Št. 47.
PoStnlna platana v gotovini.
V Ljubljani, dne 22. novembra 1922.
Leto NT*
Glasilo »Samostojne p kmetijske stranke za SiovenUo".
Izhaja vsak četrtek. Naročnina:
celoletno. ..................Din 12.50
poinletno...................Din 6-25
Posamezna številka ...................Din 0-50
Kmet polagal si sam, in svoje stališče v državi uravnava! si sam S
Inserati: I mm inseratnega stolpiča stane sat
male oglase . . uradne razglase
reklame . .
Din 045 Din 0*40 Din 0*50
Uredništvo in upravni&tvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. v hisi ..Ekonoma
•t
Dokumentirana goljufivost klerikalcev.
Brezprimerno varanje volilcev. — Brodar za prost izvoz živine. — Gosar za prepoved izvoza živine. — Jugoslovanski klub za obe zahtevi. — Uničujoča obsodba klerikalne goljufije. — Odgovor tov. ministra Puclja. —
V boj proti goljufom!
Prellstovali smo Lončarjevo zgodovino političnega življenja Slovencev, brskali po »Spominih« Vošnjaka In posegli celo v zgodovino klerikalne stranke, toda tako ostudne goljufije, kakor jo je zagrešila ravno te dni klerikalna stranka, nismo zasledili nikjer.
Brez primera v zgodovini Slovencev je zadnja goljufija klerikalne stranke in slovenski jezik nima zanjo niti točnega izraza.
Tako podla, tako farizejska in tako izzivalna je.
Odvratna je našemu narodu sploh vsaka goljufija in eden najbolj zani-Cevanih ljudi je goljuf. In čisto naravno. Tudi ubijalec more biti v svojem jedru dober človek, goljuf pa je vedno le tisti, ki ima do mozga izprijeno dušo.
Zdrav in mlad je naš narod, zato Je možat, zato je morebiti včasih tirov, toda vedno odkrit. Cisto ne-inoška poteza pa je goljufija in zato te naš narod z njo nikdar ne bo sprijaznil.
V	svoji dobrosrčnosti pa hi nas narod vseeno še lahko oprostil goljufijo revežu, ki jo zagreši, ker mu manjka kruha, ki se poniža k goljufiji, da prehrani sebe. Toda nikdar In nikoli ne bo odpustil naš narod goljufij onemu, ki sam pridiguje o Ogabnosti goljufije, ki grozi vsem goljufom z večnim pogubljenjem, ki jo pa na koncu sam trpi In ki hoče celo goljufijo poveličati.
In pribiti je treba na tem mestu: Brezvestno goljufijo svojih volilcev Je zagrešila klerikalna stranka In niti en duhovnik ni nastopil proti njej, niti en duhovnik ni s protestom opral sebe, dasi je vsa politika klerikalne stranke skoraj Čisto odvisna od volje duhovnikov.
Vemo, da je velik del duhovščine vreden svojega vzvišenega poklica hi dokaze imamo, da je večina duhovščine terorizirana od šajke voditeljev SLS prav tako, kakor je bil včasih teroriziran slovenski kmet. Zato verujemo, da bo tudi naša častivredna duhovščina imela še to moralno silo, da se bo ločila od skupine ljudskih izkoriščevalcev in da se bo oprostila njih kvarnega in nemoralnega diktata, kakor je to že storil slovenski kmet.
V	blagor ljudstva, v prospeh vere in v čast Božjo bo to, zato ne oklevajte, temveč storite svojo dolžnosti
Hujša od vseh preje omenjenih |Oljuljj pa je goljufija, ki jo je zagrešila klerikalna stranka. Naravnost poveliča;ije greha pomeni tako podla Jn tako nizkotna je.
S ponosom se trka na prsa SLS, da je verska stranka in kdor ne trobi v njen rog, je kar razkričan kot ne-vernik in brezverec. Naša vera pa pravi, da je treba častiti resnico vedno in ob vsaki priliki Zato v resnici veren kristjan ni zmožen laži. Poglejmo pa sedaj, kako razume to svojo versko dolžnost SLS, ki hoče biti naša učiteljica v vseh verskih zadevah, v kolikor zadevajo te javno življenje.
Sedanja goljufija SLS daje na to najzgovornejši odgovor. Ne samo, da se SLS ne bori proti neresnici, ne samo, da ora ne nastopa proti goljufivosti, temveč ona sama je zagrešila najbolj brezvestno goljufijo in njeni prvi predstavniki so dali podpis za to goljufijo.
Kako pa naj vpliva na ljudstvo to, če tisti, ki pravi, da uči resnico,
sam vrši goljufije in ce gre potem celo z drznim čelom pred ljudi in reče, da je goljufija zaslužno delo. Ali se ne pravi s tem — ubijati vero?
Tudi zadnji goljuf ima še toliko vesti, da skuša skriti svojo goljufijo pred svetom, klerikalna stranka pa je padla tako nizko in pogazila tako zelo vest, da se ne sramuje in da se z goljufivim delom proslavlja.
Višek izkvarjenosti je dosegla s svojo najnovejšo goljufijo SLS, krono vsem svojim lopovstvom si je nadela In rekord v nepoštenosti si je priborila.
Ce je dejal o SLS njen bivši general dr. Šušteršič še tedaj, ko se še ni zgodil ta najnovejši in največji greh SLS, da je SLS največje zlo v našem narodu, da je tuberkuloza v kosteh in mozgu našega naroda, da je Avgijev hlev, ki ga sploh ni mogoče Izčistiti, temveč le požgati, da samo z njenim požigom dosežemo izčlščenje zraka, potem vprašamo, kaj naj rečemo mi na to najnovejšo klerikalno goljufijo, kako jo naj označimo ml ko pa slovenski jezik za take brezprimerne podlosti sploh izraza nima?
Zgodovina klerikalne goljufije.
Opetovano smo že na tem mestu povdarili na kako lažnivih temeljih je sezidana klerikalna stranka. Laž pa je mati goljufije in to se je sedaj Izkazalo v popolni meri.
Pod okriljem verske stranke trdi SLS, da je ona edino prava zastopnica vseh stanov. Neštetokrat smo povdarili, da je to nemogoče, vsaj pravi že pregovor, da niti Bog ne more vsem ustreči. In dokazali smo, da ima druge interese kmet in druge delavec in da imata oba zopet druge interese od meščana. Zato smo vedno trdili, da so upravičene ie stanovske stranke in da je v bodočnosti na Slovenskem prostora ie za tri stranke: za kmetijsko, delavsko in meščansko.
Vsak pameten človek nam je moral pritrditi in vsak poštenjak je vstopil kot borec v naše vrste, ker je spoznal, da laže tisti, ki trdi nasprotno.
Kljub vsemu temu pa je iz same vladoželjnosti vztrajala SLS na tem, da je zastopnica vseh stanov. Premalo je bilo gospodi pri SLS, da bi vladala le na deželi, tudi Ljubljano si je hotela podvreči svoji oblasti.
V	glavo je stopila gospodom pri SLS politična moč, ki jo jim je dal slovenski kmet in zahrepeneli so po udobnih sedežih v mestih, zahotelo se jim je po lažnivi slavi meščanske civilizacije in bogatlje. Zato je bilo prenešeno težišče klerikalne politike z dežele v mesto, zato so začeli igrati mogočno vlogo v klerikalni stranki klerikalni boljševiki.
SLS pa je zašla s tem v zagato, iz katere ni izhoda.
Da si ohrani naklonjenost kmetskega ljudstva, je morala delati, ko da zasleduje kmetsko politiko.
Da si pridobi naklonjenost meščanov, je morala delati, ko da zasleduje meščansko politiko.
V	prvi namen je bila ustanovljena Kmečka zveza, v drugi pa razne meščanske organizacije.
Ce bi živeli še v onih časih, ko je bil slovenski kmet vsled svoje nezavednosti še slepo in vedno poslušno orodje klerikalnih politikov, bi se še nekako dala voditi taka dvorezna politika. Toda danes je slo-
venski kmet osamosvojen, danes se širi zavednost med kmetskim ljudstvom od koče do koče, danes ima kmetsko ljudstvo za seboj bogate izkušnje vojne in zato je danes dvorezna politika nemogoča.
Zlasti pa je nemogoča taka politika sedaj, ko doživljamo obnovo zemlje, ko se gradi novo življenje, ko se križajo interesi vseh stanov. Tudi najbolj spreten političen žon-gler ne more v sedanjih časih uspeti z dvorezno politiko in to so spoznali tudi klerikalci.
Naj so poizkusili katerokoli sredstvo, vsako jim je odreklo.
Bili so v vladi in vseeno niso mogli preprečiti svojega padanja.
Sli so iz vlade in se zatekli h hujskaštvu, toda le prekmalu so spoznali, da jim je hujskaštvo pač pridobilo nekaj malkontentov, da pa trajno izgubljajo svoje najboljše ljudi.
Razvili so na to prapor republi-kanstva, toda skoraj so se morali prepričati, da tudi ta obrnitev plašča po vetru ne odvrne njih propada.
Zatekli so se na to h komunizmu in pričeli glasno o.znanjevati boljše-viška gesla. Tudi to je bilo zaman.
Vse, kar so poizkusili, je odreklo, njih padanje je stalno napredovalo in danes niso na Kranjskem več najmočnejša stranka.
Vsa sredstva so bila izčrpana, bankerot se je bližal in kakor stori v svojem obupu trgovec pred bližajočim polomom nedopustno dejanje, samo da se reši — tako so se zatekli tudi naši klerikalci h — goljufiji. To je ozadje najnovejše klerikalne goljufije.
Vsebina klerikalne goljufije.
»Kmetijski list« je opetovano pisal, kako težavno borbo vodijo poslanci SKS, da bi kmetijski pridelki vsaj nekoliko poskočili na ceni. Posebno v zadnjih časih je postalo to prizadevanje naših poslancev intenzivno, ko je vsled zadnjih izvoznih carin postala naša kmetska Slovenija takorekoč prava »dolina jamra-nja«. Vse svoje upanje je stavil slovenski kmet na izkupiček, ki ga dobi od svojih svinj, toda izvozna carina na svinje mu ga je vzela.
Politična javnost vse Jugoslavije ve, da je bil tov. minister Pucelj prvi in edini, ki je povzdignil svoj glas, da se draginja ne odpravi s tem, če se okrade kmeta, prav nič pa ne stori proti pravim stvaritelja«! draginj© in da je zato treba odpraviti carino na izvoz svinj, kajti bednik vseh bednikov je slovenski kmet.
In ko so klerikalci brali, da je tovariš Pucelj na delu za kmetske koristi in ko so celo slišali, da bo imel uspeh, so hitro pristavili svoj lonček dobičkarije, da bi še oni imeli uspeh od dela tov. Puclja.
In tako je prišlo do
UPITA
poslancev Brodarja, Stanovnika, Nemaniča in Kranjca na g. ministra Poljjoprivrede i Voda, na tov. Puclja, ki ga priobčujemo v celoti, ker je prvi dokument k e r i k a 1 -□ e goljufije. Upit se glasi: Zadnje čase je slavna vlada upeljala zelo visoko carino na izvoz vseh poljedelskih produktov, osobito še na govedo (kar ni res! Op. ur.) in prašiče, tako da je danes vsak izvoz poljedelskih produktov popolnoma nemogoč, kar povzroča hitro padanje cen, posebno še pri govedi in
prašičih in to v taki meri, da se je bati za kmetska posestva v kratkem času najhujših posledic, posebno še za slovenskega kmeta, ker je edini njegov dohodek iz živinoreje in prašičereje. Vsled pičle letošnje pridelave krme, je v Sloveniji vsak gospodar prisiljen odprodati skoro polovico svoje živine , vsled česar prihaja tako ogromno število živine in prašičev na trg, da jo je več kot polovico odveč, kar porabi domači konzum in zato kmetovalci niti za slepo ceno ne morejo prodati svoje živine in prašičev.
Ker kljub temu ne padajo cene masti in mesa primerno nizkim cenam govede in prašičev, je dokaz, da vzrok draginji leži drugod nego v morebitnem premajhnem številu govede in prašičev, ter je treba zastaviti borbo proti draginji na drugem mestu.
Opozoriti je tudi treba na dejstvo, da se boj proti draginji produktov, ki niso proizvodnja kmeta, ni pričel In da si vsled tega mora kmet nabavljati svoje potrebščine pod starimi visokimi cenami.
Omenjamo tudi, da se je tako nesmiselna visoka carina na vse kmetske pridelke upeljala ravno ob času, ko poljedelci večino svojih pridelkov postavijo na trg in so tako nekako prisiljeni prodati
Zato vprašamo g. ministra:
1.	Ali je pripravljen zaščititi kmetski stan, da bo zamogel svoje pridelke in živino prodati in to za ceno, ki bo odgovarjala njegovim stroškom.
2.	Kakšne korake misli v tem oziru storiti?
Prosimo za pismeni odgovor.
Beograd, dne 3. nov, 1922. Ivan Stanovnik, M. Kranjc, Brodar, Jos. Nemanič, s. r.
Priobčili smo dobesedno klerikalen upit, z vsemi njegovimi slovničnimi in stilističnimi napakami, ker ima upit naravnost dokumentaren pomen.
Torej klerikalni poslanci Stanovnik, Kranjc, Brodar in Nemanič zahtevajo prost izvoz živine. Zanimivo je, da čutijo lažnivost svoje zahteve, zato si niso upali te svoje zahteve ponoviti v vprašanjih. Kot kmetski poslanci imajo omenjeni poslanci še toliko časti v sebi, da se sramujejo, ker jih sili klerikalna politika v tako brezvestno varanje volilcev.
Toda naj bodo motivi klerikalnih kmetskih poslancev že kakršnikoli, stvar sama na sebi za kmetsko ljudstvo ni bila slaba.
Slaba pa je bila za klerikalno stranko. V Ljubljani so občinske volitve in ker rabi klerikalna Gospodarska zadružna banka denar, ki ga pa ima ljubljanska Mestna hranilnica, so napeli klerikalci vse sile, da zmagajo pri ljubljanskih občinskih volitvah. V ta namen so storili celo to nezaslišanost, da so se zvezali z brezverskimi socijalnimi demokrati in prevratnimi komunisti in tako izdali svoj verski program samo da pridejo do denarja. Upit klerikalnih kmetskih poslancev pa bi silno škodoval klerikalcem pri ljubljanskih občinskih volitvah in zato so po idejni goljufiji, ker samo goljufija volilcev je zveza s komunisti, segli še po praktični goljufiji.
In tako priobčujemo drugi dokument klerikalne goljufivosti:
UPIT
poslancev dr. Gosarja in GosHn-čarja na g. ministra za socijalno
politiko, ki se glasi sledeče:
Čujemo, da se namerava vsled pritiska velikoagrarnih In prizadetih prekupčevalskih krogov znižati carina na izvoz živine, zlasti prašičev. S tem bi bili naravno konsumenti vobče, posebno pa delavski in uradniški sloji hudo prizadeti, kajti cene mesu in masti, ki so komaj pričele nekoliko padati, bi takoj zopet poskočile na prejšnjo višino ter kakor je to običajno, gotovo tudi preko nje. Pro-tidraginjska akcija vlade, bi postala s tem brez dvoma popolnoma iluzorna. ker bi po znižanju navedenih carinskih postavk, ne bilo več mogoče dolgo upirati se zahtevi, da se istotako zniža tudi Izvozna carina na žito. S tem pa bi krenili nazaj na staro pot, Id nas je dovedla do sedanje neznosne draginje.	."'
ozirom na dalekosežhe poki bi jih sleherno znižale na izvoz živine nujno se dovoljujemo g. ministra
socijalno politiko vprašati,
1.	ali je istina, da postoji spredaj navedena namera?
2.	kaj namerava v slučaju, da bi to bilo, istinito ukreniti, da se to prepreči?
Izvolite g. minister sprejeti Izraz našega odličnega spoštovanja.
Beograd, 7. nov. 1922. Dr. A. Gosar, s. r., narodni poslanec, Gostinčar, s. r.
Brodar in tovariši zahtevajo prost Izvoz živine, Gosar in Gostinčar pa njegovo prepoved. In čeprav je eno ko drugo največje važnosti za kmeta, naravnost vprašanje njegovega obstoja, molči Jugoslovanski klub. Čeprav so vsi njegovi poslanci izvoljeni, razven dr. Gosarja le s kmetskimi glasovi
In ne samo da molči, on pritrjuje obema. On krona goljufijo, on je zaščitnik goljufije.
Toda najlepše še pride. Brodar, Nemanič, Kranjc in Stanovnik so člani klerikalnega Jugoslovanskega kluba in enako njegova člana po-» slanca Gosar in Gostinčar. Poslane^ Gostinčar pa je celo izvoljen na kmetskem programu in vendar za* hteva Gostinčar stvar, ki je v naj* večjem nasprotstvu z interesi kmeta. Vodja Kmetske zveze, gospod Korošec pa na vse to molči.
Vprašamo Vas, kmetovalci, kaj porečete, če proda kdo kako stvar" Vam in potem še sosedu. Ali ne boste nagnali takega lopova, ali boste še občevali z njim?
In tak nepoštenjak Je Jugoslovanski klub. Istočasno je za izvoz živine in njegovo prepovedi Tudi približno enake sleparije nI doživela slovenska javnost in prav je imel tov. Pucelj, ko je to v svojem govoru pribil.
Odgovor tov. Puclja.
Gospodje poslanci!
Na vaš upit z dne 3. t. m. odgovarjam, da so meni bile znane krivice, ki se gode kmetskemU stanu s povišanjem izvozne carine na žive svinje, na zaklane svinje in izdelke iz svinjskega mesa ter na različne druge poljske pridelke, že davno prej, predno mi je došel vaš upit ter sem se zato bo-
EL
-i—
EafW«TtF¥e3n6 Tri pogodi fdcfe, M fih iastdpa' „SiiBdi^ni*fmeai»
"^""^"niii**'
Mitm^Miii
•amm
W1 s vsemi razpoložljivimi sredstvi. Računal sem pri tem celo na
Eodporo t vaše strani, ker mi je ilo is Časnikov znano, da se je na Občnem zboru Jugoslovanske Kmečke Zveze govorilo, da je treba zabranjevalno izvozno carino odpraviti, da bo tako mogoče nagemu kmetu dobiti take cene za svoje pridelke, kakor vladajo po svetovnih tržiščih in kakor mora on plačevati svoje potrebščine. Zal so me te moje nade varale in na žalost sem moral spoznati, da ]e bilo vaše vprašanje na mene le pesek v oči vašim kmečkim volll-cem, kajti moj kolega, g. minister za socijalno politiko je prejet istočasno vprašanje od najuplivnejših mož vašega kluba, v katerem se najodločneje protestira proti nameravanemu znižanju izvozne carine, zlasti za prešiče in živino ter se ga roti, da naj se postavi po robu tem nameram, ki so — kakor vi sami pišete — v interesu, v življenjskem interesu zlasti našega slovenskega kmeta. Ce bo torej moje prizadevanje po znižanju izvozne carine na kmetske izdelke g. minister socijalne politike uspešno oviral ali celo obrezuspešil, je to nesporno zasluga vašega kluba, kajti poslanci tako demokratskega kakor radikalnega kluba so obljubili podpirati mene v pravičnem boju za boljšo ceno kmetijskim proizvodom.
Konečno pripominjam še, da je Vaia trditev, da je vlada vpeljala povišano izvozno carino na goveda, v polnem obsegu neistinita, ker se je bilo meni posrečilo re-
Sltl Izvozno carino na govedo In konje, kakor Je bila Ista pred 24.
avgustom t. L
Beograd, 15. nov. 1922.
Minister poljoprivrede in voda: Ivan Pucelj. s. r.
Tako se glase dokumenti klerikalne goljufivosti.
Nobenega dostavka ne potrebujejo, presilna je njih vsebina.
Zopet je 2 njimi dokazano, da nI za poštenjake mesta v SLS, da se druži z goljufi, kdor gre z voditelji SLS.
Zopet pa je tudi z njimi dokazano, da nI Kmečka zveza drugo, ko orodje v rokah klerikalnih koritar-jev — in zato največja nesreča kmeta.
Zopet pa je končno tudi podan dokaz, da je dolžnost vseh kmetovalcev, ki hočejo prospeh kmetijstva, ki hočejo, da zavladajo vendar enkrat tudi v javnem življenju pošteni slovenski običaji, da vstanejo kot en mož proti tej neprestani klerikalni goljufiji in da zrušijo ono stranko, ki je prizadejala slovenskemu narodu že toliko gorja, da raz-bijejo stranko ljudskih sleparjev.
Zato tovariši! Kot apostoli Idite od hiše do hiše in razložite klerikalno laž, kot borci Stare pravde jo oznanujte povsodi in zmagala bo naša kmetska misel in ž njo stara slovenska poštenost!
Ne več klerikalec in samostoj-než, temveč goljuf in poštenjak, jc v bodoče znak našega političnega boja.
To je nauk dokumentov klerikalne goljufivosti!
Obtni zbor SKS
t>0 v pondeljek, dne 27. NOVEMBRA z običajnim dnevnim redom
v veliki dvorani MESTNEGA DOMA v LJUBLJANI. POVER1LN1CC za delegate prejmejo vse krajevne organizacije
pravočasno. Udeležba je za vse DELEGATE OBVEZNA.
IVAN PIPAN, načelnik SKS.
»Pucelj grel"
Pod tem naslovom priobčuje »Slovenec« neko izvirno raco iz Beograda, ki je zanj tako značilna, da zasluži, da ji posvetimo svo^ zornost. Vsled večje jasnost' pa je treba, da sežemo m. in da smo malce obširnejši.
Kakor je že poročal »Kmti.,a list« je podvzel tov. minister Pucelj obširno akcijo za znižanje izvozne carine na svinje. Proti tej nameri so vstali finančni minister, minister za socialno skrb, vse meščanske stranke in končno razni velemesarjl in veleklavničarji, ki so zahtevali visoko carino na Izvoz svinj, popolno oprostitev od plačanja carine pa za mesne izdelke.
Stališče finančnega ministra je bflo, kakor vse kaže, idealno, to je narekovano zgolj iz ozira do državne blagajne.
Stališče ministra za socialno politiko dr. Žerjava pa je Že bilo manj idealno in je izviralo le iz strankarskih interesov, predvsem z ozirom na ljubljanske volitve.
Cisto egoistično in naravnost Škodljivo pa je bilo stališče vele-klavničarjev in velemesarjev, ki ni bilo drugo ko gola dobičkarija.
članek »Trgovinskega glasnika«.
Vsako teh stališč pa je bilo absolutno napačno in kvarno, kar je najlepše dokazal eden najbolj resnih gospodarskih listov Jugoslavije »Trgovinski glasntk« v svoji številki z dne 19. novembra 1922. Ker so izvajanja »Trgovinskega glasnika« zelo izčrpna in objektivna, smatramo za dobro, da z njimi seznanimo tudi svoje čitatelje. Da to storimo, je dobro tudi zategadelj, ker je čutil »Slovenski Gospodar« potrebo, da se zopet enkrat ovekoveči s temeljito blama jo. ko ni razumel, zakaj da je »Trgovinski glasnik« za znižanje Izvozne carine na svinje. Naj mu bo to pojasnjeno pri tej priliki.
Izvoz svinj ni samo stvar kmetovalca, temveč, vsled pomanjkanja zadružne organizacije, tudi stvar $r-
fovine. Je sicer to za kmetski stan alOstno dejstvo, toda neizpodbitno dejstvo. Zaradi tega pa Je soliden trgovec, ki si hoče In ne more pomagati s tihotapstvom, navezan na tO, da se izvoz svinj vrši. Ce Je visoka carina na izvoz svinj, potem je Vsaka poštena trgovina z izvoznimi svinjami nemogoča in posledica tega Je, da cene svinjam padajo. Zato je tudi s kmetskega stališča bolje, da Sploh kdo izvaža svinje, ko pa nobeden. Trgovci so torej interesirani na Izvozu svinj in samo zato podpira
j »Trgovinski glasnik« v vprašanju . znižanja carin na svinje tov. Puclja. I Da se povrnemo k utemeljevanju »Trgovinskega glasnika«, ki pravi, i kratko povedano, sledeče:
Več ko dva meseca se že trpi Iz-izna zabrana svinj, ki ni drugo ko ^.ropanje gospodarstva. Po dolgem drezanju je stvar vendarle prišla v ekonomsko-finančni komitet, kjer se pa niso mogli zedlniti.
Minister Žerjav Je zahteval na tej seji, da se pobira od vsake svinje 1000 dinarje* carine. Finančni minister se je zadovoljil z 800 dinarji, dočim je minister Pucelj izjavil, da ne pristane na večjo carino od 250 dinarjev.
Po današnji vrednosti svinj bi se po predlogu ministra za socijalno politiko pobirala carina, ki bi dosegla 50 odstotkov, po predlogu finančnega ministra 40 In po predlogu poljedelskega ministra 10 odstotkov vrednosti živine.
Vsi gospodarski krogi so se Izjavili proti ministru za socijalno politiko, ker uvaja v našo deželo nedelo in prosjačenje.
Pa o tej njegovi politiki nočemo niti govoriti, ker njegova politika čim manjše proizvodnje in čim večje potrošnje ni politika naših gospodarskih krogov.
Razumljivo je, če je finančni minister za visoke carine, ker on živi v samoprevari, da bo z visokimi carinami napolnil državno blagajno. Na žalost pa visoke carine ne gredo v državno blagajno, ker poveča visoka carina tihotapstvo in drugič, ker onemogoči sploh vsak izvoz. V zadnjih posledicah torej zniža viso-soka carina dohodke državne blagajne.
Strah pred podražitvijo masti je čisto prazen. Ce se bo reja svinj izplačala, tedaj bomo imeli veliko svinj in mast se bo pocenila. Ce se pa reja svinj ne bo izplačala, tedaj bo reja svinj padla In zato vsled pomanjkanja blaga narasla cena masti. To kardinalno gospodarsko pravilo ni mogoče ubiti.
Tihotapstvo pri previsoki carini cvete in ubija solidno trgovino in oškoduje gospodarsko državo.
Položaj na svetovnem trgu s svinjami jc danes tak, da je n. pr. češki trg naravnost preplavljen od madžarskih. donskih in rumunskih svinj. Ze preje, ko so bile Izvozne carine na svinje kolikor toliko grozne, so morali naši izvoznlčarjl ustaviti svoj posel. Danes pa je češki In ves drug svetovni trg za naše svinje naravnost izgubljen. Koli-
ko dela In stroškov bo, da si ga pridobimo nazaj! Ne sme se pozabiti, da je poraba svinjskvga mesa silno padla, ker je danes svinjsko meso po vsem svetu zbog splošne revščine uradništva in meščanov tako drago, da je postalo skoraj lu-ksus.
Predvojna Srbija je vodila z Av-stro-Ogrsko vsled izvoza svinj carinsko vojno. Danes bi jo morala voditi proti lastni državi in to samo zategadelj, ker ne zna vlada, da preskrbi svoje uradništvo, najti drugega izhoda, ko da ubije svinje-rejo. Bo pač dobro, da se pri prihodnjih volitvah volilci natančno premislijo, komu zaupajo svojo usodo.
Proti tem jasnim in neizpodbitnim izvajanjem »Trgovinskega glasnika« pač ne more biti ugovora in zato mislimo, da je čisto odveč vsak dostavek k njim.
Seja gospodarsko-finančnega odbora ministrskega sveta.
Dne 18. novembra je bila seja ckonomsko-flnančnega odbora, na kateri se je obravnavalo vprašanje izvozne carine na svinje. Mislimo, da ne storimo tov. Puclju boljše usluge, ko da dobesedno prinesemo poročilo »Pravde«, glavnega glasila demokratov, kajti noben samostoj-než ne bi mogel tako toplo govoriti za tov. Puclja kakor je to storila »Pravda« s svojo nevednostjo in tudi zlobo. »Pravda« z dne 19. novembra piše namreč:
»Spopad med Žerjavom in Puc-Uem.
V političnih krogih se že nekoliko dni različno tolmači spopad, ki je bil med gg. Žerjavom in Pucljem v ekonomskem komitetu ministrov. Kakor smo obveščeni, je nastal spopad vsled tega. ker je g. Pucelj stavil za izvozne carine na svinje take zahteve, ki so bile naperjene naravnost proti nam konzumentom, proti proizvajalcem (kar je višek glupo-sti. Op. ured.), proti popravi dinarja (kar Je ovrgel Plavšlč. Op. ured.) in zlasti proti domači industriji mesnih izdelkov. (V tem namreč je vsa stvar, da bi prišli veleklavničarji ob svoj dobiček na račun kmeta. Op. ured.) Zahteve g. Puclja se tolmačijo: kot podpiranje v prehrani tujine (Kake neumne trditve niso vse mogoče! Op. ured.) in teroriziranja domače industrije mesnih izdelkov. Gospod Pucelj je stavil take zahteve in imel poleg tega pogum, da zakliče: »Jaz sem minister kmetov!« (Živijo Pucelj, da Je tako govoril. Op. ured.) Spopad je zavzel vsled te izjave tovariša Puclja ostro obliko, pri kateri priliki je dobil g. Pucelj ukor od svojih kolegov (pohvalo pa od volilcev. Op. ured.), češ da je on minister vse države in ne poedinih razredov (toda predvsem kmetov! Op. ured.). Vsled tega spopada sploh nI bilo rešeno vprašanje Izvozne carine, temveč je bilo odloženo za prihodnjo sejo.
Rajer namesto Puclja.
Včeraj smo objavili, katere zakone je izdelalo kmetijsko ministrstvo. kakor nam je to sporočilo ministrstvo sartio. V tem seznamu pa ne vidimo zakonov: o zaščiti poljedelske Industrije, o veterinarski službi v naših klavnicah Itd. (Stvar je preccJ enostavna. 11 zakonskih predlogov je že predloženih od tov. Puclja skupščini. Zadovoljni smo, če bodo letos rešeni vsaj nekateri. Da pa je zakon o državnem zavarovanju proti toči, o kmetijskem kreditu in drugem, veliko važnejši za kmeta, ko pa zakon, ki naj bi bil v korist industrijalcem. Je jasno. Zato Je dobro, da so vloženi najprej najnujnejši in šele potem tudi drugi zakoni. Op. ured.)
Enake pripombe se morajo čuti tudi od članov kmetijskega kluba, ki so nezadovoljni z g. Pucljem. (Ta pa drži, kakor da bi jo povedali klerikalci. Op. ured.) Izgleda, da bo moral g. Pucelj it! In da pride na njegovo mesto v vlado g. Rajar.« (Da je vladala v našem klubu vsled tega odkritja viharna veselost, ni treba posebej pripominjati. Op. ured.)
Tako »Pravda«.
»Slovenec« proti kmetsklm interesom.
Menda ni slovenskega bajtarja, ki ne bi vedel, da je v njegovem interesu, da imajo svinje dobro ceno, kar je edinole mogoče, Če Je izvoz svini dovoljen. Da to doseže, je nastopil tov. Pucelj z največjo odločnostjo in dobil vsled svojega kmetskega stališča celo ukor. Ce bi imel Jugoslovanski klub količkaj zmisla za kmeta, bi moral tov. Puclia v tem boju podpirat! z vso energijo. Toda kaj je klerikalcem kmetski interes In poznano jim Je le strankarstvo. In to je vnovič sijajno dokazal »Slovenec«, ko je prinesel pod naslovom
»Pucelj gre« sledečo izvirno raco iz Beograda.
»Slovenčeva« izvirna te vseeno prepisana raca.
Potem ko poroča »Slovenec« z dne 22. novembra o seji ministrskega sveta, pravi sledeče:
»Prišlo je do ostrega spopada med ministrom za poljedelstvo Pucljem in ostalimi miinistri, posebno pa z dr. Z e r j a v o m (in vseeno bo lagal »Slovenec«, da smo zvezani z demokrati! Op. ured.) tako, da se smatra med vladnimi in parlamentarnimi krogi za gotovo, da bo Pucelj moral vsled tega podati demisi-jo. (Ali bi bilo veselje v »Slovencu«. Op. ured.) Razlogi, zakaj je minister Pucelj glede izvozne carine na prašiče tako ostro nastopil proti vsem ostalim članom vlade še niso točno znani, (vsak bajtar bi jih lahko povedal »Slovencu«. Op. ured.) gotovo pa je (aha!), da niso stvarnega značaja, ker je Pucelj kot član fi-nančno-gospodarskega odbora vlade imel priliko zavzeti stališče napram tej kliki takrat, ko se je sklenila ( ni res, temveč utihotapila. Op. ured.) vsled Česar se mora njegov sedanji zakasneli nastop smatrati kot posledica drugih osebnih bržčas trgovskih motivov. (Brez klevete ne gre pri »Slovencu«. Op. ured.) Pucelj je na seji ministrskega sveta izrekel neke grožnje, vsled cesar je njegov položaj v vladi postal no-vzdržljiv. »Novi list« pa celo piše, da je parlamentarni klub samostojnih kmetijskih poslancev sam Puclja pustil na cedilu. (»Slovenec« je torej srečno našel kost. Op. ured.) Imenuje se že njegov naslednik, ki da bo poslanec Rajar.«
Naš odgovor.
Vsa čast tov. Rajarju, ki ga smatramo vsi za vrednega, da je naš zastopnik v vladi. Toda v njegovem imenu, ko tudi v imenu vseh naših pristašev zavračamo z vso odločnostjo podlo sumničenje, da bi le eden od nas se mogel spozabiti tako, da bi vrgel tov. Puclju poleno pod noge tedaj, ko je tov. Pucelj ves v boju za kmetske koristi.
Nismo mi nobena tolpa dobičkarjev, ki samo čaka, kdaj da bo kdo deležen kake dobrote, temveč mi smo idejni borci, ki zahtevamo tudi ministrsko mesto, ker vemo, da bo naša pravica varovana le tedaj, če smo poleg, kadar se reže.
To si naj zapomnijo vsi klevet-niki in vsi sejalci razdorov.
Da pa bo tudi vest »Slovenca« pomirjena, da bo mogel tudi on enkrat braniti pravico in preprečiti, da bi se tov. Pucelj zavzemal za kako stvar iz osebnih in bržčas trgovskih motivov, je vložil tov. Pucelj
proti »Slovencu« tožbo, da pred sodiščem dokaže svoje trditve. »Pucelj gre!« se veseli »Slovenec« In si mane roke. Verjamemo, da večje želje nima »Slovenec« In ponosni smo na tov. Puclja, da ga »Slovenec« tako zelo sovraži. Je to največje priznanje nesebičnega in edino kmetski misli posvečenega dela tov. Puclja in zato bomo za tovariša Puclja, čim bolj ga bo napadal »Slovenec«.
Nal si pa zapomnijo klerikalci še tole. Ce bo tov. Pucelj šel ali ostal, o tem ne bo odločal ne »Slovenec« in niti sam tov. Pucelj, temveč o tem bo odločal naš občni zbor, kajti samo ljudstvo odloča pri nas in nobeni komandanti.
Na svetu je vse mogoče in zgoditi se zna tudi to, da vlada ne bo uva-ževala kmetskih potreb tako, kakor zahtevamo mi. Tedaj pa se bo vsekakor zgodilo, da se bo tov. PuceU zahvalil za ministrsko čast, da bomo izstODili Iz vlade. Toda vsi naši kle-vetnikl in nasprotniki naj bodo prepričani, da bo odstop tov. Puclja zmagovit In njemu ter naši stranki le v čast. čisti računi bodo povsodi in s čistimi rokami bomo šli v boj.
In v boju bomo zato zmagali in še slavnejše ko leta 1920 in tedaj se naj pripravi »Slovenec«, ker se ne bo prezgodaj veselil, da »Pucelj gre«, temveč, ker bo pozno zajavkal, da »Pucelj pride!«
Ngv uspeli trn* Puclia,
Kakor hitro se je doznalo o težki vremenski nezgodi, ki je zadela Gorenjsko, je takoj pri prvi možnosti pohitel tov. minister na lice mesta, da se popolnrma seznani z nesrečo ljudstva- Kajti le tako zadostno poučen je mogel uspešno nastopiti za težko prizadeto prebivalstvo.
In z zadoščenjem moramo beležiti danes, da je tov. Pucelj popolnoma uspel, kajti na predlog In na prizadevanje tov. Puclja je sklenil min. svet, da se dovoli vsem vasem na
Gorenjskem, kf so trpele pri zadnjem
neurju škodo, podpora v znesku 800 tisoč kron.
Tako skrbi pravi kmetski mlntr ster za Interese ljudstva!
Naj pa pove sedaj poslanec Bro-dar, kaj da je dosegel za svoje v«k lilce, naj pove poslanec Brodar, kaj je dal on težko prizadetemu prebivalstvu.
Vojaštvo je priskrbel tov. PuceU, prvo podporo je Izposloval tov. Pi* celj in dosegel je sedaj tudi najnovejšo vladno podporo. Tako delajo poslanci SKS. Gorenjci pa naj primerjajo delo naših in klerikalnih poslancev.
Naj pa tudi vstanejo kot možje, če bi si hoteli klerikalni poslanci lastiti zasluge dela naših poslancev, če bi z lažjo poskušali kriti svojo nemarnost.
Zadnii utrinki Korošfevega gospodarstva.
Koroščeve politične slave Je že davno konec in tisti, ki so mu svoje-časno izprezali kočijo po Ljubljani, danes nič kaj radi ne slišijo o tem. Zaradi njegovih nesposobnosti vlada v klubu večen prepir in nič posebnega ne bo, Če bo enkrat poročal »Pijani Gospodar«, da sta se Zebot in Gcsar do krvavega stepla.
Še posebno stavne pa so Koroščeve gospodarske nesposobnosti. Zgodbe, ki krožijo v tem oziru po Beogradu, bi napolnile celo knjigo. Letos je prinesel »Kmetijski List« izjavo gospoda finančnega ministra, da je samo pri Koroščevem nakupu ameriške robe izgubila država nad 37 milijonov kron. Kaj bi se dalo koristnega in pametnega napraviti v Sloveniji za kmetijstvo s to ogromno vsoto denarja! Ali pa recimo za klerikalno stranko: vsak orel bi lahko dobil zlato uro In vsak Koroščev agitator nov hlev. Ampak: kar je, je! — Ekonomsko finančni odbor mfn. sveta se je peča! v svoji seji z dne 8. novembra zadnji pot s to slavno Koroščevo kupčijo, ki bo ostala večna v gospodarskih bukvah klerikalnih mladinov. Na predlog odposlanca glavne kontrole, ki vrši likvidacijo te mojstrske kupčije, je odobril ekon. fl-nan. komite, da se odstopi poslednje predmete Koroščeve robe »za obno* vo in fskrano zemlje« brezplačno odeljenju za zaščito mladine in sicefi zato, ker je nerabna, ker je absolutno za nikako ceno ni mogoče prodati. Poslednji utrinki Koroščeve slave in, njegovih kupčijskih sposobnosti, kf so nerabni in pokvarjeni, sestoje iz: 1000 plavalnih hlačic. 20 ducatov raznih nogavic, 443 m pokvarjenega sukna, 240 m pokvarjenega platna, 107 kosov pokvarjenega mila ta pranje,
12 pokvarjenfh obrisač ter 8600 parov nerabnih čevljev ift »čeveljčkov«.
Tako je gospodaril gospod Korošec! Za »ljudski blagor« tako vneti klerikalni listi pa molče. Vseeno bo resnica prodrla in pomandraia ljudske škodljivce, pa naj so to Iz aa» zmožnosti ali pa iz dobičkarije.
Nar. posl. Ivan Mrmol/a:
Pololal naše stranke.
SKS se je ustanovila na Kranjskem. Njeni budilci so že pred proglasom Javnosti sklenili verigo idejnih mož in HB njena trdna podlaga, kar so Še danes.
Hoteli smo, da se stranka oajpraf utrdi na Kranjskem s sedežem v LJubljani in da gremo potem dalje. To smo tudi vršili. Samo jaz sem imel v jesen! I. 1919 na Kranjskem 29 shodov In slces z dobrim uspehom. Vse se je dvignilo in poživelo. Ko se je v zmlslu tega načrta pričela proglašati stranka tudi na Štajerskem, so se oglašali od raznih strani pristaši ter zahtevali shode. Dobro M prijeli stvar v brežiškem okraju. Urdi je kot upliven župan izvršil v par mesecih popolno organizacijo stranke. Drtv fenik in Jaz sva se tudi tu pa tam odr zvala na posamezne shode.
Prava ofenziva vseh govornikov M Kranjskem in Štajerskem pa se Je imeta po načrtu pričeti spomladi 1. 1920. De tedaj je bila organizirana vsa Kranjska razen Bele krajine, na Štajerskem pa brežiški in sevniški okraj. Vsled shodov pa smo stali dobro na desnem bregu Dravskega polja in deloma v celjskem okraju.
Glavni nastop bi se imel vršiti v Slovenskih Goricah. Poizkusi so dobro kazali. Roškar je kolebal in klerikalci so ga že imeli za našega. Mi ga nismo hoteli, ker smo znali, da ni delaven.
Sploh so se klerikalci ob nabere nastopu pckc-lebali. Pametni so spoznali, da je naša stvar za deželo edino pra-
Ako Se nisi Slan »Jugoslovanske Matice*, tedaj pristopi k temu prepotrebnemu obrambnem« društvu t
ttlna in so hoteli popuščati. Pritisk pa 5:je prišel iz mest: »Kaj bo pa z nami?« Ju tako so Izpremenili mnenje in njih |cllc je postal: V boj na življenje in £pnrt proti samostojnežem. Resnično so vrgli v boj z vsemi sredstvi. V vojski omadeževano ln povaljano zastavo klerikalne stranke je zopet zagrabil njen jksponent — Zebe t.
Pod klerikalno vlado, ki Jo je Koro-fec dosegel ne kot klerikalcc, nego kot fvoditelj naroda«, Je dal Žebot pred cerkvami oklicevati; »Kdor ne pride na naš shod, ta bo izgnan iz države. IKot oblastni državnik se je na shodih kakor kakšna pijana baraba pretepal z ljudmi, ki ga niso hoteli ubogati (Gor. Sv. Kungota.)
Ko pa ie niso mogli ustaviti prodifa-jočega vala maščevalcev gnusne klerikalne politike, so prosili Brejca, da je prepovedal naše shode, kar se je tudi (godilo.
To Je zaustavilo naše delo za cele hi mesece in ta zamuda je bila vzrok, da nismo dovršili svoje organizacije.
Prišle so volitve, ki so nam vsekakor prinesle zadovoljiv uspeh.
To Je bila zasluga dobre agitacije. Nimamo pa še povsodi organizirane podlage, ki drži trajno.
Da navedem primer: Pred časonT »etn prišel na potovanju v kraj, kjer je pobita naša stranka 150 glasov. Rečem nekomu, da bi imeli tu shod. Fa mi prati: »Kaj hočete? Dobrega nam ne prinesete, slabega pa je itak dovolj!« Odgovorim mu: »Dobro. Ravno zato je potreben shod, da vemo, kaj vam je treba. Pokler tega ne verna, tudi ne moremo pomagati. Kako Vam pomoči? Pri nas je suša, pri vas Je bil dež. Mogoče želite zopet lepo vreme. To nam morate ^jfevedati. Ce prepričani, da smo mi vposlanci vsegamogočni, nas osem po-ilancev, potem zahtevajte od nas tudi ftidežev.« — Med razgovorom so pri-Itopili drugi ter pričeli govoriti, da bi moralo biti tako in tako. Pozval sem jih, jaj dokažejo, če smo kot zastopniki "kmeta kaj zagrešili in če smo kje opustili, da bi kal dosegli za kmeta, če je bilo to mogoče. Nič niso mogli očitati Ia po kratid razlagi sem Jih umiril. Vprašam jih nadalje: »Ali nimate tu nobenega odbora?« Odgovor: »Ne!« — jaz: »Kako pa to, da smo dobili tu 150 'glasov?« — Odgovor: »To je napravil ' tn sam val shod in ljudje so potem kar
upIllU
Vidi se torej, da trpimo v nekaterih traflh le vsled pomanjkanja organlza-I dje, ki bi zasledovala naše delo, učila fjndl, razlagala naš program in obrez-^nspešila klerikalne klevete.
Po volitvah smo odšli, ki smo delali fo vodili v Beograd. Zato nismo mogli vršiti še naprej organizacijskega dela. t Imamo gori na Štajerskem sicer dovolj dobrih mož, sposobnih za organlza-djsko dela Stranka pa žal nima sredstev, da bi jim plačevala stroške. Na »vole stroške pa ne morelo delati, ker •o navadno nebogati kmetje. Imamo pri Stranki tudi dosti premožnih pristašev. , sposobnih za organizacijsko delo. Ker pa ti stranko manj potrebujejo, so prt ajej bolj vsled časti, ker Je stranka samostojna. TI bi lahko plačevali drugim stroške.
. Na štajerskem, zlasti v osrednjih 'Slovenskih Goricah, pa smo imeli tudi kdailce. Nočem se spodtikatl nad onimi reveži, ki so nas morali zapustiti vsled pritiska duhovnika na njih žene, J*J| so to storili zaradi ljubega miru v m Te prepuščam vesti onih gospodov duhovnikov, katerim je beli pri srcu ttnazana politika, kakor pa vršiteV dolžnosti svojega vzvišenega poklica, t Toda bili so tudi drugi, bolj neboječl ljudje. Tako sva z enim ob preobratu skupaj ustanavljala kmet. podružnice, •največ v namenu, da pomiriva razočarano ljudstvo ob meji ter da ga upelje-va v nove razmere. V medsebojnih po-fovorilv sva govorila tudi o politiki. Govoreč o strankah ml reče nekoč: »Klerikalec nisem nikdar bit, nisem za Ije volil in tudi nikdar ne bom.«
Ko se je začelo gibanje za SKS, Je H z menoj vred vnet njen pristaš. Ko pa ie spoznal, da pridobivam jaz prednost pred njim, se je odtegnil pod pretvezo, da jemljemo nepiškutarje v :v stranko. Danes je ta mož predsednik Italerske kmečke Zveze in vodilen kle-"rtkalec proti lastnemu prepričanju. Ko ; %t Je postavljala kandidatna lista, je napravil še en poizkus, ko je ravne odhajal od seje klerikalne stranke v Ma-; tlboru. Potlpal Je, če bi mogel biti pri nas gotovo poslanec. Nisem takoj znal, ; kaj da hoče ln sem se zato nekako ne-Todno izrazil, češ da nam ne manjka /Icmetsklh kandidatov. S tem sem ga zo-- pet odbil Na takšnih stebrih sloni klerikalna stranka.
Bila sta tudi dva druga, prav pamet-^ na moža, ki sta sklepala zvezo z menoj, "" le predno so v Ljubljani sklenili, da se »stanovi kmetska stranka. Ko sta pri-f čela z menoj delati, ju je obiska! gospod kaplan ter ju opozoril na maslo, ki ga Imata na glavi. Preje liberalca sta po-
stala vztrajna klerikalca. O obeh govore, da živita v nečednih družinskih razmerah. Eden od njih je prav agilen, drugI je utihnil. Agilnemu bodi povedano: Ce sme »Slov. gospodar«, ki ima monopol na vero, nas vse na najgrši način blatiti, zakaj ne bi smeli mi pisati samo resnične stvari o naših nasprotnikih. Eden od njiju je izdal naš spisan načrt klerikalcem. Ker Je ostal miren, r.aj mu bo odpuščeno. Drugi pa pride pri prvi priliki na vrsto.
Takšen je položaj. Za nas ni prav nič slab, še manj seveda obupen. Klerikalci bi mogli kvečjemu se enkrat pokazati, kaj da zmorejo, potem pa nikdar več. Mi smo na početku, klerikalci pa na koncu.
Naša stranka stoji na Kranjskem trdno ln nihče je ne omaja več. Zato se ne bojim za Štajersko. To bo znalo povedati tudi onih 90 mož, ki jih je pripeljal 2ebot dne 8. novembra v Ljubljano na občni zbor »Kmetijske dru7.be«. Vendar ni Zebot kar za proč vreči Včasih tudi nam pomaga!
Gospodu
Poiieniatai.
Pod varstvom poslaniške Imunitete gospoda Pušenjaka prinaša »SI. Gospodar« vsak teden tako podle laži. da se človek čudi, da je taka Izprijenost sploh mogoča, Opetovano smo že opozorili gospoda Pušenjaka. da smatramo njega osebno odgovornim za podlo pisavo »Slov. Gospodarja«. Ne gre vendar, da bi bila ča-stikraja dovoljena le zato, ker gospod Pušenjak nima pojma o časti narodnega poslanca, če ne ve on, da je njegova sramota, tudi sramota vseh njegovih volilcev.
Na vse naše opozorltve pa Je ostal gospod Pušenjak molčeč ko grob — »Slov. Gospodar« pa nadaljuje nemoteno svoj nizkotn* posel.
Zaradi tega si usojamo gospodu PuŠenjaku staviti sledeče vprašanje:
Svoje dni ste bili kot d'jak pristaš narodno radikalne struje ln vnet somišljenik dr. Žerjava. Po trditvah klerikalnih listov ste bili torej zagrizen brezverec.
Nakrat pa se Je zgodilo, da ste čez noč pozabili na vse brezverske nauke in dobili ste — službo v klerikalnem zavodu.
Na podlagi te Vaše nagle Izpre-obmltve Vas vprašamo:
Ali ste morali pri nastopu službe podpisati Izjavo, da boste zaradi ljubega kruha izvršili tudi največje lopovščine, če zahteva tako interes klerikalne stranke?
Ali ste od tedaj dolžni, da krijete s svojim Imenom vse lopovščine »SI. gospodarja«?
AH ste teda] prodali ne samo svoje nazore, temveč tudi svojo čnst?
In ali mislite, da če ste VI brez časti, da so tudi drugi brez nje, ker krijete lopovščine »Slov. gospodarja«?
Ostali ste nam odgovora dolžni že opetovano — palico ste zlomili nad seboj, če storite to tudi sedaj.
Vsi, lil prosilo n interni il postov i to?, ii'sira M m An Al ia vsi Mit
Vsaka prošnja mora biti odobrena ln priporočena od kake naše krajevne ali okrajne organizacije. Tako priporočene prošnje je poslati na naše ljubljansko tajništvo, ki bo oskrbelo, da pride prošnja na pravo mesto. Vse prošnje morajo biti zadostno kofkovane. Vsaka Intervencija se izvrši seveda brezplačno ln v redu, kakor ie dospela.
Ker pride samo na tov. Puclja dnevno od 30 do 50 pisem ln prošenj, od katerih je večina od naših nasprotnikov. zato ne moremo od gornjega pravila odnehati, zlasti ko naši nasprotniki kar tekmujejo v blateni« naših delovnih poslancev In njih dela.
Vseeno bomo tudi v naprej š" reževa!! nrošnje naš'h nasprotnikov, toda š*'e tedaj. ko bodo rešene prošnje nsših pristašev.
Tako zahteva Interes kmetske misli od nj»š'h poslancev in to zahtevamo v istem Imenu od svojih pri« stgšev._
Pokrajinske vesti.
(DohrovoHcl za nabiranje naročnikov »Kmetijskemu listu«) za leto 1923 naj se čim preje prijavijo, da jim moremo Pilati potrebne položnice In nabiralne pole. Kdor se Izkaže kot dobro-voljec v službi kmetske mMi, s tem, da pridobi dosti naročnikov, bo nagrajen. — Uprava »Kmetijskega lista«.
(Kaj pa naj to pomeni?) Ljubljansko »Jutro« poroča, da bo glavna skup-
šč.ua SKS dne 7. decembra. Poročilo je popolnoma napačno. Prvič naš organizacijski red sploh ne pozna glavne skupščine, temveč le občnega zbora. Drugič pa prinaša »Kmetijski list« le ves mesec na uvodnem mestu objavo občnega zbora z natančnim datumom, da bi gospodje pri »Jutru« pač lahko znali, kdaj da je naš občni zbor. AH pa se skriva za napačnim poročilom želja, da bi bil naš občni zbor slabo obiskan? AH tiči v njem intriga? Z ozirom na spopad med Pucljem in Žerjavom bi to kočno bilo celo mogoče. Nato pripomnimo čisto kratko sledeče: Mi smo vstajajoča stranka, ki je šele na početku svojega delovanja, ki pa vseeno že drži za vencem zmage. Demokrati pa so propadajoča stranka in zato gremo lahko preko vseh takih otročjih In-trigic na dnevni red.
(Da se ne pozabi.) Znižanju carine na izvoz svinj se je najbolj upiral demokratski minister dr. Žerjav in sicer pod pretvezo, da je Izvoz svinj edinole v interesu veleagrarcev. Naj bi raje preje vprašal gospod minister ubogega bajtarja in videl bi, kako neresnična je njegova trditev. Tako so slovenski demokrati zopet dokazali, da nimajo zmisla za slovenskega kmeta in da so najizrazitejši zastopniki velelndustrijskih in velebankarskih slojev.
(Gosrod dr. Korošec) je doma Iz Sv. Jurja ob Ščavnicl, v političnem okraju ljutomerskem. Kak ugled uživa gospod Korošec v svojem rojstnem kraju, se vidi najlepše Iz tega, da so vsi štirje delegati Kmetijske družbe oddali nevstra-ženo svoje glasove za kandidate SKS. In od sedmih kmet. podružnic ljutomerskega pol. okraja je pet oddalo svoje glasove samostojnim kandidatom in le dve podružnici sta še za sedaj volili Ko-roščeve pristaše. Svita se, kaj ne g. Korošec, če niti v lastnem okraju ne uživate več zaupanja?! Zora puca, bit čc cana!
(Odličen naš pristaš) je začel pošiljati »Slov. Gospodar« raznim uglednim srbskim politikom, ki so še pred nedavnim časom sirnpatlzirali z gospodom Korošccm. Pametna Ideja! Tako bodo spoznali tega lisjaka in njegove protidržavne hujskajoče liste s prave strani in znali presoditi, kako podporo državni misli more prinesti politik, ki trpi tako hujskaško pisavo.
(Poslanec Pušenjak se sramuje svojega Imena.) Odgovorni urednik »Slovenskega gospodarja«, bivši brezverec Vlado Pušenjak, je prišel pred kratkim v Apaško kotlino, da bi lovil kaline ra klerikalne limanice. Toda ker je gospod Pušenjak znal, da so vsi v Apaški kotlini do grla siti klerikalnih sleparij in da je vsa kotlina z županstvom vred trdno v naših vrstah, je satajil gospod Pušenjak svoje Ime. V gostilni, kjer je prenočeval se je namreč vpisal kot Vlado Čebule. Ko ga le pa nekdo vseeno spoznal, Je takol obvestil tovariše kmete, ki so takoj prih'teli pred gostilno ln pozvali gospoda Cebulca, da nemudoma zapusti Apaško kotlino, ker da nimajo za klerikalce prav nobenega prostora. Zlasti pa velja to za klerikalne poslance, ki so krivci vseh krivcev, če ne pride kmetsko ljudstvo do svo'ih pravic. Tako Je moral g. Pušenjak-Cebulc odriniti Iz Apaške kotline, osramočen od naroda.
(Gospod Lenard, urednik slovenske »Samouprave«) ima čudne pojme tako o hvaležnosti, ko tudi o uredniških dolžnostih. KapUel hvaležnosti puščamo na stran, pač pa treba povedati o drugem poglavju par besedi. Ca je dal tov. Drofenik »Samoupravi« kake Informacije, potem sme to povedati v listu z. Lenard še le tedaj, če mu je tov. Drofenik to dovolil. To je običaj ho-netnih žurnalistov. Tega pa je gospod Lenard prav grdo poteptal. Še manj kvalificirano pa |e, če se podane Informacije napačno Izrabj, Tudi to ie zagrešil gospod Lenard, samo da bi se izvlekel In ne sramuje se naprtiti potom greh — tov. Drofeniku. Izjavliamo še enkrat. V bistvu je vsebina od nas napadenega članka »Samouprave« pravilna. toda Izvedena tako, da je postala ena sama smešna neresnica. Za izvedbo pa je vsaj soodgovoren glavr.i urednik, ki le gospod dr. Lenard ln zato je najbolje, če se potrka lepo na prša ter reče »mea culpa,« vsa! prvič bi mu tega ne bilo treba reči. Radevolje smo pripravljeni povedati, kdaj je moral «r. Lenard že tako storiti.
(Med zagovornike dr. Korošca) le zašla slovenska radikalna »Samouprava«. ki pravi, da so naši očitki gospodu dr. Korošcu v nekaterih stvarih čudni. Ker »Samouprava« očitkov očivid-no ni razumela, zato Je treba, da jih malo pojasnimo. Položaj ob preobratu Je bil sledeč. Ve3 narod jugoslovanski Je zahteval ujedinjenje In če bi bili vsi merodajni krogi na višku svoje dolžnosti, bi se ujedinjenje že Izvršilo takol po preobratu, ne pa šele dne t. decembra. Po nepotrebnem pa se je cin-calo In pregovarjalo in končno vendarle prav ničesar doseglo. Tedaj Je bil gg. Korošec najuplivnejšl politik in vsi storjeni grehi gredo po najboll elemen-
tarnih pojmih politike na njegov račun. In med drugimi grehi je bil storjen tudi ta, da se ni prav nič delovalo za gospodarske interese, za politične nam sploh ne gre, prečanskih krajev. To je kasneje gospod Korošec kot opozicio-nalec opetovano povdaril in »Samouprava« dobro ve, da so bili ravno klerikalci tisti, ki so opetovano in z največjim hrupom kričali o tem, »da smo mi prodali Slovenijo Srbom«. Odtod r.aš očitek g. Korošcu, ki je čisto jasen in niti najmanje čuden. — Majnlška deklaracija. Trdimo, da je pripustil gospod Korošec slepomišenje, ko da bi bi bila majniška resolucija eminentno njegova zasluga. Temu nasproti pravimo, da je bil v časih majniške deklaracije gospod Korošec še dober avstrijski patriot, če je to avstrijska vlada zahtevala. Tudi ta naš očitek drži. — In drži tudi tretji in samo po krivdi g. Korošca. 2e pred meseci je bil storjen g. Korošcu Isti očitek — toda dr. Korošec je molčal, mesto da bi pojasnil. Tega pojasnila pa tudi ni podala »Samouprava«, ki je le zmešala dogodke časovno, samo da opraviči g. Korošca in ž njim — radikale. Končno še eno pripombo. »Samouprava« trdi, da je bil naš članek napisan najbrže izven našega uredništva. Ta trditev je milo rečeno skrajno nelepa, ker se je gospodu dr. Le-nardu že osebno povedalo, kdo da je napisal prvi članek o gospodu Korošcu. Kljub temu ta trditev. Zaključujemo: Ali je vest naših slovenskih radi-kalccv tako slaba, da se branijo takoj samo če se prime njih nekdanje zaveznike? Ali pa smo zadeli slovensko »Samoupravo« z enim samim svojim člankom o njej tako v živo, da še sedaj ne more preboleti udarca? — V ensm ko v drugem primeru smo zadovoljni.
(Kakor kaže.) V Mariboru so si klerikalci in socialisti v laseh. Vzrok: Obdavčenje cerkvenega imetja. V Ljubljani pa so se zvezali s socialisti in celo komunisti. —• Vzrok: Da bi se polastili milijonov Mestne hranilnice.
(Med ljubljansko komuniste) so zašli kakor poroča »Slovence« med drugimi klerikalci tudi: kanonik Sušnik, profesor dr. Rožič in svetnik Pire. Pro-letariatu je torej njegova zmaga zasl-gurana, vsaj Imajo že seaaj prvo besedo le ljudje, ki nimajo s proletarci prav nobene skupnosti
(Tržaški komunisti) so ljubljanske komuniste grdo okrtačili. ker se vežejo v Ljubljani s klerikalci, ki so največji bankokrati. Samo glejte, kako so narasle klerikalne banke in kako so polne denarja, ko morejo celo za farbce na hišah Izdati težke tisočake.
(V »Domoljubu«) z dne 15. novembra se naznanja, da bo na okrajni cesti Vič - Dobrova • Polhovgradec odslej vsak dan ob deževnem vremenu na javni dražbi razprodaja Blata in Jam. Iz izkupička si hoče okr. cest. nač. Oražem postaviti za svoje zasluge spomenik! Pridite vsi, katerim so rebra, noge. živina in vozovi ne smilijo. Blaga je dosti! Nihče ne odide prazen! Za slučaj, če bi srečali kakega psa, si vzemite s seboj palico, ker kamna nI dobiti na cesti, da bi ga vrgli za psom. Z blatom pa se človek ne ubrani pred psom. Znano Je, da Je na razpolago petdesettisoč knbikmet-rov blata ln dvestotisoč hektolitrov prostornine v lamah. Izklicatelj na dražbi bo notranjski kmet.
(Slovenec« tožen.) Ker je prinesel »Slovenec« vest, da je tov. Pucelj »za-radil«, s tem da Je dajal izvoznice za svinje, je vložil tov. Pucelj tožbo proti »Slovencu«. — Tako bo imelo glasilo klerikalne inteligence priliko, da pred sodiščem dokaže svoje trditve. Ampak to se ne bo zgodilo, temveč kakor vedno, tako bo tudi sedaj »Slovenec« zlezel lepo pod klop In njegov odgovorni urednik bo izjavil, da ni bral dotlčne *»te-vilke. No, pride že še novi tiskovni za* kon, ki bo zavil vrat vsem obrekljivcem.
(Tovariše opozarjamo), da nam javijo vsakosrar, ki širi laži klerikalnih listov o naših poslancih. Vsakomur bomo dali priliko, da dokaže svoje trditve pred sodiščem In da — plača za naš tiskovni sklad, ker to bo ednl Izhod za vse. da ne bodo obsojeni.
(Zakaj ne tožimo »SI. Gospodarja«, »Straže« in »Domoljuba«) vprašuje morebiti kdo. Odgovor je zelo enostaven. Ker so vsem tem listom odgovorni uredniki poslanci, ki uživajo imuniteto. Po novem tiskovnem zakonu pa bo to odpravljeno. Tedaj pa bo konec klerikalnih klevet.
(Glasbena Malica ▼ Ljubljani) praznuje letos 50. letnico svojega delovanja. Ta svoj jubilej hoče proslaviti s celo vrsto koncertov ln to ne-le v Ljubljani, ampak tudi po raznih večjih krajih širom Slovenije. Tako priredi tekom meseca decembra, janjarja In februarja s svojim pevskim zborom vokalne koncerte, na katerih se bodo proizvajale Jugoslovanske umetne In narodne pesmi. Za enkrat pridejo v poštev sledeči kraji: Brežice, Celje, Črnomelj, Jesenice, Hrastnik, Kamnik, Kranj, Krško, Kočevje. LltMa, Losratec, Maribor. Novo mesto, Ptuj, Radovljica, Rllmlca,
Škofja Loka, Trbovlje In Zagorja. Koncerti se vrše po določenem reda, ki bo sproti objavljen v dnevnem časopisju ter z letaki v kraju samem, kakor tudi v vsej bližnji okolici. Cas se |e določil dogovorno z lokalnimi faktorji. Vsi koncerti bodo v zgodnih dopoldanskih urah, da morejo posetiti koncert tudi okoličani kraja, kjer se vrši koncert. Prav toplo priporočamo vsem to» varlšem, da gredo na koncerte »Glasbene Ma 'ice«, ki je naš prvi zbor, priznan tudi od tujine.
(Na drž. žrebčarnl na Seln pri LJubljani) je popolnitl izpraznjeno mesto upravnika. Natančnejši podatki in po£og so navedeni v »Uradnem listu« za Slovenijo.
(Davčni vijak.) Pod tem naslovom je priobčen v 44. štev. »Domoljuba« dopis, v katerem se navaja, da Je osebna dohodnina za kmeta previsoka. To ie sicer res, toda ne tako, kakor trdi »Domoljub«. Osebna dohodnina Je v resnici previsoka in dostikrat skrajno krivična. za kar so pa le prepogosto krivi edinole zaupniki, ki ne poznajo pravice. Da bi pa bili zaupni možje samostojne-ži, pa je neresnica. Osebna dohodnina je zapuščina ranjke Avstrije in pod njo so bili zaupni možje skoraj brez izjeme klerikalnega mišljenja. Kako pa delajo ti zaupni možje, pa majhno primero Is Uorcnjske. Zaupni mož, trd klerikalec, je naznanil nekega malega trgovca, da trguje z jajci in semensko repo na debelo. Dotični trgovec pa v resnici nI prodal niti enega Jajca in je to dokazal z železniškim prevoznim listom ter s pričami Pa vse to je bilo zaman, ker je zaupni mož vztrajal na svoji laži ia trgovec je plačal visok davek. Vedno delajo enako klerikalci. Kar zakrivijo sami. to skušajo potem naprtiti nam. — Kar se tiče osebne dohodnine, pa so dostikrat krivi tudi kmetje sami. Po gostilnah se bahajo, da imajo vsega v izobilju, v resnici pa lezejo vedno bolj v dolgove. Vsi ti bahači pa so skoro sami pristaši SLS. — Druga nespamet je, da kmeti sebi nakladajo davek, o čemur pa »Domoljub« previdno molči. Tako se je zgodilo v nekem kraju na Gorenjskem, kjer imajo dajati laranl župniku le nekaj zrna in 60 vinarjev bere, da so mu prostovoljno dali po SO do 100 kron in nekateri tudi več. Koliko pa imamo še drugih cerkvenih davkov? Pa o tem naj zaenkrat ie molčimo. — Toliko za danes v odgovor »Lažiljubu«.
(Iz vlšnjsgorske okolice.) Zopet M začele prihajati od davčne oblasti potef z napisom: Napoved za dohodnino. Se* daj jih dobivajo že kar ubogi kajŽarJL Posestnika, ki ni celo leto dobil od nikoder nič in je moral pri tem težkem delu še stradati in hoditi raztrgaa okrog, počasti naša davčna oblast s tO polo. Kakor hitro pa jo imaš v rokah, d že lahko gotov, da ti bo treba plačati dohodnino. Kakor da bi se vragu zapisali Nobena utemeljitev, nobena proi-nja — vse nič ne pomaga. Obsodijo te za par sto kron, ti lepo plačaj, drugače pa pridejo ln ti zarubijo zadnji rep, ki ga imaš v hlevu. Ako te je nagnala sila, da si prodal nekaj smrek iz gozda, zahteva davkarija gotovo, da ji odstopiš vso četrtino. Ako pa se kmet Iz pozabi ln prekupi v le-tu nekaj parov volov ali kaj podobnega, potem pa že ne vedo več, kaj bi mu naložili: 20— celo 50.000 K in Se več imajo plačati nekateri posestniki. Seveda so davki potrebni in nikdo bi se ne pritoževal, ko bi bili ti vsaj nekoliko primerno Ia pravično razdeljeni. A ml vemo, da postopajo davčne oblasti v sosednjih okrajih vse drugače kot pri nas. Da M morali pa ravno mi vsled tega, ker nekateri davčni organi — katerih delovanje s! bomo enkrat še pobližje ogledali — vohajo kot psi, kje bi se zasledila kaka krona, živeti kot pod nekakim turškim begom, to nikakor ne bo šlo. Opozarjamo merodajne faktorje na te razmere v našem okraju in Jih pozivamo, da napravijo konec tema odiranju.
(Sv. Andraž v Slov. Goricah.) Prejeli smo dopis glede velikega živinskega in kramarskega semnja, ki bo pri Sv. Andražu. Toda v dopisu ni objavljeno, kdaj bo ta sejem, vsled česar nismo mogli ustreči c. dopisniku tako, kakor bi želeli. Ce ni prepozno, prosimo. da se nam pošlje Izpopolnjen dopis.
(Sv. Lovrenc na Dravskem polju.) Dopisnik »Slov. Gospodarja« ima jako dobre oči. da vidi tudi najmanjši pezdir v očesu svojega bližnjega, velikanskega bruna v svojem lastnem pa ne Iz-dere. Kadar bo zopet črnil naše Sokole, tedaj se naj blagovoli poprej o vsej stvari poučiti, da ne bo raztresal takih babjih laži, kakor jih je natresel v svoji številki z dne 17. t. m. Dobro ime bližnjemu vzeti je lahko, a to popraviti, težko. Sicer si pa naj zapomni dopisnik »Slov. Gospodarja«. Ce ne bo miroval s svojimi lažmi, potem bomo prišli mi z resnico na dan ln povedali grehe raznih orllčev. Za danes tega še ne storimo, ker ne ljubimo osebnih napadov. Toda našega prizanašanja bo kmalu konec
llT""!^ 111111
DHpnja je pdsTedtta medvojnega eap^vljanjš. ^T&vajao-bdpi^t OrafTiiJS!
m

iifiwiniiiiin)gn,iiii
mam
(Radenci.) Za okrožnega zdravnika je nastavljen dr. Sedlaček. Kakor nam poročajo Iz Ljutomera, kjer je bil preje dr. Sedlaček zdravnik, je bil dr. Sedla-tck vsled svojega obsežnega znanja in tvoje vestnosti obče priljubljen. Zato pozdravljamo g. dr. Sedlačka. vsaj je naS narod tu že davno potreboval Zdravnika. Zato se pa še bolj čudimo, da ne dobi g. dr. Sedlaček stanovanja. Nočemo za danes razpravljati, kdo je kriv, da ne dobi dr. Sedlaček stanovanja. Rečemo pa, da bomo brezobzirno nastopili, če se bo poizkušalo privatne interese predpostaviti javnim. Naj se ne poizkuša grešiti na našo dobrosrčnost Vedno globlje sega kmetsko ljudstvo v javno življenje in ne bo dolgo, ko bo ono tudi naredilo red. Gorje tistim, ki bodo to prepozno spoznali!
Ma2arski poslanik v Parizu grof Szapary je končno po dolgem obotavljanju vendarle prišel v Mursko Soboto, da pogleda svoje posestvo.
Grof Szapary se je vedel med nami povsem simpatično in kot diplomat je pazil, da ni moglo njegovo bivanje med nami povzročiti prav nobenih neljubih posledic.
Niso se pa ravnali po njegovem (vzgledu razni tukajšnji demagogi, ki to storili vse, da bi uporabili njegov prihod kot agitacijo proti naši državi. Začeli so naokoli trositi vest, da Je sedaj agrarna reforma pokopana in da pridejo v kratkem na svoja posestva tudi ostali madžarski ma-gnati, ki bodo zopet prevzeli svoja posestva in jih vzeli ubogim najemnikom. Nekateri siromaki, še vedno pod uplivom tisočletnega robstva, so bili celo tako preplašeni, da so se začeli bati celo za svoja lastna posestva.
In to kljub temu, da so se že ope-tovano izkazale vse take prorokbe madžarskih demagogov kot lažnive in dasi kljub vsem njihovim napovedim še vedno niso mogli priti madžarski magnatje do svoje zemlje.
Naj bo povedano tem madžarskim hujskačem enkrat za vselej. Krvave žrtve je doprinesel naš narod za svojo svobodo In s krvavo glavo bo plačal vsakdo poizkus, da bi nam Iztrgal sadove svobode. Smo sicer Slovenci dobrosrčni narod, toda ne tako, da bi zanemarjali interese svoje svobode. Dovolj pa smo tudi močni, da kaznujemo vsakogar, ki se' dotakne naših narodnih interesov. Naj pazijo madžarski magnatje in njih hlapci, da jih sploh ne izženemo !z dežele. Če smo bili danes še popustljivi, ker vsled dela s konsolidacijo države nismo imeli časa, da se bavlmo z vsakim hujskačem, potem bomo kasneje otročje dovršili obračun z vsemi, ki so proti nam.
Kar še ni storjeno, ni pozabljeno, kajti tudi naši mlini meljejo počasi in Sigurno. To je Izkusila Avstro-ogrska monarhija.
Te besede veljajo tudi za bivšo grofico Ernestino Batthiany na Po-hencih. Bivšo grofico, ker v naši državi ne poznamo prav nobenih grofov, katere smo vse vrgli med staro Saro. Ernestina Batthiany je prevzela od nekdaj vlogo strašila, ki je napovedoval vsak hip konec agrarne reforme. Njenim napovedim se sicer smeje vse, toda čas je, da se te hujskanje nehajo. Posebno pa zategadelj, ker ima tudi zastopstvo za posestvo pobeglega Bele Batthianyja, vsled česar ima vseeno upliv na ljudstvo.
Pri tej priliki bodi povedano na naslov sekcije za sekvester v Ljubljani, da zahtevamo z vso odločnostjo, da bo dosedanji sekvester g. KH-mek takoj odpoklican. Ljudi, ki trobijo v rog veleposestnikov In sicer takih, ki so notorično med protidr-žavnlmi elementi, absolutno ne trpimo na meji. Izvajali bomo vse posledice, če se to ne zgodi.
V marsikaterem uradu v Mariboru so razmere slabe in da so pod vodstvom okrajnega glavarja dr. Lanjšiča razmere vedno slabše, vemo. Toda da bi se moglo to trpeti, da ima Ernestina Batthiany med temi Icrogi dobro zaslombo, pa je nezaslišano. Tiste informatorje in skrivne prijatelje naših narodnih nasprotnikov bo treba pač zgrabiti enkrat s trdo roko.
Samo kot kronisti moramo še zabeležiti, da je seveda tudi župnik In poslanec Kleki na strani Ernestine Batthiany.
Toliko za danes. Zagotavljamo pa, da bomo še dosti posvetili v Avgije-ve hleve, ki so v Prekmurju in pa tudi v Mariboru._
P®Siliine vesti.
(Neuspeh Hrvatskega bloka.) Kakor znano so prišli te dni delegati Hrvatskega bloka v Beograd, da vržejo vlada Računali so, da razbijejo demokrat-
sko ali radikalno stranko, kar bi povzročilo volivno vlado. Namfen Hrvatskega bloka pa se ni posrečil ln sicer predvsem vsled dveh napak. Prvič niso znali dokazati, da bi po razpadu sedanje vladne koalicije prišla na krmilo zmožnejša in boljša vlada ter da bi edinstvo države pod njo ne trpelo. Druga napaka pa je v tem, da so prišli prepozno v Beograd. Ce bi prišli v Beograd pred kakim pol letom, ko je bilo vse prepričano o zopetni zmagi bloka na volitvah, bi se z blokom vse drugače računalo, kakor sedaj, ko ie hrvatski blok zelo izgubi! med narodom in ko ne pribori nikdar več onega števila mandatov, kakor ga ima še danes.
(Hrvatski blok pred razcepom.) — Hujskaška politika se nad Radičem silno kaznuje. Vedno bolj se kaže nezadovoljnost njegovih volilcev in Radič je v hudi stiski. Ali ugodi svojim vo-lilicem in gre v Beograd, ter s tem prizna, da je bilo njegovo dosedanje postopanje napačno, ali pa ostane v Zagrebu, kot vzor trmoglavosti. V enem ko v drugem primeru je zanj slabo. — Med tem ko Radič premišljuje, kako bi se izvlekel iz zagate, pa se vrši razkrajanje Hrvatskega bloka. Po Haus-lerju izjavljajo sedaj poslanci bosenske pučke stranke, da gredo v Beograd za vsako ceno, pa če se ves Hrvatski blok razbije zbog tega. — Frankovce so iz Hrvatskega bloka izključili, da bi tako pokazali svojo dobro voljo in »Hrvat«, glavno glasilo bloka piše, da se ne more trpeti nobenih madžarskih simpatij v bloku. Popustljivost blokašev in Radiča gre celo tako daleč, da se hočejo odreči republikanstvu. V Beogradu so jim namreč čisto odkrito izjavili, da se z republikanci sploh ne pogovarjajo. Neuspeh Radiča je torej popolen.
(Zopet se je urezal gospod Korošec.) Kakor hitro je slišal gospod Korošec, da so prišli odposlanci bloka v Beograd, je že pohitel tudi. on tja, da bo deležen dobrot nove vlade. Že je tudi »Slovenec« zmagonosno oznanjal, da je dosežen med Hrvatskim blokom In klerikalci popolen sporazum — ko je prišla vest o neuspehu Hrvatskega bloka in potem ni bilo drugega izhoda, ko da se je gospodu Korošcu še enkrat podaljšal nos.
(Dvoboj Pucelj in Žerjav.) Mnogo se govori o dvoboju, ki se vrši med tov. Pucljem in Žerjavom, zaradi znižanja carine na izvoz svinj. Brez dvoma je, da ne bo tisti, ki bo podlegel tov. Pucelj. Pripominjamo, da je o tem boju razširjenih toliko neresnic, da nimamo prostora vse zavrniti. Opozarjamo na današnja članka.
(Razkol zemljoradniške stranke jo def!n!tiven.) Na seji glavnega odbora v Beogradu se je potrdil banjaluški kongres. S tem sta postala poslanec Avramovič in pa bivši tajnik Komadi-nič čisto osamljena. Prava kmetijska misel zmaguje povsodi.
(Na Bolgarskem) je izpadlo glasovanje glede krivde bivših ministrov za nje naravnost usodno. Nad 70 odstotkov vseh oddanih glasov je bilo za krivdo ministrov. Vsi bodo zato zaprti. Glasovanje pomeni velikansko zmago zemljoradnikov, ker so vse druge stranke agitirale za oprostitev ministrov.
(Volitve na Angleškem) so se končale s popolno zmago konservativcev, ki so dobili od 5£-,a mandatov 340. Lloyd Georgeov poraz je bil popolen, kajti njegova stranka je dobila le 52 mandatov. Zato pa je naraslo število poslancev delavske stranke in sicer na 140, Precej dobro je tudi odrezala Asquitho-va (Eskisova) stranka.
Martin Perovič:
Čudno se rm zdi, da se pri nas ljudje tako malo zanimajo za to vele-važno vprašanje. Pisalo se je pač semtertja o kolonizaciji dobrovolj-cev v malo obljudenih krajih naše države — a to je bilo skoraj vse. Govorilo se je tudi o tem, da se to naseljevanje ni posebno obneslo, ker da ti naseljenci ne obdelujejo zemlje tako, kakor se je pričakovalo.
Drugače pa se je o tem vprašanju molčalo, posebno v Sloveniji. Tako bi Izgledalo, ko da se nas Slovencev notranja kolonizacija malo tiče, da je pri nas doma dosti zemlje in da je za vse pri nas preskrbljeno za zadosten zaslužek.
Kdor gre v naše vasi In si ogleda razmere malo bližje, bo pa kmalu spoznal, da temu ni tako. Kdor pozna položaj našega kmeta, posebno na Dolenjskem in v Beli Krajini, ta bo takoj uvidel, da ne bodo mogli vsi živeti na vasi. Je resnica, da je bilo tako tudi v predvojnih časih in da so vasi dajale delovne moči za mesta in fabrike, ali pa so se v velikem številu izseljevali ljudje v Ameriko. V zadnjem času pa je to izseljevanje
prenehalo deloma vsled prevelikih prevoznih stroškov, deloma pa vsled kontlngentiranja doseljencev od strani vlade Združenih držav.
Kakor je predvideti, bo nastal ravno v Sloveniji v najkrajšem času previšek delovnih moči na deželi. Nekaj teh ljudi bo res mogla zaposliti razvijajoča se domača industrija, vendar pa bo to število dosti omejeno, ker se pri danih pogojih naša industrija vendar ne bo mogla po-vzpeti na visoko stopnjo. Ta previšek bo nazadnje zopet polnil vrste industrijskih delavcev tujih krajev — že vsled same tradicije. Ti ljudje bodo izgubljeni za narod, čeprav bi jih mogla država zaposliti doma in izkoristiti njihova poljedelska znanja. Da bi se te delovne moči pridržale doma in da bi se pretrgala tradicionalna zveza z Ameriko, bi bilo treba podvzeti akcijo za naseljevanje teh ljudi v južne pokrajine države, kjer je še na tisoče in tisoče hektarjev neobljudene zemlje.
Da se dosedanji način naseljevanja južnih krajev nI posebno obne-sel, je čisto razumljivo, ker so prišli naseljenci v nove kraje brez vseh pripomočkov, ki so za obdelovanje zemlje neobhodno potrebni. Sicer bi jim bila morala dati država, kakor je obljubila, vsa potrebna sredstva na razpolago, kar se pa ni zgodilo. Ljudje so tako ostali prepuščeni samim sebi. Nekateri so si znali pomagati, v prvi vrsti seveda oni, ki so Imeli nekaj denarnih sredstev na razpolago, drugi pa so morali pustiti vse in oditi.
Slabi uspehi naseljevanja so v največji meri utemeljeni v nezmožnosti uradnikov, ki so vodili kolonizacijo. Večinoma je bil sestavljen uradniški štab pri kolonizacijskih uradih iz nekvalificiranih moči, ki so po poročilu beograjskih listov izhajali povečini iz nekdanjih policistov, žandarjev in sllčnih, z eno besedo: iz ljudi, ki nimajo o vsej stvari niti toliko pojma, kakor bi ga imel s svojimi praktičnimi izkušnjami priprost kmet.
Ves dosedanji način naseljevanja je zgrešen in v narodnem in gospodarskem interesu ga je treba postaviti na zdravo podlago. Organizacijo vse akcije je treba prepustiti ljudem, ki bi bili v prvi vrsti kmetijski strokovnjaki.
Dalje je treba naseliti le ljudi, ki že imajo inventar poljedelskih pripomočkov, vsaj za prvo silo. Pri tem bi prišli v poštev v prvi vrsti mali kmetje, ki si doma ne pridelajo toliko, da bi mogli preživljati svoje družine. Pri naseljevanju teh ljudi ne bi imela država skoro nobenih izdatkov. Vseeno pa bi imeli taki naseljenci iz skupička svojih dosedanjih posestev dovolj denarja vsaj za prve potrebe, in poleg tega, kar je glavno, tudi vse potrebne poljedelske stroje in pripomočke ter živino in bi torej mogli takoj pričeti z obdelovanjem zemlje. To je način, ki se da izvesti najlažje in najceneje. Tega načina so se držali ruski kolonizatorji in njihovi uspehi so bili vidni povsod. — Ves način naseljevanja bi se moral izvesti po vzoru ruskih kolonizatorjev. Zainteresirani bi morali najpreje poslati v kraje, ki pridejo v poštev, svoje zastopnike, ki bi jih obvestili o prilikah, da si morejo prilikam primerno vse pripraviti in da niso potem razočarani.
Vsa akcija bi bila z narodnega in gospodarskega stališča neizmerne važnosti In vredna zanimanja delovnih in požrtvovalnih mož, ki bi jo v najkrajšem času uresničili. — S to akcijo bi ne omejili samo izseljevanja v tujino, ampak bi celo dosegli, da bi se mnogi izseljenci povrnili na rodno grudo.
Kostanjev les se vsled visoke cene silno izvaža in bati se je, da bo nam kostanjevega lesa za domačo uporabo skoraj primanjkovalo. Kamor koli človek potuje, na vseh železniških postajah vidi ogromne kupe za izvoz pripravljenega kostanjevega lesa, ki se plačuje ponekod po 1 krono za kilogram.
Kostanj raste v posebnih legah in posebni zemlji Zelo rad in zato je potrebno, da ga tam zaplodimo, oziroma posadimo. Po že posekanih kostanjevih gozdovih ga nam ne bo treba posajati, ker se kostanj naravnim potem sam razmnožuje in zelo bujno raste. Mislimo predvsem na kraje, ki so za kostanj ugodni In kjer do sedaj kostanj še ni rastel
Pogozdovanje s kostanjem se lahko vrši na dva načina, to je s plodovi kostanja ali pa s pridobljenimi, oziroma vzgojenimi sadikami.
Pogozdovanje kostanja s plodovi se vrši na ta način, da se v primerni
razdalji (poldrag do dva metra nara* zen) Izkopljejo jamice, v katere položimo seme In ga, Če le mogoče, zakrijemo s črno gozdno zemljo aH kompostom. To delo se more izvršiti že sedaj v jeseni. Ker pa rade miši čez zimo tako posajeno kostanjevo seme uničijo, se bolj priporoča, da kostanjeve plodove »štratificiramo« in jih potem šele v zgodnji spomladi na prosto sadimo in sicer na način, kakor je bilo preje opisano.
Štratificiranje kostanjev pa se vrši sledeče: Predvsem je odbrati zdravo in najlepše seme, katero se še sveže vloži v kak zaboj in sicer v plasteh, menjaje s peskom in kompostom. Na dno zaboja nasipljemo za dva prsta debelo peska ali komposta. Na to se vloži plast kostanjevega semena, ki se pokrije zopet s peskom ali kompostom To se ponavlja tako dolgo, dokler je še kaj semena. Kompost ali pesek morata biti primerno vlažna.
Na ta način napolnjeni zaboj de-nemo nato v klet ali pa ga zakoplje-mo na prostem v zemljo, toda v takem kraju, kamor tie zahaja v zemljo voda.
Koncem februarja ali začetkom marca se posadi štratificirano kostanjevo seme v posamezne, primerno globoke jamice.
Pripomniti je, da štratificiranl plodovi v zaboju navadno vskalljo. Vsak plod ali kostanj požene glavno kal korenine, katero se mora pred saditvijo na koncu za spoznanje prikrajšati, s tem da se Jo z nohtom od-ščlpne.
Seme se mora takoj neposredno v zemljo vsaditi, ker sicer na zraku oksidira. V tem primeru postane kal rujava, kar upllva škodljivo na na-daljni razvoj rastline.
Samoobsebi se razume, da je treba s kostanjevim semenom pogoj-zdenl prostor skrbno varovati, da se ne bo po njem pasla živina. Tudi je treba v poletnem času oprostiti rastlino robidovja in drugega škodljivega zelišča.
Če pa komu kaže, da stori bolje, če pogojzdi izbrani prostor s kostanjevimi Sadikami, potem si jih naj vzgoji v drevesnici. V to svrho se seme na že opisani način štratificira ter potem vsadi plodove v vrste na gredo, ki so od 25 do 30 centimetrov narazen. Tu ostanejo rastline dve leti, nakar se jih vsadi spomladi ali v pozni jeseni v gozdove.
Kostanj je zlasti za vinorodne kraje neprecenljive vrednosti. Njegova korist je mnogovrstna. Kostanj raste bujno in daje zelo trpežen les, ki služi izvrstno za kolje vinskim trtam. Dalje je kostanjev les nad vse izhoren za napravo dog. Kostanjev les slovi tudi kot prvovrsten stavben les. Zaradi tega ima kostanjev les visoko ceno in se zlasti uspešno rabi za izdelavo tanina in v druge indu-trijske namene. Kostanjeva rastlina je velikolistna in daje zato mnogo ln zelo dobre nastllje. Kostanjev cvet daje bogato pašo našim čebelam ln slednjič, česar ni prezreti, so kostanjevi plodovi zelo užitna človeška hrana. V nekaterih krajih cepe kostanj z boljšo vrsto, takozvano »ma-roni« vrsto, ki se zelo rada prime. Maroni kostanji so na trgu zlasti iskani.
Iz vsega tega se vidi, da je dobiček od kostanja zelo velik in zato priporočam saditev pitanega kostanja vsakomur, kdor ima za to primeren prostor. Anton Globelnik.
Dne 14. novembra je bil na Jesenicah velevažen gospodarski sestanek.
Na tem sestanku je bilo izvoljeno novo načelstvo planinskega odbora za ves radovljiški okraj, kar je na vsak način znak gospodarskega ozdravljenja.
Ob priliki svojega bivanja na planinah tekom letošnjega leta se je tovariš minister Pucelj osebno prepričal o raznih nedostatkih naših planin. Pristaši vseh strank so mu tedaj pojasnili, kako nujno potrebno je zboljšanje in razširjenje planin.
Da se to izvrši in da se prične resno delo je bi razveljavljen prejšnji planinski odbor in imenovan nov, ki naj oživi planšarstvo in ki naj prične tudi sistematično gojiti sirarstvo. Saj bi moralo postati sirarstvo glavni vir dohodkov naše živinoreje. Dalje bo potrebno, da se nastavi v našem okraju strokovnjak, ki bo nadzoroval planine in obenem tudi vodil sirarstvo in skrbel, da pride ta važna panoga gorenjskega gospodarstva do popolnega razcveta.
V novi planinski odbor so imenovani pristaši obeh strank. Za načelnika je bil soglasno izvoljen naš tov. Až-
mm m podnačeteflca m Bohinj ton Hodnik in za podnačelnlka za kranjska gorsko okrožje tov. Frlc Razlog«. Ime-na teh mož so nam porok, da bo novi
odbor storil svojo dolžnost
Ker pa novi odbor sam no bo itmk dovolj sredstev, bo moral gledati, da dobi primerno podporo tako od kmetijske družbe, ko tudi od vlade.
Novi odbor je izvoljen, novo delu početo. Sedaj je dolžnost vseh, da skrbe za uveljavljenje starega gesla, ki m glasi: Dajte nam planine!
Na glede na to, če so gozdovi era-rlčnl ali versko zakladni se morajo tt izsekatl in spremeniti v planine. S tem bo dvignjena naša živinoreja in od tega bo imelo dobiček ljudstvo. To bo pa tudi delo za državo, ker samo v Škodo države je, če si delajo od državnega lesa nekateri milijone, ljudstvo pa da odide praznih rok.
Z novim planinskim odBorom je bfl položen temelj za novo in sistematično delo ia popoln uspeh odbora je zasigu-ran, če ga bo vse kmetsko ljudstvo strnjeno podpirala Tudi tu velja, da le v slogi je moč.
©delala vinskih trt
trtnih
Drž. vinarsko nadzorništvo v Mik riboru naznanja s tem vinogradnikom da se bodo spomladi leta 1923 oddajale trte iz drž. trtnih nasadov v Sloveniji (podpisano nadzorništvo ima aa razpolago okoli 50.000 cepljenk. 25jOO0 korenjakov in 200.000 ključev) po sle* dečih cenah in sicer: h Cepljenke Ia, 1000 kom. za 1500 Dftt
2.	Korenjaki Ia, 1000 kom. za 300 Din
3.	Ključi Ia, 1000 kom. za 150 Df« Pri delitvi trt se bo oziralo ▼ prt!
vrsti na manj premožne posestnike, tt doprinesejo od pristojne občine tozadevno potrdilo. Nadalje veljajo te cene le na oddajnem mestu v pristojni drž. trtnicL Omot in dovoz na železnico in pošto se zaračuna posebej. Trt« dobijo le vinogradniki iz Slovenije, ld se zavežejo, da bodo iste sadili na last-ni zemlji. Pri dodelitvi korenjakov s« bo oziralo v prvi vrsti na one narečni« ke, ki nameravajo zasaditi lastni mar tičnjik, pri dodelitvi ključev pa na ona, ki cepijo trte za lastni vinograd in ne za prodajo in ki doprinesejo tozadevna potrdilo pristojna občtea,
Naročila se sprejemajo pri drž. trtnih nasadih in pri goraj imenovanem nadzornfštvu in sicer najkasneje do dne 10. decembra. Po tem roku se trie razdelijo sorazmerno.med vse opravičena naročnike, katerim se dostavi toz*. devna nakaznica.
Vsak naročnik, ki se mu nakažejo naročene vrste trt, je obvezan iste prevzeti in plačati. Naročniki, ki dobijo dodeljene druge sorte nego so jih naročili v nadomestilo, morajo nakaznice, če dodeljenih vrst ne želijo, tekom 14 dni s priporočeno poŠto vrniti, drugače so tudi oni zavezani nakazan« trte prevzeti in plačati.
(Tržna cena mleka) znaša v Llt^j
liani od prvega decembra dalje 14 K Tržno nadzorništvo je ta povišek odobrilo.
(Za povečanje carine na »voz
Ija.) Poljedelski minister tov. Pucelj M predlagal finančnemu ministru, da M poveča carina na uvoz tujega hmelja % našo državo. Carina naj bi bila tako visoka, da bi bil sploh vsak uvoz tujeg* hmelja nemogoč. Zopet nov dokaz, kako skrbi vedno tov. Pucelj za dobrobit uašega kmeta.
(Vrednost denarja.) Francoski frank se je znatno popravil in enako tudi Ia* ška lira. Vrednost ostalega denarja pa je ostala skoraj nelzpremenjettžL Naj* krona je neznatno padla. — Ameriški dolar velja od 24,Odo 244 kron, franco< ski irank od 17.1<f do 17.30 K, laška 11-ra od 11.36 do 11.52 K, angleški funt šterling okoli 1100 K in češka krona od 7.75 do 7.86 K; madžarska krona okofi 10 vinarjev, nemška marka okoK 4 vinarje in avstrijska krona niti 4 desetin-ke vinarja.
(Mariborski svinjski trg.) Na semnju z dne 17. t. m. so se plačevale sledeče cene: Mladi prašiči od 5 do 6 tednov pO 550 do 700, od 7 do 9 tednov stari PO 750 do 900, od 3 do 4 mesece stari po 1400 do 1800, od 4 do 6 mesecev stari po 2500 do 2800, od 8 do 10 mesecev stari po 3600 do 4800 in eno leto stari po 6000 do 6500 kron. Meso se Je pn> dajalo po 75 do 80 kron za kilogram.
(Celjski trg.) Goveje meso v me$» nicah od 48 do 52, na trgu od 36 do 48 kron; prašičje meso od 70 do 8& kron; domača slanina po 120, amerikaft« sita po 106 do 112, domača mast po 11^ amerikanska po 114. šunka po 130, pre* kajeco meso od 112 do 120 kron, krakovske klobase po 120, hrenovke pQ
Dragi	M J? ES4qM ^Kjmetijskemu listi*" kakega nov^a n^ofesifea ali ngvo.im^nico?
Obrtniki, naša moS In dobrobit sta mogoča samo v res trdni organizaciji vsega obrtniškega stanvL

Trrr i i'irtilT'1' v
»
120, safalade po 80, brunšviške po 50, Suhe kranjske po 120 in salami po 340 kron za kilogram. Perutnine: majhen piščanec od 35 do 45, večji po 60, kokoš po 50, petelin 100, raca od 120 do 130, gos od 125 do 150, domač zajec manjši po 30 in večji po 60 kron. Divjačina: divji zajec po 150, kg srne po 70 kron, sirovo maslo po 152, čajno po 240, maslo 152, bohinjski sir po 190 do 220 in liter mleka 12 kron. — Sadje : kg jabolk od 10 dol6, hruške od 16 do 20, liter kostanja od 7 do 8, liter orehov 24, kg suhih češpelj 40 kron. — Špecerijsko blago: Kava od 200 do 144, sladkor po 70 oziroma 60, liter namiznega olja 80 do 100, bučnega po 136, vinskega kisa 16, petroleja 24 in den. špirita 48 kron. — M i e v s k i izdelki: kg moke št. 0 25, št. 2 24 in št. 6 20 kron, kaše 27, lešprenja 21, otrobov 8.40, koruznega Zdroba 19 kron, ajdove moke 30 in pše-ničnega zdroba 26.60 kron. Krma: Sladko seno 900, pol sladko po 800, kislo po 600 in slama po 500 kron.
(2itnl trg v Zagrebu.) Ker se je veljava našega dinarja zelo ustalila, se je poživela žitna trgovina in nastalo je živahno povpraševanje po žitu. Povpraševanje pa ]e seveda povzročilo lahek na-rastek cen. Tako se ie dvignila pšenica
V	Vojvodini od 1360 na 1400 kron. Moka štev. 0 je narastla v ceni na 2200 do 2250 K. stara koruza pa na 1200 do 9240 kron. Vlada, oziroma pravilnejše rečeno minister za socialno politiko se Sllro trudi, da bi kolikor mogoče veliko moke uvozil v našo državo. Prišlo bo Skora; tako daleč, da bomo lastno žito zapirali v žitnice, tuje pa uvažali. Da bo J>ri tem moral pasti naš denar, je jasno.
(Zagrebški žitni trg.) Začetkom tega tedna so cene pšenice precej narastle. Z vojvodinskih postaj se je ponujala
V	pondeljek v Zagrebu pšenica že po ^fcOO do 1630, stara koruza po 1380 do fl420, nova umetno posušena po 1100 do 1150, rž po 1400 do 1500, ječmen za jplvovarnarje po 1500, za krmo po 1400 do 1450, oves po 1050 do 1150 in moka pt (> po 2350 do 2400.
(Zagrebški tedenski sejem z dne iS. novembra.) Sejem je bil slabo obiskan. Cene so zopet nekbliko padle. Za kg live teže se je plačevalo za prvovrstne vole od 30 do 36, za drugovrstne od 84 do 28 (prejšnji teden od 28 do 30), Za tretjevrstne od 16 do 20 (prejšnji teden od 20 do 24); krave I. vrste od 30 do 34 (od 28 do 30), H. vrste od 20 i?o 23 (od 22 do 24) in III. vrste od 16 Ido 20 (od 16 do 18); mlada živina od 28 do 32 (od 30 do 34), teleta I. vrste Od 40 do 46 (54 do 58), II. vrste od 34 8o 38 (50 do 52), svinje I. vrste od 62 Ido 66 (preje od 66 do 70) in II. vrste Od 53 do 58 (55 do 60). Konji so bili od 8000 do 12.000 kron rep. Cena krme pa •Je bila sledeča: seno od 700. do 900 prejšnji teden 700 do 950), detelja od !P00 do 1000 (1000 do 1100), slama od £50 do 500 (500 do 560) kron za 100 kg. Številke v oklepajih pomenijo cene 'prejšnjega tedna. Opozarjamo vse kmetovalce, da bo carina na izvoz svinj sigurno znižana, vsled česar bo cena svinjam gotovo narastla. Ne prodajajte 'ft brezcenje.
(Pocenitev železnih Izdelkov.) Iz Zagreba poročajo, da se je domače železo inatno pocenilo.
(Lesni trg.) V dinarjih so se plačevale pretekli teden sledeče cene: hrastovi hlodi I. od 3000 do 4500, II. od 1600 tfo 2400, hrastovi hlodi za furnirje od «1000 do 5500, fin hrastov les od 13 do U7 tisoč, hrastove deske do 5 cm od 8000 do 8000, preko 5 cm od 5000 do ?5Q(J, hrastovi bouli od 7000 do 9000, bukovi hlodi I. od 800 do 1000, bukovi Jrizi od 2000 do 2400, javorjev! hlodi I. K>d 1800 do 2500, javorjevi hlodi II. od ;3600 do 2200, brestovi hlodi I. od 1000 'do 1500, mehak tesan les od 1300 do «800. hrastovi brzojavni drogi od 160 $0 250, jelovi brzojavni drogi od 120 Ido 200, železniški hrastovi pragi od 130 j flo 170, bukovi železniški pragi od 90 ido 110, bukov les za kurjavo I. od 11000 j io 13000. II. od 7000 do 9000, mešan les ! za kurjavo od 6500 do 9000 in vagon : Oglja od 36.000 do 40000 dinarjev, t (Dunajski trg.) Meso: goveje od i 14 do 34 tisoč, telečje od 18 do 32, zrezek od 38 do 44, ovčje od 9 do 24, svinj- j ško od 26 do 44, posušeno od 32 do 46, ; slanina od 34 do 40, maslo od 27£00 do !
28.500, slanina od 34 do 40 tisoč in sirovo maslo od 56 do 62 tisoč avstrijskih kron. — Zelenjava: Krompir od 750 do 1000, zelje od 1000 do 1300, čebula od 2200 do 3600 av. kron za kg. — Sadje: jabolka od 850 do 3C00, hruške od 1100 do 4800, orehi od 7000 do 10.000, češplje od 4000 do 4400, kostanji od 3500 do 5000 av. kron za kg. — Jajca od 2800 do 3000 av. kron za kos. — Perutnina: kokoš od 32 do 40.000, gos od 30 do 50 tisoč in raca od 30 do 45.000 av. kron za grlo. — Konji: lahki od 2 do 6 milijonov, težki od 6 do 10 milijonov in kočijski od 4 do 7 milijonov kron. — Krma: Seno od 160 do 250 tisoč, detelja od 280.000 do 320.000 in slama od 165.000 do 180 000 av. kron za 100 kg. — Živina : Voli od 8000 do 14.500, biki od 8000 do 11.500 in krave od 7800 do 11.500 av. kron za kg žive teže.
To je ono pravo! Dobijo se še vedno ljudje, kateri Fellerjevega Elzafluida še niso poskusili, dasiravno se že črez 25 let v vseh deželah uporablja. Kdor ie samo enkrat poskusil njegovo izvrstno delovanje kot drgnenja hrbta, udov itd. ali kot kosmetikum za usta, kožo in negovanje glave, bode gotovo rekel: »To je ono pravo!« Je veliko boljši, močnejši, izdatnejši in bolj delujoč kakor francosko žganje. Prežene nahod, zobobol in umiruje živce. 3 dvojnate ali 1 špe-cijalna steklenica s pakovanjem in poštnino 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 208 dinarjev in 5 odstotkov doplačila. Adresa: Lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg štev. 344, Hrvatsko.
Sadna ranama v
Na sadni razstavi v Celju je razstavilo svoj najlepši pridelek na ogled 78 sadjarjev. Sadje je bilo z malimi izjemami prav lepo in ocenjevalna komisija je bila v prijetnem položaju, da je mogla prisoditi priznanja malone vsem razstavljalcem. Namesto denarne nagrade lahko tudi dobe sadna drevesca, ako sporoče to željo odboru za sadno razstavo v Celju, tekom osmih dni.
Častno priznanje prve vrste se je prisodilo sledečim sadjarjem: Fr. Bizjak St. Andraž (300 K);; Ant. Brinov-šek, župan Št. Andraž (300 K); Ivan Dolinšek, drevesničar, Št. Ilj pri Velenju; Avg. Faleschini, Videm; R. Oalle; A. Oodec, velepos. Kresnice; Združeni sadjarji Gomilsko — Grajska vas (300 K). F. K. Gradišnik, drevesničar, št. Janž pri Velenju; Fr. Goričan, pos. Voj-nik (300 K); Emst Hintze, sadna vele-trgov., Ptuj; Mar. Hitzelberger, pos., Mozirje; Jakob Jan, pos., Gorje pri Bledu; A. .Tankovič, upravitelj kopališča, Dobrna; dr. Fr. Kartin, velpos., St Jur; I. Kvac, naduč., Šmartin (300 K); M. Levstik, učit., Celje (300 K); Fr. Maurer, kmet, Št. Andraž (300 K); F. Ofentavšek, km. sin, Voinik (300 K); R. Pevec, veletrg. s sadjem, Mozirje. Fr. Plešec, kmet, Ročica (300 K); Fr. Pranrotnik, nadučit., Mozirje (300 K); F. Rudi, posestn., Kamnica pri Mariboru (300 K); Fr. Sahadolnik, Borovnica; A". Tkalec, Središče (300 K): A. Ulm, gra-ščak, Šmarjeta. Dolenjsko.
Častno priznanje druge vrste so prejeli: Fr. Antioga, kmet, Mala Pirešica, (200 K); J. Apotekar, kmet, Žmartin (200 K); Matija Benčan, uradnik, Celje; A. Dobnik, kmet, Št. Andraž (200 K); Grajska uprava Grmače pri Litiii; Fr. Hasenbtichl, velepos. Oplotnica; Fr. Ja-nežič, kmet, Sp. Ložnica (200 K); Fr. Jezertiik, velepos. Šmartin; Rud. Kraj-ne, kmet, št. Andraž (200 K); Tomo Kurbus, naduč., Slivnica (200 K); .T. Medved, kmet, Velenje (200 K); Peter Močnik, nadučitelj, Guštanj, (200 K) M. Ograjenšek, kmet, Št. Andraž (200 K); Andrej Piki, kmet, Sp. Ložnica (200 10; Simon Potočnik, kmet, Zetale (200 K); Ant. Rozman, kmetica, Teharje (200 K); Juro Samec, Novacerkev (200 K); Fr. Starovašnik, trgovec, Vitanje; A. Svav-šnik, Majšperg; Barbara Šah, kmetica, Celje (200 K); J. Šerbinek, Veliče (200 K); Šolski vrt, Žalec (200 K); Fr. Tajn-šek, kmet; Št. Andraž (200 K); Fr. Turn-šek, velepos. Vel. Pirešca; Jakob Ura t-nik, kmet, št. Andraž (200 K); Andrej Vaši, Ferd. Vaši in Fran Vaši, vsi kme-
tje v St. Andražu vsak tudi po (200 K); Mihael Vizovišsk, kmet Goiovlj® (200 K); Leop. Viher, nadučitelj v Št. Janžu (200 IO; Fr. Vuga, žel. revid.; Peter Vudler, nadučit, Ljubno (200 K); Andrej Zabukovnik, Franc Zabukovnik in Janez Zabukovnik, vsi kmetje v Št. Andražu (vsak tudi po 200 K).
Državne kmetijske šole Maribor, Št. Jur i»i Novomesto so izven tekme razstavile naravnost krasne skupine v zaboje vloženega sadja in sadnih izdelkov.
Priznanja se razpošljejo, ko bodo diplome Izgotovljene.
Odbor za sadno razstavo.
(Opeko iz papirja) nameravajo pričeti izdelovati Nemci. Opeka bi bila takv močna, da ne bi popuščala vode in da bi kljubovala vsem vremenskim neprilikam. Opeka bi služila le kot strešna opeka.
(Koliko poje človek v 70. letih?)
Dokazano je, da poje človek, ki doživi starost 70 let, v vsem svojem življenju več ko 8 vagonov hrane. Za obstoj rabi človek dnevno 3 kilograme in 10 gramov hrane. (Seveda je v tem vračunjena voda.) Če pomnožimo to količino s 25.350, to je število dni, ki jih ima leto, potem dobimo teže od 81.760 kilogramov. Ker ima en vagon 10.000 kg, zavži-ie torej človek v svojem Življenju hrane za več ko 8 vagonov. — Z drugimi besedami se pravi to, da poje človek 1328 kg več, ko pa tehta. Tako so izračunali Angleži. Za nas revne kmete pa ta račun ne bo čisto držal. Prvič smo tekom vojne pozabili na dobro življenje in zato dostikrat pozabili na svoj želodec. Drugič pa pri nas niso ljudje tako srečni, da bi imeli dovolj denarja za toliko hrane, pa čeprav pravijo Angleži, da je njihov račun le za srednje razvite ljudi.
(Umeten dež.) Iz Amerike poročajo o Čudoviti Iznajdbi. Neki Charles Hat-field je izumil napravo, s katero more v vsakem kraju napraviti dež. Ker pa so za dež potrebni oblaki, je začel ta prebrisani Amerikanec ustvarjati oblake. Kako se to dela, je zaenkrat še njegova tajnost, ki jo noče izdati nikomur. Hat-field je torej kralj dežja. Njegova iznajdba pa nikakor ni popolna, ker ima eno heprijetno napako. Kralj dežja zna namreč pač napraviti dež, ne zna ga pa ustaviti. Tako se mu je pripetilo v bližini Oaklanda, da je bilo dežja tako veliko, da je bila vsa dežela preplavljena. Pravijo, da so tisti prebivalci silno ogorčeni in da so hoteli kralja dežja linčati, češ, če nam daš dež, ne daj nam po-vodnjl. — Sicer je vse to le še ameri-kanska iznajdba, za katero pa se še ne ve, če ni amerikanska raca.
(Zadružništvo v Italiji.) Leta 1915 je bilo v vsej Italiji le 7420 zadrug, letos pa znaša njih število že okoli 15.500. Če se pa prišteje tej številki še razne poljedelske in druge zadruge, potem znaša število lastnih zadrug okoli 10.000. —• Vseh zadružnikov je sedaj okoli 3 milijone. Skupna vsota vseh denarnih sredstev zadrug znaša preko 600 milijonov lir. Osrednji zavod za lastne denarne zadruge razpolaga s kapitalom v znesku 280 milijonov lir in je eden največ zadružnih denarnih zavodov na svetu.
s
i!iirannnimuim«niMiniffliniimnniii!mi!i!i!!S8!!it!nHi
fil

Ziato kolajno in častno diplomo so dobili: Staudinger in Belina, strojno mizarstvo, Maribor; Štefan Koter, umetno mizarstvo, Maribor; Ivan Šafa-ric. mizarski mojster, Maribor; Anton Sajko, mizarski mojster, Bresternica pri Mariboru; Ivan Paitz, umet. mizarstvo, Maribor; Jurij Zupančič, mizarski mojster, Maribor; Joža Volčič, mizarski mojster, Maribor; »Vintgar«, tovarna za pohištvo (zložljivi vrtni stoli) v Gorjah nad Bledom; »Drava«, tovarna za upognjeno pohištvo, Maribor; Anton Nudi, mizarski mojster, Maribor; Drago Višnar, žgano slikarstvo, Jesenice, Gorenjsko; Ivan Sojč, kiparski in
pozlatarski mojster. Maribor; BlaS Jagodic, tapetnil? ni dekorater, Maribor i Franc Xav. Wallner, tapetnik, Maribor; Ferdo Kuhar, tapetnik in dekorater, Maribor; Slavko Lešnik, kolarski mojster, Maribor; Miha Počivalnik, tovarna vozov, Maribor; Jakob Majcen, ličar in sedlar, Ormož; Ivan Kravos, sedlar, Maribor; Rupert Borko, sedlar-slik mojster, Središče; Martin Sch6n-wetter, sedlarski mojster, Sv. Bolfenk pri Središču; Fran Bratina, iznajditelj kolesa za lahke in najtežje vozove, v Ajdovščini; Jakob Hulka, strokovni učitelj, Krčevina; Rudolf Monjac, Maribor; Ivan Krois, čevljarski mojster, Maribor; Dragotin Roglič, izdelovalni-ca vseh vrst obutev, Maribor; Josip Sulič, čevljar, mojster, Maribor; Anton Gaberšek, čevljar, mojster, Maribor; Združ. čevljar, mojstri za Maribor in okolico; Anton. Tautz. modni salon za dame, Maribor; Ljud. Šetina, modni atelje, Maribor; Ant. Belec, kroj. mojster, Logarovci pri Ljutomeru; Leopold Kokalj krojaški mojster, Maribor; Jernej Naveržnik, krojaški mojster, Maribor; I. Letonja, tovarna perila, Maribor; Malvina Draganič Veranzio, Maribor; Zasebno žensko učiteljišče šolskih sester v Mariboru, za perilo in umet vezenine; »Vesna«, ženska obrtna šola za perilo in umet. vezenine; Marija Repeš, izdelovalka steznikov, Maribor; Ivan Kvas, klobučarstvo in slamnikarstvo, Maribor; Martin Orehove, krznar, Celje; Roza & Adela Armbruster, modistinje, Maribor; Miha Vahtar, umet knjigovez, Maribor; Josip Brandl, Izdelovalec glasovirjev, Maribor; Tomec & Benčina, tovarna kartonaž, Maribor; Pletarna Strnišče pri Ptuju; I. jugoslovanska tovarna za gumbe in kovinske predmete v Slov. Bistrici; Mariborska tiskarna; Ravnateljstvo Attemsovih posestev (za lesene klince) v Slov. Bistrici; Albert LCschnig, umet rezbar in kipar, Maribor. Fotografi: Vladimir Vlašič, Ludvig Kieser; M. Fettich-Frankheim, frizerka, Maribor: Josip Holy, brivec, Brežice; Anton Šinkovec, mehanična vrvar-na terilnica in predilnica, Grosuplje; Ivan N. Adamič, Prva kranjska vrvar-na, Maribor; Oskar Pistor, akadL slikar, Vuzenica pri Dravogradu; Franjo Horvat cerkveni slikar, Maribor; Gustav Philipp, črkoslikar, Maribor; »Volta«, tovarna električnih žarnic, Maribor; »Kristal«, tovarna ogledal in brušenega stekla, Maribor; Petar Ma-tasič, filmski reklamni zavod, Maribor; Franjo Leban, kemična tvornica »Le« bin«, Rogoza-Hoče. Državno zdravilišče, Rogaška Slatina; Tvornica čokolade, Josip Rajšter, Šoštanj; I. jugoslovanska alkoholna Industrijska družba, Ptuj; Alojz Ivrnčič, kavarnar v Mariboru; Specijalno izdelovanje pralnega modrila, F. Turin, Celje; Erich Eisen-mannova fabrikacija mlekar, pomožnih proizvodov, Maribor; Franc Cvilak, belilnica voska, obrt medu in voščenin v Slov. Bistrici; Rihard R. Fngelsber-ger, za »Križ-Fluid«, Krško; Podravska industrija sadnih izdelkov, Selnica ob Dravi; M. Druškovič in drug za »šar-tres-liker«, Maribor; Ivan Pelikan, slaščičar, Maribor; Jakob Zadravec, mlinar, Središče; Franc Čuček & Cie, šampanjec, Ptuj; Ivo Pahor, ječmenova sladna kava, Maribor; Alojz Dvor-šak, sodarski mojster, Maribor; Andrej Marčec, sodar, Središče; Martin Škripec, sodar, Hum-Ormož; Ivan Steudte, sodarski mojster, Ptuj; Anton Butolen, strojar, Maribor; Adolf Perissich, Celje; Josip Antioga, pletarna košar, Maribor; Alojz Arbeiter, izdelovatelj brusilnih in likalnih kalut Maribor; Josip Tscharre, komprinirani plini, Maribor; Rudoli Kiffmann, mestni stavbenik, Maribor; Pavel Heričko, lončar in pečar, Maribor; Lesna in kovinarska za. druga v Strnišču pri Ptuju; Jakob PuČko, izdelovatelj strojev Budina-Ptuj; Henrik Kieffer, tovarna kos in srpov, Sv. Lovrenc nad Mariborom; »Weka« Werbnik & Karba, Ljutomer, mehanično-strojna in avto-delavnica; Livarna zvonov in kovin v Mariboru; Tovarna za hidravlične stiskalnice za olje, vino in sadje, Ivan Slrak, Maribor; Šimen Forstneritsch, stavitelj mlinov in žag. Maribor; Franjo Farič, ključavničarstvo, Maribor; Bratje Stcrnber-ger, tovarna za baker in medenino, Slov. Bistrica; Leopold Widman, klju-
čavničarski mojster, OuStan), Korolko*
Kurjava sistema »Iro«, Ivart Roglič,
Maribor; Bratje W«dler, tovarna ko« vinskih izdelkov, Maribor; Fran Sor-lini, Jugoslovanska kovnica v Varaž-dinu; Ferdo Babič, ključavničarski mojster v Mariboru; Jožef Pfeifer ml.; tovarna za kmetijske stroje, Hoče; Livarna za železo in medenino v Hočah pri Mariboru. »Elin«, družba za električno industrijo, Maribor; Drnovšak to drug (Fran Rudi, Rošpah), izumitelj stiskalnice za vino in sadje, Maribor; Rado Nipič, kovinotiskarska industrija, Maribor; Lovrenc Tomažič, kotlarskl mojster, Maribor; Henrik Oman, kotlarskl mojster, Maribor; Ivan Kollman, .iznajditelj peči za kurjenje z žagovino v Slovenjgradcu; Stanko Mejovšek, vrtnarsvto; Anton Požar, vrtnarstvo* Maribor; Franc Urbanek, vrtnarstvo, Maribor; »Vrt«, vrtnarsko podjetje^ Džamonja I drugovi, Maribor; Društvo vrtnarjev in prijateljev vrtov za Maribor in okolico.
Srebrno kolajno in častno diplomo« Teharska lesna industrijska dražba; Josip Pajtler, gačitelj žval Pekre pri Limbušu; »Hltrozid«, Maribor; Karel Rojs, avt stavbena tvrdka v Ormožu; »Kamenit«, tovarna umetnega škrilja« Laško pri Celju; Kamnoseška industrijska družba v Celju; Ivan Globan, Cev« ljar, Zagreb; Ivan Potočnik, čevljarski mojster, Maribor; JuriJ Čurin, čevljarski mojster, Ormož; Anton Marčec^ usnjar, Slov. Bistrica; Ivan Bezjak, sedlarski mojster, Maribor; Julijana Bračič, modni salon za dame, Maribor; Josip Tomažič, krojač, Celje; Cirila Milavc, modni salon za dame, Ljutomer; Josip Milavc, strugar, Ljutomer; Jožko Sagadin, mizarski mojster, Ptuj; Franjo Kumerc, ključavničarski mojster v Mariboru; Josip Veselko, izkušeni podkovač, Središče ob Dravi; Jo* sip Pečar, kovač, Maribor; Franja Mac gerl, izdelovalka perila, Maribor; Franja Magerl, izdelovalka perila, Maribor; Gustav Kocbek, umet slikar, Raft. Je pri Pragerskem; Josip Stajnko kolar-narstvo Ptuj; Ivan Jemec, vrtnarstvo In trgovina z semeni, Maribor; Ferdo Rogatsch, obrtnik cementnih izdelkov, Maribor.
Bronasto kolajno in častno dlplomoi Franc Edelsteln, mizarski mojster, Maribor; Franjo Spes ml., stavbeno podjetje, Maribor; Franjo Ambrožič, slikarski mojster, Maribor.
ImeS boleč ne v obrazu? V celem
telesu ?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Potrsbv<leS «1 dobrodelno Is okrep* čujoče mazilo?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Alt te muči glavobol T Zobobol T
Trganie?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Ali že'13 naiboliSe za negovani« zob, kože, stave?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Ali ti ?reveč občutljiv gleda mrzla* ga zraka?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Ali 2ell3 dobro domača In kos-mstiko sredstvo?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Fellerjev pravi Elzafluld J*
mnogo močnejši, izdatneJM in boljšega delovanja kakor francosko žganja Nekoliko kapljic zadostuje, da tndi ti rečeš:
: *
s
iinMitol!
Ištt Eteafluid v vseh dotičnih p os I ovni« c a h, vendar pa zahtevaj samo pravi E1 za-fItiid lekarnarja Feller. Ako naročiš naravnost, stane s pakovanjem in poštnino (e se denar
pošlje naprej ali po povzetju: 3 dvoinate ali 1 Specijalna steklenica 24 Dla 12 dvojnatih n 4 špecija!ne steklenice 84 „ 24	8 špecijalnih steklenic 146 ,
38 ... 12 . . 208 . Na te cene se računa sedaj 5*/o doplatka Pisma ie natančno adresirnti na:
L T. KUR. ta.
Elzatrg št. 344, Hrvatsko.
Kapital: K 20,000.000-— "SK3
NTČ8ESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOHPTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU
s Rezerve okrog K 6.0C0.000-- s
IH JfA	1 P8F" IZVRSU31 VSE BANČNE TRAMSAKCI3E NA3KUIANTNC3B
t t«i.iiMTlWWHMWn	I BllflOlIiiHlillll«^
DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODA3A EFEKTOV. DEViZ, VALUT - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA	,
S SJJ |U)S3U
VNvngnn
0 GD OD
0 0 B
euiAoSJ!
^sfp^ajuo)!


\
Nobena tdefa !n nobena misel ni zmagala brez žrtve. Zato bodite, kfrtetje, požrtvovalni!
vrstna
umetna
gnojila
jjjjjlBP^
Uvoz in proda vrstnega inozem manufakfur-nega blaga.
dobavila najceneje veletrgovina
Vinko Vabič, Žalec
Jamstvo za vsebino I Vse vrste v zalogi !
I8°|o Čhomasovo žlindro, 40 -42 °|0 kalijevo sol, 18-20% kostni superfosfat, I5°|0 rudninski superfosfat, I5-I7°|0 apneni dušik.

Umetna gnojila
15°|oKainit
42% Kalijevo sol
18 % Tomaževa žlindra
franko vreča in postaja Maribor oddaja dokler zaloga traja tvrdka
Anton Toneic in drug, Maribor
Mlinska ulica 23.
Radi iijojiisp nakupa tuje vaute najnižje cene.

TRGOVINA
•ena. slama, drv, krompirja, sadja Ia mh drugih deželnih pridelkov
Andrej Oset, Maribor,
Aleksandrova c It 57: talefon it 88.
STAMPIMf
"gRAveC/5N®
JANT.Cernd^s-
LJUBLJANA J /jg^
IM..M..M«.H.H..HH..MM.tM.MM.«.t
sve vrsti oosnadaTsblli stro eva I ta želi« ilogoie. valile, j ite i din :•: ]
ntlaiaži. I
,HMMMMMHM.M*MMHIMM*HM«IMMHM«MMHM.«MnMHI*a
dobavlja takoj v vagonskih kakor tudi manjših množinah B4F najceneje
ivrla Paiml s Riit, Lioblna Sti«
Varstvo in zdravilo
proti
svinjski rdečici, vraničnemu prisadu, svinjski kugi, perutninski koleri
In
ostalim boleznim domačih žiudi
so
CEPIVA,
ki Jih proizvaja
(j sen z;
818, M-ljke. zlatnini) in
kupita naiceneje pri tvrdkl
Ivan Pakii
v Llublianl, Stari trg St. 20.
HLODE,
gozde, trame, deske in drva
ponudita lesni družbi
»ILIRIJI" v Ljubljani.
Kralja Petra trg St 8 (pred sodnijo). Plačujejo se najviSje dnevna cene.
Na prodaj
30 sodov holomaza
v sodih do 200 kg po K13— cena bruto za neto pri
»EKONOMU"
osrednji gospodarski zadrugi
v L:ubijani, RolotMa ul. 7.
m
m
Naznanilo fuziie.
Podpisana upravna sveta Slovenske eskomptne banke in Trgovske banke d. d. v Ljubljani naznanjata, da sta se združila oba zavoda vsled soglasnih sklepov izrednega občnega zbora z dne 20. maja 1922 ter bodeta odslej vodila posle pod tvrdko
TRGOVSKA DANKA.
i
Novi zavod razpolaga z delniško glavnico od
K 60,000.000'—
in precejšnjimi rezervami ter bode mogel ustreči zahtevam svoje cenj. klijentele naj!.uiantneje.
Prosimo, da ohranite do sedaj naklonjeno zaupanje tudi novemu zavodu in beležimo
Upravni svet
Tpske M i i v lili.
JS
d. d.
Naslov za brzoiavke: Serum. Zagreb - Tel.St 14-15. BlanKka cesta St. 21.
M UR IN,
najstirMejSi strop za miši,
Imata v zalogi v LJUBLJANI *
Močne tmežiie babrene kotle
vseh vrst z širokimi kapami izdelule edino
f.otisrstis zadruga
i yj.ii. listata ulica 11
čisti domači Izdelki I Stelna zciogal	Nizke cenel
Sprejemalo se vsa v to stroko spadajoča poprav a.
L^iHitmnmmmMisiitiiiiitiiimfimimiitmiimmm
I
£
,.UIiUUIUMiU4UII» fij

18
ii
rati
ia isšla!
§	Letošnja izdaja je posebno obširna in vsebuje za citatelje bogato
2	poučno snov. Pridejanih je 12 beležnih listov, na knie kmetovalci
=	lahko vpisujejo vse kmetijstva se	.. „	e
=	tiioče važne beležke, ki ne bodo v „ri1iSllH3 SIBIJi!	|j
~	korist samo sedanjim gospodarjem, g llSflU. nrrdOli	lazili
s	ampak bodo važne tudi za naslednike.	*
2	Kmetovalci! Ne pozabite, da je Biasnikova »Velika Pratika"
E	Vaše najstarejše kmetsko glasilo. / „Pratika" se dobiva skoro v vseh
S	trgovinah; kjer bi je pa ne bilo, naj se naroči naravnost r tiskarni g
i	J..BIasnika naši. v Llublianl, Breg 12. 1
^|lHltn''"'v'''iMi>ni»"'!M ' |i|!iil!lllHl!llllllllllll)!l ,l!1||l!IM!llllllllHIIHIinillH """'»»tmiimHHMlIim1
M
GAZELA"
je nova znamka. V dobrem letu pa se je zaradi svoje kakovosti tako vpeljala, da se dobiva povsod in jo vse gospodinje zahtevajo.
Prometni zavod zo premog d. d. v
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski
premog
vseli kakovosti v celili vagonih po originalnih cenah premogovnikov
zo domačo uporabo Mor tudi zo indosfmsta podjetja in razpežova:
Prima čehoslov. in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete.
Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Liubliani, Miklošičeva cesta 15.
•000« •i
Zvezna tiskarna in knjigarna
V L2UBUANI - Wolfova ulica štev. 1.
Poštni predal 74.
Talefon 359.
3
Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje
priporoča.
Zahtevajte proračun! Točna postrežba!
•j
aee<

I



S
»©•••••o
Urednik: Jakob Kušur.
Natisnila »Zvezna tiskarna« v Ljubi.