Leto II. (JREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna 1. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj i» praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : : sprejemajo. : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9'—, četrtletna K 4'50, mesečna K 1 '50; za Nemčijo celoletno K 21'60; za • '■ ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—. : : Posamezne številke po 6 vin. Štev. 248. V Ljubljani, v sredo dne 3. aprila 1912. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikoi .* .* .* ob pol 11. dopoldne. \ \ \ UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, n., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstiea 20 vin., pogojen prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije lista so poštnine proste. - - —— Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in slane naročnina Za avstro-ogrske kraje:" celoletna...................................K 18 — Polletna . . . *.............................. 9 — četrtletna . . , *.............................,4 50 ffiestčna . . . . •.....................„150 Za Nemčijo: celoletna...................................K 21 60 Polletna........................................1080 četrtletna..................................... 540 mesečna . . . . ,........................ 180 Za ostalo inoztmdvo ceioletno 30 kron m sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Na- fočnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 6 vin. v administraciji ln tobakarnah: _ Naročnina se pošilja pod naslovom : U pr a v-"ištvo „Zarje“ v Ljubljani. Kaj bo na Ogrskem. Groi Khuen Hedervary se poti že odkar je onenovan za odrskega ministrskega predsed-n’ka. da bi zvršil tisto nalogo, o kateri trdijo Patentirani patriotje, da je najvažnejši problem jPonarhije. Vse je poiskusil, kar je le mogel, da bi zagotovil sprejem brambne reforme, in pridati sc mora, da ni bila njegova naloga ne bjaihna ne velika. Zakaj predvsem so madjar-ski Političarji trgovci, ki ne dajo ničesar zastonj. Že davno so spoznali, da se znani dunajski krogi za nobeno^ reč ne ogrevajo tako kakor za vojaške zahteve, pa so prišli do zaključka. da so militaristične reči najugodnejši kupčevalski predmeti. Med tem ko smatrajo •hodri Avstrijci vse, kar terja moloh. za patrio-bčno in moralno dolžnost, pa kar vzajemno *ekniujejo, kdo bo več dovolil in se pri tem Slobokeje poklonil militarizmu, še ni imel ogrski parlament opravka z nobeno vojaško za-devo, ne da bi bil predložil masten račun za svoje glasove. In četudi še ni dosegel svojega ^eala, samostalne madjarske vojske, je znal Vendar izsiliti celo vrsto koncesij. Vsaka vlada je morala biti prepričana, da tudi dovoljenje za sedanjo brambno refor-o v ogrskem parlamentu ne doseže kar tako , °r zrele češplje, če se potrese drevo. Vlad-a stranka glasuje za take predloge, ker se ji ^ to zagotavlja politična moč; ali še ona “da pobere kakšne drobtine pri taki priliki. Pozicionalne stranke, ki ne morejo priti do °rita, pa hočejo dobiti kakšno drugo nagra-°< m sicer nikoli ne premajhne. To koristi poredno tudi vladni stranki. Velike opozicional-■j® zahteve pospešujejo njene manjše. Stara ?blika itiadjarskega pritiska ob takih prilikah Je ta; Ce ne prinesemo te malenkosti, ki jo ?dhtevamo, domu, pademo, za nami pa pride-J° drugi ki bodo vse drugače govorili kakor mi. .. Le nekoliko se je sedaj izpremenila situa-ClJa. V prejšnjih časih je vsa opozicija zahteva-^ takozvane nacionalne koncesije: Madjarske EMlI.E ZOLA: Rim. (Nadaljevanje.) n Lfario je že dvakrat povedel svoje sprem-| valce po oni poti nazaj ter je boinbolj izgub-Jai Pravo smer. v. »Moral bi bil iti na levo. Toda kako naj bi i to vedel? Ali je to mogoče v taki o- k°lici?« ,. Adaj so se prikazale cele tolpe ušivih otrok, | .1 so se plazile po prahu. Bili so skoraj nagi, redno umazani; koža jim je bila skoraj črna, Pa -šdctinasti kakor šop žime. Ženske v /fazanih krilih in odpetih jopah so hodile o-nel^’ Pa kazale |)rs' 'n l)()kc> da se je človek NeW°*e s,)oni'njal na preveč izmučene kobile, čin CrC so sc sVdc razgovarjale z bevskajo-, J! glasom; druge so sedele z rokami na ko-uui na starih stoleh, pa so ostajale tako po I e ure, ne da bi kaj delale. Moških je bilo ma-1^ videti. Nekateri so ležali na strani v rdeč- - ti travi; nos so pritiskali ob zemljo pa so* ah tam na solncu. Po z*asti duh je postajal ,rnsen. Dišalo je sai"aza»i bedi; človeška živina se je vdajala n nesnagi in živela v njej. Smrad je povečani0 'zhlapavanje malega po naključju naprav-br- trRa’ S() lll0,"‘d' Prekoračiti. Ubogi SamJCVC' so P|()d:iiali kar na tleh pokvarjeno žah- ,kuhail°. sočivje, že včeraj v strjeni’ ' tavi masti pečena jedila, trop lačnih otrok 1° poželjivo zijal, kj. •>^zkratka, draga moja, zdaj ne vem več, SesfJe vzkliknil knez. obrnjen k svoji VJričn'- »Bodi pametna, saj smo videli dovolj. v""uio sc k vozu.« dejal *e rcsuično trpel, in Benedeta je sama j kal- tla ne zna trpeti. Zdelo se mu je strašno, s tak1- abo.tno hudodelstvo, da se spravi človek Živplrr! jzprchodom v žalostno razpoloženje. Prijpfn^e irtla ta uamen, da ga človek lahko in Žesti • °- l)rcz'v' P°d jasnim nebom. Le z dra-b|e'-lini' igrami, s petjem in plesom ga je treba Prav ati- ^ svoji naivni sebičnosti je čutil Dja t°«rozo vpričo grdobe, revščine in trplje- • tako da mu je že sam pogled na to povzro- zastave. madjarske grbe, madjarsko poveljevanje in podobne reči. Sedaj pa je en del opozicije — Justhova stranka — opustil to komedijo. pa se postavil na načelno stališče, in zahteva splošno in enako volilno pravico. Ta stranka je izdala parolo, da sedanji privilegij-ski parlament sploh nima več pravice, da bi sklepal o takih važnih vprašanjih in da se ima brambna reforma prepustiti drugemu državnemu zboru, ki naj bi se volil na podlagi splošne in enake volilne pravice. Take opozicije prej ni bilo v ogrskem parlamentu. Pri vsaki drugi so spretni ineše-tarji lahko kaj opravili. Ko pa je Justhova stranka izdala parolo, da nikakor ne opusti splošne in enake volilne pravice, je vlada izgubila priliko za barantanje, zakaj ta zahteva se ni mogla nikakor nadomestiti. Naloga Khue-na je postala težavna. Iz najhujše zagate je izkušalo ministrstvo najti izhod na ta način, da bi odvrnila simpatije od Justhove stranke. Posrečilo se ji je ločiti Košutovce od Justhovcev in s tem zmanjšati obstrukcijo. Vprašanje je pač še nerešeno, če bi se bila pozicija vlade s tem toliko okrepčala. da bi bila samo Justhovo obstrukcijo lahko premagala. Ali na vsak način je gotovo, da bi bil boj proti združeni Justhovi in Košu-tovivi obstrukiciji ne le še težji, temveč naravnost nepremagljiv. Ce kupčija s Košutovo stranko še ni pomenila zagotovljene brambne reforme, je bil v njej vendar dober kos uspeha, in militaristični krogi so imeli dovolj razloga. da bi bili hvaležni Khuenu. Seveda je bilo treba tudi plačati ceno. In ta res ni bila velika. Nekoliko popularnosti bi bili radi dobili Khuenovi mameluki in Košu-tovi pajdaši. Postavili bi se bili radi: »Glejte, Justh samo zahteva volilno reformo, mi pa smo dosegli demokratičen napredek, da bo državni zbor sam razpolagal z rezervisti in nadomestnimi rezervisti. Resolucijo so hoteli skleniti, v poslanski in gosposki zbornici, slovesno, pompozno, in »sklep dežele« so jo hoteli imenovati. Pa vendar bi bila samo resolucija. Ali tudi te neznatne cene ni hotel plačati neumni militarizem. Le za militarizem gre namreč pri tej stvari, zakaj takozvane kronske pravice so se prav po sili vrinile vmes; kdor je pazno zasledoval razvoj vse krize, je opazil, da vladar sam začetkoma očitno ni imel nobenih premislekov zaradi one resolucije, ker se sicer Khuen ne bi bil upal pritrditi tej zahtevi in ker bi bil konflikt nastal takoj, ko je bil Khuen izza svoje bolezni prvič pri vladarju. Zdaj so militaristi toliko zmagali, da je cesar odklonil resolucijo in da jo je vlada opustila. Ali pogoji brambne reforme so se s tem zopet poslabšali in zadeva se je vrnila v tisti položaj, v katerem je bila. preden je Khuen sklenil pakt s Košutom. Hočeš nočeš mora zdaj Košutova stranka zopet pričeti z bojem, ki ga je opustila, in če bi vladna stranka tudi mogla, vendar ne bi zdaj imela volje, pobijati obstrukcijo s preveliko energijo. Skratka — brambna reforma nima v sedanjem parlamentu prav nobenega upanja; noben Khuen čoval nagodovanje, nekako telesno in moralno težo v udih. Ali Benedeta, ki se je zgražala kakor on, je hotela biti hrabra vpričo Pierra. Pogledala ga je in ko je videla, kako živahno je bil zavzet, kakšno strastno usmiljenje ga je prijemalo, je vztrajala v naporu, da bi pokazala sočutje z ubogimi in nesrečnimi. »Ne, ne, moj Dario, ostati moramo... Gospoda bi rada videla vse, kajneda?« »Da, sedanji Rim je tukaj,« je dejal Pierre. »To pripoveduje človeku veliko več od vseh klasičnih izprehodov med razvalinami in spomeniki.« »Dragi moj. Vi pretiravate,« je odvrnil Nar-eisse. »Priznavam pa, da je zanimivo, zelo zanimivo ... Zlasti stare ženske — oh, stare ženske so nenavadno izrazite!« Ta trenutek je Benedeta opazila čudovito lepo dekle pred seboj in ni mogla zatajiti vzklika radostnega začudenja. »O che bellezza!« Tudi Dario jo je spoznal in je vzkliknil z enakim vzhičenim obrazom: »Kj, saj je to Pierina.. Ona nas povede.« Dete je že nekaj časa hodilo za skupino, ne da bi se ji bilo upalo približati. Oči, ki so ji žarele kakor oči ljubeče sužnje, je upirala v kneza; potem je hitro, a brez jeze pogledala kontesino, z nekako nežno ponižnostjo, nekako vdano zadovoljna, da je tudi ona lepa. Bila je res prav taka, kakor jo je bil opisal kez: Velika, krepka, z vratom boginje, prava antika, dvajsetletna Juno z nekoliko močno brado, skrajno pravilnih ust in nosu, velikih oči in žarečega, kakor od solnea pozlačenega obličja izpod krone težkih, črnih las. »Ali nas hočeš voditi?« je Benedeta vprašala zaupljivo in smehljaje. Misel, da morejo biti taka bitja na svetu, jo je že popolnoma potolažila zaradi grde okolice. »O da, signora, takoj.« In pohitela je naprej. Imela je velike črev-Ije na nogah in staro rjavo volneno obleko, katero je pač šele pred kratkim oprala in zakrpala. Poznala se ji je nekakšna koketna brezbrižnost, in noben drug minister ni tako ženialen, ne tako močan, da bi jo zdaj spravil pod streho. Ne brambna, temveč volilna reforma — to je v resnici največji problem na Ogrskem. Državni zbor se lahko razpusti in bo gotovo res razpuščen, ali tudi to ne more rešiti krize tako. kakor si žele militaristi. Zadnji konflikt je jasno pokazal, da je postala splošna in enaka volilna pravica vprašanje vseh vprašanj na Ogrskem, ln to je dobro — tudi v avstrijskem interesu, zakaj zveza obeh držav je vendar tako tesna, da demokraciji v Avstriji ne more biti vseeno, če vlada onkraj Litve demokracija ali fevdalizem. Zavarovanje proti nezgodam za stavbinske delavce. V sredo je prišla v državnem zboru na razpravo in bila naposled tudi sprejeta novela k zakonu o zavarovanju proti nezgodam, ki ima dolgo predzgodovino. Poročilo narodno gospodarskega odseka o njenem nastanku je sledeče: § L, odstavek 2 zakona o zavarovanju proti nezgodam podreja zavarovalni dolžnosti vse delavce kakor obratne uradnike, uposlene v obrtnih obratih, kjer se izvršujejo stavbna dela, ali pa drugače zaposlene pri gradnji stavb. To določbo je upravno sodišče do leta 1906. tako razlagalo, da se razteza zavarovalna dolžnost v tistih obratih, ki poleg stavbenih del izvršujejo še druga dela (v delavnici, na tesališču, na stavbišču itd.) samo na delavce, ki so pri gradnji sami zaposleni in samo za čas, ko ta posel traja, ne pa tudi na delavce v delavnici, na delovnem prostoru itd. Proti tej razlagi se je od nekdaj upiralo tako delavstvo, ki je v tej omejitvi zavarovalne dolžnosti naravno videlo oškodovanje svojih interesov, kakor tudi zavarovalni zavodi. Zavarovalni zavodi so posebno na-glašali, da je smoter zavarovalnega zakona zavarovanje celih obratov z vsemi v teh obratih zaposlenimi delavci kot enote, dočim mora delno zavarovanje obratov povzročati posredno škodo zavodom in podjetnikom, ker je tudi naj-vestnejšim podjetnikom večinoma težko ločiti mezdne zneske za zavarovalni dolžnosti podvržene delavce od mezdnih svot za delavce v delavnicah, ki niso podvrženi zavarovalni dolžnosti, ker so poslednji delavci čestokrat zaposleni deloma pri gradbah, deloma v delavnici. Leta 1906. je upravno sodišče svoje pravno naziranje popolnoma izpremenilo s tem, da je v razsodbi z dne 19. aprila 1906. postavilo ter obširno utemeljevalo načelo, da je zakon tudi »za obrtne obrate, ki izvršujejo stavbena dela« v splošnem izrekel zavarovalno dolžnost brez ozira na posamezne delovne procese tako da so torej tudi delavci v delavnici, na stavbiščih itd. podvrženi zavarovalni dolžnosti. Zavarovalni zavodi so to naziranje takoj upoštevali in poslej pritegovali vse stavbeno-obrtne obrate v vsem njihovem obsegu k zavarovanju, 'l a nova organizacija zavarovanja je zahtevala naravno veliko dela. Vse to delo pa je padlo zopet v vodo, ker upravno sodišče ni prav dolgo vztrajalo pri svojem pravem pravnem nazi-ranju. Na podlagi plenarnega sklepa se je u- potreba po snažnosti, katere niso imele druge; ali pa je bil to le učinek njene velike lepote, ki se je bleščala iz njene uborne obleke in napravila iz nje boginjo. »Che bellezza! Che bellezza!« je neprenehoma ponavljala kontesina, ki ji je sledila. »Moj Dario. pogled na to dekle je kakor praznik.« »Vedel sem, da ti bo ugajala,« je on enostavno ogovoril. Laskala mu je njegova najdba, pa ni več govoril o odhajanju, ko so mogle njegove oči počivati na prijetnem predmetu. Za njima je šel Pierre, ki se je tudi čudil, Narcisse, čigar okus je ljubil le kar je nenavadno in izumetničeno, mu je pa razkladal svoje ugovore. »Gotovo, gotovo, lepa je ... Ali dragi moj, nič ni bolj štorastega, bolj brezdušnega od tega rimskega tipa... Pod njeno kožo ni nič drugega kakor kri, nič nebeškega, nič iz drugega sveta.« Pierina sc je ustavila in je z gesto pokazala svojo mater, ki je sedela na polomljenem zaboju pred visokimi durmi nedograjene palače. Tudi ona je morala biti nekdaj jako lepa, ali zdaj, s štiridesetimi leti, je bila že povsem ugonobljena; oči je ugasnila beda, usta s črnimi zobmi so bila skreinžena, obraz so razorale globoke, vele praske, vrat je bil silno širok in viseč. Povrh tega je bila strašno umazana; nepo-česani, že nekoliko osiveli lasje so razmršeni plapolali okrog; krilo in jopa sta bili onečedeni in skozi se je kazala nesnaga njenih udov. Z obema rokama je držala spečega dojenčka, svoje najmlajše dete, na kolenih. Gledala je kakor uničena, brez poguma, z obrazom tovorne živali, ki se je vdala v svojo usodo — mati, ki je rodila in hranila otroke, ne da bi vedela zakaj. »O, lepo, lepo!« je dejala, dvigajoča glavo. »Saj je to gospod, ki mi je dal tolar, ker te je našel ko si jokala. Zdaj pa prihaja k nam s svojimi prijatelji. Lepo, lepo; torej so vendar še dobra srca na svetu.« Povedala jim je svojo povest, ali povsem medlo; in se ni niti potrudila, da bi jim izvabila sočutje. Ime ji je bilo Giacinta in omožila se je bila z zidarjem Tommasom Gozzom, od katerega je imela sedem otrok: Pierino, potem Tita, pravno sodišče v razsodbi z dne 22. maja 1908. in v nadaljnih razsodbah vrnilo zopet k prvotnemu svojemu naziranju, po katerem so v obratih, ki se raztezajo na izvrševanje stavbenih del, »delavci in obratni uradniki samo tedaj podvrženi zavarovalni dolžnosti, kadar se u-porabljajo za izvrševanje stavbenih del in sicer samo tekom dobe tega posla.« Vsled tega so morali zavarovalni zavodi proti nezgodam seveda zopet preklicati svojo akcijo, da pritegnejo k zavarovanju vse stavbeno-obrtne zavode. Da bi se prišlo v okom nevarnosti, da radi teh, na komando podjetnikov od upravnega sodišča izdanih razlag velik del delavstva ne bi prišel ob ugodnosti zavarovanja proti nezgodam, so vložili socialno-demokratični poslanci predlog, po katerem bi se imeti omenjeni članek zakona o zavarovanju proti nezgodam dopolniti s sledečo določbo: »Isto velja o delavcih kakor tudi o obratnih uradnikih, ki so zaposleni v obrtnih obratih, ki se raztezajo na izvrševanje stavbenih del, ali so pa drugače zaposleni pri izvrševanju gradb. Pri tem ni nobene razlike če se dela izvršujejo na stavbi sami ali v delavnici, urejeni za gotovo dobo na stavbišču ali na od stavbišča krajevno ločenih tesališčih ali pa v zaprtih delavnicah. Ta določba se ne more uporabljati za take delavce, ki izvršujejo zgolj popravke na stavbah ne da bi bili zaposleni v kakem obrtnem obratu označene vrste. Pri gradbah pritličnih stanovanjskih ali gospodarskih poslopij po kmetih, kakor tudi pri drugih kmetijskih zgradbah ni zavarovalne dolžnosti, v kolikor so pri tem zaposleni samo stavbni gospodar, njegovi sostanovalci ali pa drugi prebivalci tistega kraja, ki takih stavbenih del ne opravljajo kot pridobitni posel.« Ta predlog (Revmann in tovariši) je bil že v starem parlamentu. Toda nemško-radikal-nemu pl. Stranskemu se je takrat posrečilo, da je novelo tako spačil, da jo je gosposka zbornica vsled njene nezmiselnosti pustila obležati. Vsled tega so socialno demokratični poslanci Low in tovariši prvotni predlog vložili zopet v novem parlamentu. Takrat pa je prišla zadeva v roke dr. Lichta in je zato odsekov sklep veliko tesnosrčnejši. Narodno-gospodarski odsek je namreč predlagal sledeči zakonski načrt: »Isto velja za delavce kakor tudi za obratne uradnike, ki so zaposleni v obrtnih obratih, v katerih se izvršujejo stavbena dela, ali ki so drugače zaposleni pri izvrševanju stavbenih del. Pri tem se razteza zavarovanje pri pleskarskih, steklarskih, inštalacijskih mizarskih, ključavničarskih in kleparskih obrtih samo na dela, izvršena na gradbah samih, pri vseh drugih obrtih, ki merijo na izvrševanje stavbenih del, pa na ves obseg obrtnega obrata.« Zbornica je sprejela zakonski načrt po predlogu narodno - gospodarskega odseka s pristavkom sodr. Seligerja, ki je predlagal, da se v § L. odstavek 2 beseda »gradbe« nadomesti z besedama »gradbe in dela na poslopjih.« Svetnik na ruskem dvoru. Po božji previdnosti so dobili Rusi v osebi svojega carja Nikolaja II. popolnoma nezmožnega vladarja. V svojem nerazumu in svoji ne- osemnajstletnega fanta, potem še štiri dekleta, vsako po dveh letih, in končno dojenčka, ki ga drži na kolenih. Dolgo so prebivali v enem stanovanju v Trasteveru, v stari hiši, katero so zdaj podrli. Ali bilo je, kakor da so obenem podrli njih eksistenco, kajti odkar so se naselili tukaj na Prati del Castello, jih je zadevala nesreča za nesrečo; najprej strašna stavbna kriza, vsled katere sta morala Tommaso in njegov sin Tito praznovati, potem zatvoritev tovarne za voščene bisere, kjer je Pierina znala zaslužiti do dvajset centesimov, prav toliko, da ni bilo treba lakote umreti. Zdaj ne dela nihče več; vsa družina živi od slučaja. »Morda bi gospoda pogledal gor? Tam najdete Tommasa z njegovim bratom Ambrogijem, ki smo ga vzeli k sebi; bolje bosta znala govoriti z Vami, pa Vam povesta vse, kar se more povedati... Kaj storiti? Tommaso počiva; on in l ito ravnata enako — ker nimata boljšega o-pravka, spita.« Pokazala je z roko velikega fanta, ki je zleknjen ležal na travi. Imel je močan nos in trda usta, ali čudovite Pierine oči. Bilo je, kakor da so ga tujci vznemirjali; dvignil je le glavo. Ko je opazil, s kakšnimi vzhičenimi očmi gleda njegova sestra kneza, se mu je pojavila srdita guba na čelu. Zopet je položil glavo, ni pa zatisnil oči, temveč je prežal, kaj da bo. »Pierina, povedi gospodo gor, da lahko pogledajo.« Nekoliko drugih žensk, ki so imele pošve-drane copate na nogah, je prikrevsalo bliže; tolpe otrok napol nagih malih deklic, so mrgolele okro^ in nedvomno so bile med njimi štiri Gia-cintine. Vse so si bile s svojimi črnimi, zmršenimi lasmi tako podobne, da bi jih bile mogle le matere razpoznati. Bilo je kakor bohotno razraščanje revščine, kakor taborišče bede na solncu, sredi na tej veličastni nesrečni cesti, katero so obrobljale nedograjene, že v razvaline razpadajoče palače. zmožnosti se oklepa ljudi, ki so očitni lumpi in nepoštenjaki. Eden izmed teh svetovalcev carjevih je čudodelni menih Griška Razputin. Glasilo Burzeva »L’ Avenir« ima o Razputinu iz Peterburga naslednje poročilo: »Po 1. 1906., v času reakcije, se je pričel dvigati črni zmaj klerikalizma pod zaščito Stolipinovo in drugov. Duhovščini se je zahotelo po ojačenju svojega političnega vpliva. Na Čelu duhovščine je stal v tem času škof Hermogen iz Saratova, mračen fanatik, človek brez vseh nravstvenih načel v polit, in družabnih vprašanjih. Izmed duhovščine se je pa vendar odlikoval po precejšnji nadarjenosti, ker ruska duhovščina slovi vsled svoje absolutne nezmožnosti. Kmalu je potrebovala vlada njegovo sodelovanje. Slučaj je nanesel, da si je pridobil v najkrajšem času neomejen vpliv v državi, kakor tudi njegov sodelavec Iliodor. Njegova politična moč ni prekašala le one guvernerjev, celo ministre in najvišjo cerkveno oblast, sveti sinod je preziral. Hermogen in Iliodor sta dobila v Peterburgu »prijatelja«, s pomočjo katerega sta postala na mah mogočnejša od Stolipina in najvišjega prokuratorja svetega sinoda. Ta »prijatelj« ni bil nihče drugi nego »čudodelni menih« Griška Razputin, neveden, sirov človek. Ta rokovnjač je pa imel vsled nekih organičnih posebnosti brezmejen vpliv na žen-stvo »visokih« krogov', zlasti na ono pri dvoru. Časte ga kot preroka, kot božanstveno bitje, in ženstvo mu je bilo vdano uprav suženjsko. Soproga carja. Aleksan. Fedorovna, si ga je izvolila kot posebnega zaščitnika. Tako je postal Razputin najvažnejša politična oseba v Rusiji. Nikolaj II. je z največjo uslužnostjo izpolnjeval vsako njegovo željo, Stolipin se je tresel pred njim in se potegoval za njegovo naklonjenost. Kokovcev in drugi ministri se pomenkujejo ure in ure z njim o političnih zadevah. RazDutinov svetovalec pri vseh političnih zakotnostih je poljedelski minister Krivošejin, poglavar »Ruske ljudske zveze«, s katero je car v zvezi in katero podpira z denarjem iz svojega dispozijcijskega fonda, s takozvanim »temnim« denarjem. Razputinova zvesta zaveznika, Hermogen in Iliodor, sta se pa pred kratkim sprla. Hermogen je namreč pri svojem obisku v Peterburgu natančneje spoznal razbojniško gospodarjenje, na podlagi katerega si je pridobil Razputin politično n-* j. Se celo Hermogen, ki se ne odlikuje po tankovestnosti, je bil osupnjen, ko je ugledal ta prepad umazanosti, propalosti in nenravnega življenja. Prepiri so naraščali in Razputin se je čutil globoko užaljenega. Ali zdaj je dobil Razputin dva mogočna zaščitnika: carico in carja. Tekom 24 ur sta izginila Hermogen in Iliodor s prizorišča. Med samostanskim zidovjem premišljujeta sedaj stanovitnost dvorske naklonjenosti in kujeta maščevalne naklepe. Hermogen in Iliodor pa imata tudi politične prijatelje, ki so pričeli sedaj politično vojno proti Razputinu, o katerem je pričelo pisati slednjič tudi časopisje. Listom so hitro zaprli sapo. Zadeva je prišla tudi pred dumo, kjer pa njeno rešitev silno zavlačujejo. Voditelj oktobristov Gučkov je javno izjavil, da Razputinovo početje ne omadežuje le čistosti cerkve, temveč tudi ono predstola. V svojem govoru je dejal^ »Kje se je skrivala cerkev v času, ko se je na Ruskem odigravala strašna drama, ki je nastala vsled Razputinove-ga početja? ... Na kak način je dosegel ta človek svojo centralno pozicijo, svoj vpliv, da se mu klanjajo najvišje državne in cerkvene oblasti?« Na ta očitanja ni vedel najvišji prokurator »svetega sinoda« Sabler drugega, kakor nekaj jecljajočih besed. Cerkveni dostojanstveniki, združeni v »svetem sinodu« so priskočili Sablerju na pomoč ter mu izročili zahvalno ad-reso, v kateri ostro napadajo tretjo dumo. Ravno isti dan, ko je sinod dumi takorekoč odrekal pravico vmešavati se v te stvari, se je vrnil Razputin s svojega »dopusta«. V kočiji se je peljal po ulicah Peterburga in izstopil v enem izmed svojih stanovanj, kjer so ga že pričakovale »dame« in ga slovesno sprejele. NOVICE. *Novo razkritje o krščansko-socialnein ministru dr. Welsskirchnerju. »Wiener Sonn- und Montagszeitung« pripoveduje o dr. VVeisskirch-nerju čedno dogodbico, ki dokazuje, da je znal dr. Weisskirclmer svojo oblast kot minister izrabljati prav krepko v svoje osebne namene. List piše: Nesramni napadi dr. Weisskirchnerja in njegovih najintimnejših somšljenikov na »Wiener Sonn- und Montagszeitung« in zlasti na umrlega ustanovitelja tega lista nas silijo, da dvignemo zastor izpred dogodkov, ki so prav prikladni, da pokažejo gospoda dr.Weisskirch-nerja v njegovi pravi luči. Da se bo stvar umela, moramo najprej omeniti, da so bili lastniki lista za časa Weisskirchnerjevega ministrovanja tudi solastniki tovarne za žarnice v Watt. Ko je sedaj »Wiener Sonn- und Montagszeitung« nekatere nastope trgovinskega ministra dr. Weisskirchnerja najstrožje obsodila, je dal trgovinski minister lastnike lista obvestiti, da bo dobavne pogodbe vseh njemu podrejenih ali pa njegovemu vplivu dostopnih oblasti s tovarno za žarnice »Watt« razveljavil, če ga bo list še nadalje napadal. Na tak način je dr. Weisskirchner zlorabljal poverjeno mu uradno oblast, zvest oni metodi po kateri zna krščan-sko-socialna stranka z zlorabo in izsiljevanjem javno oblast izkoriščati v svoje osebne svrhe. Minister dr. Weisskirchner je torej svojo oblast zlorabljal, da se je branil pred časnikarskimi napadi! Ali naj dobava žarnic za državne oblasti zavisi samo od dobrega blaga in cene ali naj bo odvisna tudi od tega, če dejanja ministra kak časopis hvali ali graja? Ali ni taka grožnja očito hudodelstvo izsiljevanja in zlorabe uradne oblasti? *Za predsednika izvršcvalnega odbora mla-dočeške stranke je bil izvoljen kot naslednik umrlega dr. Škarde drž posl. dr. Kramar. * Nezgoda na Hochschwabu. O nezgodi na Hochschwabu poročajo, da so našli nadaljni dve trupli, enega moškega in eno damo. Truplo dame je identično z učiteljico Knoll, dočim o drugem Še niso mogli dognati identitete. * Nenavadna volilna reklama. V Belgiji bodo 2. junija volitve v poslansko zbornico. Marx je imenoval Belgijo paradiž kapitalistov, a Belgija je tudi paradiž farjev,kakor jasno kažejo protiklerikalni volilni plakati, ki so sedaj razobešeni po cestah belgijskih mest. Ti plakati so zemljevidi, na katerih so narisani črni krogi različne velikosti, ki majo v sredi številko. Ti krogi s številkami kažejo število samostanov po brabantskih vaseh in mestih. Najvišje število samostanov ima glavno mesto Bruselj, namreč 05. Ako se pa prištejejo še samostani v okolici glavnega mesta, naraste število na 152. Nobena vas ni tako majhna, da ne bi bilo v njej še prostora za kak samostan. V bra-bantski provinciji, ki šteje poldrug miljon prebivalcev in 345 občin, ni nič manj kakor 582 samostanov. »Zemljevid« okraja Hemegan je tudi zelo čeden. 472 samostanov se šopiri v njem. Mesto Tournai šteje 35.000 prebivalcev in 35 cerkvenih družb. Neka vasica ima 3000 prebivalcev in 9 samostanov. Slični »zemljje-vidi« bodo v kratkem izšli tudi še za ostale province. * Velikanska sleparija z delnicami v Parizu. Po vzoru sleparskega bankirja '^ochette je izdajal neki Joannay v Parizu delnice družb, ki sploh ne eksistirajo, obljubljajoč pri tem visoke dividende. Nasedlo mu je neštevilno žrtev doma in v inozemstvu. Skoda, ki jo občinstvo trpi, znaša približno 5 milionov kron. Nasprotno pa je član nadzorništva izjavil napram nekemu poročevalcu, da je imela banka Joanny &. Co. v preteklem letu čistega dobička 230.000 frankov, vsled česar se torej sploh ne more govoriti o kakem deficitu. 'Scottova ekspedicija na južni tečaj. Angleško časopisje je jako razočarano nad slabim napredkom Scottove ekspedicije na južni tečaj. Časopisje naglaša, da je šlo Scottu zgolj za znanstveno raziskavanje antarktike in ne toliko za dosego južnega tečaja, kar pa ne odgovarja resnici, ker je bila izrecna svrha Scottove ekspedicije dosega južnega tečaja. Poročnik Shackleton pa je izjavil napram sotrudniku »Evening Standarda«, da je po njegovem mnenju Scott južni tečaj že dosegel. Natančnega dokaza za to seveda ni podal. Ljubljanski občinski svet. Ljubljana, 2. aprila 1912. Zupan dr. Ivan Tavčar otvarja ob 6. uri sejo in konstatira sklepčnost. Odsotnost je o-pravičil obč. svet. Bončar. Naznanila predsedstva. Praškemu županu dr. Grošu je župan čestital na izvolitvi za župana. Glede na vprašanje obč. svet. Marinka zaradi nezdravih razmer okolo tovarne za lep se je zadeva preiskala in se po možnosti uredi. Mestna hranilnica je poslala dopis, da je nje predsednik Trn-koczy, podpredsednik Pavlin, člani ravnateljstva so Milolmoja. Kollmann in dr. Triller; namestnika sta Reisner in Višnikar. Zveza hišnih posestnikov v Berlinu je poslala povabilo, da se občinski svetniki udeleže kongresa od 8. do 12. maja. Zupan je izdal okrožnico, da smejo akte od mestnih uradnikov zahtevati le načelniki odsekov, občinski svetniki pa smejo zahtevati pojasnila le potom župana ali podžupana. Dr. \Vindischer je odložil članstvo obrtnega preiskuševalnega urada, ker sme izvoliti občinski svet člana samo iz svoje srede. Zapisnik se je odobril. Poročila personalnega in pravnega odseka. Poročevalec Višnikar: Albin Tertschek je umrl v Berlinu in zapustil občini 10.000 K; to se je zgodilo že 20. novembra 1. 1893. Med tem pa se je Tertschekova vdova vdrugič poročila in nje mož zahteva delež od volila. V tej zadevi se zopet pooblasti berlinski odvetnik dr. Katz. da poroča o njej. Nato poroča poročevalec o ustanovitvi občinskega poravnalnega urada, ki posreduje med strankami. Ker bi imel poravnalni urad mnogo posla in ker bi ga moral voditi spreten pravnik in ker za poravnalni urad vsled bližine sodišč ni neobhodno potreben, zato predlaga poročevalec, da se v Ljubljani ne ustano- vi poravnalni urad za sedaj. Obč. svet. dr. Detela obžaluje, da je dano občinskim svetom na voljo ali urad sprejmejo ali ne. Poravnalni urad bi se moral ustanoviti obvezno. Govori za ustanovitev poravnalnega urada, ki bi omejil pravdanje med ljudmi. Obč. svet. dr. Triller: Zakon zaradi posredovalnih uradov se nanaša pred vsem na deželo. ker so tam zlasti spori zaradi zemljišč. V mestu pa so pravde večinoma zaradi denarja. Pravd zaradi razžaljenja časti pa ne bo odpravil posredovalni urad. Posredovalni urad bi veljal občino 20.000 K do 30.000 K. za kar nimamo pokritja. Počakajmo torej, kako se obnesejo poravnalni uradi drugod. Poročevalec Višnikar zagovarja odsekov predlog. Obč. svet. dr. Zajc želi, da se glasuje najprej o dr. Detelovem predlogu. Za dr. Detelov predlog glasujejo samo klerikalci. za odsekov predlog vsi drugi občinski svetniki. Prošnji Uršule Kalin za izbris služnosti za kopanje gline na njeni posesti se ugodi. Matija Debeljakova ustanova se podeli Janezu Čadežu, dijaku v Kranju. Obč. svet. dr. Pippenbaclier poroča o pritožbi Uršule Marinko in Karla Kačarja zoper neko odredbo tržnega nadzorstva. Predlaga v j imenu policijskega odseka, da se pritožba zavrne kot nedopustna. Obč. svet. dr. Zajc izjavi, da glasuje njegov klub proti poročevalčevemu predlogu. Odsekov predlog se sprejme z vsemi proti klerikalnim glasovom. Ko je bilo glasovanje o tem predlogu že pri kraju, se dvigne dr. Zajc z velevažnim o-brazom in pravi, da je bilo glasovanje nepravilno. ker so glasovali tudi člani magistratne-ga gremija. Veselost je zbudilo, da je bil med temi glasovatelji tudi — dr. Zajc sam. Ko so se člani gremija odstranili obenem z dr. Zajcem. ki je bil videti nenavadno srečen vsled svoje iznajdenosti, se je vnovič glasovalo s prejšnjim vspehom. Poročila finančnega odseka. Poročevalec Milohnoja poroča o prošnji trg. in obrtne zbornice za določitev prispevka za zbornične prostore. Sklene se, da se trgovski zbornici izplača 70.000 K, plačljivih po 2000 K v 35 letih. Nujno se je obravnavalo o dopisu deželne vlade z ozirom na znesek, ki bi ga prispevala občina za podržavljenje mestne policije. Poročevalec predlaga, da ostane policija v rokah občine, kakor je bila in naj torej občina naprosi deželno vlado, naj ne predloži tozadevnega zakona v sankcijo, ker se ne bo dosegel sporazum med občino in vlado. Obč. svet. Staudacher zagovarja stališče vlade. Obč. svet. Kristan: V zadevi podržavije-nja mestne policije se hoče nasilno oktroirati krivična svota, zato moramo odločno protestirati proti podržavljenju. Odsekov predlog se sprejme proti nemškim in klerikalnim glasovom. Obč. svet. Reisner poroča o prošnji konzorcija mizarjev za doplačilo za mizarska dela v šoli na Prulah. Predlaga, da se ugodi prošnji le deloma. Obč. svet. Rojina predlaga, da se ugodi prošnji popolnoma. Poročevalec obč. svet. Reisner zagovarja odsekov predlog. Rojinov predlog se odkloni, odsekov se sprejme. Poročevalec obč. svet. Milohnoja poroča o prošnji Mart. Snoja in drugih za najem mestne senožeti. Prošnji se ugodi za dobo petih let in za letno najemnino 200 K. Hišni posestnici Rozi Till se dovoli odstop prednosti nekemu posojilu na njeno hišo. Povodom strelne tekme planinskih polkov v Ljubljani se določi do 800 K za darila častnikom in do 400 K za darila moštvu domobranskega polka št. 27. Povodom planinske avtomobilne tekme se dcloči darilo 500 K. Stavbnega odseka poročilo. Poročevalec obč. svet. Štembov poroča o prošnjah za razdelitev parcel in o dopisih magistrata glede izpremembe regulačnega načrta za nekatere ceste v okolici nove c. kr. državne obrtne šole ter delne regulacije Tržaške ceste ob viški meji. Odsekovi predlogi so se sprejeli soglasno. Poročili odseka za olepšavo mesta. Poročevalec obč. svet. Mally poroča o županovem dopisu glede na gospodarstvo v gozdih podturnske graščine ter glede na razpis službe gosdarskega pomočnika. Sprejeli so se razni predlogi glede na boljše oskrbovanje gozda in glede na nastavljenje gozdarskega pomočnika. Gozdarskemu nadsvetniku Rubbii se je izrekla zahvala za njegove nasvete. Duple-ni kostanji v Lattermanovem drevoredu naj se zabetonirajo. Gozdarski pomočnik mora imeti državno skušnjo gozdarske šole (dodatni predlog obč. svet. Paminerja). Park ob Bleivveisovi cesti se imenuje Trubarjev park. (Klerikalci so glasovali proti). Poročili direktorija mestne elektrarne in mestnega vodovoda. Poročevalec obč. svet. Reisner poroča o izpremembi voznega reda ter reviziji tarifov cestne elektr. železnice v Ljubljani. Družba, ki je lastnica tramvajske železnice, želi, da bi se vršil promet namesto vsakih 7 in pol minut vsakih 15 minut. Obenem se mora rešiti tudi revizija tariiov, ker je od zadnje revizije poteklo za sleherno revizijo določenih 10 let. O tej zadevi se bo sklepalo na prihodnji seji. »Pevska župa za Ljubljano« prosi za brezplačno električno razsvetljavo; prošnja se je odklonila. Zupan zaključi sejo ob pol devetih; nadaljevanje seje bo 10. aprila ob 6. zvečer. LjubJjana »n Kranjsko. — Deželni odbor in ljudski žepi. Ker smo po pravici ocenili zločinsko namero klerikalnega deželnega odbora, da naprti revnim ljudskim slojem novo občinsko naklado na vrat, je v »Kat. tiskarni« ogenj v stehi. »Slovenec« skuša olepšati postopanje svojih gospodov, ki obračajo ljudske žepe, ampak pri tem poslu ima, to je treba povedati, zelo nesrečne roke. Najprvo si pomaga iz zadrege, češ da je tudi liberalni deželni odbor izdal 1. 1904. enako »pametno« o-krožnico. Ampak ta zagovor med pametnimi ljudmi kaj malo zaleže, ker vsi vemo, da so bili liberalci v deželnem odboru do pičice enaki tiči, kakor so njih klerikalni nasledniki, in sedanji deželni odbor ne opere svojega atentata na ljudske žepe s komodno izjavico, da je sledil liberalnemu zgledu. — Z izgovorom, da deželni odbor hoče omejiti pijančevanje, si ne upa prav na dan, ker je odbor v svoji okrožnici temu »argumentu« sam izbil dno; tam pravi čisto očitno, da naj se vpelje naklada, da se znižajo direktni davki. Vpelje naj se davek na tiste, ki nimajo nič, da se lahko odpravi ali zmanjša davek tistih, ki kaj imajo. Zakaj eno je gotovo: da bodo plačevali naklado na žganje netnaniči in bogatini, vsi v enaki meri, dočim je pri drektnih davkih vsaj to, da plača tisti več, ki več ima. Zato je bora in zlagana trditev, da hoče deželni odbor pomagati z naklado malim kmetom. Ravno kmet in delavec, ki ju že sedanje davščine tarejo na vso moč, bosta najbolj prizadeta, dočim si bodo veliki posestniki, tovarnarji, trgovci in rudniška gospoda veselo in zadovoljno meli tolste roke. Ce bi bili klerikalcem kmetje v resnici pri srcu, jim lahko takoj pomagajo: kar diferenciacijo občinskih doklad naj sklenejo, pa bo kmet \takoj prostejše dihal, kar določijo naj, da bodo najnižje stopnje direktnih davkov proste občinskih doklad in da se višje stopnje v izdatnejši in progresivni meri pritegnejo, pa se odvali težka butara s kmečkih pleč! Ampak te zahteve, ki jo je naša stranka že ponovno izrekla v interesu revnejših slojev, klerikalci nečejo izpeljati, ker jim ni do ljudstva nič in ker delajo slepo vse, kar jim ukaže velika gospoda! — »Socialno demokraški škandali v dunajskem občinskem svetu«. Pod tem zaglav- jem prinaša zadnja številka v Krškem izhajajočega zakotnega tednika »Sloge«, ki ne ve, je-li ptič ali miš. naslednje veleduhovito poročilo: >-Pri posvetovanju o stanovanjih za tramvajske uslužbence v dunajskem občinskem sve tu so socialno-demokratični poslanci vprizo-rili velike škandale. Vsled tega so bili poslanci Winarsky, Schuhmeier ter liberalca Neustadtl in Schvvarzhiller od seje izključeni.« Možaku, ki kuje take gorostasne kozlarije, svetujemo, naj gre sedaj v velikonočnem tednu malo vase. Ido najbrže spregledal ter do vratu zardel nad veliko budalostjo. ki mu uhaja izpod peresa. Če mu je milost božja posebno naklonjena. še morda navsezadnje tudi uvidi, da ni rojen za žurnalista ter prepusti ta posel drugim poklicanejšim faktorjem. — Volitev v okrajno bolniško blagajno v Novem Mestu. Pri volitvi v novomeško okrajno bolniško blagajno, ki so se vršile v nedeljo dne 31. marca ob 11. uri dopoldne pri izredno živahni udeležbi, so dobili člani novomeške podružnice »Vzajemnosti« veliko večino tako v načelstvu, kakor tudi v nadzorstvu in v razsodišču. Odletel pa je iz odbora lekarnar Berg-mann. pod katerega večletnim predsedstvom so se godile pri okr. bol. blagajni neverjetno čudne stvari. Smrad tedanjih koruptnih razmer je še dandanes tako močan, da bo gotovo za-nimal tudi na stvari sami nezainteresirano javnost. zato bomo prihodnje dni enkrat, podprti z nepobitnimi številkami, objavili takratno sebično in nepostavno poslovanje. — O maniji novomeških klerikalcev P° mučeniških gloriolah. Pred nedavnim časom se je moral novomeški davčni upravitelj gospod Aumann. ki je poleg tega tudi eden izmed naj-zagi izenejših klerikalcev novomeških, zagovarjati pred sodnijo, ker je bil obdolžen, da ie žalil nekega sodnijskega funkcionarja na uradni časti. Obravnava je izkazala, da je obtožba neutemeljena in obtoženec je bil popolnoma oproščen. Vsa ta zadeva je sama na sebi jako malenkostna, toda klerikalci ovijajo na tej P°' dlagi okrog davkarjeve glave žarko gloriol0 velikega svetništva in mučeništva t^ mu prihajajo od vseh strani in iz vseh krajev z urno-besno hozano nasproti. Davčni sluga in zvesti oproda g. Pristav zavida svojega gospodarja za to nezasluženo slavljenje, zato premišljuje noč in dan, kako bi tudi sam prišel do tako slavljene mučeniške gloriole. Ker si je tudi sicer v splošnem postavil svojega šefa za vzgled. mora seveda tudi v dosego tega specialnega stremljenja stopati po stopinjah, katere ie že hodil njegov vzor. In tako se je začel ta doslej popolnoma korekten mož na svoja stara leta s silno vehemenco zaganjati v političen boj ter se v tem boju posluževati nepoštenih sredstev'. Ker mu le"Jbdi šefova slava neprestano pred očmi, ni prav nič čudno, da se spozabi v svoji zaslepljeni gorečnosti tako daleč, da napade popolnoma mirnega člana novomeške »Vzajemnosti« z nazori: »abgekratzer Ge-schaftsmann«, da mu razun tega prav po klerikalni maniri grozi, pripraviti ga ob kruh im-G. Pristav naj le nadaljuje boj s tako nizkotnim orožjem, prizadeti bo vsled tega prav tako mirno spal kakor doslej, obljubuje mu pa, da mu gre z največjim veseljem na roko pri njegovih visokih stremljenjih in da mu bo v najkrajšem časuv pomagal splesti venec dragocenih lavorik. Če bo ta venec malo težji kakor njegovega šefa puhla gloriola, če bo med lisf1 tudi mnogo bodočega trnja skritega, to naj prj' piše ta vrli klerikalni gorečnik svoji brezpri' merni neolikanosti in podivjanosti na račun. — Idrija. Socialistično društvo »Naprej« \ Idriji je imelo minolo nedeljo svoj redni letn* občni zbor. Zbora se je udeležilo precejšnje število članov. Načelnik sodrug Štraus otvori zbor ter naznani sledeči dnevni red; 1. Poročilo odbora: a) načelnika, b) tajnika, c) blagajnika, .9' revizorjev. 2. Volitev odbora. 3. Organizacij in taktika. 4. Slučajnosti. Načelnik sodr. ŠtraiJs navede kratek pregled društvenega delovanj v minolem letu ter konštatira lepe uspehe P1 volitvah v državni zbor in mestni zastop, kor tudi več drugih uspehov, ki jih je društvi doseglo v korist idrijskega delavstva bodisi 2® sedaj bodisi za poznejše čase. Nato poda tajm*» sodrug Leopold Bolah tajniško poročilo, iz terega posnamemo: Društven odbor je imel., minolem letu 24 sej, 6 volilnih in 5 politični shodov v Idriji in 3 v okolici ter 2 konferenc* Društvo je nameravalo prirediti tudi dva izleta* ki sta se pa iz gotovih vzrokov opustila. Bla£a). nik sodr. G. Bezeljak poroča o stanju blagajn^ društvo ima 162 članov, izmed katerih pa m* vsi redni kot bi morali biti. Dohodkov je ime društvo 785 K 82 vin., izdatkov pa 675 K ^9.vlrj Dohodki so v znesku 630 K izredni, kajti P j članarini 10 vin. na mesec so dohodki le majh*V Izdatki pa so vsled volitev in pogreba P°*5?j, nega sodruga Kokolja do te višine narasli. K čunski preglednik sodr. S. Kogej poroča, da -s bili računi redno vsak mesec pregledani, da J vladal v blagajni vzoren red vsled česar I)rnrj laga odvezo odboru, ki je bila tudi sprejeta. * volitvi se izvolijo sledeči sodrugi: Iv. Stra > ’ Leop. Alič, Leop. Bolah, lv. Gantar in Iv Beljak v načelstvo, sodr. Fr. Peternel, Val. Ru,)|Vj.! Iv. Molek, Ant. Krašna, Tom. Brus za °db()l^. a ke, sodr. Iv. Kogej in Iv. Medvedič za preglednika. O organizaciji in taktiki poroča širno sodr. Štraus ter stavi tozadevne ,ire v reorganizacijo društva. Ti predlogi se.s0VjiČ. no sprejmo. Pri tej točki govorijo še sodr. Šinkovec in Brus. Pri zadnji točki se ‘zV0(jr. delegati za revirno konferenco, in sicer Alič, Peternel in Filipič. Na to je predsednik ključil občni zbor ob 11. uri dopoldan. — Vpeljava brzojavnih pisem. S aprilom so se za poskušnjo vpeljala t. zv\,lVi Pa je zopet neznan storilec ukradel Janezu yUrentu iz Kamne dva piskra slanine ter dve (,,ijski odeji (koca). Vse te stvari je ukradel iz aprte hiše in kuhinje. Tudi je bilo v več bližnjih rajih meseca marca vlomljeno, a tatovi vedno egnani. V obližju Št. Ruperta ležečih vaseh so eztianj tatovi to leto pri mnogih posestnikih okradli pri hišah se nahajajočo perutnino in ■o, v velikem številu, kakor tudi več denarja. £n-xfna škoda teh tatvin znaša nad 1000 K. Oro-«vo ie vedno poizvedovalo, a storilcem ni tat ■ na s*e<^ -Poizvedbe o zadnjih dveh d(itVlnah.’ »amreč stopinje na blatni poti in naj-Dat V-0Ž’ so ,)a odkrile storilce. V vasi Hom je ■ulja srečala dečka, kateri je nesel materi tru,n)1V0 steklenico vina. To vino je dečku palci ila» Povzela in ga dala okradenemu Sedlarju, Stair navzoč llr> poizvedbah, l a je takoj kon- („i da je to njegovo ukradeno vino. De-Str 3iC I’c>lial orožnike na niivo. Mati dečka, Ana Prii? pa sc je zagovarjala, da je to vino njej Vj nesel sin iz Mokronoga. Poizvedbe, po takem Aiii i" kuPcu so sc popolnoma izjalovile. Ko je izv i ru^e*i orožništvo dokazalo, da so po-Pri? i po vinu v Mokronogu brezuspešne, je Wnala. da je vino isto noč prinesel že večkrat ea;nova"i Jože Nečimer, ki živi z Marjeto Br-bju y Homu. Hišna preiskava pri Brčarjevi je Vin <:ZUsPešna, pač pa je priznala, da sta sod Jnijjvl^jnesla v usodni noči Jože Štrukelj star. in sPr; v' 'Z RreKa’ pripomnila, naj ga Nečimer je p-. J 111 da naj o tem molči. Ana Štrukelj pa Vreč-1 n IK)vedala, da je Nečimer k njim v dveh I Znali / Pr'nesel slanine.Vsi udeleženci so pri-PoVyr vYino’ Pač pa se izgovarjali, da je t>ravi daj ni°c,|c'i Jože Nečimer. Orožništvo je se-sprav-f Marjeto Brčar in Ano Štrukelj ^ain I)0t* ključ. Jože Nečimer je pa neznano letu /oi " — ^ bližini teh vasi je bilo v Posest M tl() ,()(} mernikov žita raznovrstnim ^raden ' ’ 1)0 setlaj šc neznan'l* storilcih u- n°- l'udi te tatvine, kakor pravijo priza- deti, je storila ta tatinska družba. Glavarja družbe Jož. Nečimra orožništvo zasleduje. Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan izbranega sporeda. Posebno je omeniti varietet-no sliko »Junato«, Moric, bančni sluga in ame-rikansko veseloigro »Le ne tašče!« Popoldan dijaške predstave po znižanih cenah, ker ostane kinematograf v četrtek, petek in soboto zaprt. Štajersko — Hrastnik. Nedeljski rudarski shod se je vršil ob ogromni udeležbi. Točno ob 3. uri je otvoril sodrug Malovrh kot sklicatelj shod. Sodrug Malovrh je nato poročal o odgovoru trboveljske družbe in o konferenci, ki se je vršila dne 29. marca v Trbovljah. Ožigosal je nesramno postopanje družbe, ki ima svoje delavce, iz katerih je že izmozgala toliko mi-ljonov. za lenuhe. Predlagal je resolucijo, ki so je sklenili delegati v Trbovljah. Položaj je bil tak na shodu, da je bilo pričakovati, da delavci ne sprejmejo te drohtinice. Sele ko je sodrug Malovrh razjasnil, da s tem započeti boj ni končan temveč, da se bo nadaljeval še vztrajnejše kakor dosedaj, se je resolucija sprejela. Nato je sodrug Kristan Anton poročal o stanju angleške strokovne in konsumne organizacije. i ovedal je bridko resnico, da so delavci svojega žalostnega položaja sami krivi, ker ne pojmujejo gesla: »Sloga jači, nesloga tlači«. Omenil je tudi dopis v »Slov. Narodu«, kjer se neko revše zaletava v zaupnike rudarjev. ki store v vsakem pogledu svojo dolžnost, med tem ko si inteligentni narodni delavci niso niti upali resolucije glede na zboljšanje akorda podpisati še manj pa jo k ravnatelju nesti. Ta inteligenca, ki je v enem letu s Koželjem skupaj zapravila pri delavskem konsumu kron 69.000 (reci: šestdeset tisoč in devet) si upa napadati ljudi, ki so v resnici neustrašeni in pošteni skozinskoz. Dopisuna seveda boli, ker so rudarji začeli uvidevati, da se le s pomočjo dobre organizacije da zboljšati bedni položaj in da so tudi shodi bili tako ogromno obiskani kot nikdar poprej. Omenjal je tudi rudniški magacin, kjer je ravnatelj Leiler takoj prepovedal dati živila, češ da ne bodo mogli stavkati. Nekemu rudarju, ki je bolan in je poslal po nekaj moke, maže in krtačo so enostavno moko črtali; mažo in krtačo pa so mu dali češ sedaj se pa mažt če boš lačen, okoli ust. Končno je še sodrug Malovrh pozval zbrane rudarje, da naj se nauče iz tega gibanja kaj je vredna dobra organizacija in kaj bi se dalo vse doseči potom krepke organizacije. Na vas rudarji je sedaj, kako si boste zboljšali položaj. Tarnati, v gostilni kritizirati, to ne pomaga nič. Ena misel naj vas prešinja in to je klic: Vsi v Unijo rudarjev! Kdor ni organiziran, je škodljivec sebe, svojih otrok in vseh tovarišev. — Klerikalna demonstracija v graškem gledališču. V graškem gledališču v takozva-nem »Franzenstheatru« so v pondeljek predstavljali Brixovo »Cudotvorno sliko«. Klerikalci so že naprej sporočili, da takega »zasmehovanja Marijinega češčenja v Velikem tednu ne dopuste in bili so tudi toliko predrzni, da so šli v pondeljek k predstavi zgago delat. — Gledališče je bilo popolnoma razprodano. Na galerijah in v parterju je bilo vse polno klerikalnih dijakov, duhovnikov, članov mladeniških društev in tercialk. Dasi je bilo pred predstavo vse mirno je bilo vendar jasno, da so popi svojo grožnjo mislili resno in da pride do demonstracij. 1. in 2. dejanju je sledilo viharno. zmerom se ponavljajoče ploskanje. Pri prizoru v 3. dejanju pri katerem hčerki kmeta Kirchlerja. Neža in Zefika, v postelji med seboj klepetata, pa zakliče naenkrat neki bogoslovec v parterju: »Fuj!« To je bil očividen signal za pričetek gnusne demonstracije, ki je nato sledila. — Klerikalni študentje, duhovniki mladi fantje in ženske so začele na galeriji žvižgati z raznimi, večjimi ali manjšimi piščalkami. ki jih je bila ta od popov najeta družba prinesla seboj. Razume se, da je bilo vse ostalo občinstvo nad to ordinarno demonstracijo strahovito razburjeno, odgovarjalo je z burnim aplavzom in ko klerikalne demonstracije le ni hotelo biti konec, so brezobrazne paglavce kratkomalo drug za drugim postavili pod kap. Policija si je dvajset oseb. med njimi tri duhovnike in nekatere ženske zabeležila, na kar so jo demonstranti urnih krač popihali. Celo krščanske »Device« se nahajajo med zapisanimi. — Po kakih 10 minutah, ko se je razburjenost med občinstvom zopet polegla, se je igra nadaljevala. Naravnost smešno je. če se delajo klerikalci žaljene v svojih verskih čuv-stvih zaradi tako nedolžne komedije na kateri gotovo stroga cenzura ni našla nič kočljivega. Toda ti klerikalni fantalini menda mislijo, da smejo tudi drugim predpisovati svoj perverzni okus. — Nečuvena lopovščina klerikalnega duhovnika. Kakšne brezsramnosti si lahko še dovoljujejo popje v Avstriji, dokazuje sledeči dogodek: V jeseni lanskega leta je stopila pri klerikalnem posestniku HalJlerju. p. d. Dorfebner-ju v Gratkornu na Štajerskem v službo 13letna deklica, sirota, ki so jo bili ravnokar vzeli iz Marijinega samostana v Gradcu. Letos v prvi spomladi pa se je po njenih prijateljicah izvedelo. da jo je posestnikov sin oskrunil. Obdolženec je prišel že v preiskavo iti že se je zdelo da bo zadeva šla svojo pot iu da bo klerikalni kmečki sin dobil za svoje sramotno dejanje tudi zasluženo kazen. Kdor je to mislil, je pozabil, da smo v Avstriji, kjer najdejo klerikalni svi-njarji še zmerom mogočne zaščitnike. V Grat-kornu je bil kaplan pater Benedikt tisti zaščitnik, ki se je z vso močjo zavzel za klerikalnega oskrunjevalca. Komaj je bila zadeva znana in llaliler v nevarnosti, da bo kanovan, pa se je podal kaplan k gospodinji imenovane sirote, ki je bila med tem časom seveda zapustila čedno službo, in je dekle na najpodlejše načine sumničil in obrekoval. Slikal jo je za lažnjivo in pokvarjeno, in gospodinji sporočil, da bo moralo dekle zopet nazaj v samostan. Jasno je, da se je hotela s tem omajati verodostojnost zapeljane sirote ali pa s tem. da se jo odrine zopet v samostan, spraviti glavno obremenilno pričo s poti. V samostanu bi namreč že skrbeli, da se priča primerno »obdela«. Ker se je pa dekle balo in branilo priti zopet v samostan, so se gospodinja in sosedi zanjo zavzeli in izgledalo je že, da se bo čedni načrt pobožnega duhovnika ven-dar-le izjalovil. Toda pater Benedikt ni odnehal; z največjo energijo je nadaljeval svojo obrekovalno kampanjo proti zapuščeni siroti ter jo brezobzirno preganjal. Za način njegovega boja daje lep zgled sledeči slučaj: Najprej je dekle prisilil, da je prišla k njemu na spoved, ko pa je drugi dan z ostalim tovarišicami prišla k obhajilu in pokleknila k Gospodovi mizi, jo je kaplan vpričo ostalih otrok zapodil ter obhajilo odrekel!! Dva dni nato je prišla civilno preoblečena nuna k šolskemu slugi, kjer je deklica stanovala, in izjavila, da jo mora na ukaz predstojnice graškega Marijinega samostana vzeti s seboj. Rodbina šolskega sluge si ni vedela kako pomagati. Ustrašila se je ter se je udala. Sestra pa je spravila ubogo siroto zopet v samostan, kjer bo morala gotovo delati »pokoro« zato, ker je postala žrtev klerikalnega pohotneža. — Da pa temu podlemu preganjanju postavi krono in klerikalnega pohotneža gotovo izreže, je pater Benedikt ovadil na drž. pravdništvo sina nekega delavca, ki se je za dekle zavzel, dolžeč ga, da je on z dekletom kaznjivo občeval. To je naravnost peklenski načrt, toda upati je, da se ta hudobna mreža raztrga in najde pravica svojo pot, tembolj ker se je oglasila še druga oseba, ki je biki slučajno priča dogodkov na HaBIer-levem škednju. In ta priča slika dogodek ravno tako, kakor ga je zapeljano dekle opisovalo svojim prijateljicam. Ta dogodba zopet enkrat kaže, kakšnih sredstev se poslužujejo klerikalci. če gre rešiti kakega klerikalnega lopova pred zasluženo kaznijo. Razstava ilustracij k romanom poljskega pisatelja Henrika Sienkievicza ostane v Ljubljani do 14. t. m. Razstavljenih je nad 70 večinoma velikih oljnatih slik v Mestnem domu. Vstopnina 1 K, za delavce 40 vinarjev. Vestnik organizacij. Glavni odbor „Vzajemnosti“ ima v četrtek zvečer ob 8 v društveni pisarni z nadzorstvom skupno sejo. Vabljeni so tudi odborniki in nadzorniki iz prejšnje dobe. Odborova seja lesnih delavcev bo v četrtek dne 4. t. m. točno ob 6. zvečer v društvenem lokalu. B a b š e k. Delavsko t gibanj e. = Kaj je s poboljški za južne železničarje? V smislu znane okrožnice iz leta 1907. je uprava južne železnice obvezana, da izvede vse pobolj-ške, ki jih uživa osobje državne železnice, v nekem obsegu tudi za svoje uslužbence. Minulo nedeljo je bilo v to svrlio v železniškem ministrstvu pod predsedstvom železniškega ministra posvetovanje zastopnikov vlade in uprave južne železnice. Po daljših razpravah se je doseglo popolno sporazumljenje glede na smer, v kateri naj se giblje tozadevna akcija, kakor tudi o tarifami reformi. = Firma Jax & sin v Ljubljani je na vlogo svojim delavcem zvišala mezdo za dve kroni na teden. Dalje je skrajšala delavni čas v zimskem času za pol ure ter dovolila dopust. Ra-zuntega plača firma za svoje delavce tudi bolniško blagajno. Pogodba, ki vsebuje te določbe velja za dve leti, eventualno dalje po eno leto, če se vsaj mesec dni pred potekom nobena stranka ne odpove. = Za tobačne delavke. Do sedaj so bili dopusti porodnic odvisni od zdravniškega mnenja tovarniških zdravnikov. S tem so bila odprta vrata največji samovoljnosti. Da se temu ne-dostatku odpornore, je predlagal sodrug Glockel v odseku za državne nastavljence, da se dovoli vsem porodnicam osemdnevni dopust, ne da bi s tem počitni dopust trpel kako izgubo. Ta predlog je bil v odseku in pozneje v zbornici sprejet v obliki resolucije. Kakor čujemo, ima v bližnjih dneh iziti naredba finančnega ministrstva, ki bo uredila to zadevo v smislu Glocklovega predloga. — Ze pred dvema letoma so bili onim tobačnim delavkam, ki so pred letom 1897. dopolnile desetletno službeno dobo, in so potem vsled bolezni izstopile iz tobačne tovarne, odvzeti dokumenti z obljubo, da se jim bo dovolila milostna pokojnina v višini pokojninskih pravic. Opetovano je organizacija tobačnih delavcev v tej zadevi posredovala na pristojnih mestih in prosila za končno rešitev. Pred štirinajstimi dnevi pa je sodrug Glockel ponovno govoril s finančnim ministrom in ga spominjal pri tej priliki na grozno bedo teh delavskli kategorij. Sedaj pa imajo tudi te delavke priti do svojih pravic. V prihodnjih dneh se bo predloženim prošnjam v polnem obsegu ugodilo. — Naši klerikalci bodo seveda hiteli, da se okitijo s pavjim perjem in bodo vse te uspehe brž pripisali svojim poslancem. = Železarska stavka v Bosni. V železarskem podjetju v Varesu je izbruhnila stavka. Ogrska kriza v parlamentu. Budimpešta. 2. aprila. Danes sta imeli obe zbornici seje. V gosposki zbornici je vlada hitro opravila, kar je imela; tukaj so preblagorodni mameluki vzeli njegove »patriotične« izjave s primernim »navdušenjem« na znanje. V poslanski zbornici so govorili sami opozicionalci. Debata se pa ni končala. temveč se jutri nadaljuje. Postaja pa že dolgočasna, ker so vsi govori podobni. Ali treba je izpolniti čas do praznikov. O tem nihče več ne dvomi, da ne ostane Kliuenu nič druze-ga kakor razpustiti državni zbor; baje ima dekret za to že v žepu. Justhova stranka je pripravljena. da nadaljuje obstrukcijo, in v Košu-tovi stranki je popolnoma utrjeno razpoloženje, da se pridruži tej taktiki. Zlasti se hudujejo Ko-šutovci nad grofom Andrassyjem, ki je včeraj brezpogojno odobraval Khuenovo ravnanje. Sicer je tukaj razširjena govorica, da se vrača nadvojvoda Fran Ferdinand na Dunaj zaradi predstoječe demlsije vojnega ministra Auffen-berga, ki se baje ne prikaže več v delegacijah. Sejo v poslanski zbornici otvarja predsednik Navay. Nadaljuje se debata o imenovanju ministrstva. Posl. Bakony (Justhovec) pravi, da je največja nesreča za ustavo, če se postavlja suverenost krone v nasprotje s suverenostjo naroda. Dežela bo vztrajala na svojdh pravicah in skrivnostne grožnje, s katerimi bi min. predsednik rad olepšal svoje ravnanje, bodo zamrle brez učinka. Od nadvojvode, ki je poklican na prestol, ne moremo pričakovati, da ne bo izpolnjeval zakonov, ki določajo njegove dolžnosti in pravice. Geza Polonyi se pridružuje Košutovemu predlogu, govori o kronskih pravicah in kritizira glasove o pre-tveznem odstopil vladarja. V monarhični državi je nemogoče, da imenuje vladar ministrskega predsednika, ki izjavlja v parlamentu, da je v nasprotju s kraljevimi nazori. Kaj bi danes storil domobranski minister, ko niso dovoljeni rekruti, če bi dobil od kralja nalog, da naj pokliče nadomestne rezerviste zaradi eventualne mobilizacije? (Veselost.) Predsednik: Kličem posl. Siimegyija na red, ker je napravil medklic, da živi kralj od milosti naše stranke. Pri opoziciji nastane zaradi tega velik hrup. Predsednik: Kličem na red posl. Polonyja, ker je dejal, da dežele, v katerih vlada kralj, niso akcijske družbe, kjer se lahko meni nič tebi nič odstopi od vodstva. Desy (Justhovec). Zdaj ne gre za krizo vlade, temveč za krizo naroda. Žrtve, ki jih je doprinesel grof Khu-en, bodo brez uspeha. Razdalja med krono in narodom se je povečala. Njegova stranka bo z vsemi sredstvi preprečila bratnbno reformo. Debata se nadaljuje jutri. Gosposka zbornica je imela ob 4. popoldne sejo, na kateri je Khuen govoril enako kakor včeraj v poslanski zbornici. Njegova izvajanja so se vzela na znanje. IV. jugosl. umetniška razstava v Belgradu. Dne 2. t. m. je posetil podpisane delegat za IV. umetniško razstavo v Belgradu kipar g. prof. Roksandič iz Belgrada in stopil z njimi v dogovor glede udeležbe slovenskih umetnikov na omenjeni razstavi. Na podlagi dogovorov z delegatom IV. jugoslovanske umetniške razstave se je sklenilo, da se slovenski umetniki udeleže iste. Pogoji za udeležbo na razstavi so: 1. Umotvori naj se nepreklicno dopošljejo do 25. t. m. na lastne stroške na naslov: »Umetniški baviljon« v Ljubljani. 2. Vse transportne stroške od Ljubljane do Belgrada. oziroma Sofije in nazaj plača »Osrednji odbor IV. jugoslovanske umetniške razstave v Belgradu. 3. Vse do imenovanega dne doposlane u-motvore presodi dne 26. t. m. posebna jury. ki zavrnjena dela vrne pošiljateljem na lastne stroške. 4. Razsojevalna jury se v prihodnjih dneh objavi v slovenskem časopisju. 5. Vsak umetnik lahko dopošlje največ 10 umotvorov. 6. Vsak umetnik, ki se želi udeležiti razstave. mora najkasneje do 15. t. m. prijaviti svoje umotvore z navedbo velikosti (z okvirjem in prodajalno ceno) na naslov pripravljalnega odbora v Ljubljani. 7. Razstava se v Belgradu otvori v maju mesecu ter bo trajala 1 do 2 meseca. Po zaključku belgrajske razstave se vsi umotvori razstavijo na V. jugoslovanski umetniški razstavi v Sofiji. 8. Vse dopise in prijave je pošiljati na naslov »Pripravljalni odbor za IV. in V. jugoslovansko umetniško razstavo, Ljubljana. V Ljubljani, dne 3. aprila 1912. Za pripravljalni odbor: Ferdo Vesel, Rihard Jakopič, M. Sternen, Ivan Vavpotič. ZADNJE VESTI_ HRVAŠKA KRIZA. Čuvaj komisar? Zagreb, 3. aprila. Danes poteče rok, ko se morajo po zakonu razpisati saborske volitve. Razglas bi morale objaviti današnje »Narodne Novine«. Doslej ni še nič gotovega znano, če se to zgodi. Tembolj pa se utrjuje vest, da bo Čuvaj imenovan za kraljevskega komisarja. Razen uradnega lista se je včeraj vse časopisje bavilo s temi glasovi, katerim se je začelo tembolj verjeti, ker je Čuvaj zopet poklical 150 žandarjev v Zagreb. V mestu je vse mirno, zadnji čas ni bilo nobenih demonstracij, niti shodov ne; ta žandarska mobilizacija je torej skrajno sumljiva. Odkar je Čuvaj ban. je bilo doslej dvakrat taka žandarska četa v Zagrebu, prvič ko je razpustil sabor, ki se sploh še ni bil sešel, drugič pa ko je za£el prepovedovati vse shode in povzročil velike demonstracije. Z Dunaja se je baje potrdila vest, da bo Čuvaj imenovan za komisarja, ker je ogrski vladi znano, da je pri volitvah opoziciji zmaga na celi črti zagotovljena. Tomašič in Čuvaj. Zagreb, 3. aprila. Včeraj je bila pri vladi pod Čuvajevim predsedstvom daljša konferenca, katere se je udeležil tudi bivši ban Tomašič. Kaj so tam razpravljali, se ne ve. OBSTRUKCIJA V GRAŠKEM OBČINSKEM SVETU. Zmaga socialnih demokratov. Gradec, 3. aprila. Nakana meščanske občine graškega občinskega sveta, da si pomaga ===== Eroz konkurence! — Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov cloinsM*e£» 2& Izdelka« Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežb«. Xajni^je cene* M. Zor, Ljubjana, Sv. Petra c. 38. oblastveno kccesijoniran pofcončtvnlec pod* gan, miši Ju mrčes. Priznalno pismo: Podpisani potrdim, da je gospod Miroslav Zor izvršil v moji hiši št 37 in pripadajočem gospodarskem poslopju pokončanje miši in podgan, in sicer potom nastavljenja strupenih pa* stilj. — Tekom osmih dni in še preje ni bilo čutiti nobene živali več. Z uspehom sem zelo zadovoljen ter priporočam gosp. M. Zora v na-O 1 vedeni lastnosti, f/il Gl i n ce, 20. dec. 1911. Josip Tribuč Mestni trg št. 19. — Siari trg št. 8 naložila obema družbama po 50.000 dolarjev globe. PREDSEDNIK REPUBLIKE EKVADOR. Quito, 3. aprila. Za predsednika južnoameriške republike Ekvador je bil izvoljen general Leonida Plača. Hotel Tratnik iz finančnih težav z najemninskim vinarjem, ki > je nadvse drzen atentat na revno prebivalstvo, l se je po več kakor dvamesečpem boju razbila ob odločnosti socialno demokratičnih občinskih svetovalcev. Nemškonacionalna večina je na predvčerajšnji seji podala izjavo, ki obupano 1 priznava ponesrečenost atentata na ljudske žepe, nakar je župan še sporočil, da bo obvestil o vsem položaju pristojno oblast ter je zaključil sejo. Vsled tega se občinski svet razpusti v najkrajšem času, njemu bo sledil vladni komisar in razpis volitev iz vseh treh razredov. Poraz pro-tiljudske meščanske večine je popoln. ZASEDANJE DELEGACIJ Budimpešta, 3. aprila. Kakor se sliši, se snidet3 delegaciji po veliki noči na kratko zasedanje, da se podaljša proračunski provizorij na 3 mescce. Redno delegacijsko zasedanje bo baje poleii na Dunaju. ŽELEZNIŠKA NEZGODA. Vlakovodja težko poškodovan. Budimpešta, 3 aprila. Včeraj cb 4 zjutraj je skočil v N ivi Pešti s tira tovorni vlctk št 1455. Vagoni so se prevrnili in se poškodovali. Vlako-vodji je odtrgalo roko in zmečkalo nogo. Vozovi leže na glavnem tiru in ovirajo promet. BOSANSKI CIVILNI ADLATUS VPO-KOJEN. Sarajevo, 3. aprila. Civilni adlatus baron Benko stopi poleti v pokoj. STAVKA AMERIŠKIH RUDARJEV. Berlin. 2. aprila. Iz Novega Jorka poročajo: V severni Ameriki stavka 700.000 prenio-garjev. ki razpolagajo z velikanskim stavkovnim zakladom. GIBANJE ČEŠKIH RUDARJEV. Mir. Mostec. 3. aprila. Rudniški lastniki so dovolili izboljšanja. Centralni stavkovni odbor je vsled tega sklenil, da pozove na današnjih shodih preniogarje na severozahodnem Češkem, naj sprejmejo izboljšanja in zopet prično z delom. S tem je stavka pri kraju. Izboljšanja. Alostec, 2. aprila. Včeraj so se posvetovali pooblaščenci rudniških podjetnikov v Mostecu in Teplieih vpričo sekcijskega šefa Homanna in ministra za delaTrnke o rudarskih zahtevah in obvestili stavkovni odbor o uspehu posvetovanja. Dovolilil so 10 do 30 vinarjev povišanja mezde na šiht. kar je približno osem odstotno povišanje sedanje plače. Nadalje so izjavili podjetniki, da takoj povišajo starostno službeno doklado oženjenim rudarjem za dve kroni in da uvedejo starostno službeuo doklado za samske rudarje, ki je doslej niso dobivali. Ta izboljšanja se raztezajo na 22.000 do 27.000 delavcev. Okolo 5000 rudarjev, ki so zaposleni v manjših obrath. ne pride v poštev, ker se dotični podjetniki niso udeleževali pogajanj. Pričakujejo pa. da tudi ti podjetniki dovole enake po-boljške. Na podlagi teh poboljškov je sklenil stavkovni odbor po vsestranskem temeljitem temeljitem pretehtanju položaja, da svetuje delavcem v Komotavi, Mostecu in Teplicah, naj prenehajo s stavko. Stavkovni odbor apelira na solidarnost in disciplino rudarjev. Jutri bodo po vsem okrožju veliki shodi in v četrtek se zo^ pet začne delo. Neizpolnjene zahteve, minimalne mezde in osemurni delavnik, naj se dosežejo postavnim potom. Obenem poživlja resolucija stavkovnega odbora vse rudarje na pristop v organizacijo, ki more edina ohraniti dosedanje poboljške in priboriti nove zahteve. Ta sklep se je izročil sekcijskemu šefu Homannu. ITALIJANSKO-TURŠKA VOJNA. Blokade. Perim, 3. aprila. Italijanska bojna ladja »Piemonte« je uradno naznanila od 1. aprila naprej blokado važnih mednarodnih pristanišč Lohaj Kamerana in Salifa. kjer so turški solni rudniki. Italijani so ustavili blizu Lohaja angleški parnik »Woodcok« in ga prepeljali v Ma-svo. Kabel med Kamaronom in arabsko celino so Italijani prerezali. Boji pri Torbuku. Torbuk, 2. aprila. Tudi sinoči so turško-arabski oddelki često motili s streljanjem delo na novi utrdbi. Italijansko topničarstvo in pehota sta jih prepodila. Turško-arabske izgube so neznane, ker so bili v varnih postojankah. Na italijanski strani je bil ranjen eu vojak. ŽENSKA VOLILNA PRAVICA. Aktivna in pasivna volilna pravica na Švedskem. Stokholtn, 3. aprila. V državnem zboru je predložila vlada včeraj zakonski načrt o politični volilni pravici žensk. Zakonski načrt namerava uvesti a k t i v n o in pasivno volilno pravico za Žene v enakem obsegu kako r jo imajo moški, STAVKA TESARJEV V SEVERNI AMERIKI. 15.000 tesarjev v stavki. London, 3. aprila. „Times“ poročajo iz Novega Jorka: V Čikagu stavka 15.000 tesarjev, da si pribore višjo mezdo. Stavka je zadela 140 tni-ljouov mark vredna stavbna dela. Podjetniki se boje, da se gibanje še razširi. OBSOJENA TRUSTA. NjvI Jork, 2, aprila. Najvišje sodišče je izreklo včeraj sodbo, ki potrjuje pravomočnost pro-tit u tovske postave v državi Mistiri in odobrava postopanje države, ki je prepovedalo poslovno obratovanje petrolejskima trustoma Oil Company of Indiana in Oil Company of New Yotk in je „Zlata kapUa“ Ljubljana, Sv. Petra eesta št. 27 v bližini kolodvora. Lepe zračne sobe. — Priznano fina kuhinja. — Izborne pijače. — Nizke cene, Lepi gostilniški prostori in povsem na :: novo tmjenl velik senčnat vrt. :: Odgovorni utednilc F r a r. B a r 11 Iai&jft bi »toga »aložba Zarje. Tiske Učiteljska tiskarn« v Ljubljani Zahvala Podpisani se kar najtopleje zahvaljujemo vsem onim, ki so počastili našo ljubljeno mater in prav izvolila so ono gospodinje, ki uporabljajo kot p.- idatex za kavo IH v svojem gospodinjstvu pr a vetja :Francka; „s kavnim mlinčkom" iz zagrebško tovarne. — Kakovost ,pra-rpi vega : Francka:" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova zdainost kot nsjkrepkejša izkazala. ______—. s svojo udeležbo pri zadnjem sprem stvu. Posebno pa se zahvaljujemo ce njenim pogiebcem za njih dobroto. Žalujoča rodbina Kogejeva. zdravniško priporočeno dijetetlčno sredstvo. Kri tioreča pijača izvrstnega okusa. Odlično jačilno in krepilno sredstvo za mlade in stare. V steklenicah po 3 K 50 vin. in 2 K v vsaki lekarni. v Jenkovi ulici štev. 16 (Stari :: Vodmat) v Ljubljani. :: Preklic, Podpisanec obžalujem vse 'sumničenje in žaljive besede, ki sem jih govoril o od-Doru bratovske skladnice v Idriji in izjavljam da so neresnične in se častitemu odboru najtopleje zahvaljujem, da je odstopil od nadaljnega sodnijskega postopanja proti meni ter se zavežem poravnati vse sodnijske stroške in stroške tega preklica. V Idriji, dne 23. sušca 1912. Jernej Vončina vpokojeni rudar. Kupujte Čevljarska zadruga v Mirni!, pri Gorici naznanja slavnemu občinstvu, da je preskrbela svoje prodajalne v Trstu, Via Barriera vecchia 38 in Via dei Rettori 1 in v Gorici, na Starem trgu 1 (na vogalu Rabatišča) s svežim poletnim, črnim in barvanim obuvalom ličnega kroja in dela ter fmega in trpežnega usnja. Zato se priporoča za obilen obisk ob priliki bljižnjih Velikonočnih praznikov. Naznanilo. Podpisana naznanjam slavnemu občinstvu v Trbovljah, da sem otvorila v Lokah v hiši gospoda Martina Juvana kemično čiščenje vsakovrstnih oblek za kalera dela se slavnemu občinstvu najtopleje priporočam. Snažim in perem moške in ženske obleke po najnižji ceni. S spoštovanjem Antonija Bašič. Kavarna „Central“. Danes in vsak dan = koncert = dunajskega dam. elitnega orkestra. Z velespoštovanjem Štefan Miholič, kavarnar. Ali ste že pridobili našemu listu kakega novega ::: naročnika ? " trgovina Maček & Komp. m «1» Založniki e. kr. priv. južne žel. m Ljubljana, Franca Jožefa cesta štev. 3. A priporoča veliko izbiro spomladanskih novosti za gospode in dečke. ikiaft Strogo reelna postrežba. Najnižje cene. jraa Ivan Jax in sin, Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogalo zalogo psA šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt. PSPB Pisalni stroji Adler. - * Vozna kolesa. zlati ustniki? 7.n zdravje želodca! Kdor s „FLORIAN-oni se krepča Zmeraj dober tek itna! SP Ceniki zastonj in franko. Če želodec godrnja. Pij „FLORIAN-a“, pa neh& Ni otožen, ni bolan Ta, ki vživa Vrnivši se ravnokar z Dunaja od nakupa modelov ter najnovejšega nakita za klobuke, si dovoljujem častitim damam naznaniti, cia otvorim v teku tega tedna popolnoma novi v Ljubljani na Glavnem trgu, Pred Škofijo 21, 11. nadstropje ter se za nadaljno naklonjenost najvdanejše priporočam. S spoštovanjem . m v Nprcjemnjo kc tutli vsa popravilu klobukov. Postavno varovano.