja ministrstva zn telesno vzgojo. Če bi iz tečaja izstopile j>o svoji krivdi, se obvežejo, da bodo povrnile ministrstvu za telesno vzgojo vso izdatke, ki jih je imelo z njo v tem času. V tečaju l>odo imele od ministrstva za telesno vzgojo sta-I novnnje in hrano. Po končanem tečaju dobe potrdilo. da so tečaj obiskovalo. Obleka za vaje, čevlje za vaje, ko|>nlni kostum in čepico ter potrebščine za umivanje mora vsaka prinesti s seboj.
Pravilno kolkovnne prošnje s potrebnimi listinami je r>oslati naravnost na ministrstvo za telesno vzgojo najkasneje do 11. junija t. 1.
XV. Občni zbor jugosl. zimskošportne zveze
se vrši v nedeljo dne 6. junija t. 1. ob 8 zjutraj v Beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Na že-le/nici je dovoljena polovična vožnja v času od 3. do 10. junija po običajnem postopku.
Nov svetovni rekord v skoku s palico. Kakor poročajo iz Los Angelesa sta dva najboljša skakalca ob palici Sefton in Meadovvs postavila neverjeten svetovni rekord v skoku s palico. Prvi je prcskoCil višino 4.54 ni Sefton, pri tretjem poskusu je pa še Meado\v6 sfrčal preko tc višine.
Število vseh udeležencev na tem tečaju je 52. Po poklicih so večinoma učitelji in občinski uradniki, ki so jih poslale občine. Slovencev nas jc 12, razen treh vsi učitelji.
Absolventi tega tečaja bodo nastavljeni kot starešine, predavatelji ali ftomočniki na nedeljskih tečajih, ki bodo trajali celo leto po vsej državi.
V	tečaju so predava ludi več vojaških predmetov. Popoldne streljanje, poznavanje puške, ekserciranjc itd. Metodiko (nauk o telesni vzgoji mladine) imamo vsak dan eno uro.
Pri teoretičnih urah smo se seznanili z občo organizacijo šjiorla v Jugoslaviji, dalje z metodičnimi postopki pri različnih šjTorlnill panogah in z napačnimi ler škodljivimi gimnastičnimi vajami. Pri praktičn;h urah smo imeli večinoma gimnastiko in igre. Oimnastične vaje smo delali po dr. Gaulhoferju. Njegov sistem je v tem, da lolo farno instinktivno čuti katero vaje mit prijajo. Ta instinkt je posebno močan v mladih letih, pozneje se izgubi skoraj popolnoma. To opazujemo v vsakdanjem življenju pri otrocih in starejših. Nasprotno delamo mi v Ljubljani dostikrat previsoke zamahe z nogami, prenizke predklone, pregloboke zaklon«* '»Spade itd. To vse so pretirane in škodljive stvari.
Drugo uro dojioldnc so se navadno jemale različnosti. Vrstilo so- ve pretežno skupne igre t medicinsko žogo ali brez nje, razni prenieli, preskoki, vaje s palicami in nekatere originalne domislice: n. pr. tank v treh itd.
V	lahki atletiki — kolikor smo jo Iu jemali — so mi stvari že poznane. Obdelali smo teoretično in praktično start, tek nn kratke progo, mete
in skoke; natančneje samo skoke po raznih načinih.
Plavali smo dvakrat tedensko v 25 m bazenu.
Radio
Programi Radio Ljubljana t
Sreda, 2. Junija: 12 Glasim južnih Slovanov (plo ščel — 12 45 Vreme, poročila — 13 Chr. spored, obvestila - 13.15 Vse motroče, kar kdo hoče (plošče po željah) — 11 Vreme, borza — 10 Cas. vreme, poročilu, Hiioroil, obvestila — 1S.J10 Nhc. uril — 19.50 Anh — 211 •ToKi-|ihiiiu ttiiker (plošče) — 20.10 Knko potujemo n. .tanko SlhiTll — 20.30 Vesel večer: Sodelujejo — .loiek in .ležek in Radijski orkester — 22 Cns, vreme, poročilo. spored — 22.1i Akademski pevski kvintet.
Drugi programii
Sirilu, 2. juniju: llrlgrad: lfl„>0 Slovenske pesini 20.:ii> Humor — 21..Ul Plesna slnsbii — Zagreb: 30 Ljubljana - Dunaj: 19.2.) Opera Medvedje kožei — Hu-d i m pesi a: 21 ritramkn glasilu — 22.20 Koucert na dveh ; pinniuih - Trst-Milan: 17.15 Plesna glusba — 21.40 Komorni koneert — llhn-llarl: 21 Pihala — 22.1:> Zbor I'lanu: 10.111 Radijski film — 21I..V1 Orkestralni kon-| eert — 22.20 l.atvijakc melodije — I'ariava: 2o.o."i Plesna kIhsIi.-i — 21 Chopinov koneert — 22 1'oliskn Klusbu i/. XVII. in XIX. s|pe'-jn - Ilirlln-Vratisln. va-holn-Prankfurt-StHftgart- Monakom 20.10 Kmef-kl večer — Heromtinstcr: 20 Opera .l.ulia. — Struss-hourg: 21 Opera.
Prizori s tekem srednješolcev !. in III resi gimnazije * Ljubljani (er novomeške »imsa/ije l;
vršile preteklo nedeljo v Ljubljani.	* *
34. redni občni zbor TKD Atene
za poslovno dobo od 9. maja 1935 do 20. apr. 1937.
Iz poročila 34. rednega občnega zbora TKD Atene posnemamo tole:
Stanje članstva je sledeče: 2 častni članici, 52 ustanovnih članic, 88 podpornih članic. Rednih iz-vršujočih članov po raznih odsekih beležimo: za leto 1935-36 645, za leto 1936-37 467. Stanje v zadnjem letu se je znižalo, ker so nekateri športni odseki v pogojni razrešitvi. Redno članstvo Belo-mo-dre knjižnice se ne prišteva več med ostalo članstvo, temveč se njihova evidenca vodi posebej kot naročnike založbe.
Upravo društva je tvoril glavni in tehnični odbor in je bilo vanjo izvoljenih 50 oseb. Upravni odbor društva je deloval v desetih odsekih. Vsak odsek vodi načelnica, ki poroča o svojem delovanju na rednih tedenskih sejah. Po potrebi so načelni-cam v pomoč dodeljene odsekove odbornice. Glavni odbor nadzoruje delo odsekov in prireja samostojne akcije.
V glavnem bi delo našega društva lahko razdelili na tri velike skupine, ki so sicer delovale vsaka na svojem področju, vendar tako, da ja bilo vedno čutiti skupnost in povezanost, ki veže vse odseke društva. Te tri glavne skupine so usmerjale svoje delovanje: 1 v telesno-kulturni smeri, 2. v so-cialno-zdravstveno delo, 3. v kulturno-prosvetno delovanje.
Telovadnega odseka namen je gojiti moderno gimnastiko.
Plesnega odseka namen je pripraviti dorašča-joča dekleta za vstop v družbo in jim nuditi prve pojme družabnega plesa.
Ortopedični zavod pa skrbi za dobro slabo-rasle mladine in po bolezni deformiranega človeka. S članki v listih, radio-predavanji in predavanji po dvoranah smo razširjali propagando za ortopedsko zdravljenje.
Otroško igrišče ima namen: sprejemati otroke preko dneva v varstvo pod pedagoškim in zdravstvenim nadzorstvom, proti nizko odmerjeni vpisnini ali celo brezplačno.
Tenis odsek pa hoče gojiti družabni in športni tenis.
Lahko atletski in hazena odsek: Zaradi spora radi priznanja zmag, je Atena izstopila iz vseh športnih zvez ter začasno opustila delovanje po teh dveh odsekih. Ministrstvo za telesno vzgojo čaka na kompromisni predlog Atene. Ker stojimo pred izgubo društvenih športnih igrišč, zadeva za Ateno n: aktualna.
Prehranjevalni odsek zbira naturalije v korist šolske kuhinje Nj, Vel. kraljice Marije — zato lahko Atena predlaga prošnje svojih varovancev za sprejem v kuhinjo; dalje prireja kuh. tečaje, zlasti glede dietične hrane. Vsled unifikacije vseh šolskih kuhinj, ki so prešle pod državno nadzorstvo, je izročila Atena ostale posle šolske kuhinje dogovorno šolski polikliniki. Kuharskih tečajev smo priredile šest in je bilo 96 udeleženk.
Prosvetni odsek ima: a) Lutkovni odsek, ki je vršil propagando za lutkarstvo, izposojal rekvizite lutkovnim odrom in prirejal lutkovne predstave na prostem v lastni lutkovni lopi v Tivoliju, b) Pravljični odsek, katerega namen je nuditi deci primerne zabave in prilike za samostojne javne nastope na otroškem odru. c) Knjižnica in čitalnica za mladino, ki izposoja mladini primerno čtivo na dom ali v čitalnici. Knjižnica ima 1585 lastnih knjig v ličnih na novo nabavljenih omarah. Posluje razen nedelj in praznikov ter ponedeljkov dnevno od 16. do 19. ure. d) Belo-modra knjižnica. Do danes je izdala založba skupno 20 knjig.
Glavni odbor TKD Atene, izvoljen na občnem zboru dne 20. aprila 1937 je tale: Predsednica ga. Krofta Minka, podpredsednica I. Žirovnik Mira, podpredsednica II. Potokar Albina, tajnica I. Wirg-jer Marija prof., tajnica II. Baraga Jana, zapisnika-rica Bchubert Rada, blagajničarka I. Turk Ivanka, blagajničarka II. Veršec Vera, namestnica blagaj-ničarke Kmet Nada, gospodarica I. Gašperlin Minka, gospodarica II. J. Tilka in 11 odbornic ter 16 odsekovih odbornic.
Blagajniško stanje izkazuje popolno ravnovesje po vseh odsekih.
Kolekcijo
cajgov in cenenih štofov do 150 Din
pošljemo brezplačno krojačem. Zelo lepa kolekcija omogoči lzvanredno lep zaslužek. Interesenti naj izvolijo poslati svoj naslov upravi »Slovenca« pod št. 8730.
MALI OGEASI
V malih oglasih velja vsaka besede Din l1—s ienltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska S mm Visoko pelilna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prlloiifl znamko.
(lužbodobe
Šiviljo
pomočnico in vajenko takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8771.
Pomočnika
za izdelavo cementnih cevi in opeke sprejmem. Nastop takoj. Alojz Ka-pus, Liescc.	(b)
Kuharico
dobro Izvežbano, z večletnimi spričevali, srednjo starosti, išče velika trgovska hiša v Ljubljani. Ponudbe pod »Stalna služba« St. S765 upravi »Slovenca«.	(b)
2 kleparska pomočnika
mlajša, enega, ki bi bil vešč samostojnega dela avtomobilskih karoserij in dober varilec pločevino avtogensko, sprejmem. Plača po dogovoru. Nastop takoj. — Koštomaj Kari, Celje, Gaberje. (b)
Kuharico in sobarico
spretni, popolnoma per-fektni, čedne zunanjosti, starost ne nad 35 let — sprejme za dobro plačo fina obitelj štirih odraslih oseb v Ljubljani. — Ponudbe z navedbo starosti, dosedanjih služb, priloženo fotografijo na upravo »Slovenca« pod »Takoj ali pozneje« 8758.
Mlinarski pomočnik
samski, se takoj sprejme. Predstaviti se osebno, na pismene ponudbo 6e ne ozira. — Polanc, valjčni mlin, Radeče pri Zidan, mostu.	(b)
mm\
Trgovsko učenko
z dovršeno meščansko šolo ali dveletno učno dobo, pošteno in vestno, takoj sprejme večja trgovina na Gorenjskem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« 8747. (v)
Strojepisni pouk
Večerni tečaji od 6—%8 in od V28—9 zvečer. Vpisovanje dnevno. Začetek pouka 4. junija. - Učna ura 2 Din. Christofov zavod, Domobranska 15. u

Gumbe, plise, entel, ažur
pred t tek In monograme hitro Izvrši Matek & Ml-kes, Ljubljana, poleg ho-tela Štrukelj.	(t)
* K I N D *
22-2, UNION
Samo dva dnll Krasen dim o globoki ljubezni slavne iene
MARKIZA POHPADUR
K&tbe t*aggy . wiUy Elchberger . Leo Siezak
TEL. 21-24
MATICA
Veltkl francoski Slager po lstolmenem gledališkem komadu Henrjla Bernstelna
VIHOR
Charles Boyer — poznan lz filma „Mayerllng" GaDy Barlay
TE l. 27-30
SLOGA
Velika llubavna zgodba
Sever vabi
Rocheiie Hudson	Robert Kent
Nalnovejfll žurnali — dosedal na|Dol|Si posnetki katastrofe ..Hlndenourga" l.t.d., l.t. d.
Predstave danes ob 19.16 In 21.15. ODenem znizane cene v Matici ln Unionn na Din 2 60, 4.60, 6.60, 8.- ln 10.-, v Slogi pa Din 2-60, 4.60 6.60 In 9.-
EHH3
Družabnika
s cca 15.000 Din Iščem. Zaslužek mesečno 1500 Din. — Ponudbo upravi »Slovenca pod zn. »Reel« P 8783.	(d)
Hranilne vloge
raznih denarnih zavodov vnovčuje, delnice tn vrednostne papirje nakup In prodajo lzposluje najbolje proti gotovini takoj koncesijonirana tvrdka AL. PLANINŠEK, LJubljana. Beethovnova ulica . 14/1.. telefon 35-10.	(d)
Vnovčujem
hranilno vloge vseh denarnih zavodoV proti takojšnji gotovini zelo ugodno. Oblast, dovoljena pisarna
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12 Telefon 38-10
Hranilno knjižico
v znesku 200.000 dinarjev Mestne ali Ljudske posojilnice ljubljanske ali celjske izplačam v polnem Iznosu brez odbitka v enem letu. Vknjižba na prvo mesto. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Posestvo 600.000«. d
Bančno kom. zavod
Maribor, Aleksandrova 40
vam v n o v č1
VLOGE
vseh denarnih zavodov najboljše. - Obrnite se le na naš zavod, ker vam po potrebi tudi vnaprej pošljemo gotovino. — Za odgovor priložiti za Din 3.— znamk.
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Kre' 3v trg 10, tel. 37-52.
I
I
Automofor
Motor Harley Davidson
350 ccm, prodam ali zamenjam za 750. Poizve so v gostilni Velkavrh, Brezovica 16 pri Ljublj.
lEirroffTff)
Staro zlato, zlato zobovje
in srebrne krone
kupujem po najvišjih dnevnih cenah.
A. KAJFE2
urar
Ljubljana, Miklošičeva 14
Mnogo ceneje
tn boljše si nabavite vse vrste oblek tn perila pri Presker, Sv. Petra c. 14.
VINA
dolenjska, štajerska In sploh vseh vrst kupite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON ŠTEV. 25-73
MALIN0VEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«.
Trijer
(čistilnik za žito) v dobrem stanju poceni prodamo. - Pražarna Zika, Ljubljana, Rožna dolina, cesta XV št. 4a, telefon 34-40.	(1)
Joghurt daje moč, Vas osveži in pomladi.
Sveža jajca
zajamčena, 720 kom. 310 Din, 400 kom. 175 Din; la cvetlični med spomladanski, zdravilni, 10 kg 145 Din, 30 kg 360 Din, franko voznina razpošilja G. Dreclisler, Tuzla. (1)
Gramofonske ploSCe
Slovensko petle. harmonika, plesni ln filmski šlagerjl samo no Din SO'— Vzamemo v račun tudi stare plošče I
rm
PASAŽA MEBOT]ČNIK
lelektrofon
Trinadstropna hiša
v Mariboru, na izredno ugodnem položaju, z vrtom in stavbiščem, naprodaj. Za pogoje izveste pri g. dr. F. Schaubachu.
V Brežicah
In okolici eo naprodaj hiše, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele-posestva. • Pojasnila pri Inž. Mlklau Otmar, Brežice.	(p)
Travniška parcela
v trnovskem predmestju št. 909, ležeča med Potjo na Rakovo jelšo in Ljubljanico, v izmeri 6754 m! naprodaj dne 15. junija t. 1. ob 3 popoldne na licu mesta, kjer naj se kupci zbero.	(p)
Naročajte in širite »SLOVENCA«
Kipe in tlike
Srca Jezusovega
za mesec junij v vseh velikostih kupite najceneje v trgovini
H. Ničman, Ljubljana
Kopitarjeva ulica 12
Hiša z gostilno
staro, renomirano, dobro idočo, z vrtom ln posebno zatožno kletjo, z vsem inventarjem ln zalogo, v Ljubljani, naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8407. (1)
Krasno poslopje
najmodernejše stanovanje z balkoni in kopalnico, parketi, plin, elektrika, centralna kurjava, veliki prostori za lndsutrijo, 8000 m" vrta z bazenom za plavanjo 7 x 4 m, zaradi preselitve naprodaj za 850.000 Din v Mariboru, 15 minut od središča mesta. Pripravno za moderno gostilno, sanatorlj ali kaj sličnega. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Izredna prilika« št. 8391.	(p)
Vtanoianja
Trisobno stanovanje
se odda. Streliška ulica št. 37.	(č)
Stanovanje
manjše trisobno se takoj odda manjši družini. — Rožna dolina c. X št. 23.
Štirisobno stanovanje
z vsemi pritikllnami v 3. gustom na Erjavčevi cesti 21. Ogled ob delavnikih od 15—17. Pojasnila A. Sarabon, Zaloška cesta 1.	(č)
Stanovanje
dveh sob, kuhinje in prt« tlklin takoj oddam. Rožna dolina, c. V št. 31. i
Avgusta
oddam stanovanje treH sob in kopalnice — tih Sv. Jožefa. Zarnikova 9.
Dva gospoda
se sprejmeta v vso oskrbo. Maribor, Tattenbacho-va ulica 16, pritličje, (s)]
Opremljeno sobo
oddam. Rožna dolina, c. VI št. 4.	(s)l
Vnajem
Trgovina stekla

porcelana in barv s sta^ novanjem se odda takoj zelo ugodno v najem. « Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8729.	(n)J
Zenitbe
Mlad trgovec
I
želi poznanstva z boljšo gospodično iz dobre hiše v svrho ženitve. Priložiti sliko. — Dopi|e upravi »Slovenca« Maribor pod »Lepa bodočnost« 8777. ž
-
Dobro, poceni in solidzio mggS^ Vam postrežejo naši inserenti!
+
Nenadoma nam je preminul naš nepozabni soprog, dobri oče in stari oče
IVAN RUČIGAJ
Pogreb bo v četrtek, dne 3. junija ob B popoldne lz mrtvaške veže splošne bolnišnice.
Ljubljana, dne 1. junija 1937.
žalujoče rodbine: RUCIGAJ, BOJKO, ADLEŠIČ.
Agnes Giinther:	2
Dušica - Rožamarija
»Stoj! Tod ne moreš navzdol!«
V grmovju zapokajo veje, pridušen otroški krik čudno pretrga tišino,
»Drži se! Primi se za vejo, jaz pridem pote!«
Drsaje se spušča navzdoi. Tam v kotanji, na kupu listja, ki ga je bil zanosil veter, leži rjava stvarca, ln ko seže, z eno roko viseč ob veji, po deklici, dvigne ta svoj apnenobeli, prestrašeni obraz.
»Tu se primi za roko! Jaz ti ne storim nič zalega. Nikar se ne boj! Ali te kje boli?«
»Ne,« je tožen in prestrašen odgovor.
»No, daj mi vendar ročico!« Deklica noče. »Kam hočeš?«
Ona migne s svojo glavico proti nasprotni strani gore, kjer se vzpenja gozd v svoji zimski kraSoti «111110 v višino.
»Tja ni poti Odkod prihajaš?« Deklica molči.
»Ali si iz Berklingena?«
»Ne.«
»Ne? In tukajšnje govorice tudi ne poznaš, kakor spoznam po tvojem izgovoru.«
Tuj otrok torej! Moral je zabloditi, kajti v vsem gozdu ni enega drvarja več. Ti so danes že končali delo in so se podali k svojim hišicam s strmimi strehami, kjer otročički že čakajo, da jim oče postavi božično drevesce.
»Mar si hotela k svojemu očetu?«
Sledi zelo energično zanikanje.
»K temu torej ne,« zamrmra možakar.
Zdajci izpusti vejo, za katero se je držal, se nekajkrat spotakne in končno vendar prispe do gnezda, v katerem se je deklica potuhnila, kot da opreza na priliko za pobeg. Toda ne more vstran, ker jo ovira ledena trnjeva robidnica. Brž se sunkoma osvobodi, da se odtrga vlečka z vsem gozdnim priveskom. Toda že jo je prijel. Četudi se
upira in brani in frfota kot ujet ptiček, ki ga držimo v roki, jo končno vendarle, čeprav z veliko težavo, spravi kvišku. In že stoji tresoča se in snežnobela na poti.
Mož seže v svoj žep in izvleče iz njega veliko rdeče jabolko ter ga ponudi otroku kot nekako zagotovilo miru, s prijaznim nasmeškom. »Tu vza-mi in povej mi vendar že, kam hočeš iti, da ti morem pokazati pot, ti čudna, majhna, razcapana gospodična!« Njen rjavi šal je namreč nosil vidne znake, da je prišel v neprijeten stik s trnjem. Toda deklica odkloni jabolko, ki zopet izgine v žepu. Vendar pa je imelo jabolko ali pa je imel pogled v njegovo modro oko dober učinek,
»Čuj! Odkod pa imaš ta lični nosek? In kaj je zakrivila leva nožica, da mora zmrzovati in kako to, da je le desna zavarovana z golenico?«
»Nisem je mogla zapeti. Sicer pa itak ni mrzlo.«
To so njene prve besede, vendar pa zadostujejo, da naš mož spozna, da deklica ni v tej pokrajini doma.
»I11 kam greš?«
»Nikamor.«
»Tako, nikamor! Jaz grem tudi tja, imava torej skupno pot «
In 011 ji prikima v spodbudo, vtakne roke v hlačna žepa ter stopa ob njeni strani. Vendar je iz previdnosti ne izpusti izpred oči, da se mu kje ne izmuzne. Obotavijaje se gre ta majhna, čudna postavica v raztrganem ogrinjalu z njim, češ da je le dobro imeti spremljevalca v smeri »nikamor«. Njeni čeveljčki kažejo v vsej celoti sledi poledenelih in blatnih potov. Na desni nogi napak zapeta golenica, leva brez nje, zato pa velika luknja v nogavici, skozi katero se vidi belo koleno. In ko tako stopa vštric nje, mu nadleguje nos duh po obleki ubogih ljudi, ki izpuhteva iz njenega ogrinjala, duh po slabo zračenih sobah, po kislem zelju, ki se je kuhalo na sobni peči, in po stotero drugih nedoločljivih stvareh. Toda njen nosek je tako lično oblikovan in malo da ne ponosen. Njene
oči so podolgovate s širokima vekama, ki sta tako nežni, da prosvita skoz njiju oko, kadar ju zapre.
»Ti si torej pobegnila!«
Deklica se prestraši in priznanje se bere jasno na njenem obrazku. Na njegovem obrazu pa se prikaže znova prijazen nasmešek. »Ako hočejo ijudje »nikamor«, so navadno prišli od nekod, kjer jim ni ugajalo!«
»In se tudi tja ne vrnem več!«
»Tako hudo so se ti zamerili?«
»Ne, lo ne! Veš tega ne morem reči.«
Tako zaupna je že postala. Nekaj časa stopata molče po začaranem gozdu. On pa čaka z nežnim čutom za otroške dušice. Ta čut imajo nekateri ljudje, ki vedo, da se otrok v svojem razmišljanju z vprašanji često more le zmotiti in da si moremo najbrže pridobiti zaupanje otroka, ako mirno čakamo.
Toda koraki otroka postajajo čimdalje počasnejši, in ko zagleda ta ob poti kup suhljadi, četudi v ledenem oklepu, sede nanj ter reče vljudno z nežnostjo dobro vzgojene deklice: »Hvala lepa, jaz ostanem tu!«
»Utrujena?«
Brž sede tudi on njej nasproti na kup kamenja in prekriža noge:
»Morebiti ti je zdaj všeč jabolko, gospodična?«
V njenih očeh se zabliska, ročica se ji iztegne po jabolku in njena ličeca zarde od veselja.
»Dobro je!« I ti zdaj pripoveduje: »Meni je nekoč šivilja Rozika tudi dala jabolko. Jaz pa sem ga skrila v posteljo in ponoči pojedla, ko so bili vsi odšli. Ali ni bilo to lepo od šivilje Rozike? Ima rdeče lase in stanuje v majhni hišici, pred katero stoje poleti visoki, rdeči stebri. Ima devet bratov in sester, katerim šiva oblekce, kadar pride zvečer domov.«
»Odlična ta šivilja Rozika 1 In kje stoji njena hiša, pred katero stoje poleti cvetlični stebri? — To so gotovo slezova drevesa!«
»Najprej pride zeleno polje. Na njem so bele zvezde in rumene kronice, kadar se smehlja son-
ce. Nato pridemo do strmih dreves, ki zro kvišku in ki vzdihuejo.«
»Bilo bi torej najbolje, da se podava na pot k šivilji Roziki. Ta bo še gotovo imela kako jabolko, jaz nimam nobenega več. In ta sedež je mrzel in nezavarovano nožico zebe.«
Zdaj že izžareva iz njenih dvignjenih krotkih otroških oči popolno zaupanje: »Jaz se ne maram več vrniti. Hočem počakati, da se znoči. Lačna tudi nisem več, ker si mi dal jabolko.«
Ponoči hočeš tu ostati in se nič ne bojiš? Nekaj lepega nameravaš 1 Mar ne veš, da ljudje zaspe in se ne zbude več, kadar pritisne hud mraz?«
Jaz pa prav gotovo ne bom zaspala, bom vseeno čakala. Le poglej drevesa tu ob poti in majhne bele meče in kronice in srebrne rese, niz biserov in te trakove 1 Cemu so se drevesa tako lepo oblekla? Pričakujejo nečesa, in da nekaj pride, to prav dobro vedo. Prejle je šla mimo srna. Ta me je pogledala in je tudi vedela...«
»Mar tudi ti to čutiš, ti? — Mala dušica, kako ti je ime?«
»Jaz imam mnogo imen, toda nobeno ni pravo. In ponoči se mi dozdeva, da poznam pravo ime. Zjutraj pa sem ga že zopet pozabila. «Uboga malčica,» mi pravi oče. Toda tega imena ne maram. — Pobegnila sem! — Da pa je to pravi božični gozd, sem zapazila šele, ko sem že bila v njem.«
Zdaj se mož skloni ler dvigne malo stvarco vkljub odvratnemu duhu, katerega izpuhteva ogrinjalo, na svoja kolena in pokrije s svojim jopičem premrlo nožico, na kateri zeva velika luknja v nogavici. Otrok se že prav nič več ne boji ter se celo igra z rjavimi gumbi iz jelenje rogovine.
»Veš ti, tistole o Božičku, da prinaša lepo stvari, je vse zlagano. Te stvari najdemo vse v katalogu. Lutke in vozove in vojake. Prav vse! In če bi bil res pravi Božiček, bi čisto gotovo vedel, da novih lutk ne maram, ker te prav nič ne vedo o meni in me sploh ne poznajo.«
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel Cei
izdajatelj: ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčifi
Slovensko dekle v narodni noši pripenja šopek ministru dr. A. Korošcu
Foto Pavločič, LJubljana
Cerklje na Gorenjskem
Ze ves teden so fantje in dekleta pripravljali, kljub obilnemu delu na polju, da bodo dostojno proslavili ta slovesni dan. Na predvečer so po vseh gorah in po vseh vaseh zažareli veličastni kresovi. Še lepše pa je zažarela nedelja v vsej svoji pisani krasoti. Preko cvetočih travnikov in polj so se vile dolge vrste zastavnih gorenjskih fantov in brhkih deklet v pestrih narodnih nošah, dalje konjeniki, okrašeni na stari gorenjski način, ter kolesarji z zastavami in šopki. Vsi so hiteli v Cerklje, od vseh strani in iz vseh vasi, da kot skupna cerkljanska družina manifestirajo svoje veselje nad zgodovinskim narodnim dejanjem. Z zbirališča konec vasi se je okrog dveh razvil dolg pisan sprevod, ves lesketajoč se v pisanih narodnih nošah, okrašen s cvetjem in zastavami, ter krenil s petjem in godbo najprej v cerkev k šmarnični pobožnosti. Po šmarnicah se je razvil sprevod po vasi. Na čelu sprevoda so jezdili konjeniki v narodnih nošah, za njimi godba in gasilci, nato deklice v belih, plavih in rdečih oblekah, za njimi fantje v belih srajcah in modrih hlačah; najbolj čudovit pa je bil pogled na dolgo vrsto pestrih narodnih noš, moških in ženskih, ki so prepevale narodne pesmi. Sprevod je zaključil občinski odbor in ljudstvo. Edino šola se proslave iz nerazumljivih razlogov ni udeležila. Končno se je ves sprevod zbral okrog okrašenega govorniškega odra s slikami Nj. Vel,, kralja Petra, dr. Jan. Ev. Kreka, kneza namestnika Pavla, ministra dr. Antona Korošca ter bana dr. Natlačena. Slavnostni govornik je bil banovinski zdravnik dr. Joža Bohinc. Sledile so deklamacije in petje cerkljanskega zbora. Končno je godba zaigrala državno himno in himno »Hej Slovenci«, ki so jo peli vsi udeleženci. Program se je nato nadaljeval in zaključil v dvorani društvenega doma z lepo naštudirano zborno deklamacijo deklet v narodnih nošah ter z igro enodejanko »Naša pravda«. Navdušenje je priki-pelo do vrhunca ob koncu igre, ko je vsa dvorana kot iz enega grla zapela slovensko himno.
! Cerknica
20 letnico majniške proslave smo tudi pri nas na slovesen način proslavili. V soboto zvečer so vse vasi zažgale kresove, ki naj bi naznanjali velepomembno slavnost naslednjega dne. Zlasti kres, ki so ga zažgali fantje Prosvetnega društva vrh Slivnice, je bil daleč viden. Tudi topiči in rakete so naznanjale slovesno razpoloženje. V nedeljo po deseti maši pa je stopil na okusno okrašeni govorniški oder šolski upravitelj g. Skubic Vinko in v lepih besedah orisal pomen tega važnega dogodka za nas Slovence in vso Jugoslavijo. Fantje Prosvetnega društva so zapeli nekaj pesmi, vso slovesnost pa je zaključila gasilska godba z državno himno.
i Dolenja vas
Proslava majniške deklaracije se je pri nas vršila zelo slovesno. Na predvečer so zažareli kresovi na vseh straneh in po vseh vaseh, a najlepši je bil kres 1100 metrov visoko na »Stenah«, tako zvani ribniški svatje. Videl se je kot zvezda. .Ves večer so odmevali topiči, vmes pa petje in vriskanje veselo razpoloženega naroda. Na nedeljo večer v mraku se je pa začela proslava ob električni razsvetljavi pred razsvetljenim občinskim domom. Mogočen zbor je krepko zapel v majsko noč domorodno pesem, nakar je z balkona občinskega doma v krepkem govoru obrazložil župnik Škulj pomen slavlja. Manifestaciji je prisostvovala neverjetno velika množica iz občine, pa tudi iz okolice. Župnik iz Grčaric g. Rozman je pa pozival vso slovensko javnost naj ne pozabi ob spominu na te velike zmage narodne volje — na uboge kočevske Slovence. Rakete in mogočno streljanje topičev, naposled pa še pesem, ki jo je pelo vse ljudstvo, je ustvarilo navdušeno razpoloženje.
Dolnja
Lendava
Na predvečer zgodovinskega 30. majnika je zažarel tudi pri nas na severni meji naše lepe države na prijaznem hribčku presvete Trojice kres v spomin vseh onih, ki so delali, se borili in trpeli za majniško deklaracijo. Zdelo se je, da ga ni zanetilo katol. prosvetno društvo po svojem zastopniku, ampak ogenj, plamen iz groba našega velikega Evangelista, ki je privabil k ognju vse, prav vse od najvišjih tuk. odličnikov do priprostih prebivalcev lendavske okolice, prav vse ne oziraje se na politična naziranja. V globoko zajeti besedi je pozdravil pri kresu vse navzoče narodni jjoslanec g. dr. Fr. Klar, v nedeljo pa nas je v okrašeni risalnici tuk. meščanske šole seznanil z pomenom majniške deklaracije v naši zgodovini odvet. kon-ciniient e. Brunec. Sicer skromno a tem bolj pri; srčno prireditev je zaključila narodna pesem, ki eo jo 6toje peli zopet vsi navzoči.
Komenda
V razpoloženju, ki je vredno tako velikega dogodka, smo praznovali 20 letnico majske deklaracije. Izpred Društvenega doma se je razvil sprevod, po litanijah pa je bila na okrašenem prostoru pred cerkvijo proslava. Pevci so zapeli »Bog in Slovenija« in »Triglav, moj dom«, nakar je član banskega sveta in župan Janez Štrcin govoril o pomenu majske deklaracije. Deklamator je lepo podal Otona Župančiča pesem o deklaraciji, nakar so vse navzoči zapeli »Hej, Slovenci«
Laško
Proslava 20- letnice majniške deklaracije v Laškem je bila prav lep«. Ko so goreli kresovi v Laškem in okolici v soboto zvečer, je bila v hotelu »Savinja« slavnostna akademija z govorom dr. Kalana iz Celja ob ogromni udeležbi Laščanov in okoličanov. Mesto je bilo z malimi izjemami vse v zastavah, le oni, ki so 6e skupno z Nemci pri zadnjih občinskih volitvah izpostavljali za JNS listo, ni6o izobesili zastav. V poštev prideta Ie dva trgovca in trije gostilničarji.
št. Jurij pod Kumom
Tudi pri nas in v naši okolici so v soboto zvečer zagoreli kresovi. V Št. Juriju sta gorela dva: na Knezovem griču in pri Medvedu. Velikanski kres je gorel na Kumu in v Radgonci. Videti je pa bilo tudi kresove na Jelenjih, v Svibnem, Dolih in Košici. V lepo in jasno zvezdnato noč pa je odmevalo petje in navdušeno vriskanje, s Kuma pa tudi pritrkavanje zvonov. V nedeljo popoldne je krajevna JRZ s proslavo, združeno z govorom, proslavila 20 letnico majniške deklaracije.
Prihova
20-letnica majniške deklaracije se je na Prihovi slovesno praznovala. V soboto večer je gorelo 5 kresov. V nedeljo popoldne po večernicah se je zbralo pod župnijsko lipo veliko število ljudstva, ki so zvesto f>06lušali g. župnika, ko jim je pojasnjeval zgodovino in jx>men majniške deklaracije. Pevci so pa zapeli Lepa naša domovina in druge pesmi. Nastopili 60 tudi telovadci.
Minister dr. A. Korošec govori v veliki unionski dvorcni
Foto Pavločič,
Proslava majniške deklaracije v Cerkljah na Gorenjskem
Foto Šenčur, Ljubljana
Spominska slovesnost na Krekovem grobu v soboto zvečer
Foto Tavločlč, Ljubljana
Litija
V	soboto zvečer 60 z vseh hribov, ki obdajajo v polkrogu litijsko kotlino, zažareli mogočni kresovi, tako da smo jih samo iz najbližje okolice našteli nad 30. Mogočna kresova pa sta zagorela na športnem prostoru SK Litije ter na Frtici, ki je bil tako velik, da je dogoreval šele drugo jutro v zori jKunladne, sončne nedelje. Pri obeh kresovih se je zbralo veliko število prijateljev naše misli in ideje. — V nedeljo zjutraj, takoj po prvi sveti maši se je zbralo pred litijsko cerkvijo okrog 500 zborovalcev. Zborovanje je otvoril litijski župan Hinko Lebinger. Pevski odsek prosvetnega društva je odpel fiesem »Slovenec 6em«. Nato je župan Lebinger opisal jx>men majske deklaracije S pesmijo Triglav moj dom, je pevski odsek zaključil sijajno uspelo manifestacijsko zborovanje, ki je tudi to pot krepko dokazalo, v katerem taboru 6toji Litija. — Ves litijski trg si je nadel slavnostno obleko ter 60 iz prav vseh hiš plapolale zastave. Ob 11 dojjoldne je bila slična svečana proslava na Savi pred cerkvijo, katere se je udeležila polnoštevilno vsa savska župnija. — Ravno taka proslava je bila pojx>ldne pri župni cerkvi v Hotiču.
Prečna
V	soboto zvečer so kresovi oznnnjali važnost narodnega praznika. V nedeljo popoldne po službi božji so se zbrali v dvorani gasilci, odbor in pristaši JRZ, žene, dekleta, učiteljica in tudi otroci, vsem na čelu g. župan Zagorc Josip in g. župnik. Veselo je odmevala pesem »Hej, Slovenci« iz grl vseh. Trije najmlajši so čustveno podali deklamacije: Jugoslavija, moja mati; Pesem tla-karjev in Molitev. G. župnik je poljudno razložil politično zgodovino Slovencev in vzroke ter pomembnost majniške deklaracije.
Slovenska Bistrica
Že dolgo ni naše mesto doživelo lake ljudske manifestacije, kakršna je bila proslava 20-letnice majske deklaracije. Na predvečer se je razvila jx> 6večano razsvetljenih in z zastavami okrašenih ulicah bakljada z godbo, medlem ko so na bližnjih in daljnjih hribih goreli kresovi. Iz sprevoda je donela naša pesem in vzkliki kralju. Jugoslaviji in voditelju Slovencev dr. Korošcu. Nato je pred mestno hišo spregovoril župan g. Kac, za njim pa je orisal zgodovino in jx>men deklaracije gosp. dr. Savbah. Naslednji dan se je vršilo pri bližnji podružnici Sv. Jožefa veliko javno zborovanje, na katerega je prihitelo ljudstvo iz mesta in okolice. Slavnostne govore 6ta imela predsednik mestne organizacije JRZ g. dr. Savbah in podpredsednik okrajne organizacije g. Jerovšek.
žetale
Da tudi naše uboge in od prometa oddaljene gornje Haloze nočejo zaostali v proslavi zgodovinske 20-letnice majniške deklaracije, priča sicer skromna, a za naše razmere odgovarjajoča proslava. Na predvečer smo našteli po naših hribih čez 10 kresov v fari; slovesno jx>trkavanje zvonov in streljanje z možnarji pa je v nas se dvignilo radost in ponos. V nedeljo, po večernicah smo priredili v 6tari šoli akademijo 6 petjem domorodnili pesmi in deklamacijami. O. župnik J. Kozoderc nam je opisal nevzdržne razmere, ki so nagnile naše narodne voditelje, da 6o videli edini izhod v majniški deklaraciji, g. kaplan Suster pa je razi*"! našo devizo: kar nam je majska deklaracija d., j, bomo branili, česar nam ni dala, za to se bomo borili.
LJubljana
Slovenija je dostojno proslavila jubilej majniške deklaracije
Vransko
Proslava 20 letnice majniške deklaracije se je tudi pri nas izvršila na najslovesnejši način. V soboto na predvečer zgodovinskega dneva je bila fvo trgu slovesna bakljada, katere so se udeležile vse tri gasilske čete iz Vranskega, Ločice in Prekope ter mnogo občinstva. Na čelu sprevoda je igrala nova vranska godba pod vodstvom g. učitelja Ferda Skoka. Na bližnjih vrhovih je v istem času zažarelo 10 kresov in na vseh koncih so švigale v zrak rakete in j>okali topiči. V nedeljo zjutraj je godba igrala budnico in zopet je zadonelo slovesno streljanje. Takoj jx> prvi masi je bilo zunaj na prostoru med cerkvijo in gasilskim domom slovesno zborovanje, ki ga je otvoril g. Ivan Zupan. Po njegovem pozdravu na zbo-rovalce je pevski zbor jkmI vodstvom g. Križnika zapel pesem »Slovan na dan«. Za tem je sledila deklamacija Jožeta Pogačnika »Ogenj prižgitel«, ki jo je izredno lejio jx>dala učiteljica brez službe gdč. Elizabeta Goričeva. Za tem je bil slovesen govor, ki je obširno jx)jasnil zgodovinski jjonien majniške deklaracije za Slovence. Sledila je še deklamacija »Naš narodni dom«, nato pesem »Oj Triglav«. Proslavo je zaključila pesem »Hej, Slovenci«, nakar se je množica začela polagoma razhajati.
SUDANEC rad je
nojeva jaica
fNaša najljubša jed BONBONI
Bodi kjerkoli M povsodi!
Kostanjevica
Spomin na 20 letnico majniške deklaracije je odjeknil v vseh dušah našega kota. Na predveče* je zažarelo na naših gričih nešteto kresov, ki so glasno izpričevali neomajno vdanost in zvestobo našemu preizkušenemu borcu in voditelju za slovenski narod dr. Korošcu. V nedeljo zjutraj pa je bilo vse mesto v zastavah in množice so se od vseh strani zgrinjale in po maši napolnile do zadnjega kotička dvorano prosvetnega društva, kjer je na slavnostnem zborovanju govoril župan Jos. Likar. Posebej pa je proslavil spomin na majniško deklaracijo tudi občinski odbor, ki je nn svoji slavnostni seji odposlal min. dr. Korošcu vdanostno brzojavko. Popoldne pa je prosvetno društvo za proslavo priredilo krasno uspelo akademijo, na kateri je govoril g. ing. Kozjek Rado, gozdni nadsvetnik. Proslava t>o ostala v neizbrisnem spominu vsem udeležencem.
Samomor
v suhorskem župnišču
Na dan sv. Rešnjega Telesa okrog 11 zvečer se je v suhorskem župnišču ustrelil bivši občinski tajnik občine Metlika in organizator JNS, 42 let stari Anton Lušicki. Samomor je napravil v navzočnosti gosp. župnika Raztresena in še nekega domačina, ki se je takrat mudil v župnikovi sobi. Razume se, da je to strašno dejanje silno razburilo domače, zlasti pa gosp. župnika, kateri je takoj pohitel in še živemu samomorilcu podelil sveto odvezo in sveto poslednje olje.
Ne bomo se spuščali v razglabljanja, zakai je prišel nesrečni pokojnik izvrševat samomor iz Metlike v suhorsko župnišče, ugotoviti hočemo le suha dejstva, zlasti zaradi tega, ker je nekdo poskrbel, da se je po deželi začela razširjati novica, češ da je suhorski župnik Raztresen ustrelil v svojem župnišču tajnika JNS Antona Lušickega ter nato še samega sebe obstrelil. Ta novica je zašla celo že v nekatere gorenjske kraje. O njej so govorili tudi že v bližnjih hrvatskih krajih. Zato smo dolžni resnici na ljubo ugotoviti naslednja dejstva, katera smo dognali na licu mesta.
t,Prišel sem
da bi govoril s farjem ..
Na dan sv. Rešnjega Telesa je pokojni L u -š i c k i, ki je bil pod režimom JNS občinski tajnik v Metliki, pozneje pa odstavljen, okrog 3 popoldne prišel na Suhor. Ženi ondotnega učitelja, gospej Vreščevi, je dejal: »Prišel sem, da bi govoril s farjem, kateremu moram nekaj povedati.« Gosp. župnik Raztresen pa seveda ni nič vedel o njegovem prihodu, ker je po dopoldanski procesiji imel pri sebi župnika iz sosedne hrvatske Drage, ki mu je bil pomagal pri dopoldanski procesiji. Tega je potem popoldne spremil nekoliko proti njegovemu domu, nakar se je vračal na Su-lior in okrog pol 7 popoldne prišel mimo Jeleniče-ve gostilne, kjer je naletel na metliškega mesarja Mežnaršiča, s katerim sta se začela meniti o teletih. Mežnaršič je naročil pred hišo pol litra vina, da bi ga z župnikom skupaj 6pila. V tein sta se tema dvema pridružila še tamkajšnji učitelj Vrezec in domačin Radkovič. Nekako istočasno pa je prišel mimo tudi krojač Franc Kočevar, kateremu jc imel gos j), župnik Raztresen zaradi njegovega bolehnega fantka nekaj sporočiti. Gosp. župnik je nato s Kočevarjem odšel proti župnišču, z njima pa učitelj Vrezec in Radkovič. Kakor so pnee pozneje povedale, da jc ves čas, ko je župnik Raztresen stal zunaj pred Jeleničevo gostilno, Anton Lušicki gledal skozi okno in srepo motril zunaj stoječega in govorečega župnika. Vsega tega pa seveda ni opazil gosp. župnik, ki dotlej niti slutil ni, da je Lušicki v Suhorju.
Gost ob tO uri zvečer
Ko so oni štirje prišli v župnišče, je bilo nekako ob Ave Mariji, ker je zazvonilo šele, ko so
bili v obednici, kjer so skupaj molili. Za njimi je prišla še učiteljeva žena gospa Vreščeva 6 hčerko in poštarica. Ta družba je pri župniku ostala dalj časa. Bilo je nekako ob tričetrt na 10 zvečer, ko je nepričakovano nekdo potrkal na vrata obed-nice, nakar je stopil v obednico najprej Martin Radkovič, za njim pa Anton Lušicki. Gosp. župnik, ki se mu je čudno zdelo, da ga Lušicki obišče v tako poznem času, jc Lušickega prijazno pozdravil ter ga ogovoril: »Ali ste tudi vi prišli, ko vas že toliko časa ni bilo pri meni?« Lušickega namreč najmanj že dve leti ni bilo v župnišču. Lušicki pa je odgovoril: »Gospod župnik, prišel sem poslovit se od vas. Ker nimam službe, bom začel v Ljubljani gostilno.« Nato je gospod župnik dejal: »Me veseli, da je tako. Le pridite noter!«
„Jaz bom io-le naredil...'*
Lušicki je prisedel zraven župnika in ni izpil niti ene kupice vina. Menil se je z, župnikom samo zgolj vsakdanje stvari in ničesar takega, kar bi pomenilo kako nesrečo. Medtem so ženske odšle od družbe in so ostali samo moški. Ko je bilo nekako okrog 11, sta Radkovič in učitelj Vrezec drug za drugim vslala od mize in odšla ven. Pustila pa sta vrata sobe in župnišča odprta. V sobi pa je pri župniku ostal poleg Lušickega še krojač Franc Kočevar. ki bi se bil z gosp. župnikom rad pomenil zaradi svojega fantka. Toda Anton Lušicki jc takoj začel pogovor, ki je samo njega zanimal. Pokazal je najprej gosp. župniku prošnjo, katero je naredil, da bi bil zopet nastavljen za občinskega tajnika v Metliki. V teku pogovora je Lušicki rekel: »Sedaj vidim, gospod župnik, da vi niste krivi, da jaz nisem več občinski tajnik.« Župnik mu je pa odgovoril: »Meni se zdi, da za to niste mogli postati občinski tajnik, ker se ne morete izkazati s potrebno kvalifikacijo.« Nato je Lušicki izjavil, da ga banovina noče nastaviti, nakar je rekel: »Ban in banska uprava mene lahko piše v ..., jaz bom tole naredil!« Pri teh besedah je vstal, odmaknil stol, se vlegel na zofo, ki je stala za njegovim hrbtom, in pri tisti priči iz samokresa, ki ga je naglo potegnil iz žepa, oddal strel naravnost v svoje srce.
Počilo je le rahlo. Gosp. župnik in pričujoči Franc Kočevar sta prestrašena planila pokonci, istočasno sta pa z dvorišča, kjer sta se med tem časom mudila, pritekla, učitelj Vrezec in Radkovič. Kljub silni zmedi, ki je nastala, je gosp. župnik naglo pohitel po sv. poslednje olje, s katerim je umirajočega mazilil, ter mu dal tudi poslednjo odvezo. Čeprav Lušicki ni mogel več spregovoriti, vendar je med obredom župnika še s široko odprtimi očmi gledal, kakor da bi j>cslušal njegove besede, ki jih je izrekel umirajočemu na uho: »Moj Bog, odpusti mi!« Nato je Lušicki počasi zaprl oči in izdihnil. Gosp. župnik je še poklical iz prvega nadstropja kapetana Beltrama, ki je takoj pri-hitel, čeprav strela ni slišal. Radkovič je nato
Drobne novice
Koledar
Sreda. 2. junija: Manelin, mučeiiec; Peter, mučenec; Erazem. Zadnji krajec ob 6.24. Herechel najjoveduje spremenljivo vreme.
Novi grobovi f Franc Jemec
Dolsko, 31. maja. V Pelelinjah je v petek, 28. maja po dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspal v 82. letu starosti g. Jemec Franc, p. d. Jeršinj, posestnik, bivši župan in dolgoletni odbornik dolške občine. Bolezen je prenašal 6 pravo krščansko potrpežljivostjo: v molku in tihi neprestani molitvi. Bil je mož globoke vere in goreče molitve, velik prijatelj knjige in sploh poštenega katoliškega tiska. V tem duhu je tudi vzgajal svojo družino in srečni otroci, ki so imeli •takega očeta: vernega, strogega in dobrega.^ S pokojnim je legel v grob mož, ki je užival splosno spoštovanje. Pogreb jc bil v nedeljo popoldne izpred hiše žalosti na domače pokopališče pri sv. Agati ob veliki udeležbi od blizu in daleč, kar jasno priča, kako priljubljen je bil jrokojni. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje!
f V Ljubljani je včeraj mirno v Gospodu zaspala g. Pepa Bezlaj roj. Svetlič p. d. Gaeperckova mati. Pogreb bo v četrtek, 3. junija ob pol 5 po-ik>kine iz hiše žalosti Mala čolnarska ulica 7 na pokopališče na Viču. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
+ V Ljubljani je nenadoma umrl gospod Ivan R uči ga j. Pogreb bo v četrtek ob 5 popoldne. Naj inu sveti večna luč! Žalujočim nase sožalje!
Povsod
zelo upoštevane.
Osebne cesfl
— Promnvirana je biln za doktorja gospodarskih ved nn gospodarsko in socialnoznanetveni fakulteti Goethejevc univerzo v Frankfurtu na Majni gospodična Lidija Tatjana II rova t iz Ljubljane. Čestitamo!
s temeljitim zdravljenjem v začetnem stadiju. Plščan-biro, Beograd II. Maršal Pllsudskog 22 ali pri Pleitanyinformator, Zagreb, Slrossmaycrov trg l/a nadstr. Vam poSljo po želji brczpiacno brošuro, ki daje pojasnila o sodobnih metodah zdravljenja. 67° vroči izviri žveplenega blata kopališča Piešlany niso šo nikoga razočarali.
Ropali^ PieStaiiv prinese zdravje.
V zračnem promclu 70% popusta pri povratku.
Incident pri sv. Juriju ob Donački gori
Pri Sv. Juriju ob Donački gori, okraj Šmarje pri Jelšah, 6e je v nedeljo, dne 30. maja t. 1., v goslilni Marije Vrešak zbrala večja družba kmetskih fantov. Vsled izzivanja Jožefa Egartnerja je prišlo med fanti do 06trega prerekanja. Egartner ie pograbil železno palico, = katero se zabija trtno kolje ter ž njo mahnil proti Josipu Mohorku. Družbi se je posrečilo, da je Ergartnerju palico izvila, nakar je Egartner planil v kuhinjo po nož, ž njim udaril najprej Josipa Mohorka in mu pre-rezal klobuk in 6ukno na de6ni strani. Nato je Egartner napadel z nožem še Antona Artiča ter ga ranil v tilnik. Artič je poskušal Egartnerja pomiriti. Ko pa se mu to ni posrečilo, je iz revolverja ustrelil v tla, na napadalca uplaši. Tudi sedaj še Egartner ni odnehal, temveč je z -nožem mahal proti Artiču in ga ranil v čelo. V silobranu je Artič Egartnerja ustrelil v trebuh. Egartner je med prevozom v bolnišnico rani podlegel. Artič je bil aretiran in oddan sodišču. Incident 6e je dogodil po končani proslavi obletnice majske deklaracije, nima z njo nikake zveze. Vzrok je iskati v medsebojnih osebnih nasprostvih udeleženih oseb in alkoholizmu.
Kupu|te le domače Izdelke!
PERION
pralni prašek je kvalitetni izdelek slovenske industrije. - Kupujte ga'
—	Nj. Vel. kralja Petra II., ki je pokrovitelj letošnjemu pomladanskemu ljubljanskemu velesejmu, bo zastopal pri otvoritvi dne 5 junija komandant dravske divizijske oblasti gospod generalštab-ni brigadni general Lazar L. Tonič.
—	Gospod dr. Milan Vrbanič, minister za trgovino in industrijo, bo kot častni predsednik letošnjega pomladanskega velesejma, osebno otvoril velesejem dne 5. junija ob 10 dopoldne.
—	Dr. Kramer tolaži. Na praznik sv. Rešnjega Telesa je obiskal senator g. dr. Albert Kramer svoje somišljenike v Sodražici. Govoril jim je sledeče misli: Mi 6edai 6treljamo z najjačjimi kanoni na sedanjo vlado. Bodite potolaženi in mirni! V kratkem pridemo tudi mi na krmilo s predsednikom generalom Zivkovičem. — Kaj bo, ko bodo JNS-arji izstrelili tudi svoje najjačje kanone? Gotovo bodo poklicali na pomoč »debelo Berlo«. saj jo prav dobro poznajo iz svetovne vojne._
Čc si na solncu: nič masti -marveč dobri Tschamba Fii. Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5.
—	Zapisu pri Cateiu na Dolenjskem. V naši
romarski cerkvi bo v nedeljo (i. junijn ob 10. božja služba « pridigo in petjem. Pel bo krepak moški zbor učencev orglanske šole iz Ljubljano rnzne slarejšo in novejše pesmi med mašo, pa še po maši katero zn nameček. Pelje lega zbora je letos med šmarnicarai v ljubljanski stolni cerkvi nekajkrat vzbujalo pozornost in navzočim napravljalo veliko duhovnega veselja. Zalo prijatelji Matere božje na naših dolenjskih Brezjah, ljubitelji lepega petja iskreno vabljeni!
stopil k mrliču in kot bivši sanitejec ugotovil njegovo smrt. Učitelj Vrezec pa je medtem izginil iz zupnišča in v vasi povedal, kaj 6e je v tarovžu zgodilo.
Koga je mislil poslanec Dahar
Še leti večer je prišlo poklicano orožništvo, ki je ugtovilo dejanski stan in nato na župnikovo prošnjo zapečatilo sobo z mrličem. Drugi dan ob 7 zvečer pa je bil pogreb. Pri pogrebu so peli sokolski pevci, na grobu pa je govoril poslanec Dako M a k a r, kateri je med drugim tudi tole izjavil: Ze drugič imam danes dplžnost govoriti na tem pokopališču. Prvič pri pogrebu pokojnega dekana, danes pa tebi, dragi Tone, ko te polagamo v grob kot žrtev sedanjega režima!« Nato ,je hvalil pokojnika in njegovo delovanje. V rokah je držal lep šopek rož. Roko z rožahii je dvignil proti nebu ter zaklical: »Tebe pa, Bog Oče na nebesih, za-rotim, prosim in zahtevam od Tebe, da kaznuješ (iste, ki so to napravili!« Takoj nato se je poslanec Makar e svojimi Metličani in somišljeniki odstranil 6 pokopališča.
Satanske nahane
Verjetno je, da je Lušicki prišel v suhorsko župnišče 6 posebnim namenom. Priče 60, ki vedo povedati, da je še pred štirinajstimi dnevi Lušicki takole grozil: »Če ne bom dobil tukaj službe občinskega tajnika, bom prišel na Suhor in ustrelil še dva, potem pa sebe!« Tudi sicer je večkrat grozil, da bo ustrelil suhorskega župnika Če tega ni 6toril, je vzrok morda ta, ker je v tistem zadnjem pogovoru spoznal, da mu župnik nič hudega noče. Morda je tudi več kakor 6lučaj, da se je prišel ustrelit prav v suhorsko župnišče, kjer je bil v zadnjem hipu še deležen poslednje odveze in zakramenta sv. poslednjega olja. Tako presoja to nesrečno smrt kristjan. Kako pa jo presoja tisti del slovenskih ljudi, ki zadnje čase sistematično skušajo z vsemi sredstvi vzeti ugled katoliški duhovščini, govori dejstvo, ki smo ga že omenili. Če so celo v Rovtah in drugih krajih, čeprav noben časopis še ni poročal o tein samomoru, že v ponedeljek od ust do ust govorili, da je suhorski župnik ustrelil tajnika JNS Lušickega in nato še samega sebe, je to dokaz, da je nekdo ta nesrečni dogodek iz daljnjega Suhorja znal naglo razširiti po vseh slovenskih krajih s satanskim namenom, uničevati ugled katoliške duhovščine med Slo-
Skrita matija je na delu
Prav gotovo bi se s tem vsega obžalovanja vrednim nesrečnim dogodkom ne pečali, ko bi na podlagi teh dejstev ne bili prepričani, da je skrita in prikrita mafija s svojim satanskim namenom na delu, da ubije v slovenskih ljudeh spoštovanje in vero v katoliško duhovščino. Zato 6nio se izogibali v tem poročilu vsakršne, tudi najmanjše žal besede zoper nesrečnega pokojnika, primorani pa smo bili dogodek objektivno pojasniti, da zapremo U6ta brezimnim šepetavcem in tako že vnaprej preprečimo njihove nakane.
Tatje v pralnici
Gospodinja je stalno v skrbeli, kako bo varovala svoje dragoceno jjerilo. Ne dopušča, da bi 6e zlorabljala brisača, niti da se zamaže prt. nadzira otroke, da se ne bi valjali v blatu in prahu. In koliko še drugih skrbi! Uspeli pa je ta. da se njeno dragoceno perilo zelo pogosto prehitro raztrga. Ako gospodinja preišče, kaj je vzrok tega predčasnega razpadanja- perila, bo ugotovila, da je temu krivo pranje s slabim milom. Gospodinje, ki uporabljalo za pranje redno Schichtovo milo Jelen, se lahko pohvalijo, da je njihovo perilo trpežno ler vedno snežnobelo in čisto.
—	Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda pomešana z nekoliko vroče vode.
Ogl. rcg. S. br. 30474/35.
—■ Lep jubilej dela v tovarni čevljev »Peko« v Tržiču. Dne 1. junija je praznovala uradnica tovarne »Peko« v Tržiču, gospa Ivanka Valjavec, 25-letnico svojega službovanja pri tem podjetju. Četrt stoletja nepretrgoma je neumorno in požrtvovalno sodelovala pri ustvarjanju tega našega vseskozi slovenskega podjetja, ki je največje v čevljarski stroki. Jubilantka je bila priča 6kromnim začetkom našega pokojnega selfmademana, gosp. Petra Kozine, in njegova zvesta spremljevalka v izgradnji njegovih širokopoteznih načrtov, iz katerih se je razvila močna čevljarska industrija, ki zavzema s svojimi prvovrstnimi proizvodi vodeče mesto v naši državi. Uprava podjetja je k temu tako redkemu prazniku dela jubilanlki, ki še vedno čila in zdrava opravlja z isto vnemo poverjeni ji odgovorni delokrog, prisrčno čestitalo in ji v znak polnega priznanja podarila primerno j^oklonilo.
OTVORITEV SEZONE
DOLENJSKE TOPLICE, najučinkovitejše, radio termalno zdravilišče za revmatizero vseh vrst. bolezni živčnega sistema, ženske bolezni itd
se otvorijo dne 1. aprila 1937. Znižane predsezonske pavšalne cene: za 10 dni
600 Din, za 20 dni 1100 Din. Pojasnila daje uprava zdravilišča (Nova uprava)
—	12 napevov »V zakramentu vso sladkosti« za mešani zbor z orglami zložil Slanko Premrl, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 20 Din. — Ti napevi so bili kmalu jk> vojni izdani kot »Tantuni ergo« z latinskim besedilom in so bili žo nekaj let razprodani. Ker se nekateri obredi že vršijo v domačem jeziku, tako tudi blagoslov po rimskem obredu, zato je Jugoslovanska knjigarna izdala teh 12 napevov s slovenskim tekstom. Napevi so popolnoma neizpreuienjeni. V6i se odlikujejo po izredni koncepciji, kakor da so izklesani iz žlahtnega kamna in vliti iz drage rude. da ne veš, kaleri številki bi dal prednost. Se ftosebno veličastno in mogočne številke so 7, 9, 10 in 12. Večino napevov je prirejena tako. da se glasovi vrstijo: sedaj poje sopran, potem alt in sopran, bas, mogočen unisono zbor, pa ziidoni v lepi štiri-glasni harmoniji cel zbor itd., kar skladbo posebno povzdigne in učinkujoče poveliča. To zbirko toplo pripofočamo vsem zborom, ker je izbira precej bogata.
Ljubljana
v sredo, dne 2. junija
Gledališče
Drama: Sreda, 2. junija: bivala«. Red Sreda. — Četrtek, 3. junija: »Cyrano de Bcrgerac«. Pre-inierski abonma. — Petek, 4. junija: »Florentin-ski slamnik«. Red A. — Sobota, 5. junija: >Cyrano de Bergerac«. Red B.
Opera: Sreda, 2. junija: »Veseli studenček«. Red A. — Četrtek, 3. junija: »Car Kalojan«. Red Četrtek. — Petek, 4. junija: Zaprto.
Predavanja
Slovensko zdravniško društvo r Ljubljani priredi LI. znanstveni sestanek v petek, dne 4. junija ob 18. uri v predavalnici internega oddelka Obče državne bolnišnice v Ljubljani s predavanjem g. docenta dr. Ladislava Klinca o preosnovi aminovih kislin. Vabljeni vsi gg. zdravniki in medicinci!
Prireditve in zabave
Koncert umetnih in narodnih pesmi, ki ga izvaja Prelovčev pevski kvintet (Gostiša, Drašler, Rakovec, Lupša in Debelak) bo dne 4. junija t. 1. ob 20. v frančiškanski dvorani in so vstopnice po 15, 10,«8, 6 in 3 Din v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Istotam 6e dobi tudi tiskani spored. Občinstvo opozarjamo na ta koncert.
Sestanki
Kongregacija gospodov pri sv. Jožefu sporoča vsem gospodom sodalom, da bo napovedani družabni sestanek in obenem zadnji sestanek v tem šolskem letu danes v sredo izjemoma ob 8 zvečer takoj po junijski pobožnosti, ki se v cerkvi sv. Jožefa prične ob pol osmi zvečer.
Prosvetno društvo »Ljnbljana«:-inesto. Drevi ob 8. pevska vaja v društveni sobi v Vzajemni zavarovalnici. Pridite vsil — Pevovodja.
Naše dijaštvo
Akademska kongregacija pri oo. frančiškanih
ima drevi ob 20.15 zadnji redni sestanek. Akademiki, pridite za 6lovo polnoštevilno!
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška ce6ta 62 in mr. Gartus, Moste.
Advokat
dr. Josip Klepec
je preselil svojo pisarno v Gledališko ulico št. 14./1.
1 Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek, 3. junija izlet skozi Kranj na Primskovo, v Predoslje, Velesovo, Cerklje in Komendo. Odhod iz Ljubljane ob dveh s Kogresnega trga. Avtobus 20 Din. Zglasiti se je v trgovini PodkrajSek na Jurčičevem trgu do četrtka ob desetih.
— Pri zaprtju, motniab v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani-Josel gtenčice«.	bll5i;! nEV
1 Proslava »Sv. Konstantina«, patrona naših železničarjev, bo v četrtek, dne 3. junija t. 1.. in sicer: oficijelni del ob 10.30 v glasbeni dvorani »Sloge«, Ljubljanski dvor, neoficijelni del pa kot »zabavni sestanek ob Sori« v Ljubljančanom priljubljenem kopališču Gorenja vas-Reteče. Sodeluje godba »Sloge«. Udeleženci izleta uživajo naslednje vozne ugodnosti: vsi železničarji in njih rodbinski člani, ki imajo železniško legitimacijo, imajo pri vseh vlakih in iz vseh smeri prost prevoz, ostali (neželezničarji) polovično vožnjo, za kar kupijo pri odhodu celo karto, ki velja za brezplačen povratek. Da se omogoči udeležba v čim večjem številu (jx>sebno rodbinskim članom), bo vozil tega dne do postajališča Gorenja vas - Reteče izredni vlak z odhodom iz Ljubljane ob 14. in za povratek z odhodom iz Gorenja va-Reteče ob 20.25. Oba izredna vlaka imata na vseh vmesnih postajah in postajališčih postanek.
Povsod	zelo upoštevane
1 Preprečevanje izgredov v času naborov. Na
osnovi člena 66 in 67 zakona o notranji upravi se zaradi preprečenja pijančevanja in izgredov jjo vojaških nabornikih izdaja naslednja naredba: § 1. V času. ko trajajo nabori, je imetnikom gostilniških obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem. § 2. Vsakomur je prepovedano v tem času pod kakršnimkoli imenom prodajali nabornikom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih za nje kupovati in nositi. § 3. Nabornikom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač, g 4. Prestopki te naredbe ee bodo kaznovali po čl. 69 zak. o notranji upravi z globoko 10—500 Din. oziroma ob neplačilu globe v odrejenem roku z zaporom od 1 do 10 dni ter odvzemom alkoholnih pijač, ki bi jih nosili s seboj naborniki ali njih spremljevalci. § 5. Naredba stopi v veljavo dne 1. junija 1937 in velja za čas od 1. do 15. junija 1937 ter od 20. do 31. avgusta 1937. — Upravnik policije: Dr. Hacin s. r.
I Samomor v šiški. Včeraj ob 1 so našli v Koseskega ulici 1 v podstrešju malega skednja obešenega 38- letnega brezposelnega delavca Ivana Slevca. Samomor je odkrila pokojnikova žena, ki je poklicala stražnika. Stražnik je lakoi prerezai vrv ler skušal samomorilca oživeti, kar pa je bilo brezuspešno, ker je bil Slevec že mrtev. Na prošnjo žene je ostalo truplo v domačem stanovanju.
Nemčija pretrgala
zveze z Vatikanom
Berlin. 1. junija. TG. Uradno javljajo, da je nemška vlada prekinila diplomatske odnošaje z Vatikanom. Protestna nota, ki jo je nemški poslanik danes izročil Vatikanu v zvezi z govorom kardinala Mundeleiria. ie bila neke vrste ultimat in jc nemška vlada odnošaje prekinila, ko sveta stohca na njeno noto ni dala zadovoljivega odgovora. V potitičnih krogih zatrjujejo, da bo nemška vlada sedaj še odpovedala konkordat. Papeški nuncij v Berlinu Cesare Orsenigo je odpotoval v Rim. Nemški poslanik v Vatikanu je odšel na dopust V Rim in odpotoval tudi kardinal Fau!h»ber, da stopi v zvezo z Vatikanom glede novo nastalega položaja.