za koristi delavnega ljud- I siva v Ameriki V slogi je moči GLASILO JSTVOBO-DOMISBLJSÍIH SLO^'.Ï, JVC E V V AMBTUKI Od boja do zmage 1 devoted to the interests of the laboring classes Stev. 14 Statered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Poat-OII at Cbieago, 111., under Act of March 3rd. 1879 Chicago, 111., 7. aprila 1911. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti sa svobodo! Leto^X Razgled posvetu. Čehi primorali vlado, da je državni zbor razpustila. Dunaj, 1. aprila, — Spodnja hiša je poslana domov in nove volitve se bod0 razpisale. Čehi so vlado s svojo obstrukcijo prisilili, da se je zbornica poslala domov, ker niso dovolili vladi $105,000,000 za morilne namene, kanone, bajonete in dlrednavte. Kot v Ameriki. Peterburg, 2. aprila. —- Roparji so napadli pri mali Widzov postaji na Waršav-Granica železniški progi plačilni vlak za vsluž-bence in odnesli $40,000 v gotovini. Dva potnika sta se branila kvišku roke vzdigniti. Bila sta vstreljena. Peterburg, 3. aprila. — Sv. Sinod je izdal ukaz, kateri določuje, da je jiidtom prepovedano jemati pri krstu kristjansko ime. Kralj Nikita obolel. Cetinje, črnogo-ra, 1. aprila. — Kralj Črnogorcev, Nikita je nevarno obolel. Vse svečanosti so vstavljene. Tudi obisk cesarja Franca Jožefa I., ki bi mogel bili 1. aprila, se je odložil. Nikita stanje je po zadnjih poročilih jako opasno. Turki se boje Avstrije. Berlin, 2. aprila. — “London Times” zatrjuje, da je Avstrija postavila na črnogorsko mejo polno oboroženega^ vojaštva, in da obstoja med Avstrijo in Bolgarijo skrivna zaveza, naperjena zoper Turčijo. Avstrija da bo zasedla turško ozemlje. Turki se boje napada strije in od Bulgarije, in bolezen kralji Nikita spravljajo v tajno zVezo in le poizkus, Turke preslepiti. — Kaj Avstrija v resnici namerava nihče prav ne ve. “Francija kontrolira pol sveta”. Rio de Janeiro, Brazilia, 5. a-prila. — Država Minas Geraes si je zopet izposodila v Parizu $10.000,000. S tem novim posojilom, si je ta država v desetih mesecih v Parizu izposodila nič manj kot $50,-000.000. Nek vpliven Špane je rekel : “Francija kontrolira s svojim denarjem po.l sveta ; to je najbogatejša in napredujoča dežela. Francozi so sploh ženialni ljudje.” In mož se ni nič zmotil. Razne novice. DIAZ PONUJA MIR. ad Av- Trije narodi iščejo južni rt. London, 2 aprila. — Za severni rt sta se prepirala Cook in Pea-rv; sedaj se gre pa za južni rt in sicer tekma med tremi velikimi narodi. Angleška ekspedicija pod poveljstvom kapitana Scott, je naletela na skrajnem kontinentu na norveškega raziskovalca in iščite), j a rDŽneea rta. odkrivalca jan-mundsen z Nanševo ladjo “Franu”, tak0 Scott poroča iz svoje •“Terra Nowa”. Sedaj se gre za to, kdo bo prvi prišel ali dosegel južni rt. Angleži imajo izvrstne motorne sanke in druge priprave, Norvežani pa dobre skv letalnike in Am-mundsem je fin voditelj. K tekmecama se je pridružil pa še tihi Japonec ki je bil že pri Novi Zelandiji, od koder jadra proti južnemu rtu. Bi rad ustrelil papeža. Rim, 4. aprila. — Nek mož, katerega so spoznali za Petra Pesa-r:io. je vstopil v cerkev sv. Petra in oddal več strelov na moleče kanonike. Nobeden v koru ni bil zadet; napadalec pa aretiran in je pri aretaciji policista lahko ranil. Revolucija v Meksiko gre svojo staro pot. Streljanje pa je zadnji teden močno ponehalo, ker so prišli Diazovi pomočniki do bolj treznega razuma, kot so ga do sedaj imeli. Da čuti sedaj Diaz svojo šibkost je dokaz, ker je privolil. da se sedajne ministrstvo odstavi in se pokliče na nova mesta može, ki bodo rebelom bolj po volji. V sedajno vlado ni imel, in tudi ni mogel imeti noben pravi Meksikanee zaupanja, namanj Maderovi ljudje. Sprememba ministrstva je znak, da bi Diaz rad prišel do sprave z rebeli, ali je pa navadna zahrbtna sleparija, pesek v oči za ostali civilizirani svet. Gotovo se hoče rebele na ta način opehariti, in če se jih bo, bo še-le nastala prava revolucija. Opozicija obstoji v Meksiko že trideset let, odkar Diaz “vlada”. Glavni opozieionalei s0 advokat-je. mali uradniki, učitelji in liberalna stranka. Ljudstvo je neuko in opozieionalei, če hočejo zmago nad Diazovem režimu doseči,, .morajo dobiti na svojo stran nezavedno maso. Y tem pa obsto-ravno težava za insurgente, če- “Duhovščina je kriva da sem morilec”. Rim, 5. aprila. — Mož, ki se piše Peter Pesanio ni blazen, kot se je sprva mislilo. Njegovo dejanje ima svoje pomembno ozadje. Na policiji se je sledeče sodniku izpovedal “Imel sem bogatega strica, in bogato teto. Bil sem tudi njun dedič; v hišo teh dveh so pa začeli hoditi duhovniki in ju pregovoril, da sta svoj denar zapustila “sv. c. ;Tvi”. U-. moril sem strica in teto ; iz zapora so me po dolgih letih izpustili in sklenil sem se maščevati. Hotel sem umoriti prvo papeža samega. Nov momarični minister. Peterburg, 4. aprila. — Sedajni admiral in minister mornarice, Ciril Wojwodski je vzel slovo od svoje službe in bil ob enem i-menovan članom kronskega sveta. Njegov naslednik je vice-ad-miral Grigorovič, nada carja. Rodzianko predsednik dume. Peterburg, 5. aprila. — Poslanec Jekaterinoslava, Rodzianko, je bil danes izvoljen predsednikom ruske dume; to mesto je do sedaj zavzemal poslanec Gučkov. Nova volitev ima, kot ruski diplo-matje zatrjujejo, jako velike važnosti za vlado. Gučkov ni bil ne carju ne Sto-Ivpinu povolji. Rodzianko je veleposestnik in spada k konzervativni stranki. Njegova izvolitev pomeni, da bo duma svoje sovraštvo do Stolypinove vlade spre menila. “Reč” zatrjuje, da se bo'do ok-tobristi sedaj z vlado sprijaznili. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za # 10.35 ................... 50 kron, za $ 20.45 ................. 100 kron za $ 40.90 ................. 200 kron, za $ 102.25 ................ 500 kron za $ 204.00 ............... 1000 kron. za $1018.00 ............... 5000 kron Poštarina je rSteta pri teh arotah Doma se nakazane svote popolnoma ia plačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.pošt no hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneska no Domestic Postal Money Order ali p: New York Draft; FRANK SAKSER CO. 82 Oirtla.nd St. New York VU04 St. Clair Ave., N. E. Ceveland, Ohio se mi ni posrečilo priti v Vatikan. nazadnje sem se odločil da postreljam duhovnike, ker le oni so me privedli do morilstva.” Canalejas še premier. Madrid, 5. aprila. — Kralj Al-fonz0 je odstopivšemu premiera Canaleja-su ponudil zopet to častno mesto in zadnji je tudi predsedništvo ministrstva spre jel na vso žalost Vatikana! Canalejas je naravnost izjavil, da bo politiko odstoplega kabineta 'V naprej vodil. (Kakor je zna no je ta jako napredna in proti rimska.) Kar se Ferrera tiče, bo gledal, da se ne bo izcimila afera, podob na Dreifusovi na Francoskem. Alfonz XIII. je rekel proti di plomatom : “Canalejas je za Špan ce pra i mož.” 14,500 m dolg predor. Bern, 1. aprila. — Danes je bil prometu odprt tretji največji predor v Evropi, predor Leč 14,500 metrov dolg in je stal $20,000,000. Sedaj je s Simplon predorom, največji v Evropi, zvezan tudi ta in se v Švico pride iz Milana naravnost skozi največje gore. Iz Milana v Calais se ho sedaj prišlo mnoge hitreje, ker se bo po novi progi prihranilo 80 mil vožnje. Grozno maščevanje. (Konakry, Francoska ¡Gvineja, Afrika, 3. aprila. —■ Poročnik-govemer C. E. Guy je poslal majhno ekspedicijo k sultanu od Guombre. Črnci so pa ekspedicijo napadli in vbili dva oficirja, dvanajst prostakov in dva pod Častnika. Francozi so se za ta zavratni napad hudo maščevali. Napadli so z brzostrelnimi topovi sultano vo vas in samega sultana posku šili ujeti, ker je ščuval domačine zoper Francoze. Sultan je bil ra njen, vendar se mu je posrečilo vbežati. Francozi so postrelili čez 300 črnih in vas vpepelili in ta ko maščevali svoje tovariše. WHITEWASHING v socialistični stranki. H prav jih ljudstvo zadnje čase bolj razumeva, zakaj se bojujejo. Revolucionarei ponujajo oslepar-jemu ljudstvu med dragim' več zemlje; razdelitev veleposestev; večjo prostost in več izobrazbe. Kaj pa je Diazova vlada na.te obljube Madera storila? Presegla jih je z dejanjem! Diaz je zapovedal štiri milione akrov državne zemlje razdeliti med vhožne peo-ne (kmete) in fevdalna lastnina bo s tem odpravljena. Zakon o tem bo v par dneh izdan, in s tem bo tudi usoda revolucionarcev zapečatena. Vprašanje, kdo vlada, je-z» ljudstvo stranskega pomena. Če jim bo dal Diaz kar rabijo, bodo njim držali: seveda jih bo ta osvoboda” od fevdalizma tudi nekaj stala. Aristokracija Meksi-ke ne bo zastonj ogromne zemlje dala kmetom, vso to zemljo se bo obložilo z hipotekami, katere bodo trle kmete, vendar je pa velik kulturen korak s tem v Mek-siki narejen in povzročitelji so bili — revolucionarei, katere je Diaz prehitel. V Miners Magazinu, iz Denver, Colo. glasilu Western Federation of Miners od 30. marca t. 1. smo čitali neko razpravo, ki nas je direktno insternirala. Razsojevalni odbor stranke je imel razsoditi med! glavnim tajnikom socialistične stranke in “'Mother Jones”, radi dveh sto dolorjev, ki jih je tajnik imenovani dolgoval že šest let, katere muje bila posodilo, da si je rešil svoje zemljišče, potem pa jih ni hotel vrniti. Mother Jones je zadevo izročila odvetniku, kateri je tudi svoto skolektal. Nato je strankin tajnik Mahlon Barnes, Mother Jones obdolžil, da ji je dvakrat plačal, kar je imel imenovani odbor za razsoditi. Odbor je toraj sodil in razsodil. Krivini sicer ni spoznal ne enega ne drugega. obratno pa je belo pobar-val tajnika, češ. da ni kriv. in stvar bi bila morda zaspala, da ni urednk že zgoraj omenjenega lista. sodrug John M. O’Neill, posegel vmes s takim uničevalnim materialom za gl. tajuika, da bo isti gotovo, ako ima le še iskrico človeškega čuta in poštenja v sebi. odstopil od urada. O zadevi spregovorimo kaj več pozneje. Zopet rudar. Tomaž Lewis bo v petek kot predsednik združenih radarjev odstopil in kot je sam izjavil, se takoj poda na svoj dom v Bridgeport, O., da prihodnji ponedeljek že nastopi svoja novo delo kot priprost rudar v Lorain Coal in Dock dražbi. Pripoveduje se, da je Lewis dobil mnogo ponudb za dobra trgovska mesta, a je vse odklonil in ostal v zvezi radarjev in njegovi prijatelji govore, da b0 zopet nastopil kot kandidat za predsedniško mesto. Hoteli so ga postaviti kat vodnika organiziranih radarjev za Ohio, a tudi t° je odklonil. 10.000 rudarjev štrajka. Winnipeg, Man., Canada, 2. a-prila. — V južni Alberti se je v vseli večjih premogovih rudnikih pričel štrajk radarjev; raVno tako so stopili v štrajk rudarji v Britski Colnmbuji. Štrajka 10,000 radarjev. Zahtevajo večje plače in skrajšanje delavnega časa. OROPALI VDOVE IN SIROTE. Kaj je s $210,000? Koncentracija politične moči! je klic kapitalističnih reforma- torjev bodoči cilj. v kolikor se jim ni še to posrečilo pri torkovih županskih volitvah, pri kateri je zmagal za mesto Chicago Cater H. Harrison, že v peto, a ne zaporedoma. Zmagal je nad republikancem Merriam z 17 tisoč in nekaj čez glasovi. Merriam je v prvi vrsti propadel tudi radi tega. ker je bil poznan kot vodja temperenclerjev in so posebno gostilničarji pometli /. njim. Strašil je tudi trgovce “belega mesa”. da jih iztira, seveda so bile to le grožnje, a grešniki so se jih vseeno zbali. Socialistični kandidat je dobil okoli 25 tisoč glasov, skoro tisto število, kot pri zadnjih volitvah. Značilno je to, da je za republikansko stranko glasovala — A-merican Fed«eration of Labor. Ni dolgo temu, kar je požar v Stockyards vpepelil 24 pogumnih ognjegascev z vodjo požarne hrambe vred. Katastrofa je bila ena najgroznejših, kar se jih je še prepetilo požarnobramboveem v mestu Chicagi. Razburjenje med ljudstvom napram mesni družbi Morris Co., je bilo nepo-pisljivo. Vsak je vedel, da je 24 mož, vsi družinski očetje zgubilo svoje dragoceno življenje le po krivdi milionske družbe. Koroner je kar divjal prvi dan po katastrofi. Vsak je pričakoval, da se bo zločince kaznovalo; toda “po dolgih preiskavah” so prišli gospodje inšpektorji do prepričanja, “da” ne zadene krivda ne družbe; še manj pa mestne stavbne uprave. Ampak nekaj se more storiti, “zavoljo ljudi”, za ljudi, ki so za milionarje zgubili svoje življenje in zapustili nepreskrbljene otroke in žene. “Naš Fric”, župan Biisse je sklical izvanreduo občinsko sejo, v čast žrtvam svojega, poklica! Ko je govoril so mu tekle po katedru debele solze samega usmiljenja — drugi očetje so mu regimentno sledili. S tem je bilo fndi nekaj narejenega ! — Sklenili so, da se jih “častno” pokoplje, z trompetami, bobni in rožami — na stroške davkoplačevalcev. Kaj pa z vdovami in o-troci ? Podpore iščimo. In nabrali so za vdove in sirote $210,000, od katerega denarja niso vdove in sirote dobile uiti enega centa!! “Denarja ni,” “z darovi se dela prepočasi”. tak0 vzdihujejo sedaj požeruhi in sleparji, in “javni denar” je izginil pri toliki kontroli. Rumeno časopisje molči — vdove vmirajo gladu — njih se ne sliši in ne vidi. K ¿p je $210.000? -■ ra- En jako moder sodnik. “Dobrodelna družba za Chicago” je sodniku za mladino izročila prošnjo, da dovoli, da se smejo na mestne stroške štirje mali o-troci neke vdove vzeti v javen o-troški dom. Prosilci so prošnjo podpirali s tem, ker je mati vbo-ga in ne more štirih otrok z svojim delom preživeti. Modri sodnik je pa odgovoril: “Vse, kar more povedati v prilog matere je to, da je vboga, ampak vboštvo ne opravičuje nobeno mater, da ne skrbi za svoje o-troke. Jaz ne dam dovoljenja.” Modri Salomo najde vedno še —- posnemalee. BOJ ZA SVOBODO. Kakor so brzojavna poročila zadnji teden naznanjala, da so v večjih krajih po Zdr. državah in Canadi bili premogarji primorani ostaviti del0 radi zavratne lopovščine bossov. Vsi bossi, mali in veliki so surovo nastopali proti njim. Vitezi lopat in krampov so šli torej na štrajk, o katerem niso niti vedeli, in to le radi tega, ko se jih je imenovalo z nesramnimi imeni, kot pse, z drage strani se jih je — nektere »— pa pritiskalo zopet s tem, da so mogli mesečno plačevati neko takso ako so hoteli da si zagotovijo delo še v naprej. Premogarji so od operatorjev zahtevali, da morajo vse one formane, ki so bodisi kakorkoli lopovščino napram njim doprinesli. odsloviti. Tega operatorji niso storili, in štrajk se je pričel. Drugači pa se obratuje na tem polju letos zelo slabo, po en, dva, k večjem tri dni v tednu, in potem pa še tako zoperstavljanje od plačanih bossov bilo je vendar le preveč, in zaključili so, da raje gladu umrejo, kakor pa tako stradanje in povrhu še tako nesramno ravnanje in šikaniranje. Poročilo pravi nadalje, da so premogarji dobro organizirani, in se ne mislijo na delo vrniti dokler se njih upravičenim željam ne vstreže, to je, da se odtelovi one formene, ki so uprizorili to nesramno gonjo proti njim. In ker so tudi ti delavci opravičeni štrajkati za svobodo, jim želimo zmago. Kogar se tiče. Podpisani sem prejel od nekega John Kump, iz Calumet, Midi. po poklicu saloner poziv, da dolgujem na hrani in stanovanju njemu še $16.00; zraven pa še surov pristavek, da naj gledam da hitro poravnam itd. To mi je tembolj nerazumljivo, ker tega človeka sploh ne poznam in nikoli nisem v Calumet, Mich. pri kakšnem salonerju na hrani bil, res pa je, da sem bil pred več leti v Calumet mestu, in sicer pri g. John Plavcu, takratnemu uredniku*“ Glasnika” in prej ko sem mesto zapustil tudi vse poravnal. Vam g. Kump pa svetujem, da se v drugo bolj natančno prej informirate, kdb je ta ali ta, ker morebiti je verjetno, da je še kdo dragi na tem božjem svetu, ki se piše Martin Konda. Martin V. Konda. Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne npravništvo. Po volitvah. Kakor smo že zadnjič poročali, vršile so se mestne volitve zadnji torek v razne občinske in mestne zastope po Zdr. državah. Mi v Chicagi sm0 ostali kakor smo bili, s to razliko: do sedaj so nas goljufali republikanci, zanaprej nas bojo pa demokrati. Socialist ni nobeden izvoljen — drage delavske stranke nimamo — na volil-niei se ste pač bliščali še socialist Labor in Prohibition, ki pa menda niste prišle v poštev. Bolj srečni so bili socialisti pri volitvah po raznih dragih krajih, kakor v Minnesoti, Michigan in drugod. Nepričakovano hitro se je podala država Montana z največjim mestom Butte, izvolili so župana, mestnega blagajničarja, policijskega sodnika in 5 od 9tih aldermanov. Istotako v Califor-niji, Kansasu in drugod. V Milwaukee pa so nekoliko nazadovali, temu vzrok je, ker so se republikanci in demokrati združili napram socialistom. Nova češka banka. Pod deželnim varstvom se je v 62 kongres se je otvoril zadnji torek 4. t. m. opoldne. In sestoji: ¡Senat, ali gosposka zbornica iz 50 republikancev, 41 demokratov, eden sedež pa je še neizpopolnjen — toraj še prazen. House, ali poslanska zbornica pa sestoji iz 228 demokratov, 160 republikancev, enega socialista in id1 v e neizpopolnjeni mesti. To je torej ona slavljena demokratična večina, ki je bila izvoljena zadnje leto, in ki bo do prihodnjih kongresnih volitev tako-rekoč na proiskušnji, pride še ke-daj pri 'ljudstvu v poštev ali ne. To je odvisno od nje delovanja v tem terminu. S 62 kongresom se začenja tudi takoimenovana nova doba, ne le s demokratično večino ampak tudi s prvim socialistom v njem. Ta kongres bo torej zgodovinskega pomena, radi demokratične večine in pa nove politične stranke v njem in pa, ker ni je dežele na svetu, kjer bi imel kapitalizem popolnoma prosto roko kakor jo ima ravno tukaj; nikjer na svetu tudi ni dosegla take nad-, vlade v družabnem kakor v političnem življenju, kakor ravno tukaj kapitalistična kamarila. Čudni ljudje. Neverjeli bi, če bi nam kdo to pravil, kar se med igralci “Divjega lovca” govori o naši dobri kritiki z vso grozotko in smešno-stjo. Drage kritike n. pr. "Pro-letareeva’’ je bila uničevalna za igralce, igrovodjo in še celo za pisatelja samega! pa nobeni teh pohlevnih duš in slabih igralcev ne pride na um, da bi se ob nji spodtikal, čeprav tisto sploh ni pisano kot prava kritika v stilu. Omenjeni list pravi, da je bila navadna “šmira”, kot se taki “ponesrečeni poizkusi” v resnici imenujejo. Kaj morebiti tistega tudi igralci ne razumejo? V drugem slučaju pa, kdor je našo kritiko bral se je pohvalno izrazil o njej. Smo vendar povedali, kaj je namen zdrave dobre kritike — ampak pri teh Iju-dih Vse to nič ne pomaga. Trobijo okoli neumnosti, ki so za list prenizke in prenumne, da bi jih mogli čitateljem popisati. Sram nas je če pomislimo, da so ljudje v resnici —■ zabiti. Kaj so vendar mislili -gospodje, ko so nain poslali prosto vstopnico, da bomo za to hvalili, ali kako si naj sedaj njihovo presenečenje predstavljamo. Seveda igro-vodja, (ki je tudi poloma kriv), ne bo pisal v svojem listu drugače, kot je pisal, to se razume. Eno skušnjo pa imamo več: nikoli več ne pisati kritike, za ljudi, ki butajo z svojo trdo bučo v še bolj tud! zid. V desetih letih je bila to prva in skoro zadnja. četrtek, 5. aprila 1911 na 1825 — 1827 Blue Island ave., vogal Loomis in 18. ceste otvorila nova češka banka pod imenom; “A-merican State Bank” pod ravnateljstvom g. Jana Karel in Tame- F. Stepinom. — Kapitala $350,000. Iz uredništva: Potrjujemo, da ni bil Anton Zupan pisatelj dopisa iz Livingston, 111., v št. 13 iz dne 31. marca, t. 1. — Dopisi ki so prišli pozneje kot v ponedeljek v uredništvo pridejo v prihodnjo številko na ¿Trsto. Kot največja in najbolj varna slovenska hranilnica v stari domovini se more priporočati MESTNA HRANILNICA LJUB LJANSKA. Ljubljani, Prešernova ral. št. 3 Kranjsko. V tej hranilnici je sedaj nalo ženega nad 40 milijonov kron, ot katerega velikanskega zneska i majo lep delež naši tukajšnji a merikanski rojaki, ki že od ne kdaj ih vedno na novo z zaupa njem nalagajo svoje prihranke 'i to vzorno hranilnico. Nje rezerv ni zakladi znaša nad 1 milijon dve stotisoč kron in ves nje poslovil promet je dosegel do konca lan1 skega leta okoli 564 milijonov K Zahodna Podporna Bolniška Jednota. RAVENSDALE, WASHINGTON. V»tanovljena 25. aprila in inkirporira.ua 24. decembra 1908. ■ 1 m „„Z. . • GLAVNI ODBOR: Predsednik: PRANK JERAS, Bax 44, Taylor, Wash. Podpredsednik: PAVEL KOS, Box 10, Ravensdale. Wash. Tajnik: FR V NK TOSTO VRŠNIK, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash. Blagajnik: BLAŽ FELICIAN, Box 80, Enumclaw-Krain, Wash. NADZORNI ODBOR: JOS. BURGAR, Box 107, Cie Elum, Wash. ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash. J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elum. Wash. POROTNI ODBOR: FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdalr, Wash. PAUL KOLAR, Box 337, Cie Elum, Wash. CIRIL ERMENC, Box 142, Taylor, Wash. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. J. Mustard Seja gl. odbora še vrši vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Frank Markuša dvorani v Georgetovvn Uradno glasilo je Gi.as Svobodk. Groga in drugi. SPISAL RADO MURNIK. V, “Piši mi jedan listak Od naše ljubavi!” Narodna iz Dalmacije. Ivan in Milena sta takoj po-eetkoma spoznala, da so lepi tre-notki pri lawn-tenni.su jako, jako kratki in pa skrivni ljubezni naravnost nevarni. Tam si torej nista mogla pripovedovati, kar bi si bila tako neizrečeno rada pripovedovala po cele ure — ves dan, kaj pravim-------- večno! “Večno”! Ta prečudna beseda liživa pri ognjevitih zaljubljencih prav tako visoko posvetno čast, kakor “ljubim” in “zvestoba '. In ako ne doseže vsa ta krasota niti toliko dnij, kolikor jih je v navadnem ali prestopnem letu, ampak največkrat mnogo manj —- kaj zato? Taka je, “De, kar na fvejt’ shivi. En mejhen zhaf terpi.” Izpraševati pa, “mesec bledi’ , kje je, kje ,je ljubica?”, tega se naveliča nazadnje vsalidor prej, kakor bi bil mislil; saj vidi, da se zmeni “mila, mila lunica” prav za prav presneto malo za njegovo radovednost. Začela sta si tedaj pridno dopisovat. Tako sta imela poljube vsaj črno na, belem ! Cesarska kraljeva pošta pa ni imela od njiju prav nobenega dobička, — pač pa vaški krčmar, oča Jurjevec na Javoricah. ■ Pisma je namreč prenašal Groga. Njegov trud seveda ni bil zastonj. Kozola je “pekel denar od nekdaj huje kakor hudičevo olje.” Vedel je tudi, da bogastvo rodi napuh in ošabnosti! Zato je znosil lepo vestno dvojače, katere je prejel od Milence in od inženirja, vse v Jurjevčevo gostilnico. “Jurjevec se jih bo že zopet odkrižal tako kako, da bo prav,” ugenil Je modri sluga in izpraznil marsikak polič, kadar je utegnil. In utegnil je mnogokrat. Bil je vroč poletenski dan. Z zapravljivo radodarnostjo je streljalo popoldansko solnce pekoče strele zvisočin na med lečo zemljo. Vetrovi so spali v vrhovih tihih, nepremičnih smrek. Vse je lenelo. Drugače pa je bil kaj priprost dan, in prav nič se mu ni videlo, da bi bil morebiti'takšen, ob katerem se dogaja kaj posebnega. : In vender so se godile danes reči, katere sicer niso mogle pre-! staviti tirov ne svetovne, ne domače zgodovine, dogodki, ki so j bili pa vsejedno največjega pomena za vse življenje junaka Groge, pomembni pa tudi za nekatere druge osebe na Javoricah in na : Vranovem. — i V hladni sobi, katere okna so gledala na kuhinjski vrt, je sto-lovala gospodična Stanka po obe-idlu1 sama za pisalno mizo, kjer je sicer v takih varnih časih sedela j Milena, pišoč Vojniku. Guvernan-Lte se ni bilo bati; brala je teti Emiliji in gospej mama došle du-| najske časopise. Stanka je pisala prijateljici v I;'Ljubljano. Prva stran pisma je | kazala lepo, natančno pisavo v or ’ troskih potezah. Na drugi pa črke že niso stale več tako lepo v redu. Mudilo se ji je. Vsaki čas je pogledala proti vratom. Kolikor tudi je to indiskret.no, pa vendar poglejmo mladi pisateljici nekoliko preko ramena! Pisala je: “Ljuba Elza! Oprosti mi, da Ti nisem še nič odgovorila toliko časa. Ali naša guvernanta, ta puščoba, je vedno za. menoj ! Včeraj smo se peljali v Žerov-je. Sodnikova odgojiteljiea Flora se je zaročila s tistim mladim doktorjem Padi ge m. v katerega je bila najina prijateljica Minka lani tako zaljubljena. Zdaj pa i-ma ! Vidiš, to je moška zvestoba ! Moškim ne sme človek kar čisto nič zaupati, pravim Ti! Sicer pa doktor za Miukiuo zaljubljenost niti vedel ni--------. Flori privoščim njeno srečo ! Zakaj ona ima dobro srce in. ni dajala nobenih situostij, kar kaže, da je plemenitega značaja ! —-Naša pa vse vidi in vso uro kriči: Fingersatz! Fingersatz!.” Danes '■len sem se nalašč vrezala v prst, da mi ni bilo treba igrati. Ali misliš, da mi je kaj .pomagalo? — — Dala mi je zato ponoviti celo Italijo v zemljepisu, iz zgodovine pa tridesetletno vojno! Grozno, kaj? —? —? To je res pravi križ s temi guvernantami ! Saj pravim! Tega mi že davno več ne verjame. ako ji pravim, “da me glava boli,” — ker predobro izgle-dam. To je strašno! Ali ne? —! To Ti moram tudi precej povedati : Ko smo bili mi v sobi, sta se poljubovala Padič in Flora v veži tako na glas, kakor da bi streljal z možnarji! Lepo Te prosim : ali se kaj takega spodobi, ali se ne spodobi?! — Jaz mislim, da se kratko malo ne Spodobi, in da se lahko kaj takega. tudi na tihem opravi! Piši mi, kaj 'Ti o tem sodiš? —■ Povem Ti, čisto rdeča sem postala od same zadrege — videla sem se v zrcalu — in sram me je bilo za o-ba onadva tam zunaj ! ^—- g------ Pozneje smo odšli vsi na vrt. Kava je bila izborna. Potem sva šla s sodnikovim Milanom rože o-gledovat.. Pomisli, komaj je šesto dovršil, pa hoče biti; že kavalir! Le poslušaj!— Vprašala sem ga, kako je kaj izdelal letjos. “A, bo že, no!” je odgovoril in rekel: “V matematiki imam ponavljalni izpit, zakaj moj profesor me ne more živega videti, ker me je nekoč za gradom zasačil, ko sem cigareto kadil.’’ — Nato me je takoj prosil dovoljenja, da bi ob moji navzočnosti pušil. Odvrnila senf mu: “O, zaradi mene le kar prižgite, gospod Milam ako le ue bo škodovalo vašemu zdravju ! Profesorja pa menda vender ne bo nobenega tod okolo, da bi vas zaznamoval in javil pri konferenci! ’ ’ Ta beseda “konferenca” je naredila, kolikor sem videla, globok vtisek na mojega kavalirja. Čutil je pa gotovo tudi, da ga vlačim prav pošteno na niti ! — :—■—■ Saj razumeš? Vender je svojo zadrego kmalu zopet premagal. In podjeten je, to se mu-mora priznati! Kar hipoma. *— misli si,_ ljuba Elza — potpgne svoj “notes” iz žepa in zapiše nekaj vanj. Bila sva za cvetličnjakom! On odtrga list in ga da meni. Ali sem se takrat smejala! Ah, kaj neki misliš, da mi je bil zapisal?--------- “Midva vedno bova se ljubila.” To je zapisal. Bilo je pre-.smešno! “Kdlo pa?” vprašam ga nalašč. — Hudo je bil v zadregi, saj lahko verjameš! — “I midva!” je dejal prav tiho. Naredila sem se zelo jezno in resno! Rekla sem mu: “Matematika, matematika, ne pa ljubezen !”.-— Ali ga nisem dobro? —1 Prav za prav se mi je pa tudi smilil. Pa kaj hočem z njim? Saj je za pol glave manjši kakor jaz! — Tukaj imamo uajlepše vreme Ko bi si le naša sitna Netty vender že jedenkrat izmislila, da bi šla obiskat. svoje sorodnike doma! Lani je šla in druga leta tudi. Letos se pa kar ne gane —? — Želim Ti mnogo zabave in Te prosim, da mi kmalu odogvoriš! Piši mi, kolikor največ moreš! Pozdravljam in poljubljam Te v duhu najprisrčneje! Tvoja iskreno Te ljubeča prijateljica Stanka. P. S. Razodeti Ti moram brž še veliko, veliko skrivnost. Pa ne smeš nikomur nič praviti! Bog ne tiaj i —. Milena se je skri- vaj zaročila z gospodom Ivanom Vojnikom! Lepo Te prosim, da nikjer nič ne poveš! On je inženir na Vranovem. Strašno se i-mata rada! Doslej samo jaz za to vem. Povem Ti, Milena ima jako dober trims! Dopisujeta si redno, pa nisem mogla še nobenega lista ulivatiti, k0 sem tako radovedna! Kaj več prihodnjič! Z mnogimi prisrčnimi pozdravi če bi ne bilo celo1 potrebno, da pristavi v “postseriptum” še kaj posebno krepkega. Roke zadaj pod glavo sldeniv-ši, se je naslonila v stolu nazaj in žrla, slonokosteno držalce v listih, na pisano pahljačo, ki je i-mela vlogo, da lepša steno nad pisalno mizo. Mislila.si je, kaj bi rekla guvernanta,- ko bi jo tako videla! V tej misli je privlekla z nogo drug stol iu položila obe nogi nanj. Ta čas je nekdo potrkal! Kako je tu skočila kvišku! Na mah je bilo pismo, namenjeno prijateljici Elzi, pod preprogo pred pisalno mizo, drugi list pa pod francoskim zvezkom in gramatiko ! Vse, kakor bi trenil! (On ima črne oči in črne lase—) Naredila je hitro nedlolžen o-braz in zaklicala: “Prosto!” V sobo pa je pricincal z mnogimi prikloni sam Groga Kozol. Stanka se je oddahnila. “Kaj bi pa radi, Groga?” vprašala je in poiskala zopet pismo za Elzo izpod prostiraee. Groga je zakašljal bolj na tihem, rekel pa nič. “No, Groga!” vzpodbujala ga jq, vtaknila pismo v žep in pogladila gube na pisanem predpasniku nad njim. “Je-e-he!” zine Kozol naposled. “Nekaj bi vas prosil, gospodična, če ne zamerite!” Dalje prihodnjič. AKO ŠE NISTE, NAROČNINO! POŠLJITE Dvestoletnica ruskega senata. Ruski senat je praznoval dne 15. marca dvestoletnico svojega obstanka. Staremu prijatelju, ki se je v dolgih letih izkazal, je trdba o-hraniti zvestobo. Kdor trpi za nadležnimi prehladom, naj ne poskuša vsa mogoča in nemogoča sredstva, ampak naj si preskrbi takoj pristni “Pain Expeller”, Na.j se drgne ž njim krepko po vratu,1 prsih ter stopalih in takoj bo dobro.. Pain Expeller se lahko dobi v Ameriki po vseh lekarnah za 25 centov steklenica. Treba pa je paziti, da se dobi pristnega z varstveno znamko s sidrom. *•'■■ ■ ostanem vsa Tvoja zvesta Stanka. P. S. Še nekaj! Kako sem vender pozabljiva! — Kaj je s Tvojim kadetom? Ali še nosiš njegova pisma po žepu ? Svarim Te! To je zelo' nevarno! Ako bi jih kje z obleko pozabila? Ali ako bi te mamá vizitirala? — !—? O baronu Lahnbergu Ti bom pisala prihodnjič! Tega človeka kar trpeti ne morem, kakor sem Ti že večkrat. pisala. Pravi mi vedno, da sem “ein uetter Kafer!” ali pa “ein lieber Schneck!” Ali si Ti že doživela kaj takega? Še jedtenkraf Te prav lepo poljublja in pozdravlja Tvoja odkritosrčna Stanka.” Pismo je naslovila “poste restante” v Ljubljano. Kar se ji je zdelo, da nekdo prihaja! Tender je bilo vse mirno. Le z vrta se je slišalo zaspano brnenje čebelic, od njiv sem jasni zvenk osel. od ceste pa klopot konjskih kopit in lajanje kakega pasjega puntarja. Sedla je zopet in si Vzela novo polo. Še, jedno pismo je hotela spisati. “Tako bo najbolje,” si je dejala. “Obljubila sem Mileui, da ji pomagam. —■ Zdaj sem že dosti dolgo premišljevala, kako! Pisala mu bom, pa je. temu baronu! Za zmeraj se ga bomo odkrižali! In Če mi tudi izpodfleti! Kaj bo potem? Nič! Kvečjemu me bodo zopet jedenkrat malo ozmerjali, po nedolžnem seveda, kakor zmeraj, pa bo! —Le urno!” Drugo Stankino pismo je bilo mnogo krajše, kakor prvo. Bralo se je v njem samo to-le: “Jako cenjeni gospod! Cisto odkritosrčno Vam javim, da se moja sestra Milena za Vas tako malo briga, kakor za lanski sneg! Ali res mislite, da ne ve tega, da vzdihujete bolj po njeni doti, kakor po njej sami? To bi moral tudi slepec videti —!—! Saj Vam pa tega prav nič ne zameri. ker je denar tudi lepa reč. Vender pa iz vsega srca želi, d!a bi Vas ne bilo nič več sem ua Javori e e k nam. ker ste sčasoma res postali neznosno dolgočasni! Bodite vendar tako prijazni in kar izostanite na kakšen lep način. Za Vami se ne bo nihče jokal! Pišem Vam jaz! Mileni se ni zdelo vredno, da bi storila to sama. Nadejam se, da teh-le mojih vrstic rie bodete uporabili v kake zlobne namene, in 'da bodete sploh ustregli našim, oziroma Mileninim prisrčnim željam kot kavalir, katerega ste se doslej vedno kazali in delali. Adieu. Stanka Stojanova.”. Prebrala je še jedenkrat Ijst, kar sicer ni bila njeng pavada. — Nervozno je grizla peresno držalo in premišljevala naposled, če ni ¡krenila morebiti predaleč, ali PUHE pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem v staro domovin« in to seveda najraje v gQ_ tovem denarju, kar pa najhitreje, najvestneje in n a j c e 11 j e preskrbi FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. -------P odružnic* r-;- 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.' Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže J Sedaj pošiljamo 100 kron avstrijske veljave za $20.¡>0 s poštnino vred. ASTONJ VPRAŠAJTE Z POTNIM ZAUPANJEM ZA SVET IN * v * POJASNILA. NA VSAKO VPRAŠANJE DOBITE ODGOVOR POVSEM ZASTONJ!!! IZREŽITE TO IN ODGOVORITE NA VSA VPRAŠANJA Ali imate dober tek (apetit)? ..... . Ali ste nervozni in slabotni? ....... Ali .hujšate ?....................... Ali ste zaprti?...................... Ali se df belite?.................... Ali so Vam nosnice čiste ?........... Ali ste hitro utrujeni?.............. Ali ste raztreseni ? ................ Ali so Vaše oči slabotne in težke?. ... Ali imate bolečine v obl j iž ju srca?... Ali imate, kilo (bruh) ?............. Ali so Vaši otroci zdravi?........... Ali imate prelilajenje v plečih? ... Ali so Vaše roke in noge vnete ?..... Ali so Vaši členi trdi in.otečeni?, . .. Ali slabo slišite?.................. Ali ste slabovidni?............. Ali imate bolečine v nosu?........... Ali je Vaš jezik nečist?............. Ali težko dihate ?................... Ali je Vaša koža stiha in vroča?.... Ali je Vaše grlo suho in kedaj?...... Ali je Vaša voda motna ali gosta?. . . Ali je Vaša slina gosta?............. Ali slabo prebavljate?............... Ali kašljate, suho in na kratko?..... Ali kašljate po noči? Ali imate slab okus v ustih? Ali ste vrtoglavi?................... Ali Vam teče iz ušes?............... Ali pljuvate rumene ali sive izmečke ? Ali dobro spite Vas spanje okrepča? Ali pijete mnogo vode? ........ Ali pijete mnogo opojnih pijač? Ali pušite mnogo tobaka?....... Ali opažate, da izgubljate moč Ali Vam je slabo po jedi ?.... Ali so Vam noge in roke težke ? .... Ali čutite bolečine vlirbtn in križcih? Ali ste hripavi po kašlju?........... Ali imate, črne kolobarje pod očmi?. Ali' Vam srce močno iu prehitro bije? Ali imate bolečine, praskanje v grlu? Ali imate glavoboli?. kedaj?......... Ali Vas glava boli na čelu?, sencih?. Ali velikokrat vodo pušeute?......... Ali imate hemorhoide (Zlato žilo)?.. Ali imate bolečine v sapniku?....... Ali imate kake rane ua telesu?....... Ali imate katar v nosu?.. vratu? Ali imate reumatizem?,............... Ali imate slabosti v želodcu?....... Ali imate kake notranje boleeine?Kje? Ali Vas boli temem, vrli glave?...... Ali Vas ledice bolijo?.............. Ali ste otečeni pod očmi?....... Ali Vam kedaj kri iz nosa teče?. . Ali imate bolečine v trebuhu? Ali imate kako spolno bolezen?....... Triper—Sifilis ali kake' druge bolezni brez raziike,kolikoje bolezen stara? Zakaj bolezen prenašati ? Tisočerim rojakom je bilo poma-gano do čvrstega zdravja , ker so se obrnili z polnim zaupanjem do tega slavnega profesorja. Pridite osebno ali pa pišite v ta slavni zavod v slovenskem jeziku. Potožite in opišite Vašo bolezen temu iskušenemu zdravniku dokler ne bode prepozno. Stavite mu najsi bode kakor-šno hoče vprašanje glede bolezni — vprašajte ga za svet. On Vam bode odgovoril in svetoval povsem brezplačno. IZREŽITE TO j Vrhovnemu Zdk4Vnuku Collins N. Y.Med. Instituta [ 140 W. Str. N. Y. i Pošiljam Vam odgovor na ! vprašanja , tieoča» se moje j bolezni. Prosim da mi od-j govorite, kaj da je z menoj. • Naznamite mi, ako me za-[ morete ozdraviti in ako je j še kaj upanja me ozdraviti. ! Prosim obdržite to tajno in j pošljite mi odgovor zastonj. (Ime...................... h Naslov. K C. COLLINS. Slavni profesor, ustanovitelj največjega zdravniškega zavoda v Ameriki. The Collins New York Medical Institute. TA KNJIGA VAM ZAMORK REŠITI ŽIVLJENJE To je naj večja in uajobširneja zdravstvena knjiga kar jih je bilo do sedaj spisanih,in ta knjiga je učila mnogo drugih zdravnikov kako bolezni zdraviti. Pisana je v slovenskem jeziku in Vam pove, kako si zamorete zdravje ohraniti. Preskrbite si vse ostale zdravniške knjige, primerjajte njih vsebino z to knjigo, in sprevideli bodete razloček in vrednost te znamenite knjige. Pridite osebno ali pa pišite iu pošljite odgovorjena vprašanja na Dr. E. S. Hyndmau-a Medikalnega direktorja od NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 140 W. 34th ST., NEW YORK CITY. Uradne nre so: Vsaki dan od 10-5 pp. Ob nedeljah in praznikih od 10-1 pp. Vsaki torek in petek od 7-8 ure zvečer. Ustanovljena leta 1908. Irtkorporirana leta 1909. Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chig-ago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Bos 333, Girard, 111. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11316 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: FERDINAND GLOJEK, (pred.); 477 Virginia St. Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN V. KONDA, 1518 W. 20th St., Chicago, 111'. POROTNIKI: AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. FRANK ČUK, Box 268, Moon Run, Pa. JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind. POMOŽNI ODBOR: JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago' lll. IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111. JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN LEVSTIK, 11316 Fulton Avenue, Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHOfelK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsapisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago,»111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu. SPREJETA NOVA DRUŽTVA, Društvo št. 74 v Johnstown, Pa.: Mihael Štrukelj, 2173; Rudolf Franetič, 2174; Franc Gabrenja, 2175; Alojz Jurčevič, 2176; Marko Štublarec, 2177 ; Peter Jarnevič, 2178; Jakob Kjučar, 2179; Mihael Sejatovič, 2180 ; Anton Jene, 2181; Ivan Tomec, 2182; Andrej Tomec, 2183; Anton Žnidaršič, 2184; Jakob A. Matan, 2185; Ivan Tegelj, 2186; Ivan Jene, 2187; Josip Lipinski, 2188; Jakob Govekar. 2189; Ivan Bombač, 2190: Ladislav Lipinski, 2191; Josip Govekar, 2192; Martin Logar, 2193; Mihael Pešič, 2194; Franc Raspet, 2195; Martin Si-bert, 2196; Mihael Raspet, 2197; Nikolaj Sopčič, 2198; Josip Taneč, 2199; Franc Sopčič, 2200; Mihael Vra-netie, 2201; Anton Jurjovčič, 2202; Anton Logar, 2203; Franc Bombač, 2205?! Tomaž Jurkovič, 2206; Feliks Lipinski, 2207. Društvo št. 75 v East Helena, Mont.: Marija Strainer, ml. t)73; Frančiška Smith ml., 2074; Marija Suhadolnik, 2075; Lizie iehter, 2076; Frančiška Sime, 2077; Frančiška Smith st., 2078; Marija Strainer st., 2079; Ana Jerina, 2080; Marija Kalčič, 2129; Marija Lusin, 2130. Društvo št. da društveni tajniki mislijo, da se s zdravniško izkaznico tudi podpora nakažu-je, temu pa ni tako. Zdravniška izkaznica velja samo za prijavo bolnega člana, to naj si društveni tajniki enkrat za, vselej zapomnejo! Zdravniška plačilna nakaznica velja za nakazovanje podpore. Nekateri tajniki pošljejo zdravniško izkaznico in potem čakajo, da sepošlje podpora, pri glavnem uradu se pa čaka plačilne nakaznice, potem pa pišejo: ta in ta čas sem poslal podporo za tega in tega, pa jo še do danes nisem prejel, vzrok je pa le ta, da dotienik ne prime podpore, ker društveni tajnik pošlje mesto plačilne nakaznice samo zldtravniško izkaznico. Prosim društvene tajnike naj pazijo na take slučaje, da nebode treba nepotrebnega pisanja in še član zraven trpi; ker mora predolgo na podporo čakati. Ko se član zdravim javi, predloži društveni .tajnik zdravniško nakaznico seji, da se vsi navzoči člani prepričajo o bolezni in bolnikovem stanju in ko je ista odobrena se potrdi z podpisom predsednika, tajnika in navzočih bolniških odbornikov ter odpošlje na glavni urad za izplačilo. Taka nakaznica pa mora odzadaj biti podpisana od zadostnih bolniških obiskovalcev. Če je pa član med sejo še bolan, se mora njegova bolniška nakaznica vseeno pri seji predložiti in potrditi, kakor sem prej omenil, da se bolniku podpora izplača. Na taki bolniški nakaznici pa mora biti zaznamovau zadnji obisk zdravnika, kakor listine zahtevajo. Nekatera društva nimajo niti društvenega papirja; pišejo na kakšenkoli papir, pri tem pa pozabijo zaznamovati društveno štev.; nekatera pisma sploh niso podpisana ne od tajnika in še manj oldl kakega drugega uradnika z takimi rečmi se mudi čas, ker treba ugibati, kdo je dotičnik, kje se nahaja itd. Vsa taka društva se prosijo, da naročijo društveni papir in koverte; prav po eeni se lahko dobe pri tvrdki Glas Svobode & Co., 1518 W. 20th St., Chicago, HI. Posebno naj pazijo društveni uradniki, Idla zapišejo svoj naslov, kadar pismo odpošljejo na glavni urad ali pa na glavnega blagajnika. JOS. BENKO, gl. tajnik. IZPIS 6. SEJE GLAVNEGA ODBORA S, S P. ZVEZE. -Seja otvorjena dne 29. marca 1911. ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih; prisostvovali so ji bratje: A. Mladič, Jos. Benko, William Rus, Anton Duller, M. V. Konda, Jos. Ivanšek, John Mladič, Jakob u'isol, John Levstik. Društvo, štev. 2, Claridga, Pa. — Bratu Marku Ivic se dovoli izplačati bolno podporo. Dr. št. 4, Black Diamond, Dash. — Poročilo glav. tajnika, da je brat Pečnik poslal zahtevane listine, se vzame na znanje. -— Že v zadnjič poroeanî zadevi brata Frank Rožič-a, se sedaj po daljih Poročilih od strani društva reši v smislu, da se bratu Frank Rožič odvzame bolna podpora; ista se odvzame tudi bratu Poznič, kateremu se še kot kazen določi 30 dni suspendacije od nadaljne bolne podlpore. Di. st. 8 v McGuire, Colo. — Zadeva brata Velič-a se odloži, dokler “koroner” ne izda svojo razsodbo. Dr. št. 12, Sublet. Wyo. —-V zadevi brata Kecman se sklene iskati daljših pojasnil pri Zvezinem odvetniku. Dr. št. 15, Taft, 111. — Gosp. Josip Komana se sprejme v ‘Zvezo’ po pogojih katere določujejo pravila. Dr. št. 16,-Clinton, Ind. — Bratu Josip Viškuvič se plača bolna podpora; ako se pa hoče iti zdravit v druge države se mu priporoča država Colora-do, katera je tudi sedež več družtev S. S. P. Zveze, kjer se lahko naseli. — Prečita se tudi razsodba glav. porotnega odbora v zadevi g. Ladiha, izključnega člana omenjenega društva, katera se bode posebej priobčila v “Glasilu”. Dr. št. 28, Madison, 111.: Bratu Cesar se ne more plačati bolne podpore, ker je bolezen trajala le 6 dni kot kaže zdravniško izpričevalo. Dr. št, 52, Somerset, Colo. — V zadevi brata. Jakob Bizjak, št. 1289, se ravna po pravilih. Dr. št. 45, Baltic, Mich. — Radi bolne podpore brata Prešerna, se naroči glav. tajniku, d!a jo uredi čim preje mogoče. Prečita se poročilo brata Glojeka/nadzornega odbornika. Dr. št. 32, Wenona, 111. -— Od društva se zahteva, da pošlje “koronerjevo izjavi” o smrti brata Urh Vidmar. Nadalje se pa povpraša odvetnika kako se je v tem slučaju ravnati. Društvo štev. 47, Chicago, 111., radi gospe Ane Junko se ima ravnati po pravilih. Dr. št, 34, Oregon City, Ore. —-Vse sestre so deležne podpore še-le čez 6 mesecev po 1. januarju 1911. Ker je za rešiti še veliko važnih reči; stavi brat Rus predlog, da se naj danes sejo zaključi, ter se kliče izvanredno, pri kateri se naj z poslom nadaljuje. — Se sprejme; čas za izvanredno sejo se določi na petek dne '31. marca ob 8. uri zvečer. Seja zaključena ob % na 12. uri zvečer. IZVANREDNA SEJA GL. ODBORA S. S. P. Z. DNE 31. MARCA 1911. Začetek seje ob 8. uri zvečer, katere so se udeležili vsi prej navedeni odborniki in uradniki. Prečita se odgovor na vprašanja stavljena odvetniku v zadevi brata Kecman od dr. št. 12, Sublet, Wyo. — Sklene se, da se ček dotičnega brata prekliče katerega je društvo menjalo brez njegovega podpisa; in denar da morata predsednik in blagajnik društva, svoto $40.00 povrniti v teku 30 dni. Objednim se predsednika, suspendira od urada za nedoločen čas. Ravno tako se prečita odvetnikovo izjavo v zadevi brata Vidmar, društ. št. 32, Wenona, 111. ter se sklene, da se dobi verodostojne listine o njegovi starosti. Dr. št. 58, Greenland!, Mich. Brata Jurij Butala se čaka 30 dni. da se izkaže kaj bode z očesom. Po preteku tega časa se pa mora podvreči preiskavi dveh zdravnikov preden se mu izplača svota za izgubo očesa. Brat tajnik poroča, da je umrla za jetiko sestra Marija Škri-nar, od društ, 49 v Winterquarters, Utah. — Od društva štev, 66 Superior, Wyo. pa brat Matevž Ovsenik za vnetjem slepiča. Za. pogreb se plača kot kaže oporoka. — V znak sožalja za pokojnima vstanejo bratje raz sedežev. Dr. št. 71 Mariana, Pa, — Bratu John Černetič se ne more plačati bolne podpore. , Dr. št. 30 Bishop, Pa. — Gosp. Ivan Lukančič-u se povrne denar kar ga je vplačal za asesmente “Zvezi”. Brat Konda stavi predlog, katerega podpira brat Benko, da društva ne smejo -sprejeti nobenega kandidata kateri je čez 40 let star v društvo, dokler se ne skaže z verodostojnimi listinami. Predlog sprejet. Sprejme se tudi predlog, da se da tiskati 5000 okrožnic, v katerih se bodo nahajala važna pojasnila društvam. Prečita se dopis iz Frontenac, Kans. v katerem se naznanja, da se želi neko že ustanovljeno društvo priklopiti k S. S. P. Z. in prosi za pojasnila pod katerimi pogoji ga hoče sprejeti. Glav. tajniku se da potrebna navodila za odpis in s tem se stvar preloži do pri-h-odne seje. Prečita se d-opis brata blagajnika John Kalan, njegovim zahtevam se v večini ugodi, nekatere pa odloži do sej-e ko bode skupaj cel odbor pri pregledovanju knjig. Brat Ivanšek stavi predlog, 'dla mora blagajnik vsaki mesec poročati bilanco od denarja -nahajajočega se v banki v Milwaukee, Wise. Predlog soglasno sprejet, — Dalje tudi predlaga, da mora blagajnik, kakor hitro ima $1000.00 odposlati $500.00 v Chicago, 111, da se jih obrestonosno naloži. Sprejeto. Dalje poroča tajnik, da je prejel listine odi dediča pokojnega brata Anton Zidar od društ. štev, 34, Lowber, Pa. za svoto $150.00. Omenjena svota se izplača ker je v redu. Ravno tako se izplača svota $150.00 dediču za pokojnim bratom Frank Maurič-om društ, štev. 52, Ravensdale, Wash. Bratu Benku se dovoli kupiti še ena miza in 2 stola za tajniški urad. Brat Konda ponovno poroča, da nekatera društva ne marajo plačati Glasila, Zadeva se odloži do seje, katere se bodo udeležili tudi nadzorniki S. -S. P. Z. \ Brat tajnik poroča, 'dla so se prijavila sledeča društva za vstop: štev. 74 Johnstown, Pa. z 34 člani. Štev. 75 East Helena, Mont. z 10 -članicami. Štev. 76 Roundup, Mont, z 8 člani. Štev. 77 Cherokee, Kans. z 10 člani. —• K posameznim društva-m je pa pristopilo 145 članov in članic. Na predlog brata Ivanšek-a se vsi sprejmejo v Zvezo, katere je -priporočil vrhovni zdravnik. Seja zaključena ob % 12. uri zvečer. VILJEM RUS, gl. zapisnikar. «3 «3 43 43 43 «3 43 43 43 43 potrebujete obleke ali obttče, za se ali vaše dečke tedaj pridite k nam. Naj večja zaloga moške obleke, srajc klobukov in spodnega perila na zapadni strani. Cene zmerne. Unijsko blago. Izdelujemo obleke po naročilu. » fr h, m fr fr fr fr fr fri «J. J. DVORAK & Co.fr m » 43 ^ 43 1853-55 Blue Island Ave. 43 Telefon Canal 1198. fr '‘Glas Svobode” (The Voice op Liberty) weekly Published by The Glas Svobode Co., IS 18 W. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $2.00 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni Ust za slovenski narod v Ameriki. ’Glas Svobodb’ izhaja vsaki petek -------------in velja------------------ U AMERIKO: Za celo leto...............$2.00 za pol leta................$1.00 fA EVROPO: Za celo leto...............$2.50 za pol leta................$1.25 Naslov za Dopise in Pošiljatvk je GLAS SVOBODE CO. 1518 WEST 20TH St.. CHICAGO. ILL Pri spremembi bivališča prosimo naročnike tfa nam natanino naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. STARI SVET POSTANE NOV. Kr' * Nemci v Nemčiji si iščejo novih trgov; za njihovo razvito in-jj dnstrijo je sama Nemčija in Avstrija premajhna. Gladijo svoje-j!|i mu izdelku pot v Rusijo, Sibiri-l:| jo, prilezli j e jo se v Kini in v A-'i rneriki kot Afriki. V zadnjih j dveh svetovih so že občutno spo-¡j drinili posebno Angleže, svoje liji' cit el j e in v Afriki in Rusiji fran-B coske industrijce. ¡Il Eno idtobr0 stvar pa ima le-ta ij nemška industrija, namreč to, da jj se mora Viljemova birokratična ¡j in samopašna ošabna vlada ozirali ti na borzna poročila, na nemške ji; industrialce, ki so naj večji nas-H protniki nemške ošabnosti ker, če Ij se hoče v tujih državah delati denar, se more bili pokoren in vlju-¡j|J den in večkrat tudi za tuji kruh || kako grenko požreti, kar prinske | vzgoje ne uče. ||jj Na Balkanu si sfojita nemška ||| in avstrijska industrija na pota. Il Nemčija sili Avstrijo do Soluna,; Ijj sama bi rada pa osvojila pot med JI Savo in Solunom. Sploh ji je voj-|j ska na Balkanu prisrčna želja in J če ne bi bilo Rusa, bi se res po lil Bismarckovo plesalo po jugoslo-II vanskih deželah . . . Po zadnjih političnih spletkah I zadnje desetletje posebno Turčiji ja nerodno visi na svetovni obli! Temu da še posebno povod sama II sedajna mladoturška stranka, ki I jj ni složna. Komite je posebno pro-¡1 ti generalkam«, junaku Ševket. ji paši; v notrajnosti pa nemiri in ¡11 narodnostni kot versko-politični ji boji. Tako se kruši vedno bolj in Sli bolj osmansko veliko carstvo. Rusija je bila že prčd Carigra- II dom. Velesile so preprečile, da ni E ji “-zeleni brat” požrl Turke. Sedaj II si -so pa .plen takole t.i gospodje Ij razdelili. Nemčija gleda na Pa-11 lestino,-Grška na južni balkanski ||polotok. Anglija na vzhod, Rusiji ja seveda pa kar je največ proti »Kavkazu in Perziji in naj bo še ||i omenjeno da tudi Bulgarija, Sr-Ifbija ne oidlklanjate severnega kolta osmanove dežele. r„ ! 1? Kako bo pa vresnici, danes nihče ne ve, da bo pa ravno Turčija predmet velikim razburjenjem in morebitnim vojskam, nam pove že to, da se Nemčija vedno bolj vtisnjeva v turške vojaške čete kot “učiteljica”, kot v bankah in ¡velekapitalih. Rusija to, ali bolje liečeno. je to nemško vsiljivost grdo gledala. Francija, Anglija 'kot Ruske zaveznice, so Rusijo podpirale v tem, da se Nemcem ¡pokaže bodalo in znamenje za od-hod iz “svete” dežele. Nemčija (je bila v veliki zadregi. Avstrija je sicer poslala svoje čete na skrivoma proti ruski meji, a vse to ni Rusa o-strašilo. Časopisi so naznanjali, da se snide ruski car z nemškim cesarjem. Sešla sta se. Pogovor je šel zavoljo Turčije, Palestine, Arabije. Car se je nemškim prošnjam ¡vdal, vplival potem na Franeijo in Anglijo, in Nemčijo se je neovirano pustilo ploviti po starem "svetu, kjer So križarji prelivali za papeža junaško kri. Nemčija je Načela zidati bagdadsko železnico; posojevala Turčiji denar in zopet vzbudila ne-vošljivost zadnjih treh velesil. — Nemčija je potem ponudila francoskim kapitalistom, kot angleškim in ruskim, naj se s skupnim kapitalom zida železnice v Turčiji, v turški Aziji. Zadnje s0 to odklonild in Nemčiji dovolile za-početo delo. In danes? Nemci pravijo, da bo stari svet — postal nov! Nemški inženirji .so premerili vso Turčijo : skozi dolino Jo-Jzafat, Tigrio in Efrat bo kmalu žvižgala, lokomotiva! Naidfalje se delajo veliki kanali, kateri se bodo, napolnili z snegom in ledom Arrarata in z drugimi rekami strnili in poplavili puščavo na vzhod in zahod, tja v sirsko puščavo in tani bo lahko za milione in milio-ne ljudi raslo žita. Dežele, katere nimajo danes za druge vpliva kot starinoznance, bodo dobile novo življenje. Kjer danes stoji puščava, bo živelo lahko milione ljudi in nekega dne bo na mestu Babilona ali Niveh stalo moderno mil ionsko mesto. To se mnogim gotovo zdi fantastično, a kdor bo živel, bo vidlel. —■ Posebno za nas v Ameriki nima to intersa. Ameriški kapitalisti danes še nevejo, da bodo dobili velike konkurente; prej pa ne bodo tega pripoznali, kot kadar bo na borzi brzojavno poročilo: “inezapotansko žito stoji!” potem bo tudi ameriškim kapitalistom prišlo v glavo, da fantazija ni tako po ceni. Nemški plani se bodo vresniči-li. V kratkem bo Evropa z perzijskem zalivom zvezana z železnico,. Železnica pa potrebuje potnikov in predmetov za prevaž.enje. Velika, mezapotanska dolina bo potrebovala ljudi. Nova kultura v starem svetu je tu; manjka ji samo vode, ljudi in reda. Nemški inženirji bodo preskrbeli vodo, katera bo pokrila milione akrov zemlje če bo potreba; na redi bo gledala mladoturška napredna vlada in ljudi je še danes na milione, ki bi si radi “naredili svoje življenje.” Tako bo dežela Sircev, Babiloncev in Kaldejcev na novo oživela, potem, ko je bila par tisoč let puščava.’Stari svet, bo zopet nov. KAKO LJUDJE MISLIJO. Človek, ki ,se ne podla v pogovor z vsakim nič ne ve, ali se pa boji izreči vsakemu v obraz svoje mnenje. V Ameriki dobiš za vsako besedo odgovor takoj nazaj : ti je povolji ali ne; v tem oziru je Američan nedosegljiv. Pripetilo se je nekega spomladanskega lepega dne, da nas je povleklo poslušati v železniškem vozu “za kadilce” razne argumentacije. Moj tovariš je bil dobro vešč angleščine in tudi precej izobražen, čeprav je bil navaden mašinist na veliki zapadni železniški progi. Danes se več ne spominjam kako ¡se je konverzacija pričela, toda naenkrat smo bili v zanimivem pogovoru z nekim potnikom, ki se nam je predstavil kot bankir, kakih petdeset let star; trgovina da mu je šla nald! vse dobro.. Mojega prijatelja posel je, kakor sem povedal, mašinist, kakih petintrideset let star. Pogovor se je krožil okoli knjig in raznih pisateljev; nazadnje je prišla na vrsto politika. Bankir je vprašal: "Kdo je vaš priljubljeni pisatelj ?” Tovariš: “Tolstoj.” Bankir: “Kolikor jaz vem on pretirava v svojih delih.” tFovariš: “Mi veste našteti katero delo, kjer pretirava?” Bankir: “Da,” on pravi, “da organizirano znanje je več storilo za hnmaniteto, kot vsi učitelji znanosti.” Tovariš: “Gotovo, brez organiziranega znanja, naši učenjaki ne bi končali nič. Vzemimo primero, Edison bi bil rojen 1447, namesto 1847. in z vso svojo znanostjo ki si jo je pridobil pri velikih po-iskusih v elektriki, .mašineriji, fonografih in bogvešekaj, kaj bi on dosegel ?” Bankir: “To je opravičba vseh svobodomislecev in socialistov.” Tovariš: “Gotovo, to je socialistično mnenje, in kaj si vi ne mislite, da bi se ljudem bolje godilo pod socializmom?” “Gotovo!” odgovori bankir. Tovariš: “Zakaj pa niste potem socialist?” “Zato, ker je to zame boljše. Pod današnjim sistemom, človek z možgani in energijo vporablja lahko nauke ljudi, za svoje koristi, zdravje in moč,— to je, kar jaz hočem — je to, kar vsi hočemo.” “Ste si vi sami naredili možga- ne?” “Gotovo ne; take stvari so od Boga, ali dar od narave, prej bo zadnje.” “In vi mislite, da so vam taki darovi narave dani za take svrhe vporabe?” “Da, to verujem; v resnici verujem, da je Bog naredil enega inteligentnega človeka in potem je On naredil devet zarobljencev, 'dla delajo za inteligentneša. Jaz naredim svojih devet — dobim jih pa devetindevedeset — če morem.” “V to jaz nevera jem,” odgovori mu moj tovariš z velikim po-vdarkom. “Vi — ne! ko vendár imate dokaze pred očmi?” “Da, to je fakt, priznal bom to sam, ampak za to je odgovoren tisti, ki je pripomogel do teko žalostnega sistema, ne pa Bog. ’ “Ne morem reči, niti trditi, kdo je za to odgovoren (in je trpko zmajal z ramena); ampak d!r-žava to podpira in uči, tam sem se tudi jaz tega naučil, tako misliti namreč. Jaz nemorem tega spreobrniti, in tudi ne bi poskušal, če bi mi bilo mogoče.” “Vam se zdi pa prav, da pustite svoje otroke živeti v takih akoirsih?”, ga vpraša moj tovariš. “Jaz bom — jaz upam — da — da bom preprečil to nad svojimi otroci.” “Tako bi rad storil vsak oče, ampak kje imate zagotovilo, da se vam bo to posrečilo?” “Če si sami nočejo dobro, ni moja krivda; jaz storim svoje.” “Ne, vi tega ne storite. Močne-ji in izobraženejši bo prišel in bo tudi vaše otroke zasužnil, jih bo ogoljufal, oropal, vrgel v sramoto.” “Kaj! Je to Laramie; ali ne stopimo tu z a mali prigrizek?” Bankir je to zgovoril hitro in še bolj hitro vstal, prijel za klobuk in z rso hitrostjo, ne da bi še kaj rekel, šel naravnost, v postajno jedilno sobo prvega razjeda. Tovarišu sem stisnil roko in mu ves vesel rekel, ¡día je dobro povedal svoje misli. “O da,” je odgovoril,” kar sem mogel tujcu povedati, mn sem povedal. Priznal j e/tu med nepoznanimi mnogo reči. ki si jih v “družbi” nebi nikoli upal priznati, ali govoriti v svojem domu ali uradu in na cesti.” Tudi midva sva zavžila nekaj malega; potem je tovariš pridjal še to'k prejšnji konverzaciji: “Vidiš, če se meni nudi prilika, dia izrečem svoje misli, to storim, tudi če vem, da se dotičniku, ki govorim, zamerim; rad bi videl, če se ne da na tem polju res nič doseči za dobro stvar-. Najraje bi obrnil “civilizaciji” hrbet, in šel v kak gozd, med ptice in živali, kjer ne bi bil obdan od takih hi-pokritov. kot je bil zadnji, ki sem z njim govoril, in vendar ta še ni bil najslabši, kar sem jih še do danes srečal v življenju.” In verjel sem mu vse. kar sem tu zapisal. —- ZAKONI ZA DELAVCE. Janez, 32 let star, oče štirih o-trok, vbog, neučen. navaden dninar, je delal pri nekem večjem kamnolomu v novi domovini. Janezov foreman je prišel ravno do njega in ga je opozoril na tiste skale, ki se majejo, in šel mirno naprej. Janez je gugajoče skale videl že prejšnji dan, in je na nje strogo pazil, in nazadnje, skala ni kamenček in vzame precej časa, prej ko se odtrže. Svet, da se naj varuje je bil za dobro vzet, toda kdo bo z.mirom mislil na nesrečo. Ko je to sam s seboj govoril, se mu stemni pred očmi . . . nekaj težkega, nepopisljivega je začutil na svojih bornih nogah . . . ni se več zavedel . . . Janez je sedaj pohabljenec za -c*elo življenje. Ne more niti košček rirha zaslužili za se. kaj šele za družino. Tovariši Janeza so šli z njim k advokatu, ki je bil znan za enake slučaje. Sami so zložili za tovariša. Mislili so. da bo, da more dobiti veliko odškodnino od družbe. Janez je celo zgodbo povedal veščemu odvetniku. Odvetnik pa je majal z svojo belo glavo in nekam zrl . . . “Ti nimaš nobene stvari, da bi se jaz lahko nanjo oprijel,” je rekel. “Tista skala ki je tebe pobila, je bila od foremana preiskana in on ti je dal tudi svarilo; še večje zlo pa je to, ker si ti sam vedel, da se skala maje, a nisi šel stran od tistega prostora. Sploh pa je v tej deželi zakon, da, če je tudi delavec vbit za radi ne-paznosti družbe, ne dobi nobene odškodnine. Za te pa. je še obte-žilno, ker si vedel, da se lahko pripeti kjer si delal nesreča, a se nisi s prostora odstranil. Imamo namreč zakon v Zjed. državah, nadaljeval je odvetnik, ki pravi: če delaš v nevarnem prostoru, pojdi stran od tistega prostora (zapusti delo!) To je zakon? A kaj bo z mamo, z mojimi otroci, z ženo? Kaj mi je početi brez noge? Taki zakoni naj gredo k hudiču ! in vbogi pohabljenec se je začel jokati kot otrok. — Zakon — z začetno črko L — v Zjed. državah, se meni jako preveč za ljudi, ki vsebujejo tovarne, rudnike ittd'., kot pa z ljudmi, ki delajo v njih in ki so vedno v nevarnosti. Kdo se pa meni za zboljšanje teh pomanjkljivih delavskih zakonov? Delavci sami? Lastniki rudnikov, tovaren so z svojim deležem v zakonodaji zadovoljni ; delavci se pa malo zanimajo, kako so interesovani pri stvari. Vsako leto je v Zjed. državah, po poročilu Federal Bureau of Labor, vbitih 30,000—35,000 in-dustrielnih delavcev; 2,000,000 delavcev pa se letno ponesreči in na deset tisoče jih postane pohabljenih za celo življenje. Otd! cele te armade — vsak stoti dobi odškodnino, pa še to mora deliti z svojim advokatom. Te številke pa so odprle oči delavcem v New York državi. V New York državi je sedaj zakon, ki določuje, da mora vsak poškodovanec dobiti od ružbe odškodnino, ne oziraje se, kdo je kriv nesreče. Ta zakon za delavce je v New York državi v veljavi od zadnjega oktobra. Njuyorski zakoni so tudi naredili delo dajalca odgovornega za nesreče, ki se pripetijo v njegovi, delodajalčevi tovarni. Delodajalec mora plačati veliko odškodnino ponesrečenemu ali u-bitemu delavcu, čeprav ga ni nikoli videl. Če je v New York državi idie-lavee vbit, zakon zahteva od delodajalca, družbe, da plača pokojnikovi ženi, otrokom, ali sta-rišem 1,200 krat večjo svoto, kot je znašala pokojnika tedenska plača. ODPRAVA VOJSKE. Zadnje brzojavke iz Londona in AVashingtona poročajo, da je Amerika, oz. prezident, W. H. Taft poslal angleški vladi preidi a-go za — odpravo vojske med tema dvema bratskima državama. V istem času. ko je ameriško vojaštvo posedlo teksansko-meksi-kansko mejo na povelje Tafta, v istem času je ta zadnji predložil Angležem predlog, da se sklene med Anglijo in Ameriko pogodba, po kateri bo vojska med tema deželma. nemogoča, in da se bodo vsi morebitni spori rešili sodnijsko-mirovnim potom. Taft je res nerazumljiv! Komu pa ni to povolji? Nemško-irskemu-ame-rišku centralnemu bunriu. Med Irci v Ameriki, in Nemci v Ameriki je prišlo zadnje leto do sporazumi j en ja, vsaj kar se tiče a-meriške politike na Angleškem in Nemčiji. In ta politična organizacija teh dveh sovražnih uarodov (Ircev in Nemcev) ima danes v Ameriki velik vpliv, vpliv ki sega v Belo hišo. Toda pravi Nemci, izobraženci. so v vseh nemških listih nastopili zoper ta irski načrt. Vsi svobodomiselni nemški časopisi danes v Ameriki pišejo, da je sklep od “bunda” neumnost, zaslepljenost in škodi Nemcem na ugledu. Vsaj pa tudi v resnici taka zaveza ne more. nobenemu škodovati. Amerikanci sploh vodijo na,-pram Angliji tako politko, da je vojska med tema sestrinskima, e-nak jezik govorečema deželama, vojska že sedaj nemogoča. In. ali ni to v blagor v obeh narodov?! Čeprav že danes vsakdo ve, da med Anglijo in Ameriko bo težko še katerikrat vojska, zakaj se ne bi to tudi spravilo na papir in dalo še več resnici dokaza miru. Odrešenje ljuidi od groznega militarističnega mololia je mogoče le skozi pot, katero hoče uvesti Anglija in Amerika. Posamezne države bi mogli njihovi poslanci prisiliti, da sklenejofravno take pogodbe, kot jo namerava skleniti Taft z Anglijo. Vsi naj bodo prisiljeni, zakonu in razsodbi mirovnega sodišča biti pokorni. Močne ji ne sme svojo “pravico” pridobiti na svojo pest. Zakon bo odločil v prihodnji doti, kd0 ima prav, in kdo nima prav. Seveda, države, tisti ljudje, ki imajo olcll armad dobiček, kot ravni kapitalisti, se bodo tej pametni poti vpirali in jo poskušali zavlačevati, ker, če do tega v resnici pride, jih ne bo več vojaštvo stražilo, delavce pa streljalo. Ampak masa je močneja kot par sto ljudi, ki danes s svojimi milioni vladajo v posameznih deželah po svoji volji. Delavstvo mora delovati na to, da se države dene pod zakon, kot posameznega človeka, kadar bo ta važen problem rešen, bo kultura stopila na pravo mesto; in taka zveza, ali pogodba, kot jo nameravajo skleniti med Ameriko in Anglijo, je prvi korak k temu. • Nas ne sme brigati, če sb dlru-ge dežele sovražnice takih pogodb. Za svoj dom glejmo prvo. Če Amerika in Anglija med seboj vojsko odpravita, ne bo sam» pri tem ostalo. Ko je Francija slišala o tej zavezi za odpravo vojske, je takoj naročila svojemu poslaniku v AVashingtomi, da naj stopi z ameriško vlado v pogajanja, kak0 bi se dalo med tema dvema republikama tudi privesti do take pogodbe! In ne bodo tudi idiruge države tem (so že tri!), sledile? Upamo da. Militarizm, stroški militarizma so tako grozni, da državniki iščejo potov, kak0 se te nevarnosti za vso civilizacijo odkrižati, in vsaj stroške omejiti? Drugega izhoda pa ni kot: odprava vojske. OPOZARJAMO svoje rojake, da je “Glavna posojilnica” v Ljubljani v konkursu. Kdor ima pri tej posojilnici naložen kak denar, naj svojo terjatev priglasi DO 30. APRILA 1911 c. kr. deželnemu sodišču v Ljubljani, sicer pririle ob ves prihranek. Iz prijaznosti in brezplačno posreduje v tej zadevi MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA, ki prevzema vložne knjižice-“Glavne posojilnice” in jih priglaša sodišču ter bo skrbela za izplačilo vlog. Kdor si torej hoče prihraniti stroške, biti brez skrbi in vendar priti do svojega denarja, naj pošlje svojo vložno knjižico “Glavne posojilnice” PRIPOROČENO (REGISTERED) IN Š SVOJIM NATANČNIM NASLOVOM naravnost na naslov v “MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA” Ljubljana — Prešernova ul. 3., Kranjsko. KDO ME BODE OZDRAVIL? To vprašanje muči vsakega, kateri oboli, a se vsled izkušnje drugiKbolnih prijateljev ne upa poveriti kakemu navadnemu zdravniku, še manje pa kakemu zdravišču, ali Medikal Institutu; ker zdravljenje vseh teh zdravnikov je žalibog rojakom dobro poznato. Vsled tega uzroka se morajo vsi bolniki poveriti samo onemu zdravniku, kateri je leta in leta žrtvoval v korist človeštva, da izpopolni svojo “NOVO METODO“. Najboljšo in najuspešnejo pomoč za hitro ozdravljenje vsake še tako težke in nevatne bolezni MOŽA IN ŽENE — katere so nastopile vsled spolnih nepravilnosti in zlorab, — dobi vsak, ako se zaupno obrne na znamenitega zdravnika Dr. Ferd. Hartmann-a svetovnoznanega Specialista za moške in ženske bolezni. . jNTOVA. metoda njegovega zdravljenja je natanko opisana v njigovi knjigi, katero je on napisal za kotist našega naroda. — V tej knjigi so opisani izviri različnih bolezni j moža in žene, kakor tudi to, kaj je potrebno za čim prejno ozdravljenje. Pišite še danes po njo, ter pri naročilu v pismu priložite nekaj znamk za poštnemino. Prečitajte nekaj pismov, kakoršna on vsaki dan prejme od ojih bolnikov: V isokospoštovani g. doctor Hartmann ! Vaša zdravila vporabljam šele pet dni. a se počutim že veliko boljšo, kar imam zahvaliti Bogu in Vam. Zato dragi Slovenci, obrnite se na njega, kateri Vam bode ponudil svojo pomoč. Vam gospod doktor ostajam hvaležna do groba z spoštovanjem. ANTONIJA RADOŠEVIČ. Cent. Candy pod No, 71, Calumet, Mich. Veleučeni gospod Štejem si dolžnost, da se Vam iskreno zahvalim za priposlana zdravila s katerimi sem v dveh tednih popolnoma ozdravila od nadležnega kašlja, za kar se Vam še enkrat zahvaljujem. Ob jednem Vas prosim, da mi dopošl-jete zdravila za slabo prebavljanje, na katerem trpi tukaj neki možki. Vaša hvaležna. HELENA PAJAN, 10818 Torence Ave., So. Chicago, 111.1 Visokoučeni g. Dr. Hartmann: Dolžnost mi je, se Vam najtopleje zahvaliti za dobroto'ker ste me obranili pred skoro smrtjo. Bolehal sem od težkega prehlajenja vnetja pljuč, ter sem po kratkem zdravljenju popolno zdrav. Priporčam Vas vsiru onim ubogim, ki ne morejo svojega zdravja dobiti, ker prepričan sem, da jim lahko pomagate, Prisrčna Vam hvala Vaš NIKOLA MIŠKU LIN 26 Wash. St. N. Y. C. Veleučeni gospod Dr. Hartmann! Hvaležno Vam naznanjam, da sem po Vaših zdravilih popolno.1 a ozdravil, in upam da mi ne bode treba več rabiti zdravil. Ozdravil sem hvala Bogu popolnoma, ter se Vam še enkrat prisrčno zahvaljujem na Vašem zdravi-jenju. Vaš Hvaležni FRANK BORAK, Box 123. Josephine, Pa* Da zamorete dobiti jeden dober svet glede Vaše bolezni, pišite še danes na: Dr. FERD. HARTMANN-a 231 E. I4th St. New York, N. NOVO. pristnih Ml VAS SEZNANIMO Z 23 KAMNOV NOVO vsebujočo uro. Pravo zlato, ali 7 zlatom prevlečeno Mi moramo prodati za prvič 10,000 naših 23 pristnih kamnov vsebujočih ’'AccuratuB'* ur in sicer samo aa $5. 7 5 komad! Te vrste ure so jako pri pravne in pokrovi so z uajboljšimi slikami preskrbljeni in ’’gold filled”. Posebno so te ure poznane po svoji trdnost* Radi jih kupujejo ljudje ki se vozijo in ki opravljajo bolj težka fn‘niso^saraodo^ garantiramo za 20 let bre in trdne, ampak tudi krasne in se bodo vaši prijatelji čudili ko jim poveste ceno, za katero ste jo kupili. Če torej rabiste dobro in pripravno žepno uro, sedaj je čas da kupite. In prejj ko kupite kako drugo, premislite. Če pošljete nam vaš naslov, kar vas stane l cent, Vam pošljemo uro na ogled Če pa uro kupite, vas stane brez poštnine $5.75, Če jo pa ne ..iarate — jo ni potreba kupiti in M! rnekiramn VQ0 LeP* uro pošljite na naše stroške nazaj. «Tli I Gumi ulllu fovJi veri žica pri vsaki uri. Pišite na naslov: EXCEL8IOR WATCH CO„ DEPT. 505, CHICAGO, ILL., U S. A. § Pijte najboljše pivo a Peter Schoenhofen Brewing Co. ^ PHONE: CANAL 9 CHICAGO ILL. Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko tâïîi Društvo Ustanov. 21. nov. 1909 Incorp. 15. marca 1910. MADISON, PENNSYLVANIA GLAVNI ODBOR: sPROBDSiEaDNIEK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adarnsburg, Pa. Boat 51. MAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. t ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adarnsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adarnsburg, Pa. NADZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB ŠETINA, Adarnsburg, Pa. Box 108. CLAŽ ČELIK. Adarnsburg. Pa. Box 28. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. OQBORGE BOEHM, Arona, Pa. Družtva iu rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu. LOS. Sveča je gorela nekako boječe in je že dogorevala. Voda v sa-movaru je vrela in je s prijetnim brbljanjem polnila celo sobo. — Vabljiva gorkota se je širila od peči. Ona je sedela na stolu in je z zamišljenimi očmi gledala v njegov polrazsvetljeni obraz. Ugajala ji je njegova mirnost, s katero je razreševal vsa vprašanja in duhovitost, s katero je izražal svoje misli. On je sedel leno na zofi in je meril z nekakim nagajivim nasmehom njeno zamišljeno lice. U-gajala mu je ta gospodična, polna življenja in vabljivosti; čutila se je iz nje velika volja do velikega kipečega življenja in iz njenih oči so sijale sanje, ki so polnile njeno mlado glavico. “Da,” je nadaljevala ona pogovor, ki sta ga bila nenadoma pretrgala, “ko pride los, potem bo drugače. Potom' ne bova sedela pri sveči, dam si v celo stanovanje napeljati elektriko, v kot dam postaviti novo zofo in tudi samovar bo nov. Tolikrat sanjam o tem. In enkrat mora priti los. Kdo more reči, da se to ne zgodi že pri tem žrebanju in potem bo vse drugače, dragi prijatelj.” “Da, da, los, los,” je ponavljal on in je premišljal, zakaj je ona tako čudno naglasila besedo: prijatelj. “Torej vi mislite, da je vsa sreča na svetu odvisna samo od vašega losa, ali recimo od denarja. Brez denarja, mislite, da ni sreče.” “Ne rečem sreče: sreča je lahko tako in tako lahko so bedni srečni, kakor so lahko bogati nesrečni. Ampak jaz mislim in sem prepričana, da se da z denarjem ustvariti krasno življenje. Midva sva morda popolnoma srečna pri sveči, pri starem samovarju, na priprosti zofi, ampak pozneje bi to bilo še lepše. Ne mislim si, da vi niste zadovoljni, ampak potem bi to bilo drugače.” “Iz-premenila bi se le okolica, midva bi ostala ista. Sreča je vendar nekaj, kar je vnaših srcih.” “Da, toda življenje ima nekaj v sebi, to so strahovi, ki pode tiho srečo iz src.” “Kdor hoče biti srečen, naj ne čaka sreče od življenja, ali od drugih ljudij, vzeti si jo mora sam, ukrasti jo niora.” “Ukrasti? . . . Toda ko bi prišel los, bi ne bilo treba krasti, bilo bi dovoljeno vse. Nič bi, recimo, ne moglo braniti, da se midva ljubiva in da si urediva življenje po svoje. Šla bi na potovanje, na zabave, smejala bi se celemu svetu. ’ ’ “To lahko storiva tudi sedaj. Kaj nama branil No, zasmejajte se in se bova smejala.” Oba sta se zasmejala. Žarele so oči, razgrete od gorkote. Ona je vstala in je začela nalivati čaj. “Kaj si morete misliti lepšega,” je nadaljeval on, “kakor taka dva prijatelja, kakor sva midva, ko sediva zvečer pri čaju. T*am zunaj gre sneg, kosmi padajo tako lepo beli, kakor da bi hoteli nama na ljubo pobeliti zemljo. Vidite, cel svet je namenjen nam, in vsak ima to, kar si vzame. Kaj naju brigajo tam zunaj ljudje. Tudi sedaj delava, kar hočeva.” “O ne,” je odgovorila ona, ‘‘sedaj je marsikaj prepovedano, kar bi bilo potem dovoljeno. Zato nravim: los, los, los ...” On se ji je zasmejal. Ugajala mu je njena samozavest, ona veli- “ Vidite, kaj je vaš los. Leži morda tam kje na Dunaju. Nič ni na njem zanimivega, sam papir z obljubami; tu pa je sladka toplota, živo življenje, kipeča kri, vse kakor mamljiva pesem, ki budi v naših čuvstvih tisočere odmeve in kliče, vabi . „ .” “Da, ko bi prišel los, takrat ve človek pra/v ceniti življenje . . .” Sveča je zaprasketala. “Vidite, če ugasne, ni luči več,” je nadaljeval, “tako je z življenjem, ki čaka.” Ona je naenkrat zaplakala. Pokleknila je ob zofi in je skrila glavo v njegove roke. “Jaz vas ljubim,” je rekla, “ampak se bojim ...” “To je bil los,” ji je zašepetal on na uho. Sveča je dogorevala. Toplota je postajala bolj in bolj mamljiva, po sobi je odmevala kipeča pesem, kakor da je je polna vsa visoka bela zimska noč. PIJANČEVANJE. ka vera v srečo in trdno prepričanje, da pride los. “Kaj more nama branit,” je začel čez čas, “da sediva sedaj skupaj na eni zofi, vkljub temu, da še ni prišel los.” “To je res,” je rekla ona, “ampak potem bi se človek s tako brezskrbnostjo prepustil vsem radostim ...” Hipoma je umolknila. “Kakim radostim?” je vprašal z nagajivim smehom. “Ne smejajte se,” je rekla o-na in se smejala tako, da je razlila čaj. “Vidite, ko bi sedeli pri meni, bi ne polili čaja.” je rekel on. “Ne rečem,” je rekla ona in je vstala. “Vi poznate moje plane.” je nadaljevala. “Ko bi imela denar. odšla bi v veliko mesto, stopila bi v glasbeno šolo, postala bi pevka, pela bi. igrala. Vi sami ste mi priznali talent.” “Priznavam ga še vedno in mi je žal. če bo čakal na los.” “In vendar brez losa to ni mogoče. Druge, ki imajo morda manj talenta, nego jaz, pa več sredstev, bodo postale slavne, jaz pa bom ostala pozabljena v tem kotu, ali.” Solze so ji zalile oči. On se je smejal. “Ne smejajte se,” je rekla, “vi ne veste, koliko trpim. Tudi življenje bi potem bilo drugače. Umetnice, pevke, igralke smejo ljubiti, kakor hočejo, nam navadnim ljudem pa je prepovedano, čeprav imamo morda talente.” “To ste dobro povedali,” je rekel on. “Imamo morda talente za umetnost in za življenje in jih pustimo, da propadajo. Nad njimi beži vesela mladost, mi se staramo in kaj smo imeli od življenja.” “Ne govorite tako,” ’je rekla ona, “veste, kako se bojim teh misli, kt bi me lahko vedle k o-bupnemu dejanju. Ako pride los, potem se začne življenje, umetnost, ljubezen . . . ” “In če ne pride ...” “Če ne pride,” je ponovila o-na zamišljeno, “potem je vse izgubljeno, potem bo med čakanjem prešla mladost in, in . . . ” “In se ne vrne nikdar več,” je pridejal on. “Da, vidite, tako je s čakanjem, omagovanjem, omahovanjem in kakor se še imenuje tako stanje v življenju, kjer ni odločitve, ni čina. Človek premišlja, tuhta, uvažuje in ne pride. nikamor, dokler nekoč res ne stori obupnega dejanja in pravi: los . . .” “Los!” “Ta pride gotovo.” “Ne. mislil sem na neki drugi los.” “Ah, vi,” je rekla in mu je položila roko na usta. “Ne govorite takih besedi.” “Saj jih govorite tudi vi,” je govoril on skozi njene prste. “Rekel sem: los.” “Ampak v drugem pomenu.” “Seveda; razlika je samo ta, da je moj los odvisen od moje volje in odločujem sam, vaš pa je odvisen od slučaja in odločujejo druge sile.” “O, tudi pri vas odločujejo druge sile,” je odgovorila ona. “Recimo, da tudi; toda krasno je, kadar se dvigne v upor proti dolgočasnosti, proti praznoti in lenosti in življenje zapoje zmagoslavno svojo pesem: los.” “Molčite, molčite,” je govorila ona, kajti kakor vabljiv spev so se glasile njegove besede. Boj alkoholizmu — alkoholizem je uničevalec človeštva — tako in enako slišimo v naših časih skoro dan na dan. Tisti, ki najbolj kriče, so sicer časih skrivaj veliki pijanci, a to je naposled postranska stvar. Ne glej me, ampak poslušaj me. pravijo naši duhovniki. Splošno mnenje je, da je anti-alkoholizem nekaj novodobnega, nekaj popolnoma modernega, o čemer prejšnje generacije niti pojma niso imele. Pa samo protialkoholni kongresi so nekaj novega, boj alkoholizmu pa je silno star. Že Platon, Aristoteles, Plutarh iu celo Anakreont so se v svojih spisih bavili z alkoholizmom. Plutarh govori o degeneriranju potomcev alkoholikov kakor kak specijalist naših časov. A v starih časih ni bil boj zoper alkoholizem samo platoničen, kakor je dandanes, marveč prokleto resen Drakon je določil za pijanost —■ kazen smrti. Ko bi dandanes obesili vsakega pijanca, bi še zmanjkalo lesa za vešala. Solon sicer pijancu ni kar glave vzel, a pijanost je vender jako ostro kaznoval, zlasti pijanost javnih funkeijonarjev. Med drugimi je izdal diva jako karakteristična zakona. Prvi je prepovedal piti čisto vino pri javnih pojedinah, drugi zakon je za krčmarje določal hude kazni, če, šo prodajali vino, ki ni bilo pomešano z vodo. Dandanes kaznujejo krčmarje če vinu primešajo vodo. Solon je preganjal pijančevanje in je bil vsekako modrejši od dandanašnjih oblastnikov, ki na eni strani preganjajo pijančevanje, na drugi strani pa dajo die-nar. da podpirajo produkcijo pijač, ki obsojajo alkoholizem, pa ob enem kaznujejo krčmarje, ki med vino mešajo vodo, dasi s tem podpirajo boj zoper alkoholizem. Značilno je, da Solon ni priznal, da bi pijanec ne bil odgovoren za kako dejanje, katero je storil v stanju popolne pijanosti. V naših časih se totalna pijanost zelo upošteva pri različnih sodbah. Justiea stoji na stališču, da v totalni pijanosti storjenega dejanja ni tako soditi, kakor če je dlotično dejanje storjeno v treznem stafju. Solon je bil drugačnega mnenja, kakor smo videli, Aristoteles pa je celo stal na stališču, da je zločinec, ki je kaj storil v pijanosti, dvakrat kaz-njiv, enkrat zločina in enkrat pijanstva. Glavo so mit seveda mogli odsekati eno samo, ker je imel samo eno. Kakor se vidi, tudi boj alkoholizmu ni nič modernega, nego nekaj zelo starega. Uspeha pa ni i-mel niti stari niti novi boj in ga, žal, tudi ne bo. Filolog. Preklicni — popravek. V dopisu iz dne 31. marca 1911, v št, 13—6 lista Glas Svobode sta bila gg. A. T. in F. P. obdolžena, da sta mene pri superitendentu obtožila, da sem spal pri delu; to pa. ni resnica; to se je le prvotno govorilo, seveda pomotoma, na kar cenj. čitatelje Gl. Sv. opozarjam, in sta imenovana rojaka značajna in poštepa in o kaki hinavščini o njiju ni za govoriti. (Po natančni poizvedbi me je zatožil nek voznik premoga) in želim, da se o tem nadalje več ne govori, ker zadeva je pošteno poravnana. A. Pucli,-' naročnik Gl. Sv. in tožitelj. N. B.: Uredništvo tudi preklicuje, v št. 10, 10. marca, t- 1. priobčeno notico iz Rock Springs, v Gl. Sv., da je neki lopov vlomil v pisalno mizo društva sv. Jožefa K. S. K. J. in odnesel 3 mesečni račun. Ta novica ne sloni na resnični podlagi, in obžalujemo, da smo (ne po naši krivdi), omenjeno priobčili. P. S.: Uredništvo kot upravni-štvo lista Gl. Svobode prosi vse dopisovalce, da poročajo le resnične stvari; ker s tem, da se kaj ne vjema, niškodovano samo dopisovalcu, temveč tudi nam, in to naj imajo dopisniki pred1 očmi. Po navodilu slovenske angleške slovnice, tolmača in angl. slov. slovarja se lahko vsaki priprosti človek angleščine, kakor jo v navadnem življenju rabi, priuči, kar je v tej deželi nujno potrebno, a-ko hoče imeti kak boljši posel iu neodvisno živeti. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. T. Najboljša gostilna na Blue Island Ave. v Chicaei je J. F. Bolek-ova, kjer se toči izborno Schlitz pivo in fina vina. Domača in cenena kuhinja. Kosilo s kozarcem piva, vina ali kaka druge pijače 200. Večerja s pijačo samo iBo. Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna JOE F. BOLEK 1870 Bine Island Avenne vogal 19. til. SLOVENCI POSEČAJTE “Little Bobemio” kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu! Izvrstna kuhinja. Fina vina in smodke. Za obilen poseč se priporoča. CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. in zap. 18- ul. GOSTILNA kjer je največ zabav# in največ vžitka za par centov g biljardno mizo na razpolago. Vse t» se d-obi v gostilni John Košiček 1807 S. Centre Ave, Chicago, Dl. Telefon Canal 1439. AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA: Alice ......................26 Augenia...... 5. aprila 1911 Oceania.......19. aprila 1911 aprila 1911 M. Washington... 3. maja 1911 Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste v South Brooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASUTO f* AMERIKO "WV; "•i- v. m* i-mmf 'vV- t W.SZYMANSK1 TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 1907 Blue Island Ave-, Chicago TELEFON CANAL 953. Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. 0- M. A. WEISSKOPF, M. D. 0 ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od L—3. ure popoiudne in od 4.—h. popoludne. od 6.—3:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v ptav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. 0- Phone: Canal 80. H0ERBER’S CREAM OF MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. In Lincoln Street Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan. Priporoča se rojakom v SHEBOYGAN WIS. .grocerijsko prodajalno H Ger lacha, kateri jo vodi že čez 12 let nad vse zadovoljstvoodjemalcev. Naročila na dom *ozi Frank Pangarcer. H.GERLACH&CO. Trgovci blaga, grocerijsklh potrebščin, moke in živeža ilO! 8. lSth St SHEBOViAH, TO, Telefon 630 White. Gostilna “Slovenski Dom” na 2236 So. Wood ceste to je medi Blue Island ulico in 22 JOHN MLADIČ. GOSTILNA J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St. cor. 18 Place Dvorana za zabave in zborovanja. Tel. Canal 1386. J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji. Tel. Canal 8096. 2103 Blu3 Island Av. cor. 21.St Našo trgovino priporočamo Slovencem že trinajast let in pov sod so zadovaljni z našim blagom. Pavabimo vas, da si ogledate našo spomladansko zalogo oblek kot: Moške površnike $7.50 do $25.00 moške 8P0”i"tS”9‘e $10.00 do $30.00 moške obleke zamlade$7.50 do $20.00 Deške sporni- obleke $2.50 do $10.00 Odprto vsak večer, izvzemši srtdo in petek do 9 ure. Odprto v nede jo dopoludne. Vogal Blue Island Avenue *in 18. cesta. HINCsCS Jelinek & Mayer’ lastnika. P ATLAS BREWING CO. 1 aluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. g LAQER | MAGNET | GRANAT j Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. 1 Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti ^ mi te bodemo zadovoljili. t Vsak slovenski delavec mora citati svoj e . glasilo t. j. “Glas Svobode!” Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško Compagnie Generale Transatlantique Potniki tretjega razreda dobivajo brez plačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro brano in razna mesna jedila. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi, La Lorraine........22.000 HP La Touraine........20.000 HP Chicago, nov parnik....9500 HP Pristanišče 57 Narth Ri/er vznožje 15th St., New York City JARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK. Glavni zatop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZM1NSKI . glavni zastopnik za zapati, na 139 N. Dearhorn St. Chicago, 111. La Provence La Savoie... .30.000 HP . 22.000 HP DOPISI. Aguilar, Colo. Uredništvo Glas Svobode: — Iz vseh naselbin se cit a dopise, samo iz tukajšnje, slovenske naselbine nobenega glasu. Mislim, da je moj mali dopis tudi prvi v listu Glas Svobode iz tega mesta. Delavske razmere so tukaj sedaj prav slabe. V enih premogovih rovih se dela po tri dni na teden; po nekod po dva dtni in dostikrat tudi nič. V tistih rovih pa, ki se dela, je pa, zaslužek slab, ker ni vozov na razpolago. Torej toliko, da se preživimo; za saloon ali kakšno zabavo ne ostane nič. Hodimo raje v hribe poslušat piščalko rova, če se morebiti kaj odpre. Kar tukajšnjim rojakom, posebno pa članom S. S. P. Z. priporočam je to, da se redno vdeležu-jejo sej in da se vsak; naroči na delavski list Glas Svobode, katerega vsak delavec z veseljem či-ta in se človek marsikaj naobrazi iz njega. Vedite g. urednik; da ga jaz vsaki članici in elanu z dobro besedo priporočim S željo, a pri nobenem družtvu ni tako slabih pravil kakor jih ima to društvo. Slaba točka pravil pa obstoji v tem, da se zahteva od vsacega člana, da se vsaj trikrat na leto vdeleži korakanja v cerkev sv. Lovrenca, in ne oziraje se na to, kje član stanuje, blizu cerkve ali kje daleč ven. In če se ne drži tega pravila? Plačati mu je — dolar kazni. Slovencem v Newburgu bi svetoval, da bi si vstanovili družtvo na narodni podlagi in hi tisto cerkveno marčanje malo omejili in popolnoma odpravili. Pozdrav čitateljem! Njiiburčan št. 1. Livingston, 111. Uredništvo Gl. Sv. : — Naznanim vam malo bolj nata-čno tukajšnje delavske razmere. Dne 20. marca, ko so premog iz rova vlekli, ,se je pod! težo premoga vlomilo kolo in vrv je prerezala ves les rova in poškodba je tako velika, da gotovo ne bomo dalj časa delali, ker bo vzelo velike poprave. Iz Springfield, 111., smo dobili gospoda kaplana In njegovega o-biskovalca, jn oba sta obiskala slovenske salone, kjer sta poskušala z jezikom naprednjake spraviti na katoliško stran, a se jima seve to ni posrečilo, ker tli je vse v uniji. Ivo so nas nagovorili z krepkim “dober dan”, smo odgovorili, bog ga daj! Vprašani smo bili, kakšnega pomena so socialisti za nas. Vprašali smo takoj nazaj, kakšnega pomena je duhovščina za flas?! Morebiti to, da “skrbe” za naše umrle, (kateri so vendar mrtvi in ne potrebujejo vendar nobene pomoči več) ; vsaj za nas, delavce farji tako nič ne store, o-betajo nam le nebesa — pa na ‘ ‘onem ’ ’ svetu ! Seveda sta gospoda obiskala par katoliških družin še posebej in posebno pri njih povdarjala, da rabita za novo cerkev v Springfieldu. Koliko sta odpravila. iie vem. Da pa delavcev nista niti za pet v njihovem prepričanju tu omajala, lahko z mirno vestjo poročam ! Pozdrav ! Svobodaš. •Scofield, Utah. Uredništvo Glas Svobode: — Že dve ali tri leta sem starejši odkar sem poslal svoj dopis v Gl. Sv. Kaj je temu vzrok? Najbrže lenoba. V časih sem mislil za Božič, potem kako črtico za Novo leto, pa komaj sem prijel za pero, pa sem odložil do prihodnje spomladi. Ves ta čas sem se zadrževal na zapadli. V Montani zverino preganjal, v Wyoming pa gledal kako je sv. Elija sneg iz kupa na kup premetaval za igračo. Zadnji čas sem prišel v deželo mormonskega boga. A niti mormonski in niti judovski bog me nista pridobila za se, zatorej sem še vedno sam, kot tisti iz Hrvaškega. Delavske razmere so v vsaki državi različne in za nekternike še povoljne; toliko manj. za me, ker vedno rad' obiskujem rojake po prostrani ameriški planjavi. Zapad je za duhovnike zgubljen in jim verujem, da bo cel “ferdama”, ker zapadni prebivalci Amerike tr>d!e, da so dušni pastirji največje denarne hijene, skrunitelji morale, roparji prostosti, zatiralci omike in vede in zastopniki podedovanega greha — greha nevednosti itd. — Slišal sem tudi lepe besede, da raje kot da bi dali tiste groše farju, jih pošljejo štrajkarjem v Westmoreland okraju, kateri so bolj podtpore potrebni kot nena-sita cerkvena gospoda. —• Sploh kdor misli, da se dajo ljudje danes še vleči je neumen. Vsak norec misli da je moder, čeprav je najneumnejši. Človek, kateri druge kritizira, naj svoje prej popravi, tako mi je rekel neki društveni uradnik, in prav je imel mož. Amen. Pohajač. Indianapolis, Ind. Cenjeno uredništvo: — Gospod urednik! tukaj pri nas se je zgodil velik čudež predzadnji teden, namreč nam je Luna “mrknila” ter izginila kakor IIalleyev komet. Sedaj vlada pravcata egiptovska tema na našem političnem firmamentu. Da IMATE El zastrupljeno kri ali sifilis, triper, splošno oslabelost, gubittVk živ)jenskega soka, nočni gubi tek, izgu; o moške kreposti, impotenco, atrofijo, stiikturo, revmatizem, organsko bolezen, bolezen na jetrih, v že)od0,000 kron, občini Radovljica 100.000 K, župniku Renierju, dekanu Schweiger ju v Leskovcu, neki nemškutariei Žerjale v Brežicah vsakemu 5000 K, štirim nemškim dijakom skupaj 5000 K. zdravnika, ki ji je s svojo požr-. tvovalnost.jo vsaj za pet let podaljšal življenje, 2000 K. Madjarrko poštenje. Citateljem je gotovo še v živem spominu grozna nesreča v Oeköritö na O-grskem, kjer se je o priliki nekega plesa vnel požar, pri katerem je prišlo več sto mladih ljudi oh življenje. Za preostale žrtev so tedaj nabrali 150 000 K, katere so bile poslane satmavski županiji, da jih. razdeli. Ministers!vo je sedemnajstkrat požurjalo županijo, naj denar razdeli, ne da bi bilo dobilo kak odgovor. Ker so se Časopisi zopet pečali s to zadevo ter poročali, da nabrani denar še vedno ni razdeljen', je minister-ski predsednik KKijenITedervary .pozvrd podžupana brzojavno, da se mora denar takoj razdeliti. •— Ministerski predsednik je izjavil, da je to evropski škandal. Khnen-HedervarV se je baje izrazil, da ga nikakor ni volja, da bi škandal pomašil. temveč je odločen, da krivce brezobzirno izroči sodbi javnega mnenja. Vzrok Khue-nove energije v tem slučaju uteg- i iip biti v tem, da je satmarska županija v rokah opozicije. Ko bi bila v rokah pristašev KhUenove jnuhkaparte, bržkone ne bi bil tako energičen. Statistika ruske cerkve. — Po zadnjem izvestju generalnega prokuratorja sv. sinoda šteje ruska pravoslavna /Cerkev z geor-kijskim eksarhatom 4ti.051.606 moških in 45,563.520 žensk, skupaj 91,704,580 duš. V štirih e-parhijah (škofijah) imajo ruski razkolnik¡ 444.407* duš. V rusko cerkev je prešlo leta 1907 ruskih razkolnikov 7000, katolikov 1435, iuteranov 993, Židov 579, poganov 7.32, mohamedancev 169. Iz ruske cerkve je prešlo v ruske sekte 11.000 pravoslavnih, v katoliško cerkev 5115, v luteransko 1938, v židovsko 54, v islam 3561. Na štirih duhovnih akademijah v Petrogradu, Moskvi, Kijevu in Kazanu predava 119 profesorjev pred 862 slušatelji. Semenišč je 57 z 898 profesorji in 19.298 slušatelji. . Cerkvenih šol, ki pripravljajo dijake za semenišča, je 186 s 30.14.^ dijaki. Cerkvenih e-lementamih šol je 615 s 47.248 u-čenci in 23.456 učenkam, šol z e-nim razredom je 24.868 z 914.211 učenci in 444.122 učenkami. Za te šole in ¿a primarne šole,'kjer se poučuje samo citati in pisati, trosi država 28,584.087 rubljev. Duhovnik proti duhovniku. V Borovljah je za župnika štajerski rojak g: Anton Klemenčič. Njegovi stanovski tovariši mu zavidajo, ker ima dobro župnijo, si je prihranil premoženja ter se ne vmešava v strankarsko boje. — Vendar pa je vnet rodoljub, ki neustrašeno brani slovenski jezik v cerkvi in šoli, kar so mu že o-petovano očitali nemški časopisi-Zarotili so se proti njemu stanovski tovariši, ki so dobili zaslombo pri ordinarijatu. Da pridtobe tudi Nemce iu nemškega škofa, začel je kaplan Katnik zbirati podpise na prošnjo za nemške pridige. — To je priznal kaplan sam pri nem-čurskem županu Ogrizu ter mu povedal, da je škof tudi dovolil liemške pridige. Podpise za nemške pridige je pomagal kaplanu nabirati posebno sodni sluga Ska-men, ki je sicer zaveden Slovenec. G. župniku se gnusi ta kru-ho borska in izdajalska gonja ter je prosil za vpokojitev. Nemški škof pa zna provizorju Arnušu prečrtati račune ter lahko pošlje v Borovlje nemškutarja. Strahovit klerikalen polom. — Pred porotnim sodiščem v Celovcu se je začela obravnava proti prelatu Kayserju in njegovemu kompanjonu Palesetu. — Prelat Weiss, ki bi moral tudi sedeti na zatožni klopi, je pred meseci pobegnil in uživa sadove svojih goljufij in tatvin najbrže v kakem samostanu. “Rd. Prapor’’ o temu pristavlja: O svojih duhovnih sobratih zna “Slovenec’ bolj nespoštljivo govoriti kakor vsak fra-masonski list. Seveda še le tedaj, kadar ima povoda, da bi se jih o-tresel. Tako piše n. pr. o monsi-njora Kayserju, ki stoji zdaj pred celovško poroto zaradi poloma koroške klerikalne zadružne zveze: ‘ * Monsig. Kayser se počuti v zaporu menda jako dobro, •le lepo rejen, nosi lepo Črno bra-idb in se mu nič ne pozna, da je bil kdaj duhovnik. (Da je “bil”, ta je prav slovenčevska. Kayser ni bil, ampak je duhovnik.) Svoje pruske drznosti ni zgubil in se mu nič ne pozna, da bi bil kaj skesan ali potrt. Bil je igralec, predno je postal duhovnik, igralec je ostal. ko> je oblekel črno suknjo in igralec je še sedaj. — — Kayser je bil eden najhujših nemških šovinistov med koroško duhovščino, izobrazbo je imel slabo, pač pa je bil siliio aroganten in predrzen. Goljufal je na vse strani in živel kot, kak paša. Po svojem mišljenju se menda ni nič razlikoval od nemških liberalcev. Weiss je bit podoben Značaj. — Strasten nemškutar in arogantna narava. Njegova rodbina je menda židovskega pokolenja.’’ To so v “Slovenčevih” predalih jako zanimivi glasovi. Ni še baš dolgo. kar je “Slovenec” čisto drugače pisal o teh dveh maziljenih junakih, ki sta po njegovih tedanjih trditvah le vsled prevelike zaupljivosti zabredla v nesrečo. In kako, cenjeni “Slovenc” —*■ o duhovnikih se vendar sploh ne sme misliti, da niso popolna bitja, nesposobna vsake slabe lastnosti! Škof Katschthaler je celo učil, da imajo Več moči kakor Kristus in Marija. Kako se to vjema, eenjehi katoličan? * Vseslovanska razstava v Pragi. Izvrševalni odbor vseslovanskega kongresa je-sklenil, da se priredi prva vseslovanska razstava v Pragi. Katero leto, to vprašanje še ni definitivno rešeno. Listi go poročali. d!a leta 1913. Toda ta vest je bila netočna, zakaj čisto gotovo je, da se bo razstava priredila šele 1. 1914. ali najverjetneje leta 1915. ob 5001etnici smrdi Jana Husa. Povsem naravno je, da bo razstava, ki bo obsegala u-metnost, književnost, umetno o-brt in slovansko etnografijo, popolnoma kulturno podjetje. Razstavo bo priredil glavni razstavni odbor v Pragi. V tem odboru bodo imeli Rusi 28 zastopnikov, Poljaki 26, Čehi s Slovaki in lu-žiškimi Srbi 16, Jugoslovani skupaj pa 20 zastopnikov. Na čelu ruskega odbora bo predsednik ruske gospudarstvene dume Gučkov, na čelu poljskega odbora pa knez Lubomirski v Varšavi. Češki narodni odbor se bo konstituiral koncem min. meseca, V tem odboru bodo'zastopniku umetnikov, književnikov, znanstvenikov, raznih avtonomnih korporacij in vseh slojev češkega naroda. Organizacijo slovanskih odborov je prevzel dr. Vratislav Cerny. ki se že prihodnje- dni napoti na slovanski jug. Razstava bo nameščena v raznih paviljonih. Poseben skupen paviljon bo za vpodablja-joče umetnosti. Zlasti originalen bo glasbefai paviljon, ki bo kakor literaren skupen ža vse slovanske narode. Posebno, paznost in pozornost bo pripravljalni od- Velika razprodaja zastorov in tapet. Mi smo kupili od največje tvrdke za zagrinjala od Phila delphia Cartain družbe 1500 parov zastorov in pri tej veli-ki kupčiji prihranili na dolarju 50c popusta. Ta zagrinjala so absolutno najboljša in cena jim je jako nizka. Zapomni-teši, da so ta zagrinjala cista in dobro narejena. ^ NE POZABITE SI JIH OG-LEDATI! fa* ODDELEK PRVI vsebuje 3 yarde dolga zagrinjala, krasne efektujoče barve, dobro šivana — mi jih bomo prodajali posamezno P«.......................................49c ODDELEK DRUGI obstoji iz yarda dolgih Nothingham zastorov, posebne dolgosti; navadno smo te vrste zagrinjala prodajali po $1.00 komad sedaj par.........59c ODDELEK TRETJI obsega čez 250 parov visokih in širokih zagrinjal, arabske vrste, bele barve, vredna $2.00, sedlaj par samo ...................................$1.09 ODDELEK ČETRTI vsebuje nekaj jako finih angleških zagrinjal, izdelano arabsko, bele barve, geometrične oblike in lepe ri-sarije in okraske; dobiti jih je vseh vrst, vredna do $3.50, sedaj samo par.......$1.79 ODDELEK PETI obsega Alum zagrinjala, z lepimi okraski in ošitki; $4.00 do $4.98, sedaj cena paru samo...................$2.48 ODDELEK ŠESTI vsebuje najboljše vrste francoskih zastorov, kraskih barv, fino šilih : 54 in. do 60 in. širokosti, in 3 do 3G> yarda dolgosti; navadno $5.00 do $6.00, par sedaj samo........................$2.98 ČISTI BELI SWIS, na izbero v lepoti in barvah in kakovosti; prej \2YjC, pri tej razprodaji yard samo ...................7%c BARVANO BLAGO za zagrinjala, dobre kakovosti, navadno se prodajal yard tega blaga po 25e, sedaj yard samo..........12J4c FINI LACE za zagrinjala 1 % yarda dolg, velika izbera; v resnici vreden 50c, vaša. izbera po okusu komad sedaj..............25c Blago za zagrinjala. BELI ŠARIM, yard širokosti, z pisani, pri praven za obedi 1 n o sobo; pri tej razproda ji yard po.................................4%< vam pravilo aí>.>hí¿«, F rxavxsr. uživati kričistilno zdravilo vsako spomlad in isto bodi vedno le SEVEROV KRIČIST1LEC ANCtduatASO HÍUA8U RCSÄEDV . f<>f ’/&&*, été-0 $¿n ViKtats, Czrv.iic fot C-V Sxu, ¿Wyro OU***-Säl' fri- tad Napravlja čisto, obilno kri, odstranjuje spomladanske opahke in je potreben, da se olajša kašelj in prehlad, a najhitréjso in najitdatnejšo olajšbo donaša Severov Balzam za pijača pokvarja neprebavnost in težka prebava. Če se hočete iznebiti želodčne neprilike ter hočete imeti dobro zdravo slast, uživajte Cena 25c in 50o. Severov Želodčni Grenčec Vsa gori navedena zdravila so na prodaj v lekarnah. Izrečno povejte, da hočete vih” in odklonite vsa druga, če se vam ponujajo. Če pišete n» naš zdravniški oddelek, dobite zanesljiv nasvet zastonj bor posvetil etnografski razstavi, ki bo .nameščena po raznih paviljonih, ki bodo zgrajen v karakterističnih slogih posamnih narodov. Paviljon zase bo imela tudi razstava gledališke umetnosti. Ta bo predstavljala vsa znamenita dela slovanskih skladteljev in dramatikov. Črnogorski kralj in francoska turista. “Rivista politika e parlamentare” pripoveduje tole mično zgodbic«! Pred kratkim sta prišla na Cetinje diva francoska poslanca kot navadna turista. Na ulici sta srečala moža v narodni noši in s pipo v ustih. Prosila sta ga za razna pojasnila. In mož jima je veliko njihovo začudenje odgovoril v francoskem jeziku ter se jima ponudil za vodnika po Cetinju. Francoza sta seveda ponudbo z veseljem sprejela ter se napotila v spremstvu prijaznega Črnogorca po mestu. Ker so jih povsodi vljudno pozdravljali, sta izrekla o Črnogorcih nasproti svojemu spremljevalcu svoje priznanje. rekoč: “Zares. Črnogorci ste nasproti tujcem izredno prijazni in vljudni.’’,Spremljevalec je na to polivalo pripomnil: “Ali, smo narod preprosti, kakor naše gore.” Nato sta Francoza jela izpraševati svojega spremljevalca. Naj prvo sta ga vprašala, ako je kralj Nikola priljubljen pri svojem narodu. Črnogorec je kratko odgovoril: “Pravijo tako.” “Ali pa to tudi zasluži?” sta poizvedovala tujca. Maja je z ramami je Čruogoree odgovoril: “Morda.'* In ko sta Francoza še hotela izvedeti, če tudi on spoštuje kralja. se je spremljevalec zamislil in nato pripomnil: “Če hočem biti pošten, ga ne. morem hvaliti.” Razume se, da sta Francoza hotela dati svojemu spremljevalcu znatno napitnino. Toda Črnogorec je odklonil vsako napitnino, pač pa je sprejel dobro francosko smotko ter se nato poslovil. Prišedši v hotel, sta pripovedovala svoj doživljaj gostilničarju ter omenila, da se je jima vendarle posrečilo najti Črnogorca, ki je odkrito priznal, tdla ne more hvaliti kralja. Gostilničar se je razgrel ter jel dokazovati, da dotič-ni spremljevalec ni mogel biti Črnogorec, ker Črnogorec ne govori tako o svojem vladarju. — Drugi dan so za francoska poslanca izposlovali avdijenco pri kralju. Peljali so jih v majhen, o-kusno opremljen salon in tu je stal pred njima oni vljudni Črnogorec, ki jú je prejšnji dan vodil in spremljeval po mestu. Ljubljana v Ameriki. V bližini East Palesiine v severnoameriški državi Ohio obstoji slovenska kolonija. ki šteje na stotine slovenskih družin. Mesto je zidano moderno. ima široke ulice ter napravlja utis lepega pokrajinskega mestdea. Mesto stoji že par let ali doslej je bilo brez imena. Naj-veljavnejši meščani So pred kratkim zborovali ter sklenili dati mestu ime: Ljubljana. Vse prebivalstvo je z veseljem pozdravilo ta sklep. 400.000 frankov je izgubil v igri v Parizu sin bogatega bankirja Goschena iz Frankobroda. ZAHVALA. Chisholm, Minn. Iz urada društva “Slovenski rudar’’ št. 110. S. N. P. J., na tvrdko Emil Baehmah, 1719 So. Centre ave., Chicago, 111.. Cenjeni gospod! Prejeli smo Vaše kape in rega-lije. katere ste nam bili poslali. Toplo »e vam zahvalujem za točno postrežbo in za okusno in dobro delo. (Priloženo v pismu po “money order” $30.00 za 12 kap in 12 regali.) Z odličnim spoštovanjem Frank Čampa, tajnik. VABILO. Družtvo št. 40, v Salida, Colo., vabi vse družtvenike, prijatelje in Slovence, da se mnogoštevilno vdeleže veselice dne 16. aprila t. 1. ob 4 uri popoluidfne. Obljublja se lepa in dobra zabava; na programu ples in druge razveselivke dolgega časa. Naj ne bo Slovenca v Salida in okolici, ki se ne bi vdeležil te impozantne veselice. Do svidenja! Za veselični odbor: Frank Miklič, tajnik. Za zunanje oglase ni odgovorno ne upravništvo in ne uredništvo. čisti in poživlja obisti, *■ ; W- F. .SEVERA 00»Jj ! odganja utrujenost, podeljuje moč, S taàm Sans* j ; : CSDAS KAITOS, - tVVA- ¡\ j zdravje in silo celemu ustroju. Dolar steklenica. HM#; » %. iiaisPiij t Velika francoska revolucija-1789 do 1815. Velika zavezna vojska za osvoboditev izpod Napoleonovega jarma. Minilo je že^ nekoliko stoletij, odkar v Pariza ni bilo tujih sovražnikov; žalostnega srca so tedaj ponosni prebivalci gledali vhod mogočnih zmagovalcev; kar prešiniilo pa jih je, ko je kakih sto ljudij z belimi zastavami hodilo. po mestu in klicalo: “Živio kralj! živeli Burbonci!” Z oken so jim gospe z belimi robci mahale, velika množica zbranega ljudstva in meščanski brambovci pa so komaj zadušili jezo svojo ter škripaje z zobmi pogledovali po oblastnih tujcih. Še tisti dan zvečer je car Aleksander odločno rekel, da se z Napoleonom nikakor ne misli pogajati, in nato je starešinstvo, v katerem je predsedoval Talleyrand, dne 2. aprila vzelo cesarski prestol Napoleonu in vsemu rodu njegovemu. Napoleon je (bil v Fontainebleau-u, kakih dvanajst ur od Pariza, ko mu je dno 3. aprila došlo poročilo o sklepu starešinstva. Na prvi mah je kar vzkipel 0d jeze in hotel je iti v Pariz s petdesetimi tisoč mo-ži, 'ki jih je imel pri sebi; toda kmalu je izprevidel, da mu zdaj ni več pomoči, in dne 7. aprila se je brez pogojev odpovedal vsaki vladarski oblasti, bodi na Francoskem, v Italiji ali kjer koli drugod. Dne 11. aprila so mu zavezniki pustili cesarski naslov, dali mu otok Elbo kot samostalno kneževino, dosodili mu na francoski račun po dva milijona frankov na leto ter dovolili, da si je štiri sto starih svojih vojščakov vzel seboj. Njegovi ženi, cesarici Mariji Lujizi, so za sina njenega Napoleona mlajšega in naslednike njegove podelili italijansko vojvodino Parmo in Piacenzo; a primerne pokojnine v gotovih nov eih določili so tudi ostalim udom rodbine Napoleonove. Stari vojščaki so se na glas jokali, ko so v Fontainebleau-u od slavnega cesarja svojega slovo jemali; prosto ljudstvo pa ga je na potu proti morju večkrat grdo zasramovalo. Istega dne 4. maja 1814, ko se je Napoleon pripeljal na Elbo, prišel je Ljudevik XVIII., brat nesrečnega kralja Ljudevika XVI. v Pariz ter zasedel prestol prednikov svojih, Dne 30. maja je z zavezniki sklenil takozvani mir pariški, po katerem se je Francoska zopet skrčila v tiste meje, ki jih je imela leta 1792, pridejali so ji samo Savojsko ter nekoliko krajev v Elsasu in na belgijski •meji, vsega skupaj kakih 100 •štirijaških miriametrov. Tudi so ji povrnili vse prekmurske naselbine, ki jih je imela pred vojsko. Da bi se pa do dobrega uredile državne razmere evropske sploh, posebno pa dežele prejšnjega nemškega cesarstva, sklicali so ■zavezniki veliki vladarski shod na Dunaju, kjer se je zbralo tudi mnogo «lovečih državnikov in vojaških poveljnikov. Bojne odškodnine v novcih niso zmagovalci zahtevali, in niti ugrabljenih umetnij niso terjali nazaj, ampak takoj po sklenjenem miru so zapustili Pariz. Po njihovem odhodu je kralj Ljudevik XVIII. oklical za Francosko novo ustavo. Postavodajal-no oblast je podelil državnemu zboru, ki se je ločil v gosposko zbornico in v zbornico poslancev. V prvo je kralj sam po svoji volji pozval zaslužne in odlične može, poslance pa so volili vsi državljani, ki so izpolnili vsaj trideset let ter plačevali na leto po tri sto frankov; izvoljeni, pa so smeli biti le taki možje, ki so bili najmanj štirideset let stari ter so plačevali po tisoč frankov letnega davka. Peti del poslancev se je imel vsako leto z nova voliti. Staro plemstvo je dobilo nazaj vse stare naslove, a tudi novo je pridržalo svoje; davke pa so vsi Francozi imeli jednako plačevati, brez ozira na rod ali stan svoj. Zadnjih sto dnij cesarstva Napoleonovega. Potekel je mesec za mesecem, a vladarji in knezi na dunajskem shodu se še niso do dobra sporazumeli, kako bodo uravnali raz-rovano Evropo. Največ težav so jim prizadevale državne razmere saske in poljske, in bilo jih je, ki so mislili, da se bodo zastran tega popolnoma razbili daljni dogovori. Poročilo o tem razponu je ohrabrilo predrznega Napoleona, da je nenadoma zopet planil v svet ter skušal ponoviti cesarstvo svoje. Dne 1. marca 1815. je pri Cannesu na Francoskem stopil na suho in spremi j e val o ga je tisoč oboroženih vojščakov. Francozi so ga bili veseli, kajti kralj Ljudevik XVIII. se jim ni znal prikupiti, ampak hudo jih je žalil z nepremišljenim ravnanjem svojim. Cesarsko stražo je premestil v Metz, tisoč in tisoč zaslužnim vojščakom je zmanjšal plačo za polovico, a zato je čim dalje več tujcev jemal v vojsko svojo. Predrzno obnašanje burbonskih prinpev, v zlasti pa neizmerna prevzetnost. starih plemenitnikov, ki so se zdaj povrnili ter se šopirili po Parizu, razjezilo je ljudstvo in jelo ga-je skrbeti, da mu ne bi zopet vzeli, kar je dobrega in koristnega obrodila velika revolucija. Napoleon je vse to dobro vedel, pa je v primernih razglasih znal še bolj razburiti nezadovoljni narod francoski ter ga pridlobi-ti za se. Od vseh stranij so ljudje hiteli k njemu in kakor v kakem slovečem sprevodu prišel je brez ovir v Grenoble. Tu se mu je vojaška posadka postavila v bran. Napoleon je z malim svojim krdelcem obstal ter sam stopil naprej pred kraljeve vojščake rekoč: “Kdor hoče ubiti ce- sarja svojega, pa ga naj!” Kakor da bi jih očaral, jeli so vojščaki navdušeno klicati: “Živio naš cesar!” in vsi so prestopili na njegovo stran. To isto se je zgodilo v vsakem drugem mestu, a v Lyonu so ga s tolikim navdušenjem sprejeli, da je kralja Ljudevika XVI.II. jelo hudo- skrbeti. Oklical je državno pregnanstvo naidl predrznim upornikom ter pošiljal. proti njemu krdelo za krdelom, ali vsako je takoj prestopilo k Napoleonu, kakor hitro ga je zagledalo. Naposled se je tudi maršal Nev s svojo vojsko izneveril kralju Ljudevika XVIII.. ki je nato dne 20. marca bežal v Ženevo, a na večer istega dne je Napoleon na čelu vojske prišel v Pariz ter se zopet nastanil v tuile-rijskem gradu. Za Napoleona ni bilo dobro, da so zavezni vladarji bili še skupaj na shodu na Dunaju. Zastonj se je skušal z avstrijskim in ruskim cesarjem pogoditi; že dne 13. marca so zavezniki svečano oklicali nad njim državni izgon, in takoj so ¡delali velikanske priprave, da bi ga kakor 'hitro mogoče užugali ter odvrnili veliko nevarnost, ki je zopet pretila Evropi. Po vseh nemških deželah so nabirali vojščake. Angleži so svoje poslali na Holandsko, Rusi pa, ki so že bili med potjo, morali so se hitro vrniti nazaj proti Reni. Na vse zadnje je velike zavezne vojske bilo 900.000 mož. Tudi Napoleon se je na vso moč pripravljal, ah toliko vojščakov le ni mogel spraviti na noge, kolikor jih je mislil. Med tem se je v Italiji odločila osoda neapoljskega . kralja Joa-chima Mura ta. svaka Napoleonovega. Kakor vemo, izneveril sc je Murat po bitki pri Lipškem dobrotniku svojemu ter se z Avstri jo zavezal zoper Francoze, zato idla si ohrani kraljevi prestol. Ali na dunajskem shodu niso nikakor hoteli Burbonci privoliti, da bi lepa neapoljska krona odsevala na glavi nekdanjega krčmarjevega sina. Brž ko je tedaj Murat čul, da se je Napoleon povrnil na Francosko, prestopil je zopet na njegov0. stran, vzdignil vojsko ter pozival Italijance, naj se združijo z njim zopet vsako tuje go spodstvo v Italiji. Ne da hi slušal zvedenega Napoleona, ki ga je svaril, naj se nikakor ne prenagli, šel je s svojo vojsko noter do reke Pada, kjer je zadel na Av-strijance. Takoj pri prvem navalu so se morali njegovi že nazaj pomikati, v bit vi pri Tolentinu dne 4. maja pa so bili popolnoma užugani, in brez reda so se razkropili na vse strani. Murat je zbežal na Francosko, kralj Ferdinand IV. pa je zopet v jedno kraljestvo sjedinil Neapolj in Sici lijo. Meseca oktobra se je Murat s peščico vojščakov povrnil ter v Kalabriji stopil na suho, nadeja-joe se, da se bo takoj vse ljudstvo vzdignilo za njega. Ali zmotil se je. Ljudje so ga ujeli ter izročili kraljevemu namestniku, ki ga je dal dne 13. oktobra ustreliti. Konec prihodnjič. ULAGATELJEM GLAVNE POSOJILNICE V LJUBLJANI. “Glavna posojilnica” je od 13. februarja 1911 v konkurzu. Za ulagatelje je zdaj važno, da se ravnajo po konkurznem oklicu. C. kr. deželno sodišče v Ljubljani je pozvalo vse, ki si hočejo lastiti kake pravice kot konkurzni upniki, da naj priglasijo svoje terjatve, tudi če teče o njih pravda, do 30. aprila 1911. pri istem sodišču po predpisu konkurzne-ga resda ter da naj predlagajo pri naroku za likvidovanje, določene na 16. maja 1911 njihovo likvidovanje in ugotovljenje vrste Ulaga tel ji “Glavne posojilnice” morajo torej priglasiti svoje uloge Ker pa mnogi ulagatelji prebivajo daleč ali pa tudi ne vedo, kako je treba postopati, zato jim je pri skočila na pomoč Mestna hranilnica ljubljanska. Kdor ima torej kako knjižico “Glavne posojilni ce”, ta naj jo takoj pošlje Mestni hranilnici ljubljanski, katera bode vse sama preskrbela pri deželnem sodišču. Ulagatelji na tak način nimajo nič stroškov in so brez vse skrbi, ker bo Mestna hranilnica ljubljanska zahtevala vse, uloge z obrestmi vred, kadar se bodo izplačevale. Mestna hranilnica. ljubljanska je dobila do zdaj že od 200 ulagateljev knjižice “Glavne posojilnice”, ki imajo skupno vrednost več kot 350.-000.00, kar je najboljši dokaz, da imajo naši rojaki širom slovenske domovine in širom sveta, koder prebivajo, popolno in neomejeno zaupanje vanjo. Kidaj se bode od konkurznega sklada “Glavne posojilnice” dobilo kaj denarja, tega ne vemo in ne moremo določiti danes in se bo to še o pravem času javno razglasilo. Uložne knjižice se naj pošiljajo. da se časa ne zamudi, priporočeno (registered) naravnost na Mestno hranilnico ljubljansko Prešernova ul. 3, Ljubljana, Kranjsko, Avstrija. Nestrpljiv. Če je potrpežljivost na mestu v našem življenju in v obče kot našem delu, družabnem življenju, v odbini, je najbolj potrebna v bolezni. Bolan človek je kot otrok nestrpi nobene stvari, katera mu ne prinese olajšave. V takih slučajih se more gledati, ako se noče, da se bolezen še pohujša, prinesti nepotrpežljivemu bolniku dobro olajšavo, kolikor mogoče hitro. Če boleha na zaprtju, mišicah in v vseh drugih boleznih, priporočamo mu Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, katero pokaže kaj hitro uspeh- — Čisti telo in kri vseh slabih snovi; da novo moč živcem in povrne tek, vstavi glavobol in deluje na redno prebavo. Rabi ga v vseh slučajih redlno in v slučaju revmatizma, krčevr tudi prinese takoj olajšavo. Za dobiti v lekarniških prostorih. Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago. 111... Angleščina brez učitelja I Slovensko-Angleška Slovnica. Tolma in Angl. Slov. Slovar stane same $1.00, in je dobiti pri J. V. KUBELKA 538 W. 145 St.. New York, N. Y Največja zaloga slov. knjig. Pišite pocenik! ODVETNIK PATENTI GARL STROVER (Sobe štev 1009) 140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Tbl. 3989 MAIN Dobra Unijsiia GosHIna, r rïïS Jos. S. Stastny INFLUENCA Pravi “ Pain-Expeller ” se je izborno izkazal pri nastopu zavratne influence. Glavni pogoj je seveda, da se ga rabi pravočasno, predno nastopijo komplikacije z pojavi vročinske mrzlice. Prva znamenja so navadno bolečine v glavi, v udih, mrzlica, šumenje v ušesih, splošna oslabelost vsega telesa, utrujenost v nogah in stegnih. Ne odlašajte, ampak rabite pri takih pojavih takoj pristni “Pain Expeller”, ker zabranite s tem večtedensko bolehanje. Navodilo za rabljenje je priloženo vsakemu zavitku. • Varujte se ponaredb. 25 in 50 centov steklenica. F. AD. RICHTER & CO. 215 Pearl St., New York, N Y. N. B. — Richterjeve Congo pilule proti zaprtju. 2005 Blue Island Ave. delikA Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. Podpora za novi stroj Linotype. •T. Černe lOc zato ko nisem več član a. n. p. g. Igc. Petje lOc zato ko visoko letim. Iz De Pue, 111.: D.|B., ker,smo dobili sposobnega /slovenskega mesarja 5c; da bi ga v družtvo pridobili lOc; da bi prvi poljski brivec napredoval 5c; da bi Slovan Slovana podpiral 5c; ker La-sallčannje trdijo, da je naša vas premajhna za obisk $0.01; enemu svetniku uslugo storil, in ker povrnil ne bo 5c; pameti sem se naučil da me taki ljudje ne dobijo več 5c; za ponarejei? križ iz ledu za oddano svoto 5e; ko bi bil Luka opravičen do podpore bi jo tudi dobil 12c; ker mi Silvester K. ni naznanil cene vinu vsleldl tega mu še dolgujem 73c; M. Str. se nahaja v istej čevljarnici ko je bil 6c; za štokfiš ki je za slabe zobe tako fin lOc; ker ima našega prijatelja in sobrata A. M. soproga dvojčke lOc; oče se imenuje king of Austrians 5c; za bele muhe v marcu 5e; če bi člani redno vsak mesec plačali, bi tudi denar pravočasno na gl. blagajnika odposlal lOc; za poravnavo dolga 10e; da bi ljudje ne vpraševali kaj je zapisano ko sami znajo citati lOc; ker se je vohun na li-mance vjel 5c; ker Rozie iz O-glesby ni hotela službe v De Pue sprejeti lOc ; ker je 'bil v Cerkljah na Dol. misjon zraven pa dobri hujskači lOc; da bi cerkljanski farani oči odprli in za vselej takim lopovom hrbet obrnili 16c; da bi me žena vedno ne psovala ako od idlela pozno domu pridem 6c; in lOc zato ko je moj brat Jože na srečko dobil peč, na kar se je tako vjezil da si je takoj part-narja poiskal in z njo v konjski stan stopil. Opomba: Veliko smo jih izpustili, ker s tem še ni oglas plačan in sploh ne bomo tega več tako nadolgo priobčevali. List nima pri tem nobene podpore. —■ Avg. W. Ranim pogrebnik in balzamovač, tapetnik in podobar 1429 1 mul, SHEBOYGAN, Wis, Zastopnik: FRANK PUNGERČER SALOON z lepo urejenim kegliščem in »veže Schoemhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 2348 Blue Island Ave. Chicago. SVOJI K SVOJIM! * * * * * * * * * * Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, društvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.) A. J. Terbsvec & Co. Nasledniki: Derganc, Widetič & Co. 1622 Arapabce St, Dsn ver. Colo trgovina s novodobnim obu valmo Vstanovl]ena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-, Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Bank. CUNARD Ogrsko - Amerikanska črta V ITALIJO, EGYPT in AVSTRIJSKO*PRIMORJE Velikanski novi parobrodi CARMANIA s tremi vijaki Največja ladja s tremi vijaki na vodi, in nje sestra CARONIA s dvemi vijaki Obe ste 676 čevljev dolgi, nosite 20.000 tonov ter dve največji. s dvemi vijaki l nova 25 čev. dolga •< od leta in nosi 18.0C0 ton. ( 1911. FRANCOMA CARMANIA odpluje 7. jan. 18. Feb. CARONIA odpluje 21. jan. FRANCONIA odpluje II. mar. Prva vožnja Ogrsko-Ameriška pastrežba Iz NEW YORKA v REKO 6©Z GIBRALTAR, GENOVO, NEAPOL V TRST Moderne na dva vijoka ladje. SAXONIA - - »4.270 tonov CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov ULTONIA - - 10.400 tonov Prve vrste kabina 860, do Neapola $65, do Reke Trst. CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd- S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agents Everywhere. M. KARA 1919 So. HALSTED ST cor. 19. Plače. Vam je na razpolago pokazati svojo najtolšo zalogo JOHN NEMETH IttkorporiraH pod zakoni države New York. KAPITAL: $25,000.00. Pošilja denar brzojavnim in poštnim potom. Denar, poslan brzojavnim potom je v stari domovini takoj drugi dan; po pošti deseti dan. ROJAKI SLOVENCI IMEJTE POZOR! vašim 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Kadar pošljete svoj težko prihranjeni denar ^ milim v domovino ali kako slovensko hranilnico, pošiljajte ^ denarje po skrbni in pošteni firmi John Nemeth; ta zna- ^ na slovanska firma prejema vsak dan velike svote denarja od Slovanov in z ljudskim denarjem ne špekulira. Prodaja vozne listke na vse linije, ceno. Pišite na naslov. * * * * 4 4* JOHN NEMETH, 457 WASHINGTON ST , NEW YORK, N. Y. JOHN NEMETH. predsednik, bivši c. in kr. konsul. ageni. 4 4 4 4 4 4 4 4 8 4» 4* 4* 4*4* 4* 4» 4* 4*4* 4* 4* 4* 4» 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4*4*0 (IBM II HRANITE! Kar prihraniste, naložite v zanesljivo banko. V največji zadregi vam vsak prihranek pride prav! Uložite svoj denar v INDUSTRIALSAVINGS BANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Odprta v soboto od 6 do 8 ure zvečer. VSTANOVLJENA 1890. Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, lil. toči PERTJ PIVO. PEKU BEER COMPANV, Peni, lil. Podpirajte krajevno obrt! n Kašparjeva Državna Banka, --------vogal Blue Island Ave. & 19. ul_ VLOGE 83.700,000.00 GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $150,000.00 Prva In edina češka državne banka v Chicagi. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. Pogiljamo denar na tbo del« ^^veta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. AJemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoie, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 641 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433.