Siev. 4в.
V LIOMU v геи t one 17. \mm 1924. Posamezna Številka stane 2 Din. LelB LIL
Naročnina
za državo SHS: ла mesec ...... Din 20
ca pol lela..... .120
■a celo leio .... .240
za inozemstvo:
mesečno.......Din 50
Sobotna izdaja:
celoletno t ]ngoslatriji .... Din 40 v inozemstvu.... . 60
Cene Inseraiom:
Enoalolpna petitna vrsta
bo Din 1'50 in
Ipna mali oglasi po Din 2'—, večji oglasi nad 45 miti višine po Din 2*30, veliki po Din 5 - In 4 -, oglasi v urednISkeni deln vrstica po Din 6'—.
Pri ve6Jem naroČilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka ln dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj
PoSlRiiič plačani) v oolovlnl,
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma ae ne spre* Jemajo. Uredništva telefon 30. upravniStva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni rafun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za inseretc) Sarajevo 7.563, Zagreb 59.011, Praga in Dunaj 24,797.
Papeževa obletnica.
Druga obletnica kronanja papeža Pija majstega se po vsem katoliškem svetu slovesno obhaja in po doslih poročilih se je razvila v pravo svetovno papeževo slovesnost, s katero se širi in poglablja zavest za smisel, bistvo, namen in pomen paj>eštva za nas katolike in za ves svet.
Ugled, ki ga uživa sv. oče kot jjoglavar resoljne, katoliške cerkve, je pri vseh narodih, katoliških in nekatoliških, tako velik, da ga ničesar ne more zmanjšati, najmanj sovražno bevskanje duševnih pritlikavcev, ki jih često srečavamo tudi med Slovenci. Ugled in vpliv papeštva izvira iz dostojanstva in poslanstva papeštva. »Ko bom povišan, bom vse nase potegnil.« Te besede božjega Sinu se izpolnjujejo tudi na vidnem namestniku nevidnega poglavarja katoliške cerkve, Jezusa Kristusa. Božje namestništvo, ki jo izvršuje v cerkvi sveti oče, vzbuja v vernikih spoštovanje, ljubezen in udanost do sv. očeta. Dandanes pa imamo katoliki še poseben povod, da izkažemo svojo hvaležnost velikemu dobrotniku človeštva na Petrovem prestolu, ki je edina mirna in varna točka v svetovnem valovanju sovraštva, nasprotovanja in pohlepnosti po materialnih dobrinah. Evropa je bila s svetovnim požarom pahnjena v brezdno revolucij vsled duha, ki je tuj katolicizmu ш je pričakoval rešitve od materije in človeških strasti, bodisi od velo-kaj>itala bodisi od marksizma. Zato so ne smemo čudili, če oba katolicizmu nasprotujeta. Takega duha so bili prežeti vodje držav, diplomati in znanstveni teoretiki, ki ■»o dajali državnikom pravoc. Smo-li mogli kaj boljšega pričakovati od takih državnikov, ki niti po svetovni moriji niso spoznali največje duhovne velesile, papeštva, ki združuje narode prostranega sveta in vodi največjo svetovno organizacija, ki edino danes predstavlja svetovno kulturno edin-stvo.
Slovesnost druge obletnice papeževega kronanja pa ni posvečena samo papeštvu in njegovemu dostojanstvu, ampak obrača našo pozornost tudi na sedanjega očeta ver-uikov, papeža Pija XI. Kratka je še doba njegovega vladanja, pa že jasno kaže obrise njegovih ciljev, ki jih ima kot cerkveni jjoglavar v odnošajih Cerkve do posameznih držav. Kot goreč dušni pastir, izboren diplomat in učenjak je prav usposobljen za svojo težko nalogo, ki jo mora vršiti s krepko voljo in umerjenim nastopom napram zunanjemu svetu. Izmiril je s cerkvijo Francijo in si prizadeva, da olajša bridki položaj vernikov v Rusiji, tako katoličanov kakor pravoslavnih.
»Nuovo Paese« poroča, da se bo med Rusijo in Sv. stolico sklenila pogodba, da bo še v tem letu postavljen v Moskvi papežev nuncij in imenovan ruski poslanik pri Vatikanu. K tem pogajanjem da bo šel v Rim čičerin osebno. Trenutno se ne da ta vest kontrolirati, dejstvo pa je, da se je na genovski konlerenci Cičerin pogajal z msgr. Pizzardom in je čičerin tedaj nameraval iti v Rim. Da se pogajanja tedaj niso uspešno zaključila, je večalinianj kriva an-fanta, ki jih je prekrižala.
Za nas Slovane je pomembno, da se Sv. oče prav jx>sebno zanima za vzhod, zlasti še za slovanski vzhod, kar ie j>okazal s svojo encikliko o tristoletnici mučeništva sv. Jozafata in jo nato 5. decembra pr. leta to tudi izrazito naglasil v avdienci vzhodnih prelatov, duhovnikov, prolesorjev in študentov papeževega orientalskega instituta ter rektorjev in gojencev orientalskih kolegijev, ki jih je predstavil kardinal Tarči. Sv. oče je dejal, da jih pozdravlja v hiši skupnega očeta. Posebna liubezen do vzhoda, ki jo goji, no izhaja samo od večnega ioteresa za vzhod, odkoder je prišla luč, marveč je z lastnimi očmi videl deželo, ki moli, ki zna molili, osebno je videl in spoznaval tam v dobi troh let osebe in stvari, ko je prepotoval mejo vzhodnega, zlasti slovanskega sveta. Povejte in pišite vsem v daljni domovini, da vas j)apež ljubi, vse, vso, iu čc že ne more za vas nič druzoga storiti, bo vendar storil to, kar jo vedno delal in še dela. da bo za vas neprestano molil. Vse bo storil, kar bo materialno zmogel, v srcu vedno čustva dobrega pastirja. Recite in sporočite vsem, da blagoslavljamo vso, ko vas blagoslavljamo, ne
da bi izključil! one, ki še niso v euem hlevu in se se vedno imenujejo in dajo imenovati z mrzlim izrazom »disidentk.
Ljubljana in ljubljanska škofija praznuje drugo obletnico kronanja Pija XI. da-
nes in mi se z vsem srcem pridružujemo čustvom vseh vernikov Slovenije in vsega sveta ter želimo, da bi ta dan poglobil našo ljubezen in udanost do skupnega duhovnega očeta, papeža Pija XI.
Тгсдогшка poMha i Italijo.
JUGOSLOVANSKI KLTJB ZA ZAŠČITO NAŠIH GOSPODARSKIH INTERESOV PRI
POGAJANJIH Z ITALIJO.
Belgrad, 16. febr. (Izv.) Danes jo obiskala deputaeija Jugoslovanskega kluba dr. Rybara, ki je tretji delegat Slovenije pri trgovski pogodbi z Italijo. Deputaeija je opozorila dr. Rybafa na nevarnost, ki preti našim vinogradnikom, ako bi se dovolil uvoz vina iz Italije v našo državo. Ker se naše vinogradništvo že itak nahaja v krizi, bi bilo vsled dovolitve uvoza izročeno propadu. Deputaeija jc profila dr. Rybafa, na z vsemi sredstvi podpre izvoz naših najvažnejših predmetov (goveda, konje, svinje, kuretine, jajca. koruzo, fižol, lončarska in suha roba itd.). Dr. Rybar je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se prepreči uvoz italijanskega vina. in da pospeši izvoz naštetih predmetov.
Belgrad, 16. febr. (Izv.) Poročali smo, da se bo v pondeljek vršila druga seja naše in italijanske delegacije, ki imata skleniti trgovsko pogodbo med našo državo in Italijo. Kakor se govori, se ta seja ne bo vršila v pondeljek, temveč bo delovala 2. sekcija, ki razpravlja o konzularni konvenciji. Že za časa pogajanj pred rimskim sporazumom je bil naši delegaciji izročen načrt pogodbe o konzularni konvenciji.
Ta načrt bo služil kot temelj sedanjim pogajanjem, s katerimi se uredi položaj italijanskih konzulov v naši državi in našib v Italiji. Vsak dan se vrše seje, kjer se pretresava io vprašanja, katera se bodo predložila plenumu konference.
Kako živi
Konferenca federalističnega bloka.
Belgrad, 16. febr. (Izv.) Danes sta od-jx>tovala dr. K o r o š e c in dr. H r a s n i c a v Zagreb, da se tam sestaueta s predstavniki HRSS in da jih obvestita o poteku pogajanj z Ljubo Davidovioem.
Zagreb, 16. februarja. (Izv.) Nocoj ob 8. uri sta prišla v Zagreb dr. Korošec in dr. H r a s n i c a. Konferenca federalističnega bloka se bo vršila jutri ob 10. dopoldne. Jutri zvečer se oba vrneta v Belgrad.
KAJ HOČE G. PUCELJ?
Zagrob, 16. februarja. (Izv.) Danes se je pripeljal v Zagreb poslanec P u c e I j in obiskal glavnega tajnika HRSS dr. K r n j e-vića, s katerim se jo dalje časa razgovarjal.
Mnenje flr Krnjevkia o radi-kaiskl akciji
Zagreb, 16. febr, (Izv.) Povodom parcelacije Hrvatske in Slavonije na oblasti na podlagi uradnega poročila, ki je izšlo v «Narodnih Novinah«, se jc Vaš dopisnik danes razgovarjal z glavnim tajnikom HRSS dr. K r n j e v i ć e m. Na vprašanje, kaj misli o parcelaciji Hrvatske na oblasti, je odgovoril: «Po mojem mišljenju je to formalen akt radikalne vlade, da se ravno v sedanjem trenutku napravi zmešnjava v hrtaskih vrstah. S parcelacijo se misli povzročiti med hrvaško inteligenco depresivno razpoloženje iu prepričanje, kako kljub celi akciji HRSS in njenih zaveznikov radikalna vlada dosledno izvaja 6voj centralističen program. Radikali upajo, da bodo s to potezo pridobili nekaj hrvatske inteligence, kj bi jo nastavili na eksponirana mesta in tako pokazali pred javnostjo, kako je njihova politika privedla do uspehov, katerih niso dosegli predstavniki hrvatskega naroda. Iz same naredbe o izvedbi parcelacijo sc vidi, da jc to formalen akt, ker je rečeno na koncu naredbe o razvrstitvi Hrvatske, da se n. pr. katlovška oblast in ostale začnejo parce-lirati žele, ko se pripravi vse, kar jc potrebno za funkcioniranje teh oblasti. Iz tega se vidi, da nameravajo radikali zares pripraviti ves aparat, imenovati uradništvo in izvesti vse priprave za funkcioniranje. Tako bi bila ta naredba o izvedbi parcclacije samo demostrativnega značaja.« Na vprašanje Vašega dopisnika, ali namerava HRSS podvzeti kake posebne korake, jc odgovoril: «Znkaj? Ne mislimo! Ta naredba ima to dobro stran, da pokaže hrvatski inteligenci, ki je precej nezavedna, za čim streme radikali. Izvršila se bo diferenciacija, kakor je bila izvršena pred vojsko in tudi ta del hrvatske inteligence se bo prepričal, da o kakem ju gostov anst vil s srbske strani ni lovora, a
Narodna skupščina.
Belgrad, 16. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine so razpravljali o interpelaciji poslanca Dimitrijovica (ze-mljoradnik) radi pogodbe med državo in tvrdko Eisler in Ortlieb glede eksploatacije državnih gozdov v izmeri 3000 тл in gozdne železnice Zavidovič—Kusačc v dolžini 170 km. Na seji jo prišlo do zanimivih j^o-datkov, kako se eksploatirajo državni gozdovi na korist raznih tujcev in Židov. To je vse delo ministrstva za šume in rude.
V imenu Jugoslovanskega kluba <*o-voril poslanec K1 e k 1, ki je ostro wr topil proti ministru in njegovi politiki, ki jo vodi v Prekmurju. Navedel je mnogo slučajev o bednem stanju tamkajšnjih kmetov.
Nato je bil sprejet predlog za prehod na dnevni red. Seja se je zaključila ob pol dveh popoldne. Prihodnja se vrši v pondeljek z dnevnim redom: Ratifikacija rimskega sporazuma.
PAŠIČ PRI KRALJU.
Belgrad, 16. februarja. (Izv.) Danes ! ob 4. popoldne je kralj Aleksander sprejel ministrskega predsednika Nikolo Pašiča, ki mu je imel poročati o političnem položaju. Avdijenca je bila zelo kratka.
PAŠIČ ZDRAVI NINČIČ A.
Belgrad, 16. febr. (Izv.) Danes pred skupščinsko sojo je bila kratka seja ministrskega sveta. Razpravljalo se jo o italijanskem odgovoru, ki odbija predlog za podaljšanje roka za ratifikacijo. Sklenjeno je bilo, da pride ratifikacija rimskega sporazuma nu dnevni red skupščine v pondeljek. Misli se, da se bo posrečilo Nikoli Pa-šiču, da dotlej ozdravi dr. Ninčića, ki bo na seji podal ekspoze o rimskem sporazumu. Na koncu so razpravljali o imenovanju velikih županov v Hrvatski in Slavoniji in o parcelaciji Hrvatske.
KONGRES VINOGRADNIKOV.
Belgrad, 16. febr. (Izv.) Na skupščino vinogradnikov v Zagrebu jo kot zastopnik Jugoslovanskega kluba odjx>toval poslanec N c m a n i č.
KULUK.
Belgrad. 16. febr. (Izv.) Kakor smo že poročali, je poslanec S u š n i k interveniral pri ministru za zgradbe radi ku-luka. Minister mu jo izjavil, da izdeluje nov pravilnik za loto 1024, ki glede ku-luka ne vsebuje nobenih novih naretlb. Po novem pravilniku bodo popolnoma ? odpadli izpiski za kuluk in je zato vsa. i naglica oblasti v Sloveniji popolnoma j brez podlage.
USODA SEPARATISTOV.
Pariz, 16. februarja. (Izv.) >Matin poroča iz Spayerja, da se ie okoli 1000 separatistov izselilo v Alzacijo.
Spover, 16. febr. (Izv.) Člani sopara tistieuo vlade, ki eo bili doslej zaprti, so bili danes izmn члп na svobodo.
Pred par dnevi sta minuli dve leti, odkar vlada papež Pij XI. Marsikdo se je tedaj spomnil na prostovoljnega vatikanskega jetnika. Kako živi?
Njegovo dnevno delo se začne ob sedmih. Po dnevi nosi belo sutano in belo čepico; samo prstan in z demanti okrašeni križ na prsih označata njegovo visoko dostojanstvo. Zajtrkuje sam, v svoji majhni preprosti obeduici. Tik pred deveto gre v svojo zasebno knjižnico, ki je obenem njegova delovna soba, in počaka tukaj svojega državnega tajnika, kardinala Gasparrija, ki mu vsak dan poroča in v kojega osebi se osredotočajo vsi ogromni vladni in upravni posli svete slolice. Gasparrijevo poročilo je splošno; podrobno upravne jrosle pa vodi zelo komplicirana in razpredena organizacija, ki vrhuni v kolegiju kardinalov. Temu kolegiju pripada vseli sedemdeset kardinalov sveta, praktično pa vodijo zadeve seveda le tisti kardinali, ki so stalno v Rimu. Državni tajnik je žarišče vseh ministrstev, kongregacij, komisij itd., on posreduje med Sveto stolico ter vladarji in vladami vsega sveta, on jo predsednik kardi-nalske komisije za oskrbovanje cerkvenega premoženja. Ob obilici tekočih zadev se predložijo papežu seveda samo najvažnejše v odobrenje in podpis. Včasih pa pride toliko važnih reči naenkrat, da se mora poročanje nadaljevati in sicer jc za to določen čas od 6. do 8. zvečer.
Ob desetih se začne sprejem dvorjanov in diplomatskega zbora. Od dvorjanov se oglasi vsak dan določeno število duhovnih komoruikov, svetnih ključarjev in častnikov švicarske, palačne in nobel-garde. Celi veliki dvor z vsemi komanderji, tajnimi pravimi komorniki itd. se sestane le ob prav svečanih in izrednih prilikah. Skoraj vsaka evropska država ima na papeževem dvoru svojega diplomatskega zastopnika, ki ima v splošnem isto nalogo, kakor jo imajo diplomatski zastopniki pri posvetnih državah.
Po tem bolj formalnem sprejemu sprejema papež posamezne kardinale in predstojnike kongregacij v zasebni avdienci: ravno tako tudi škofe, ki so prišli od drugod, da poročajo, prosijo ali stavijo pred loge.
Potem se začnejo v mali prestolni dvorani velike skupne avdience, kjer se predstavijo papežu romarji iz vseh delov sveta. To traja včasih do treh popoldne. Pri teh avdiencah posredujejo komorniki. kiju carji in obredniki.
Kosilo je prav preprosto; pripravlja ga papežu stara njegova gospodinja, ki je gospodinjila že v hiši njegovih staršev. Nato se gre papež sprehajat po prostornih vatikanskih vrtovih; te navado nikdar ne opusti, tudi ob slabem vremenu ne. Saj je znan kot velik ljubitelj narave in jo bil prej svetovno znan turist, ki je o turistiki tudi veliko pisal. Na sprehodu ga spremljajo učeni prelati, s katerimi se razgovarja o znanstveni!] strokah, ki jih ima najrajši. — Sijajno spremstvo nekdanjih,dni je odpravil že prejšnji papež. Ta sprehod traja včasih tri ure, če ni dosti čusa, se konča prej in če je dosti časa, jx)zneje. Takoj nato se začnejo spet avdience, ki se jih udele žijo navadno tudi neduhovniki, s katerimi hoče papež govoriti iz znanstvenih, družabnih ali političnih nagibov. Te večerne avdience niso tako sijajne kakor so zjutra-nje, so bolj intimne in osebnega značaja Trajajo včasi dosti čez osmo uro. Poten opravlja papež svoje molitve, eno uro. Molitve so pa seveda tudi sicer, zlasti med dopoldanskim in popoldanskim deloui. Večerja je še bolj preprosta kakor kosilo.
Šele nato, torej navadno jx> devetih, začne študirati papež akte, škofijska poročila in znanstvena dela. Dočim je hodil njegov prednik večinoma zelo zgodaj spat, se poda Pij XI. večkrat šele jvipolnoči k počitku.
NAPAD NA PAPEŽEVEGA DELEGATA.
Koln, 16. februarja. (Izv.) Papeskega delegata Testo, ki je danes odpotoval t Speyer, je napadel na cesti neki separatist, ker ga ni spoznal. Ko ie zvedel, kdo je, se je opravičil.
Izboljšanje položaja v zaseden! Nemčiji.
Kiiln, 16. februarja. (Izv.) Železniški promet v vsem zasedenem ozemlju je zopet vzpostavljen. Dovoljen je tudi zopet promet z nezasedeno Nemčijo.
ŠTRAJK PRISTANIŠKIH DELAVCEV V ANGLIJI.
London, 16. febr. (Izv.) Pogajanja s
f>ristaniškimi delavci so se razbila. De-avci so začeli štrajk.
London, 16. februarja. (Izv.) Voditelj Strokovne zveze pristaniških delavcev je danes javil, da so se pogajanja z lastniki definitivno razbila. Vsled tega se je štrajk poostril.
London, 16. febr. (Izv.) V slučaju, da
Se pogajanja med delodajalci in delojemalci razbijejo, bi začelo štrajkati nad 120 tisoč pristaniških delavcev. Železničarji in transportni delavci, kar jih je zaposlenih v pristaniščih, bi se štrajku pridružili.
NORVEŠKA PRIZNALA RUSIJO.
Kristijunijn, 16. febr. (Izv.) Danes fio bili poti pisani akti o priznanju sovjet-sivo Rusijo.
Kristjanija, 16. februarja. (Izv.) Vlada je objavila komunike, v katerem naznanja, da je Rusijo de iure priznala. Šef sedanje norveške misije v Moskvi bo zastopal svojo državo tako dolgo, da se imenurje poslanik. Istočasno objavlja sovjetska vlada komunike, v katerem priznava suvereniteto Norveške nad Spitzbergenom. V kratkem se skliče norveško-ruska konferenca, ki ima urediti še ostala sporna vprašanja med obema državama.
NEMŠKI POSLANIK V PARIZU.
Pariz, 16. febr. (Izv.) Nemški poslanik Hoeseh je danes izročil svoja pooblastila predsedniku republike Millerandu.
EKSPEDICIJA NA SEVERNI TEČAJ.
Wasliington, 16. februarja. (Izv.) Predsednik Coolidge je odredil, da izostane nameravana ekspedicija z letali na severni tečaj, dokler ne odloči o tem vprašanju kongres.
SvstovnopoSstični položaj
Na podlagi govora Poincarčja na banketu zveze narodnih borcev trdijo pariški listi, da je francoski premier storil prvi korak k sporazumu z Anglijo. Nekateri listi celo menijo, da je Poincare pripravljen Poruhrje izprazniti, ako dobi mednarodno garancijo, da bo Francija izplačana in da bo pred morebitnim napadom od strani Nemčije zavarovana.
Mac Donald je imel v parlamentu lopet velik govor, ki je po sodbi listov napravil velik vtis. Dejal je, da vlada sicer ne bo zanemarjala obrambe dežele, v kolikor je neobhodno potrebna, da pa bo na vojaško vprašanje v celem gledala s političnega stališča, to je z vidika, da je treba oboroževanje splošno omejiti, ker vsebuje nevarnost nove vojne. — Vendar pa je zaradi izplačevanja podpor brezposelnim v Londonu, o katerih menijo liberalci, da so protipostavno previsoke, prišo med vlado in liberalno stranko do spora, kojega izid je še neznan. Dasi je skoro gotovo, da pride do poravnave, kaže ta slučaj, da delavska vlada ni nikoli varna pred kakšnim presenečenjem. Vsled tega narašča tudi bojevito razpoloženje levega krila delavske stranke, kar položaj le še bolj poslabšuje.
Mac Donald mora zato forsirati svoj zunanjepolitični načrt, to je, doseči predvsem sporazum s Francijo glede kontinentalne politike, da se utrdi. V tem smislu je izjavil »Matinu«, da ne misli še na mednarodno konferenco, ampak na razčiščen je vseh spornih točk. med Anglijo in Francijo, ker bi sicer taka mednarodna konferenca ne prinesla nobenega haska.
Spričo tega položaja se važnost Rusije kot države na mednarodnem pozo-rišču vednobolj očitujo. Po priznanju Rusije od strani Anglije, Italije in Norveške je moskovska vlada postala še bolj samozavestna nego ie bila. Tako je n. pr. zdaj japonskega zastopnika v Vladivostoku naravnost odslovila, češ, da nima tam ničesar iskati, ko Japonska noče vzpostaviti normalnih odnošajev z Rusijo in resno premo-trivnti sporna vprašanja med obema državama (Sahalin, mandžurska železnica, trgovske pravice v Poamurju itd.), »lzvesti-ja« tudi odkrito pišejo, da hoče Rusija s v o j e b r o d o v j e pomnožiti in se bo zavzemala za razorožen.ie le tedai, ko Anglija prestane biti vodilna sila v Društvu narodov... Tako stališče so zavzemale vse militaristične države. T.ifvinov pa je izjavil, da bo le v škodo Oškc^lo'^ške in Jugoslavije, čimbolj boeto odlašali stopiti z Rusijo v diplomatske stike. To odlašanje ima svoj vzrok v tem. da so se talna podajanja med Francijo in Rrsijo v zadevi priznanja razbila. Rusiia dolži zdaj malo antanto, da je popolnoma zavisna od Francije.
Zanimiv je tudi razvoj prilik v I r d i -j i. Indski ^arlament zahteva popelni home-rule (svaraj) in ne misli popustiti, ker so indske stranke v tem oziru solidarne. Revolucije ne mislijo zanetiti, чтрак postopati po Mac Donaldovm receptu. Kljub temu je stvar neprijetna. Bistvo spora med Indijo in ostalimi državami britanskega imperija je namreč gospodarske narave. Angleška predilniška industrija je celo Indijo obubožala. Indci zdaj stremijo za vzpostavitviio domače predilniške industrije, mesto da redijo lancashirske vele-kapitaliste, ki z indskim bombažem delnio ogromne dobičke. To ie vzrok, da se angleško meščanstvo tako boji »svaraja*-. Sicer pa obstoja oster gospodarski konflikt tudi z Južnoafriško unijo, ki uvaža brez carine premog v Indijo, katera ima sama premoga dovolj zase, če bi se izrabil. Indski parlament je zdaj sklenil zaščitno carino na premotr. kar bo Reveda dalo povod novemu konfliktu. Sovjeti pa si mane-jo roke in z zadovoljstvom gledajo osvobodilni boj aziiskih narodov, meneč pristaviti k temu oernju svoj piskrček.
VZdruženih državah severne Amerike na nimajo takih konfliktov, pač pa velik škandal, ki odmeva po vsem časopisju. Ker se bližajo volitve za predsednika, je demokratska stranka odkrila ogromno korupcijsko afero, v katero je zapletena vladajoča republikanska stranka s Co-olidgem vred. Ne štedi se niti ime pokojnega predsednika Hardinga. Trdi se namreč, da so vse vodilne osebe vladajoče stranke v zvezi s petrolejskimi trusti, ki vladno stranko podp'rajo z milijonskimi vsotami, da od vlade dobijo koncesije. Demokratska stranka je na ta način za predsedniške volitve dobila jako dobro volivno parolo, ki se glasi: »Ali je treba ali ne, da j imajo Zedinjene države koruptno vlado?« 1 Volivci bodo seveda odgovorili: nel, nakar bo zmagah demokratska stranka, ki pa najbrž hi d i ne bo zavzela proti petrolej-skfm trustom preveč neprijaznega stališča. — Denar je sveta vladar.
Ро!!Шле vesti.
-f Demokratje in revizija nstave. Slovenski in hrvatski demokratje kaj ponosno zatrjujejo, da o kakem pristanku na revizijo ustave z demokratske strani ni niti govora. Danes pa beremo v »Odjeku«, ki velja za glasilo Davidovičeve skupine, tale stavek: » ... Jasno je na primer, da se »oblast« po današnji ustavi ne more povečati. Jasno je tudi, da oblasti ne morejo dobiti niti take samouprave, kakršno zahteva sam program demokratske stranke... Razlike (med opozicionalnimi strankami, op. ur.) obstoje lahko v tem, kaj in koliko" naj se izpremeni, toda v načelnem pristanku tudi na revizijo ustave v onih točkah, v katerih bi bila revizija neizbežna, v demokratski stranki ni nobenega nesoglasja.«
-f Jugoslavija za priznanje sovjetske vlade. Praški listi poročajo iz Moskve: »So-vietski komisar za vnanje zadeve je izjavil zastopnikom tiska, da je popolnoma po-grešno mnenje, kakor da bi priznanje sovjetske vlade koristilo le sovjetom, drugim državam pa ne. Danes Rusija o tej zadevi sploh več ne razpravlja. k«r ji omogoča priznanje s strani Anglije, Italije in Nemčije dovolj obsežno polje za njen gospodarski napv" lek. Glede Jugoslavije in Češko-slovo" - izjavil Litvinov, da so to тч'е držav, s'o nastale še pozneje kakor so-vjetsku \usija, a doslej jih Rusija še ni priznala. — Rusija pa bi jih priznala takoj, čim Češkoslovaška in Jugoslavija priznate Rusijo.«
volitve na
Jesenicah.
Danes se vrše na Jesenicah občinske volitve. SLS je priredila v petek 15. t. m. veličasten shod, na katerem sta razložila program in delo SLS profesor Mazovec in delavski tajnik žužek. Mi gremo v volilni boj z zavestjo, da je treba ne sseicah rednega gospodarstva in dela za vse stanove in da morejo to delo resno izvrševati samo možje poštenjaki in čistih rok. In to lahko trdimo o vsakem izmed naših kandidatov, dočim bi se s tako trditvijo JDS pred poznavalci jeseniških razmer samo osmešila.
Tudi JDS je po dolgem času vendar dobila pogum prirediti pri znanem Humru sestanek, ki ga proglaša današnje »Jutro« za krasen demokratski shod. O tej krasoti imajo sicer Jeseničani svojo sodbo, pustimo pa seveda tudi »Jutrovim« vernikom njihovo veselje. Na tem shodu je gromadil — Če je »Jutrovo« poročilo resnično — dr. Rape laž na laž. Prvega delaveva vidi namesto na 2. mestu naše kandidatne liste na 12., obrtnika namesto na 1. mestu, na 15. »Jutrovi« bralci morajo pač verjeli, če ne bi bili nazadnjaki. Tudi oklica na naši kandidatni listi ni znal brati ali ga pa ni mogel razumeti, zakaj ves njegov odgovor so sami »ali* in vprašaji. Pokazal pa je, da je proti avtonomiji Slovenije in s tem dokazal, da demokratska stranka ni prav nič napredovala in da ji gre isto zaničevanje kot izdajalcem slovenske stvari, kakor ji je bilo izkazano 18. marca.
Tudi naslednji govorniki naj bi pač svoje besede pred Jeseničani malo bolj premislili. V »Jutru« se pač lahko piše, da je g .Lovro Humer »obujal spomine na delo klenih značajev v pretekli in polpretekli dobi«, g. Pibrovec pač lahko premišljuje, da nastopi ž njim doba požrtvovalnega dela čistih in plemenitih mož — in mi vemo, da »Jutrovi« bralci veliko pre-neso — toda tega dopisnik gotovo ni po-
mislil, da je napravil Jeseničanom ■ temi govori izredno veselje.
Onega možakarja, ki govori v Istem »Jutru« o farški bisagi, bi opozorili, naj sam sebe vpraša, koliko je Že on žrtvoval za to bisago. Pa še to ponižno vprašanje bi nanj stavili, ali je že videl kakega kaplana, da je -toliko potlačil v svojo bisago — kakor so to storili gotovi ljudje ob prevratu — in to ne s prošnjami, kakor se prosi za uboge zamorčke in slepce. Nikar si vendar ne domišljajte gospodje na JDSarski listi, da so jeseniški volilci tako »zabiti volički«, da rabimo jutroveki izraz, da take stvari naenkrat pozabijo. Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na 9olnce, in kdor sebe ne zna toliko brzdati, da bi opustil vsaj besede »kremeniti značaji«, tak naj bi raje molčal. Ono opazko o razkosani Jugoslaviji in o zaprtih mejah državice Slovenije morejo prenesti spet samo liberalni verniki, ki besede avtonomija Slovenije v svoji duševni revščini ne morejo razumeti.
»Jutro« vabi tudi delavce, katerih liste da so razveljavljene, da bi šli v ogenj po kostanj za liberalce. Računajo, da je v nekaterih ljudeh večje sovraštvo proti veri kakor proti kapitalističnemu oderuštvu. Mi konstatiramo, da ne moremo nič za to, če kdo gre tako daleč in podpise potvori, ua pa imamo pravico, da se branimo. 0 tem menda tudi liberalci ne morejo dvo-j miti. rPav veseli pa bomo, če vsi tisti, ki jim je več boj proti klerikalizmu kakor poštenje, gredo skupno pod napredno Humrovo zastavo, bomo vsaj na jasnem, kdo je v resnici za — čiste roke, in potem si tudi od dr. Rapeta ne bomo dali prepovedati, da si ne bi smeli zapomniti takih značajev.
Razveljavljene liste. —■ S kom?
Naknadno smo zvedeli, da sta res razveljavljeni socialistična lista (Bernotov-ci) in lista nezavisnih (komunistov). Ena izmed radikalnih list je bila razveljavljena že poprej. Vse radi potvorjenih podpisov. Edina lista, ki ni bila sploh nič popravljena, je lista SLS. — Mnogi izmed najbolj zagrizenih socijalistov bodo menda res volili JDS, ki bo potem vpila o svojem velikem napredku. Kaj store komunisti, ni gotovo, vendar upamo, da bodo med njimi redki, ki bi šli na jedeesarski lim. Bivši narodni socijalisti bodo baje tudi podprli JDS. Nekaterim izmed njih pa so se oči odprle in vidijo, da bi tepli sami sebe, če volijo s svojimi dednimi nasprotniki, zagovorniki kapitalističnega sistema. — Želimo, da pride'~ tudi Jesenice do mii^jpM in rednega dela . občini, zato še v zadnjem trenotku apeliramo na resne volilce, naj volijo listo poštenjakov in vržejo krogljico v prvo skrinjico. Kdor ostane doma," škoduje sebi in drugim.
Beležke.
Trdo bučo ima »Slovenski Narod«; niti najenostavnejše stvari ne kapira. Ker smo včeraj zapisali, da nas formula o edinstvenem narodu pušča čisto hladne, da pa zahtevamo revizijo ustave po faktičnih potrebah in volji prebivalstva — sklepa ta list, da smo pustili pasti — slovenstvo! Vendar pa sam par vrstic dalje zatrjuje, da jo tudi on bil vedno zato, da »naj baziramo svoj program na dejanske potrebe in voljo slo-venskega naroda!... »Slovenski Narod« ne zna niti dveh stavkov zapisati, da bi samega sebe ne udaril po ustih. Faktično za-hteva ljudstvo v Sloveniji, ki se čuti kot slovensko in ima svoje slovenske kulturne potrebe in gospodarske osobitosti, svojo lastno samoupravo, in zato jo zahteva tudi
Edmund About:	40
Kralj gora.
Iz francoščine prestavila K. Hafner.
(Dalje.)
Ker sem že preklinjal, se nisem mogel vzdržati in sem izustil nekaj kletvic tudi na račun svojega izvrstnega prijatelja Johna Harrisa, ki me je popolnoma zapustil v nesreči. Rekel sem si, da bi ga jaz, če bi bil on na mojem mestu, gotovo ne pustil celih osem dolgih dni brez vsake vesti. Ne bi rekel, če bi bil to Lobster, ki je bil še premlad; ali Giacomo, ki ni bil drugega kot brezdušna moč, ali g. Merinay, katerega silno samoljubje sem poznali Brez težave lahko odpustimo izdajstvo tistemu, od katerega nismo ničesar pričakovali in že iz navade ne računamo nanje. Toda Har-ris, ki je izpostavil svoje življenje, da je rešil staro zamorko iz Bostonal Ali sem morda jaz manj vreden kot etara zamorka? Če sem stvar pravično presodil, sem brez vsakega aristokratskega predsodka moral priznati, da veljam najmanj dva ali trikrat toliko.
Hadži Stavros je spremil tok mojih misli in mi ponudil bolj priprosto sredstvo za beg ni manj nevarno. Treba je bilo zanj le nog in hvala Bogu, ob ta dar še nisem. Kralj me je presenetil v trenutku, ko sem zdehal kot najbolj neumna živaL
»Dolgočasite se!« mi i« rekel. »To pride od čitanja. Jaz nisem nikdar mogel odpreti knjige brez nevarnosti za evoje Če-
ljusti. Z veseljem vidim, da se tudi doktorji ne ustavljajo temu bolje kot jaz. Toda čemu ne uporabite boljše časa, ki vam še ostane. Prišli ste sem, da trgate gorske rastline; zdi se mi, da se vaša škatlja ni napolnila v teh osmih dneh. Ali hočete, da vas pošljem na izprehod pod varstvom dveh mož? Predober človek sem, da vam ne bi privoščil tega veselja. Treba je, da vsakdo opravlja svoj posel na tej zemlji. Vam travo, meni denar. Rekli boste njim, ki so vas poslali: »To so rastline, ki sem jih natrgal v kraljestvu Hadži Stavrosa!« Če najdete katero, ki je posebno lepa in izredna in o kateri še niste slišali v vaši deželi, ji morate dati moje ime in jo imenovati kraljico gora.«
»Pa zares,« sem si mislil sam pri sebi, »če bi bil eno miljo od tega kraja med dvema tolovajema, pač ne bi bilo težko, da ju zmagam v hitrosti. Nevarnost bo podvojila moje moči, o tem ni treba dvomiti. Najbolj hitro teče tisti, ki ima od tega največ koristi. Zakaj je zajec najbolj hitra žival? Ker ima največ sovražnikov.«
Sprejel sem kraljevo ponudbo in on je postavil dva telesna stražnika okoli moje osebe. Ni jima dal podrobnih navodil. Rekel jima je samo:
»To je milord za petnajst tisoč frankov; če ga izgubita, jih bosta mornla plačati, aH ga nadomestiti.«
Moja varuha nista bila prav nič podobna Invalidom; nista biia ne ranjena, ne pobita; njihova meča so bila iz jekla in nisem smel UDati, da bi iima bila obutov pre-
tesna, kajti nosila sta zelo prostorne opan-ke, v katerih so se jima videle pete. Ko sem ju natančneje pregledal, sem z obžalovanjem opazil dve pištoli, tako dolgi kot so otroške puške. Pa kljub temu nisem izgubil poguma. V slabi družbi mi je postalo sikanje krogel že čisto domače. Vrgel sem svojo škatljo na hrbet in sem odšel.
»Veliko zabave!« mi je zaklical kralj.
»Z Bogom, gospod!«
:>Še ne, če vam je prav; na svidenje!«
\lekel sem svoja tovariša v sineri proti Atenam; bilo je to prvo sovražno podjetje. Onadva se nista nič obotavljala in sta mi dovolila, da grem, kamor hočem. Ti tolovaji, ki so bili veliko bolje vzgojeni kot štirje Periklejevi orožniki, so dovoljevali mojim gibanjem popolno prostost. Tudi ona sta herbarizirala za večerjo. Jaz pa sera se delal, kot bi bil zatopljen v svoj opravek: trgal sem na desni in na levi šope ruše, ki jih nisem imel za kaj rabiti; delal sem se kol bi iskal v množici neko posebno travno bilko in varno sem jo položil na dno svoje škatlje; naložil sem si zadosti težko breme. Enkrat sem opazil pri neki konjski tekmi, da jo bil nek izvrsten јоскеу premagan, ker je imel na sebi 5 kg teže preveč. Obračal sem svojo pozornost na zemljo, toda lahko mi verjamete, da nisem videl ničesar. V enakih okoliščinah človek ni botanik ampak ujetnik. Pellikon se gotovo ne bi bil zabaval s pajki, če bi bil imel v roki en sam ključ, da odpre mreže svoje ječe. Morda sera videl ta dan do-
slej še neznane rastline, ki bi bile lahko
ustanovile srečo kakega prirodoslovca; toda nič bolj se nisem zanimal zanje kot za ovel nagelj. Prav dobro vem, da sem šel mimo občudovanja vrednega komada bo-гуапе variabilis; tehtala je pol funta s korenino. Niti pogledal je nisem; videl sem le dve stvari: ua obzorju Atene in tolovaja na moji strani. Opazoval sem oči mojih lopovov v upanju, da bo kaka stvar odvrnila njuno pozornost od mene; toda, naj sta bila ob moji roki ali deset korakov oddaljena od mene, naj sta trgala svojo solato ali opazovala polet kraguljev, vedno sta imela eno oko obrnjeno name.
Zmislil sem si, da jima preskrbim kako resno opravilo. Bili smo na zelo ozki stezi, ki je očividno vodila proti Atenam. Opazil sem na svoji levi lep šop košeniči-ce, ki ga je Previdnost pustila rasti na vrhu neke skale. Delal sera se, kot bi hrepenel po njem kot po velikem zakladu. Pet- ali šestkrat sem naskočil navpično steno, ki ga je varovala. Tako sem se mučil, da se me je usmilil en stražnik in mi ponudil, da mi napravi majhne stopnice. To ni bilo ravno po mojih mislih; pa vseeno sem moral sprejeti njegovo uslugo. Toda, ko sem se dvignil na njegova ramena, sem ga tako neusmiljeno udaril s svojimi podkovanimi čevlji, da je od bolečine zarjul in me spustil na tla. Njegov tovariš, ki se je začel zanimati za pod vzet je, mu je rekei: »Čakaj, bom stopil jaz na milordovo mesto; jaz nimam žebljev na svojih čevljih.« Kar je rekel, je izvršil; dvignil se je, prijel rastlino
SLS. Kako se potem Slovenci označujejo i ozirom na druge skupine iu kako blizu ali daleč je to sorodstvo, v čem obstoja in tako dalje, to so vprašanja zgolj teoretič nega pomena. Zato, ali smo z drugimi slovanskimi plemeni okoli nas edinstven narod ali ne, naj se prepirajo profesorji, če se jim zdi važno. Mi vemo, da smo Slovenci, da imamo svoje osobitosti in da hočemo samoupravo. In naša volja je edino mero-dajna, ne pa nacianalno teorije peščice svobodomiselne inteligence, ki že davno ni več — slovenski narod.
županski tečaji.
Tretje leto že prireja »Županska zveza Za Slovenijo« po raznih krajih naše Slovenije prav lepo uspele poučne tečaje za župane in druge občinske zastopnike. Ta ideja ni nova. — Že v seji dne 23. julija 1901 je sklenil deželni odbor vojvodine Kranjske po predlogu takratnega občinskega referenta dr. Iv. Tavčarja, da naj se primernim potom skrbi za to, da se župani in občinski tajniki v svojem uradnem poslovanju teoretično in praktično izvežbajo. V ta namen se je obrnil takratni deželni odbor tudi na bivšo e. kr. deželno vlado, da bi okrajni glavarji o priliki uradnih dni izvrševali ta pouk. Deželna vlada je tedaj izjavila, da je gotovo rade volje pripravljena akcijo deželnega odbora pospeševati po svojih močeh. Zaradi točnosti bodi tu naveden še dopis deželne vlade z dne 2. avgusta 1901 št. 3205-pr. — Zakaj to kon-rftatiramo, o tem kasneje.
Izobraževalna akcija je na to nekako naspala; vzrok piscu pričujočih vrstic ni znan. Pouk županov je bil tedaj — pa do leta 1910 — omejen ie na navodila, ki so jih dobivali župani Ln občinski tajniki povodom občinskih revizij, ki so se že tedaj in zlasti kasneje do izbruha svetovne vojne izvrševale z neutajljivo dobrim uspehom. Žal, da je po prevratu zaspala tudi ta prepotrebna panoga občinske uprave. To mimogrede.
Ko je prevzel zadnji deželni odbor deželno upravo v svoje roke, ni pozabil poleg ogromnih deželno-kulturnih in gospodarskih nalog tudi na to, kako zboljšati občinsko upravo s temeljitim poukom občinskih funkcionarjev. V tistem času — leta 1910 — je prirejal nižjeavstrljski deželni odbor po vseh sodnih okrajih takozvane »Biirger-meistertage« (županske dneve). Ravno tedaj pa je dala iniciativo za te vrste županskih tečajev na Kranjskem bivša »Kmetska županska zveza«, ki se je obrnila na deželni odbor s prošnjo, da dovoli sodelovanje deželnih uradnikov (izvrsten material je bil na razpolago 1), in da dovoli kritje stroškov iz deželnih sredstev. Obsebi umevno je deželni odbor tej prošnji v polnem obsegu ugodil. Še več: vzel je vso izvršitev po nižje-avstrljskem vzorcu enostavno v Bvoje roke, in tako je prišlo do prvega poučnega tečaja v Ljubljani dne 27. decembra 1910. To stavljeno si nalogo je izvrševal deželni odbor vse dotlej, dokler ni krvavo klanje preprečilo kulturnega ln za izboljšanje občinske uprave tako koristnega in plodonosnega dela. — Še to naj pripomnim, da je deželni odbor financiral vse to delo in iz lastnih sredstev vzdrževal s t r o-k o v n o župansko glasilo »Občinsko upravo«, ki jo je tudi ubil krvavi vojni in nekrvavi povojni metež, in ki je baš z januarjem letos jela izhajati ko' samostojen list v oživljeni obliki. Končno bodi konstatirano še, da je bil zadnji županski tečaj, ki ga je sklicala Županska zveza za vipavski sodni okraj, dober mesec pred izbruhom vojne,
za stebelce, jo tresel, jo izruval in zakričal. Jaz sem že tekel, ne da bi se kaj ozrl nazaj. Njuno presenečenje mi je dalo deset dobrih sekund prednosti. Toda nisla zgubljala časa z obdolževanjem drug drugega, kajti prav kmalu sem zaslišal njune korake za seboj. Podvojil sem svojo hitrost; pot je bila lepa, ravna, kot nalašč za me. šli вто navzdol po ravnem pobočju. Jaz sem tekel brezupno, z rokami tesno ob životu in nič nisem čutil kamenja pod nogami in nič nisem gledal, kam stopam. Razdalja je gi-nila pod menoj; skale in grmovje je bežalo v divjem begu na obeh straneh ceste; bil sem lahek, hiter, moje telo jo bilo brez teže; imel sem peruti. Toda ropot štirih nog mi je utrujal uho. Naenkrat sta se ustavila in ničesar nisem več slišal. Ali sta se me naveličala zasledovati? Majhen oblak prahu se je dvignil deset korakov pred menoj. Nekoliko naprej se je v hipu pokazala bela risa na sivi skali. Dva strela sta se razlegla istočasno. Tolovaja sta izpraznila svoji pištoli, ušel sem sovražnemu ognju in tekel kar naprej. Gonja se je nadaljevala; slišal sem dva zasopljena glasova, ki sta kričala: »Stoj! Stoji« Jaz se nisem ustavil. Zgubil som pot in tekel še vedno, ne da bi vedel kam. Naenkrat sem zagledal pred seboj jarek, širok kot rečna struga; toda preveč sem bil v teku, da bi bil mogel premeriti razdaljo. Skočil sem; rešen sem bil. Moje naramnice so počilo, zgubljen sera bil.
(Dalje alodij
in ki ga le Izvršil deželni odbor dne 12. junija 1914.
Leta 1921. se jo preosnovala dotedanja — tud: na pol mrtva »Kmetska županska zveza« v »Župansko zvezo z Slovenijo«. Kot prvo nalogo si je stavila le-ta da takoj prične s poukom svojih članov, a k pri: topu je povabila vse občinske funk<-' > narjo, ki sc dobre in poštene volje. V sve-sti si je bila, da sama iz lastne moči vsled pomanjkanja materijelnih sredstev in dobrin začrtanemu si programu ne bo mogla biti kos. Zato se je obrnila na vlado za pomoč. Takratni pokrajinski namestnik g. Iv. Hribar je v pravilnem razumevanju važnosti pouka in potrebe v interesu splošne javne uprave šel brez pomisleka na roke »Županski zvezi« in dovolil, da predavajo uradniki pokrajinske uprave na tečajih, in da prevzamo pokrajinska uprava tudi osebne stroške teh uradnikov za potnino in prehrano. Tako je bilo mogoče, da so se pričeli poučni tečaji že v zimski sezoni 1921 —1922 s prvim v Celju. Od tedaj do danes je bilo prav lepo število teh vrlo dobro uspelih tečajev, in kdor ima opraviti z občinami, bo lahko potrdil, da so uspehi vidni tam, kjer so se župani z zanimanjem udeleževali pouka.
Sedaj pa prihaja —• oprostite, da se proti lastni volji lako izražam — neko samostojno neslanć in napada gospoda velikega župana, ker je storil to, kar je pravzaprav le njegova dolžnost. »Kmetijski liste* se je baje obregnil ob to, da so dobile nekatere občine uradno obvestilo z vabilom, da se udeleže nekega županskega tečaja. 0 lakem nekvalificiranem tonu ni da bi izgubljal kaj več besedi. Zato sem napisal nekoliko predzgodovine o županskih tečajih, da pokažem javnosti, kako za važen je smatrala pouk že prejšnja avstrijska vlada, da ne poudarjam še posebe velikega razumevanja bivšega in po nepotrebnem raz-puščenega deželnega odbora.
Zato pa veljaj vsem pametnim občinskim možem — te ali one stranke (kakor dr bi bil uradni pouk strankarski!) — le prihajajte pridno in vsi na županske tečaje! Ne bo vam škodovalo, najmanj pa tistim, k! so se doslej iz nezmiselnih strankarskih razlogov (vsaj dozdevno zato) izogibali pouku. Skušnja uči, da so prav ti pouka najbolj potrebni.
Fran Kristan,
tajnik »Župan, zveze«.
ПдоМ
IZ PREKMUR.TA.
Murska Sobota. Hvala Bogu, da imamo tudi pri nas vsaj nekaj naprednih in državotvornih gospodov, ki vršijo veliko delo /a narod! G. notar Koder že par let dela za narod in veliko je stori! za jugoslovaustvo in — SLS. O, ko bi imeli demokrati še več takih voditeljev! G. notar vživa vsled svoje izredne politično teoretske in praktične verziranosti, ki jo črpa iz edino pravega vira »Jutra«, velik ugled med svojimi tovariši. Tudi gmolno si je precej opomogel iz ljubezni do Prekniur-cev. Elitna garda njegova se zbira v »Sokolu«. »Sokol« je »prevzel« od prejšnje medstrankarsko čitalnice lepe prostore, krasen inventar in bogato knjižnico. To pa radi tega, ker le »Sokol« jo bil, je in bo listi, ki edini je in bo pritegnil v svoje kulturno naročje tudi domačine. V tem smislu je vršil >Sokol« tudi svoje narodno delo. Izmed domačinov jo v preteklem letu že pritegnil par mažarskih trgovcev, nekaj Židov — in tem je posojeval mažarske knjige, da probuja slovensko narodno zavest. Delal pa je »Sokol« tudi drugače. Imel je najbrž več sestankov in na teb je sklepal in sklenil, da bo delal za prekmurski narod. Zadnjič enkrat je imel tudi občni zbor in so si člani izvolili nov odbor, ki bo delal ■za prekmurski narod. (Gospod urednik, ali ui-nate nikjer v Ljubljani kakega »abecednika za narodno delo in delo za narod«?) — Pa tudi junaška »Orjuna« dela za nar-d in si jo izvolila nov odbor in čuva Prekmurje -in »Muravidek« in 3>Szabadsag<. lil >Sokolc bo na pustni torek delal za narod in bo imel družabni večer. Bog ohrani, Bog cbvari nam Sokola, Kodra in Orjuno — ah, gospodje v Ljubljani, ko bi tudi Vi s tako navdušeno ir^rednos'jo delali za narod, pa bi bila vsa drugačna naša mila domovina! — Malo več ko 14 dDi je še časa, da se vpišemo v Družbo sv. Mohorja. Pri nas jo v narodnih krogih skrajno malo zanimanja za to. Ali sploh pobira kdo, kje in kdaj? Mogoče pa so neki narodni elementi celo tako breznaiodni, da jiiu smrdi tudi ta največja kulturna institucija slovenskega naroda po — klerikalizmu.
Jurek Cmok se je v zadnjem letu udeležil več narodnih, naprednih,„ državotvornih in demokratskih zborovanj. Na teh je vedno govoril tudi neki demokrat tako-le: »Gospoda! Mi moramo delati za narod. To ljudstvo nns s hrepenenjem čaka. Cista so njegova srca, le temni in mračni rimski elementi so ga zastrupljali ln ga zastrupljajo. Mi moramo delati za to dobro, ubogo, zaslepljeno ljudstvo. S svetim navdušenjem, z vzhičenim idealizmom posvetimo vse svoje mlade lise domovini — bratje, gospoda! Gospoda moja! Zdrobiti moramo ver'je, verige tujega hlapčev-itlva, da dvignemo narod kulturno! In tako dalje — zopet od kraja, Sc dvakrat in potem: } j Zdravo k Jurek Cmok ni beležil tega pro-
gramatlčnega govora, saj ga je slišal že na
mnogih naprediih zborovanjih po vseh .'.. licih naše otadžbine, končno ga jo pa tudi od tukajšnjega gosp. demokrata slišal gotovo že desetkrat iu 0a zna torej na pamet. Zato pravi, da bo pristopil kot parlamentarni c -nik k JDS, ker jc bolje glave ko naš demokrat, kl pri istem govoru še desetič vfast p»i-neso lepo na Ustku napisan zgoraj navedeni govor in ga dn po deklamacijl kar navzočim novinnrjem, da ga telefonirajo »Jutru«.
Akcija za »Mortinišče*, t. j. prepotrebni dijaški kouvikt za Prekmurje, je v polnem teku. Le da iz Slovenijo ni zadostnega odziva. Slovenska katoliška dolžnost je, da podpremo to akcijo. Vsako sleherno delo za Prekmurje naj se ^--edotoči tu. Ko bomo imeli »Marlinigče«, bo prekmursko vprašanje na celi črti v našem duhu rešeno. Zato bi bilo nvjno treba, da se osnujejo vsaj po večjih krajih v Sloveniji posebni odbori v la namen. Predsednik društva :v Marliniščec je znani župnik g. Baša v Bogoini, p. Dobrovnik. Nanj se naj pošiljajo darovi, on daje tudi vseka-tere infor-ncije.
novice.
—	Davčne olajšave v krškem okraja. Občinski odbor v Cerkljah pri Krškem je sklenil naprositi delegacijo finančn. ministrstva v Ljubljani, da dovoli prebivalstvu nujno potrebne davčne olajšave, ker je silno trpelo po raznih elementarnih nezgodah — po suši, po črvu, potem zopet vsled poplav itd. — Tozadevni sklep (resolucijo) občinskega odbora je poslala občina »Županski zvezi za Slovenijo: v Ljubljani, ki jo je nato odstopila imenovani delegaciji s toplim priporočilom. — Z rešitvijo z dne 8. februarja 1924 štev. I A 449-14 ex 1924 je na omenjeno vlogo obvestila delegacija »Župansko zvezo«, da glede izterjanja davkov sicer ne more odrediti generalnih (t. j. splošnih) olajšav, da pa lahko vsak davkoplačevalec vloži prošnjo za odlog plačila ali za obroke, če mi: ni mogoče zadostiti svoji davčni obveznosti. Take prošnje se bodo dobrohotno reševale. O tem sta bila obveščena tudi davčno okrajno oblastvo in davčni urad v Krškem.
—	Zadružni tečaj na Bohinjski Bistrici preložen. Na željo merodajnih činiteljev na Bohinjski Bistrici se zadružni tečaj, napovedan za prihodnjo sredo, dne 20. februarja, odpoveduje. Tečaj se bo vršil kasneje, kar bo pravočasno objavljeno.
—	Snežno mnšice. Na vprašanje, kaj so snežne mušice. opozarjamo na spisek Karla Dežmana v 3. letopisu kranjskega muzeja iz leta 1862., str. 210—214.' Teh snežnih mušic je mnogo vrst. Že tedaj so jih poznali 104. V Švici jih imenujejo snežne bolhe ali ledniške bolhe (Desoria sal-tans). Dežman jih je opazoval na Kamniškem sedlu in na Triglavu, župnik Ra jmund Kaiser pri sv. Jakobu na Koroškem. Včasih se jih prikaže na milijarde, navadno ob južnem vremenu. Če pa sneg pomrzne, jim lo nič ne škoduje; z njim zamrznejo tudi te živalice, pa se čez sedem dni zopet obude, ko se sneg slaja. Dežman je to živalico opazoval tudi v Ljubljani, celo na dvorišču stare gimnazije na Vodnikovem trgu. — V istem letopisu str. 205 poroča tudi o rdečem snegu, ki ga planinarji večkrat opazujejo v višavah, ki ga domačini imenujejo »premagavna kri«, češ, da je to kri premaganih vetrov. To rdečino provzročujejo mala bilja infuzorije, ki se strašno hitro mno-že s tem, da se dele, prav tako kakor bak-cili.
—	Kontrola nad uradniškimi povišanji v
službi. Glavna kontrola je odredila, da morajo poslej ministrstva v vseh slučajih uradniških imenovanj in povišanj navesti tudi številčno stanje uradnišlva v zvanju in skupini, v katero je uradnik uvrščen.
—	Dovoljevanje kratkih dopustov ta sodno osobjo. Ministrstvo za pravosodje je temeljem čl. 110 uradniškega zakona odredilo, da morejo predsedniki sodišč v nujnib slučajih dovoljevati sodnemu osobju dopuste do največ 3 dni.
—	Novi ukazi pravosodnega ministrstva.
V pravsoodnem ministrstvu pripravljajo nov ukaz o razmeščanju soduikov in sodnega osob-ja ter o pomiloščenju obsojencev.
—	Smrtna kosa. Češkosloveusko-jugoslo-vansko narodnogospodarsko udruženjc v Pragi nam sporoča, da je umrl tam naš rojak g. Emil Peče, bivši major našega generalnega štaba in šef propagandnega odreka praškega velesejma. Mož je vodil skoro tri leta uredništvo in upravo lista »Jugoslavenskl trgovac«, ki ga izdaja gori omenjeno udruženje. Bodi mu žemljica lahka v bratski zemlji!
—	Potovanje v Italijo. Italijansko poslaništvo v Belgradu je dobilo Iz Rima poročilo, da so znižane za jugoslovansko državljane konzularno takse za potne liste na 170 Din, za legalizacije pa na 340 Din.
—	Poldrugi milijon v narodne in dobrodelne svTho. Tc dni so v Belgradu razdebli 1,600.000 Din, ki jih je bila /o pred leti poslala Srbska narodna obrana v Ameriki. Dobili so: Narodna obrana 250 tisoč Din, Kolo frliskih sester 100 tisoč Din, Jadranska straža 100 tisoč Din, Privrednik 400 tisoč Din, Dom siročadi ubitih svečenikov 100 tisoč Din.
—	Razbojniki pri lvuinnnovii. Te dni se jo s kumauovsko železniške postajo peljal^ v Ku-
raanovo večja družba. Komaj kilometer od mosta je voz napadla razbojniška tolpa, pretepla potnike in voznika in jim oropala 5000 Din gotovine in prtljago v vrednosti 15 tisoč dinarjev.
—	Odkrito skrivališče bolgarskih fetašer.
Srbskemu čotniku Stankovleu se jo posrečilo, da je v Osogovski planini odkril skrivališče bolgarskih komitov, članov Centralnega makedonskega komiteta, ki mu načeluje Todor Aleksandrov. Skrivališče se jo nahajalo v nekem mlinu ob Zletovski reki. V podzemnih prostorih lega mlina so našli komitske zaloge živil in orožja. Poleg tega je bila tu poštna postaja makedonstvujuščih ter so srbski čelniki zaplenili več zvežnjev pisem in časopisov. Pisma zelo obremenjujejo večje število trgovcev v Kratovu, ker je dokazano, da so podpirali bolgarske četaše.
—	Gospodarski muzej v Belgrad«. Ministrstvo za kmetijstvo in vode pripravlja načrt za ustanovitev gospodarskega muzeja v Belgradu, v katerem bi bili razstavljeni vsi domači gospodarski proizvodi. Načrt pride pred ministrski svet in nato v skupščino.
—	Nova odlikovanja. V prosvetnem ministrstvu je podpisan nov ukaz o odlikovanju prosvetnih delavcev.
—	Zabave rusko aristokracije. V restav* raciji «Gurme> v Belgradu so baje odkrili "-klub svobodne ljubezni«, katerega člani so bili ruski aristokrali-beguncl. Tu je bilo upro-paščenih več deklet iz odličnih belgrajskib družin.
—	Brezposelnost na Hrvatskem. V petek zvečer se je vršila v banskem poslopju v Zagrebu anketa o brezposelnosti na Hrvatskem. Predsedoval je pokrajinski namestnik dr. Ci-mič, udeležili pa so se je najodličnejši zastopniki hrvatskega gospodarstva. Ugotovili so, da je sedaj na Hrvatskem okoli 58 tisoč brezposelnih oseb, za katere bi bilo treba najti ali delo ali podporo. Zagrebški župan arhitekt Heinzl jo izjavil, da je mestna občina zagrebška dovolila kredit od 100 milijonov kron za javne zgradbe, da vsaj nekoliko odpomore vodno naraščajoči bedi, ker je danes skoro ena desetinn zagrebškega prebivalstva brc/ zaslužka.
—	Vidiranjo polnili listov za Chile. Či-lenski konzulat v Zagrebu javlja, da morajo potniki (izseljenci), ki potujejo v južnoameriško republiko Chile, dati vidirati svoje potne liste samo na pristojnem konzulatu, a to je za Jugoslavijo konzulat v Zagrebu. Kdor se liočo torej ogniti neprijetnostim ob prihodu v Chile, naj ne išče vizuma na čilenskih konzulatih v inozemstvu, ampak v Zagrebu.
—	Veliki sneini zameti v Slavoniji, itr okoli Belfiroda. V Slavoniji in v bližnji in daljni okolici Belgrada je znova zapadel silen sneg, ki je povzročil mnogo škode zlasti na brzojavnih in telefonskih napravah. Telefou-ski promet med Zagrebom, Ljubljano in Belgradom je bil dva dni prekinjen. V Srbiji prete velike povodnji, ravno tako v Vojvodini. Donava in Sava sta silno naraslli. Mosl preko Donave pri Novtin Sadu je ogrožen.
—	Lekarniški itr a jI: v Belgradu. Belgraj« ski lekarniški sotruduiki nameravajo stopiti v štrajk, ker jim lastniki niso dovolili zahtevanega zvišanja plač.
—	Zabavna prireditev novinarskega vdru* ienja v Belgradu je bila po poročilih bclgraj-skih listov sijajno obiskana. Zabave ве je udeležil aelokupni diplomatski zbor, veliko
, število poslancev in drugih odličnjakov. Kralj se zaradi holezni ni mogel udeležiti prireditve. Značilno je, da se vabilu novinarjev ni odzval niti en sani aktivni minister.
—	Belgrad se zabava. Tekom zadnjih If dni je bilo po uradnih podatkih v Belgradu 210 kino-predstfr 56 predslav v raznih va-rietejih in nad 100 koncertov in plesov in sličnih prireditev. Skupno skoro 400 prireditev v dveh tednih.
iu.
Uspeha tega vsi veseli, so drugo nogo prat' začeli, in ni trpelo časa mnogo, imel tud' belo drugo nogo.
(Nadaljevanje sledi.)
—	Dober oglas. Tvrdka N. N. v M. prodaja angleški premog iz trboveljskih rudnikov...
—	Pobegnil je iz sodnih zaporov v Bel« gradu 35 letni kaznjenec Rudolf Cuklič iz Za-dra, ki jo bil zaprt radi razpečevanja oonar reienih bankovcev razne vrednosti
—	PogreSa не 20 letna poeestnikova hči Marija Tu rs i č z Brezovice. Odšla je 25. januarja zjutraj k maši v Borovnico, odkoder ee ni vrnila. Bila je čedno plavo oblečena, je srednje postave in temnorjuvih las. — Neznano kam je pobegnil 20 letni Alojzij Vovk od svojcev v Zg. Podkašlju v Kočevskem okraju. Sumijo, da je šel k svojim sorodnikom preko meje.
—	Razne nesreče. V tvornici za dušik v rtušah pri Mariboru si je delavec Čander Ign. zmečkal levo roko. — V pivovarni Tomaža GOtza v Mariboru si je delavec Mali Bogomir pri padcu izvil levo roko. — V tovarni A. We-sten v Celju se je Polntnik Mihael pri peči za posodo opekel na desni nogi. — V trgovini s poljedelskimi stroji Ferdinand Smole v St. Jurju ob J. žel. so delavcu Francu Lubeju kolesa mlatilnice zmečkale tri prste desne roke.
V strojilni tovarni v Polzeli je delavcu Fr. Pogačarju hlod zmečkal levo roko. — Pri ko-larju Blažu Sekelšku v Belanšku pri Ptuju se je vajenec Žuran Martin pri sekanju dreves usekal na desno nogo. — Pri rečn; regulaciji v Ptuju zaposleni Simon Cimerman si je pri padcu na zmrzlih tleh poškodoval levo ramo. — Na isti način si je delovodja pri ing. Albertu Kolencu v Brežicah, Peter Jellinek, zlomil levo nogo. — V elektrarni v Kranju se je monter Šiling Josip /. električnim tokom opekel po obeh rokah. — V tovarni strojil v Maj-šperku je obratni mojster pri popravilu tovarniških tla padel 2 in pol m globoko v klet in si tako pretresel možgane, da ne more govoriti. Oddan je bil vsled smrtno-nevarne poškodbe v bolnico v Ptuju. — Pri tvrdki Gorjanci v Gorjancih se je delavec Franc Zoran s cepinom ranil na levi golenici. — Na žagi Ko-bližka Antona v Poljčanah je Žagarju Jožefu Melovniku hlod izpahnil levo nogo. — V tovarni usnja Franc Woschnagga v Šoštanju je delavec Anton Piršovnik padel na nož in se močno ure/.al na desni roki. — Tumpej Jurij, vročevalec pri okr. sodišču v Ptuju je na ledeni poti padel in si izvil levo nogo. — Pri kovaču Kolariču Antonu v Zabjaku pri Ptuju je vajenec Anton Golob v delavnici padel in si izpahnil levo nogo. — Pri gradnji železnice v Ormožu je delavcu Polanjko Alojzu padla načnica na levo nogo in mu zmečkala prste.
—	Razne tatvine in vlomi. Posestnici Heleni Šinit v celjski okolici je ukradel policiji znan delom ržnež, ki je tudi pod policijskim nadzorstvom, usnjato rjavo denarnico, v kateri je imela 600 K gotovine. — Urarju Tomi šafarju v Karlovcu je ukradel njegov uslužbenec zlato žensko uro in 2 srebrni moški uri v skupni vrednosti 2000 K. Srebrni uri imata tov. štev. 11.630 in 9,011.714, zlata pa štev. 11.629—6,516.810. Za izsleditev storilca je razpisana nagrada 4000 K. — Posestniku R. Sfi-ligoju v Velki pri Mariboru je ukradel neki hlapec srebrno tula uro in nekaj drobiža in pobegnil. — V stari vasi je zaplenilo orožni-štvo 5 kokoši, grahaste, ko jih je prodajal neki sumljiv človek, za 720 K. Kokoši so gotovo ukradene in naj se lastnik zglasi pri orožni-štvu. — V Zidanem mostu je bila ukradena na kolodvoru pri izstopu iz vlaka Elizabeti Keipert iz Zagreba rjava usnjata torbica, v kateri je imela 436 K, vozni list in nekaj dokumentov. — V Stari vasi na Bizeljskem je bilo ukradeno kočaricama Barbari Kovač in Ani Zajčevi več perila, ki se je sušilo na hodniku jn pa pred hišo. Bilo je moško in žensko perilo, vredno preko 800 Din. — Železniškemu pripravniku Alojziju Pavšarju na Ponikvi je izvabil na zvijačen način dober prijatelj zimsko suknjo, vredno 1650 Din in je neznano kam pobegnil. Mož je bil že večkrat radi tatvine in goljufije kaznovan in ima že precej raznih sleparij na vesti. Bajtarju Janezu Sinku v Trnju je ukradel dober prijatelj par čevljev, obleko in površnik in je neznano kam pobegnil. Fant bi moral nastopiti letos vojaško službo pri neborački četi v Ljubljani. — ,V okolici Vojnika je bila ukradena delavcem Falske elektrarne 50 m dolga jeklena žica, vredna 2000 Din. — V Ritoznoju pri Mariboru je bilo vlomljeno v viničarijo dr. Ferd. Attem-sa in pokradeno za 1500 Din raznega kuhinjskega in namiznega orodja. Vlomilec je pustil v viničariji ključ za konjske štole, klamfo in kos kruha, kar je ukradel pri posestniku Francetu Inharlu v Slovenski Bistrici.
pram g. Kenetu glede tatvine ln podobno resnični ali ne. Te očitke bo treba šele dok«7nti in se bo ta zadeva šele razčistila pred sodiščem, treba jo počakati uspeh sodnega postopanja, o katerem bomo svoj čas poročali. Toliko resnici na ljubo.
S Otvoritev telefonske centrale Sveti Lov-renc pri Mariboru za medkrajevni promet. Pri žo obstoječi krajevni telefonski centrali Sveti Lovrenc pri Mariboru so je otvoril tudi medkrajevni promet.
š Ptujske novice. Piedpust se bliža h kraju, zato hite ženini io neveste s porokami in oblegajo notarski pisarni. A neznosne davščine, ki jih n: jra.ii plr-Vvati prevzematci posestev, ovirajo tudi sklepanje zakonov in se jih ni toliko sklenilo kakor v prejšnjih letih, ko so vsak pondeljek v predpustu čakalo cele vrste vozov na svate pred minoritsko cerkvijo. Tudi v mestu ni veliko porok. Preteklo soboto sta se poročila notarski kandidat in konservator Skrabar ter gdč. Marija Bratanič. Poroka se je vršila v cerkvi sv. Roka na Haj-dini. Za priči 'ta bila notar Strafela za ženina in zdravnik dr. Bela Stuhec za nevesto. V mestni župni cerkvi pa se je poročil poročnik Drago Kober z gdč. M. Kropf, hčerko medi-čarke in gostilničarke v Ptuju. Radovednega občinstva se je v cerkvi ninof.a nabralo. — j Ker Orjuna v mestu ne sme delovati, se jo vršil v nedeljo ustanovni občni zbor Orjune za Breg. Povabilo so dobili vsi ptujski in
menda tudi brežki Slovenci. — Pes je ugriznil g. stavbenika Marunn. Ker je sumljivo, mora v Pasteurjev institut v Zagreb. — Tudi pri nas so začeli z redukcijo. A kako I V pokoj so poslali obče spoštovanega in vestnega upravitelja ptujske hiralnice in bolnišnice g. Janeza Ruparja. Ima HO službenih let in mu manjka še pet let do popolne penzije. Mož imn 13 otrok, izmed katerih jih hodi 10 ?olo. Nato so pa mesto zopet razpisali. Tako štedi država z denarjem! Razen tega je to vnebovpijoča socijalna krivica. Zato pa je bila nastavljena kot pisarniška moč v ptujski bolnišnici sorodnica šefa zdravstvenega odseka dr. Katičiča. Ogorčenje vsled tega barbarizma je veliko. Lo tako naprej f — Nemški poslanec Schauer je zadnjič poročal o političnem položaju — a ne na javnem shodu, arpnk jo i'vel samo predavanje. Tudi ptujske »Nemce« tepe gospodarski centralizem.

p Občinske volitve т Gorici iu Slovenci.
Danes, dne 17. februarja se vrše v Gorici občinske volitve. Z ozirom na dane razmere so i vse politične stranko г-klenile, da prepuste fašistom zmago brez bcja in da se volitev sploh ne udeleže, Tudi slovenski volivni odbor za te volitve je izdal na slovenske volivce oklic, v katerem jih poziva, da naj se nihče izmed njih ne udeleži volitev.
š Kene — TJ rek. Z ozirom na razne ča-Popisne notice v tej zadevi smo od merodajne Btrani ugotovili sledeče: Gospod Urek je bil pri glavni razpravi dne 19. januarja 1924 pri okrožnem sodišču v Celju radi hudodelstva javnega nasilslva po § 98 b kazenskega zakona obsojen na 1 mesec težke ječe, ker je v svojem pismu od 29. avgusta 1923 Francetu Kene v Globokem grozil z ovadbo radi tatvine in tihotapstva v namenu, da bi Izsilil od ogroženca, da odloži mesto gerenta okrajnega zastopa v Brežicah, mesto občinskega odbornika v Globokem in da opusti vsako nadaljno javno delovanje, pri čemer je bila grožnja sposobna, da povzroči ogroženemu z ozirom na važnost zagroženega zia upravičen strah. Tako se je glasila obtožnica ter je bil g. Urek tudi v smislu obtožnice krivim spoznan, ne glede na to, če so njegovi v dotičnem pismu napram g. Kenelu naperjeni očitki resnični ali ne. Gospod Urek se je pritožil na stol sedmorice v Zagrebu, ki bo v zadevi kon-Cno odločil. Popolnoma ločeno od te razprave ie torej vprašanje ali ao očitki e. Ureka na-
Kakšen je bil osebni dohod, davek na Francoskem 1914-15
V	Franciji je doseglo pred vojno oboroževanje silne dimenzije. Vsled tega so bili primorani iskati novih davčnih virov. Druge države so imele poseben davek, takozvani osebni dohodninski davek, ki se odmeri od celokupnega nelto-dohodka davkoplačevalca, kakor n. pr. v bivši Avstriji. Ta francoski osebni dohodninski davek se je pa bistveno razločeval od avstrijskega. Gotovo bo javnost zanimalo, kako se odmeri ta davek v Franciji, ker ta davek je pri nas v Sloveniji in Dal-mcaiji v veljavi tudi po prevratu in najbolj obremenjuje vse davkoplačevalce brez razlike. Ta davek se v taki visočini predpisuje, da je reforma tega davka nujno potrebna, so-sebno ker ogromna večina ostalih davkoplačevalcev Jugoslavije ne pozna te krute obremenitve. Vsled povojnih valutarnih razmer ima vsak boljši delavec že skoro 100.000 kron letnih dohodkov, in le uradniki so s svojimi prejemki zaostali, morajo pa prenašati ogromno draginjo vsled prevalitve tega davka na konsumente. Kakor se sedaj ta davek v Franciji predpisuje, mi ni znano. Zanimiva je primera z našim sedanjim osebnim dohodninskim davkom.
V	Franciji je novemu splošnemu dohod- , ninskemu davku bila podvržena, kakor pri nas, vsaka oseba, ki stanuje in uživa kake dohodke na Francoskem skozi najmanj eno leto Kot osebe, katere se smatrajo, da jih davkoplačevalec vzdržuje v skupnem gospodinjstvu,
a ta oseba ne sme imeti nad 1000—1500 frankov letnih dohodkov — sesmatrajo: 1. Bolni sorodniki, ali stari nad 70 let, 2. bolni ]>otom-ci, ali stari pod 21 let, 3. za svoje sprejeti otroci, če so bolni ali še ne 21 tel stari.
Kot davku podvrženi dohodek se smatra ves doohdek, kiga je imel davkoplačevalec pretečeno leto, naj bo že pod katerimkoli naslovom. Od tega dohodka se odtegne: 1. izguba pri obratu v poljedelstvu, trgovini ali industriji, 2. boresti posojil in dolgov, 3. zaostanki rent, katere plačevali je davkoplačevalec zavezan, 4. vsi direktni davki.
V	slučaju da mora davkarija sama odmeriti dohodek, ne sme ta presegati 1. pri obdelanih ali neobdelanih posestvih vsote, ki služi kot neto-dohodek pri odmeri zemljiškega davka, 2. pri najemnini polja polovično vsote krajevne cene, 3. za vse obrti podvržene patentu pa ne 30 kratnega zneska patenta.
Ko se je ugotovila vsota dohodkov po odbitku poprej imenovanih izdatkov, so določeni še sledeči odbitki:
X. ako je advkoplačevalec oženjen 2000 frankov. 2. za vsako v njegovi oskrbi stoječo osebo, kakor je bilo poprej označeno, 1000 frankov do najvišjega števila 5 oseb; 3. za vsako osebo nad številom pet pa 1500 frankov.
Ako ima na primer davkoplačevalec ženo in 5 otrok, ter dohodek 12.000 frankov, se mu -odtegne kot oženjenemu 2000 frankov in za vsakega dtroka po 1000 frankov, je 5000 frankov; ostane torej davku podvrženi dohodek 5000 frankov.
Davka prost je dohodek 5000 frankov, ki se pri vsakem davkoplačevalcu od dohodkov odbije, tako da po prejšnjem zgledu ue plača davkoplačevalec, ki ima 12.000 frankov na leto dohodkov, nobenega splošnega dohodninskega dAvka.
Kako se odmeri davek?
Prvih 5000 frankov se pri vsakem dohodku kol davka prostih izloči. Od nadaljnje vsote se plača 2 odstotka in sicer:
Pri dohodku (kar ostane čez 5000 frankov) : od 5—10.000 frankov 2 odstotka od petine tega dohodka; od 10—15.000 frankov dve petini; od 15 —20.000 frankov tri petine; od 20—25.000 frankov štiri netine.
Ako pa presega ta dohodek 25.000 frankov, pa polnih 2 odstotka od vsote, ki presega 25.000 frankov.
Zgled:
Davkoplačevalec ima 7000 frankov dohodkov. Torej plača:
Prvih 5000 frankov je prostih; od 2000 frankov eno petino in od te petine 2 odstotka, to je 8 frankov.
Davkoplačevalec ima 12.000 frankov dohodkov. 5000 frankov prosto; eno petino od 5000 frankov, od le petine 2 odstotka, to je 20 frankov; dve petini od 2000 frankov, od teh
2 petin 2 odstotka, to je 16 frankov; skupaj 30 frankov.
Davkoplačevalec ima 32.000 frankov dohodkov. Prvih 5000 frankov prosto; eno petino od 5000 frankov, od te petine 2 odstotka, to je 16 frankov; dve petini od 5000 frankov, od teh 2 petin 2 odstotka, je 40 frankov; tri petine od 5000 frankov, od teh 3 petin 2 odstotka, je 60 frankov; štiri petine od 5000 frankov, od teh 4 petin 2 odstotka, je 80 frankov; polnih 2 odstotka od ostalih 7000 frankov, je 140 frankov; skupaj 340 frankov.
Nadaljna olajšava se dovoli davkoplačevalcem, ki imajo od 32.000 frankov naprej več dohodkov, 5 odstotni odpis od predpisanega davka za vsako v njegovi oskrbi stoječo osebo, 10 odstotni odpis za 2 osebi, 20 odstotni za 3 osebe, za vsako nadaljno osebo po 10 odstotkov več. Toda ta odbitek ne sme presegati polovice predpisanega davka.
Razume se, da velja kot davčna podlaga dohodek po odbitku vseh poprej navedenih olajšav za zakonske in za družine z otroci, tako dan e plača na pr. advkoplačevalec z dohodki 12.000 frankov, a je oženjen in ima 5 otrok, nobenega dohodninskega davka, ker se mu je odbil eksistenčni minimum 5000 frankov; zalo, ker je oženjen 2000 frankov in za vsacega otroka po 1000 frankov.
Vsak davkoplačevalec mora prva dva meseca v letu poslati davkariji okroglo sumarič-no napoved svojih skupnih dohodkov, ne da bi bil primoran označiti, iz česar obstoje posamezni dohodki, nadalje koliko članov družine ima v svoji oskrbi, koliko ima dolgov In izgub. Ako davkoplačevalec v teku teh dveh mesecev ne obvesti davkarije, dobi marca poziv od davkarije v zaprtem pismu, da lahko še v mesecu marcu vroči svojo napoved, a sedaj mora v tej napovedi označiti ločeno, iz česa obstoje njegovi dohodki. Pri tem pozivu sloji pristavek, da se mu odmeri dohodek v znesku.....frankov, če bi se tekom
meseca marca ne odzval.
Ako davkoplačevalec predloži v pravem času prva 2 meseca svojo napoved, in mu davkarija ne verjame, mora davkarija dokazati, zakaj mu ne verjame. V tem slučaju davkarija tudi ne more siliti davkoplačevalca, da predloži svoje knjigo ali kake druge dokaze. Ako pa davkoplačevalec v tem roku ne predloži svoje napovedi pravočasno, in davkarija izpodbija njegovo napoved, je davkoplačevalec primoran dokazati, da davkarija nima prav, če ga previsoko obdavči. Ako se davkoplačevalcu dokaže, da je prenizko napovedal svojo dohodke, se mu odmeri kazen v dvojnem znesku davčne svole, ki pade na znesek, za katerega je manj fatiral.
Davčni princip splošnega osebnega dohodninskega davka jo bil tedaj v Franciji bistveno drugačno zamišljen, kakor u. pr. v Avstriji. Zadel je zelo premožne kroge, in — samske osebe. Pri nas se sedaj govori, da bo eksistenčni minimum določen na 5000 Din,
lo je predvojne vrednosti 81 Din, če vzamemo 60 kratni znesek prejšnje zlate krone v sedanji valuti. Poprej je bil eksistenčni minimum 1600 kron, 1600 X 60 = 96.000 kron. Tn znesek bi so sedaj moral smatrati kot eksistenčni minimum; kajti poprej se ie že Živelo z 1600 K na leto, dandanes pa je nemogoče živeti z 20.000 K na loto. Ce ima kdo nri nas
le nekaj kron čez 20.000 kron dohodka, se mu odmeri davek, ki je, ker veljajo še prejšnji
odstotki, zelo občuten.
■» * »
g Drlg dinarja. Vsa domača in tuja jav nost zro danes napeto na dvig dinarja. N« včerajšnji curlški borzi se je dvignil dinar na 7.20, pri sklepu pa je dosegel 7.40. — Finančni minister se je Izjavil, da se je dinarja polastila mednarodna špekulacija. To vemo. Povedal pa ni, kakšne mere je ukrenil pri tem porastu. Odgovoril je kot Pitija! Na naših borzah so padle tuje devize in valute katastrofalno. V včerajšnjih jutranjih urah je notirala Italija v Zagrebu 335—340 v prostem prometu, London 327—332, Newyork 76—78, Pariz 345—350, Praga 228, Dunaj 10.90—11, Curili 13.50. — Proti poldne pa se je balsse na zagrebški borzi ustavila vsled velikega povpraševanja in cene, ki eo se zjutraj zahtevale z« blago, so se spremenile v cene pri povpraševanju. Znamenje, da računajo v trgovskem iu denarnem svetu, da je dinar dosegel za sedaj svoj višek. — Vprašanje je, kje je vzrok, do se je dvignil dinar. Brezdvomuo neposredno v italijansko - jugoslovanskem rimskem paktu, ki je sprožil vprašanje dinarja in obrnil nanj pozornost mednarodne špekulacije. Posredno pa v aktivnosti našega budžeta in v izredno povečanem eksportu. Zanimiv je na denarnem trgu porast hranilnih vlog in to že od druge polovico novembra dalje. Nagel dvig dinarja je smisel za varčnost in hranjenje še pospešil. Računa se, da bo obrestna mera na denarnem trgu kmalu nekoliko popustila.
g Žitni trg. Na novosadski produktni bor. zi notirajo žitu sledeče cene: rž 280 Din, ječmen 300 Din, oves 250 Din, koruza 257.50 Din, pšenična moka št. 6 322.50 Din, otrobi 190 D. Tendenca slaba.
g Predlog za devalvacijo dinarja. Na seji belgrajskega društva »Ekonomist« je predaval dr. Ivo Beiin o devalvaciji dinarja: 17 papirnatih dinarjev za 1 zlati. O tem važnem predlogu bomo v eni prihodnjih številk še govorili, g Monopolski dohodki v novembra. Po statistiki državne monopolne uprave so znašali dohodki iz monopola v novembru 1923. 212 in pol milijona dinarjev, dočim je bilo v proračunu predvideno samo 147.8 milijonov dinarjev dohodkov. Dohodki se porazdele г ozirom na posamezne predmete sledeče: tobak 124.6 milijonov dinarjev, sol 21.2 milijona dinarjev, petrolej 2.9 milijona, žveplenke 1.3 milijone, papir 2i}.8 milijonov iu cigaretni papir 10.7 milijonov dinarjev.
g Izvoz lesa. V prvih .11 mesecih leta 1923. smo izvozili gradbenega lesa 781.108 ton v vrednosti 1 milijarde 272 milijonov dinarjev. Istočasno je znašal izvoz lesa za kurjavo 312.684 ton v vrednosti 140.6 milijonov dinarjev. 2elezniških pragov, tako bukovih kakor hrastovih se je izvozilo 55.720 Ion v vrednosti 49.4 milijonov dinarjev.
g Kam gre naš iiroz. Med državami, t katere smo izvažali naše produkte, stoji v preteklem letu (statistika izvoza za prvih 10 mesecev t j. do konca oktobra) na prvem mestu Avstrija. V Avstrijo je šlo za 1 milijardo 838 milijonov dinarjev našega izvoza ali 'Z.-i odstotkov. V Italijo je šlo za 1 milijardo 812 milijonov ali 28 odstotkov. Češkoslovaška stoji na tretjem mestu s 520 milijoni ali 8 odstotki. Nato pridejo Švica (441 milijonov ali 6.8 odstotki), Grška (334 milijonov ali 5.2 odstotka). Francija (320 milijonov ali 5 odstotki), Mažar-ska (314 milijonov ali 4.9 odstotki), Nemčijn (278 milijonov ali 4.3 odstotki), Anglija (14S milijonov ali 2.3 odstotki.).
g Cene ribam v Zagrebu. Vsak petek je v Zagrebu velik ribji trg. Pretekli petek so bile cene sledeče: Postrvi 280 kron kilogram, sulec 200 kron, ltarpi 160—200 kron, som 240 kron. Teh visokih ceu so krivi ponajveč pre-kupci.
g Moka in žilo. Cena pšenice je pretekli teden padla za 10 dinarjev (od 350 na 340) vsled dviga dinarja. Tudi ostale žitne vrste kn'.^jo padajočo tendenco. Izvoz gre večinoma preko Subotice v Avstrijo in na Češko. V splošnem pa je izvoz slab. Za italijanski frp so naše žitne cene previsoke. Tudi .cena moke je padla.
g Nemška ninnnja trgovina. Preteklo le
to je znašal nemški uvoz 6.086,391.000 mark v zlatu, a izvoz 6.079,154.000 mark v zlatu.
BORZA.
Curih, 16. febr. (Izv.) Devize: Pešta 0.02. Berlin 0.00—1.2«, Italija 24.95, London 24.67, Newyork 575, Pariz 2.r).25, Praga 16.70, Dunaj 0.008160, Bukarešt 2.9550, Sofija 4.20, Belgrad 7.40.
Danes dopoldne ob 11. r Unionski dvorani MATINEJA Zveze godbenikov za Slovenijo. Simfonični orkester izvaja 8 Dvofakovih slovanskih plesov. Program stane 5 Din in 2.50 Din.
Pevski vestnik.
Pevska zveza je preselila svojo pisarni v pisarno > Prosvete«, Miklošičeva cesta št. 7. Zastopniki zborov dobe potrebna pojasnila tam ali pri g. Lavriču v Jugoslov. bukvami.
Seja artist. odseka bo v sredo 20. t. m-ob 4. popoldne v Akademskem domu poleg hotela Union.
Odborova seia ravqotam 20. b m. ob 5, Dopoldne,
Prosveta.
I)r. Joža Glonar:
Londoniensia.
n.
Drugo nastopno predavanje na novi slavistični fakulteti londonske univerze, ki nas mora zanimati, je imel R. W. S e t o n - W a t -s o n ; bolj znan pod imenom »Scotus Via-tor«; govoril je o temi »Srednjeevropski zgodovinar kot političen faktor«. Predavanje je izšlo v obliki 36 strani obsegajoče brošure pred nedavnim v tisku.
Stoika sama po sebi, to jo predavatelj povdaril takoj v uvodu, je novost ue samo za londonsko univerzo, ampak za angleške univerze sploh, po katerih so je študij zgodovine, posebno pa novejše, začel gojiti šele pred nedavnim. Vse to je nalaga naloge, kakor so jih bili med svetovno vojsko Nemci naložili svojim številnim »institutom za študij inozemstva«; v tem stremljenju Nemci niti po polomu niso odnehali, umpak so gn celo intenzivno raztegnili in v tem so jim sledili Cehi, ki so v Pragi poleg dotlejšnjih dveh univerz, češke in nemške, ustvarili še dve novi, rusko in rusinsko, in ki se na vso moč trudijo, da bi v Prago pritegnili kolikor mogoče nuiogo jugoslovanskega dijaštva. Vprav stolica za zgodovino Srednje Evropo je bila za London nujno potrebna, saj je zanemarjanje te stroke v celem 19. stoletju za britansko znanost naravnost eua najbolj značilnih potez.
Kot delokrog te stolice je označena zgodovina ozemlja bivše avstro-ogrske monarhije in balkanskih držav brez Grške. Seveda se bo predavatelj, ki se s tem predmetom peča že 17 let, po potrebi oziral tudi na zgodovino moderne Nemčije in splošno zgodovino diplomacije, v kolikor prihajata obe v vpošlev pri usodi bivše monarhije ali razvoju orijentalskega vprašanja. Pričakuje pa, da menda ne bo treba dolgo čakati na stolico, ki bo posvečena v prvi vrsti zgodovini Nemčije. Posebno angleškemu zgodovinarju daje distanca in neudeleženost v konfliktih med uarodi, ki se gnetejo po Srednji Evropi, možnost mirne, trezne sodbe. Zgodovino habsburških podanikov bo opisoval ob osnovi, ki jo daje vztrajna in dosledna dinastična politika Habsburžanov, posebno ob konfliktih, v katere prihaja vsled geografskega položaja med orijentom in zapadoin. Pri češki zgodovini se nameiava poscbe pomuditi ob stikih češke države s srednjeveškimi, ob vlogi hu-sitstva v političnem in duševnem razvoju Evrope, ob razmerju med nemško in češko kulturo in politiko v preteklem stoletju. Pri Madžarih bo posebno povdarjal prirojena konstilucijonalna načela, ki jih je ta nomadski azijski narod, prepojen z avtohtono slovansko in nemško krvjo, razvijal v sredi Evrope in uspešno branil pred habsburškim absolutizmom. Pri južnih Slovanih bo posebe opazoval rivaliteto med rimskim in car igra j-skim vplivom in nje posledice. V celoti je njegova stolica kompleks vseh problemov, ki se pojavljajo na prehodni meji med nemškim in slovanskim, pa tudi med slovanskim fn romanskim svetom; v enaki meri ga zanima ludi velevažna naloga, ki jo je Previdnost naložila zapadnim Slovauom: sinteza med orijentom in okcidentom.
Poleg vseh teh čisto znanstvenih nalog pa je baS njegova stolica tudi eminentnega pomena za praktično politiko. Saj sta zgodovina in politika v neprestanih medsebojnih zvezah, tako da so nekoč celo rekli, da je zgodovina politika preteklosti, politika pa zgodovina sedanjosti. Zgodovinar se more v preteklost vživeti tako, da jo doživlvja v enaki meri, kakor dogodke sedanjosti. Ob enem
Uvod !v, Pregljevega romana: »šmonca«.
(Dom in svet 1924. 1. štev.)
Ali si iz moje zemlje in matere, sodobnik moj, »li nisi? Kako pak učiš? Da smo plemenska čreda in da nismo narod in ne bomo? Da so nam mejo preozke? Da svoje zgodovine nimamo? Da tudi v svojo bodočnost verjeti ne moremo? — Prijatelj, sodobnik moj, tvoje iuie je hudič .. .c
»Hudič, sem rekel, ker me boliš. Ker nimaš oSi, ki imajo nćbes nad seboj, da ga vidijo, kadar lo hočejo. Ker nimaš stopal, da bi ti pojoče globino razodele v tegobah poti. Globino najglobljo v svetih gomilah. Ker nisi vzletel v višine, ker nisi segel v globost. Zato, ker ne ljubiš, sem U rekel hudič.. .«
»Zato, ker lo štejeS in rajtaš. Zato te kolnem, dvanajsti, kakor to je klel UČenik v najsvetejši človeški svoji uri: hudič, hudič, hudič...«
»Morda bo odgovoril blagoslov nebes na mojo kletev in potrdil: Amen!...« (llelleksija na Jenkovem grobu v zdanjih clneh.)
/. Njegovo polje.
V sredo slovenskih zemelj je leglo široko polje. Kakor okrog jezera se je spletel okoli polja v dvojen venec visoki in nizki breg: eonska rast zemlje in zgodovina ljudi: bolest grude in žalost človeških src. človeških src hrepenenje je izbiseril čas v tihih cerkvicah bližnjih in nižjih vrhov pri sveti Marjeti, pri svetem Joštu, pri svetom Gabrijelu na Planici, pri svetem Urhu na Križni gori, pri svetem Mohorju vrh Osovnika, pri sveti Katarini, pri Materi božji na" Šmarni gori, pri svetem Primožu Kamnikom, pri svetem Ambrožu nad
pa je baš zgodovina sodobnosti eno najboljših sredstev za politično izobrazbo, ki je potrebna za vsakega državljana. Ranke jo dejal: »Znanje preteklosti Je nepopolno brez znanja sedanjosti. Tudi sedanjosti no moremo razumeti brez znanja preteklosti. Obe hodita roko v roki. Nobena ne more eksistlrati ali biti popolna brez druge.« To načelo je splošno sprejeto; pred vsem, da je preteklost ključ do sedanjosti. V prav posebni meri pa velja — po Setonu-Watsonu! — pravilo, da jo baš za zgodovino Srednje in Jugovzhodne Evrope sedanjost najboljši ključ za spoznavanje preteklosti. To se da prav posebno lepo pokazati na zgodovini Ogrske, Romunije ali Srbije, kjer so zgodovinska gesla preteklosti bila dolgo živa ali pa še danes živijo. Potrebo takih zgodovinskih študij je pokazala tudi izkušnja zadnjih let, ko je v svetovno politiko prihajalo vedno več ljudi brez vsakršno diplomatične izobrazbe; tukaj se je prav živo pokazalo, kako zelo je potreben vsaj neki minimum historičnega znanja za ljudi, ki odločajo o mejah in usodah narodov. Ta nezgoda je prav občutna ravno za Anleže, ki so ravno vsled svojega sistematičnega zanemarjanja zgodovinskih študij izgubili vodstvo v zunanjepolitičnih zadevah; cela generacija je bila popolnoma nesposobna za kontrolo zunanjepolitičnih zadev, ki jo omogočujes шпо znanje, prod vsem novejše zgodovine.
Da ta frapantna trditev ni zgolj akade-mična, dokaže Seton-Watson s tem, da razloži vpliv, ki so ga drugod imeli zgodovinarji na razvoj politike, včasih celo na Angleškem, kjer so pomagali pri stabilizaciji konstituci-jonalnih tradicij in ustvarili politično zavest naroda. In v koliki meri so posegli s svojimi spisi v javno življenje n. pr. Francozi Guizot, Mignet, Lamartine, Thiers, Michelet in Tainel Vsi nemški pomembni zgodovinarji so zvesti in vztrajni graditelji in pomočniki pruske | Ideje; saj ni brez globokega pomena, če se pravi, da je pri Kraljevem Gradcu zmagal pruski učitelj. Ta odvisnost nemških zgodovinarjev od države je prešla večkrat celo v pravi bizantinizem, ki je vzrastel iz povdar-janja pravic države v nasprotju s človeškimi pravicami. Zgodovinarji so že postajali publicisti.
Drugačno sliko kaže Avstrija vsled svojega geografičnega položaja v Srednji Evropi; tukaj zgodovinar ne more več deliti svojega predmeta po državah, ampak po rasah. Za razmere pod avstrijskim režimom je značilno, da je vodstvo dogodkov bilo bolj v rokah ekonomistov kot zgodovinarjev, vendar pa tudi ne odločilno. Žalostna vloga, ki j oje zgodovinar Friedjung nehote igral kot sredstvo pri dl-plomatični intrigah, je svarilen zgled za vsakega zgodovinarja pred političnimi tolmuni. Enako značilna je tragična vloga Lammascha in Redlicha, ki sta bila pripuščena samo še k smrtni postelji Avstrije. Vso drugačno sliko pa kaže n. pr. današnja Češkoslovaška država, ki so jo ustvarili, in jo vodijo učenjaki, kakor n. pr. filozof Masaryk, astronom štefa-nik, politični ekonom Beneš itd.
Bogastva idej tega predavanja v kratkem referatu ni mogočo izčrpati. Mogoče se oju-nači kak podjeten založnik in riskira za prevod tri pole; saj nam tako zelo primanjkuje literature, ob kateri bi se naše izobraženstvo učilo misliti, posebno pa politično razmišljati. Knjižica nosi kot geslo pogumno devizo 1. de Maistra: »Brez ozira na ljudi bom vedno trdil to, kar se mi zdi dobro ln pravično. Če kaj veljam, veljam samo zaradi tega.«
m * «■
pr Tržič. V pondeljek ob osmih bo v »Našem domu« XII. prosvetni večer: Pečnik:
šenturško goro, pri svetem Štefanu nad Velesovim, pri svetem Miklavžu na Možan-ci in pri svetem Jakobu v čemšeniški pri-sojnosti. Žalost zemlje je zrastla za svetci in so kakor trni v kroni Krvavec in Greben, Grintovee in Kočna, Zaplata s Hudičevim borštom, Storžič, Kriška gora, Be-gunjšica, Stol in zadnji stražnik v zimah Triglav; »črnokrilata« Jelovca, dvoglavi Ratitovec, trojni Blegoš, loški Ljubnik in zadnji stražar v solncu pod Polhograjci — Krim...
Samo bližnji sosedje, božji svetci vidijo jasno v polje. Vidijo kakor na dlani. Vidijo cesto čez polje, ki je od vekov, vidijo ceste čez polje, ki so iz časa. Kakor na človeški dlani, kamor bo se od rojstva zapisale črte: linea vitalis, linea prospe-ritatis, linea solis in sestre... Sava, cesarska cesta, občinske poti...
Kadar zapadejo slane, vidijo svetci polje kakor v lesorezu. Strnjena bojua krdela sc se posejala čez polje v dve vojski ob črti življenja. Pestri praporci vihrajo krdelom ob boku. Krdela so temne gmajne smrečja, hrastovja in gabrovja. Čakaš, trpiš, da ne vstanejo in ne gredo kot Macbcthov gozd. Proporci so sela s pisanim spremstvom kozolcev, čakaš, trpiš, da ne jeknejo bobni na pokolj... Bojno čelo grozi Čelu, desni savski breg in levi savski breg, Drulovka proti Hrastiu, I reg proti Prebačevemu, Jama proti Žerjavici, Prašo proti Trebojam, Mavčiče proti Mo-šam, Podreča proti Dobročajni z vsem, kar ie zad, Zad eo krdela, ie Hiastovec in Fiaj
»Dolenjski!«, koračnica. — Grom: »Dobrodošlo, ljubo pismo!« — Lavtar-Krislanc pojeta: »Veselo srce«. — »Vode Velikega Tržiča«. — Tončka Slabft poje: Lnmp<\ • Ajaj..« — Drohtine. —- Rnjanjo.
Narodno gledišče.
DRAMA.
Začetek ib 8. url zvečer. Nedelja, 17. februarja ob 3. uri pop.: DANES BOMO TIČI. — Izven. — Ob 8. uri zvečer: TRI MASKE, SMEŠNE PRECI-JOZE, PRILJUDNI KOMISAR. — Izv. Pondeljek, 18. febr.: HAMLET. — Red E. Torek, 19. febr.: zaprto. Sreda, 20. febr./ BENEŠKI TRGOVEC. -
Rod F. \ Četrtek, 21. febr.r^ILIOM (ljudska predstava). — Izven. Petok, 22. febr.: HAMLET. - Red A. Sobota, 23. febr.: TRI MASKE, SMEŠNE PREČI JOŽE, PRILJUDNI KOMISAR. — Izven.
OPERA.
Začetek ob pol 8. uri zvečer. Nodeljn, 17. febr.: Gostovanje baletnega zbora zagrebškega narodnega gledališča. — Izven.
Ponedeljek, 18. febr.: Zaprto. Torek, 19. febr.: F A UST. — Red D. Sreda, 20. febr.: SUZANINA TAJNOST, MOZART IN SALIERI, ZAPEĆATEN-CI. - Red C. Četrtek, 21. febr.: Zaprto. Petek. 22. febr.: TOSCA. — Red B. Sobota, 23. febr.: GOSPOSVETSKI SEN ob if uri popoldne. — Dijaška predstavil.
V blagohotno pojasnilo. Dprava Narodnega gledališča v Ljubljani je glede odpovedi petkove predstave »Nju« poslala odpovedno notico dnevniku »Slovenski narod« s prošnjo, da isto objavi. Objava pa je vsekakor po pomoti izostala. — Opozarjamo, da je začetek popoldanske predstave »Danes bomo tiči« točno ob 3.
Gostovanje Margarete In Mnksa Fro-mana ter nekaterih članov zagrebškega baleta se vrši danes zvečer točno ob 8. uri v opernem gledališču. Zagrebški balet je žol pri svojem gostovanju v torek naravnost velikanske uspehe ln gledališka uprava priredi pouovno gostovanjo na splošno izraženo željo. Na sporedu jo plesna pantomlna in nato celo vrsto karakterističnih in narodniJi plesov, katere je sprejelo občinstvo z največjim odobravanjem. Balet je prvovrsten, vsi člani so izvrstni plesalci ln imajo s seboj krasno kostume ln garderobo. Natančnejši spored na letakih. Predprodaja vstopnic pri dnovui blagajul iu zvečer od pol 8. ure naprej.
Ljubljansko oev!ee.
lj Sestanek somišljenikov SLS za I. in II. volivni okraj (Šolski okraj) se vrši v torek, 19. t. m. ob 8. zvečer v dvorani Krekove prosvete, Poljanska cesta 4 (Alojzije-višče). Poročali bodo gg. občinski svetniki Zaje Albin, Jože Pire in dr. Rožič o komunalni politiki.
lj Govorilne ure občiuskih svetnikov SLS so vsak pondeljek od 5.-—6. popoldne v tajništvu Jugoslovanska tiskarna, II. nad.
lj Umrla je včeraj opoldne gosfilničarka in posestnica gospa Antonija Kovač rojena Petek, mati trgovčeve soproge gospe Anice Petelinčeve. Pogreb bo v ponedeljek popoldne ob 4. uri iz Gosposke ulice 19. N. v m. p.l (j Čeikoslovenska Obec v Ljubljani. Dne 26. januarja 1924 se je vršil VII. občni zbor društva v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Potek zborovanja je pokazal pri obilni udeležbi, da veže članstvo, katero sicer ni
del, zad so Srednje njive in Ledine, Poline in VcL'..: ločne, ilrastiče in Ti ca rji, Plesno in Planjave, Velike in Smrekove dobrave; zad je še Gmajna pod Mejo proti gmajnam za Trajberkom okoli Tragarice z vsem, kar je spred in zad ...
Njegovo polje je desni breg. Za njega i dni je šel čez Savo pod Kranjem lesen most z božjo martro na sredi. Od Zbilj na Smlednik je vozil brod. Le v Loki je bil kamenit most, »smrt Skofo Leopolda« imenovan. Med božjo martro pod Kranjem, med brodom pod Smlednikom in med smrtjo škofa Leopolda da je njegovo polje, od Labor do Jeperoe in Trate pravokoten trikotnik, živ samo v stranicah, v sredi gluh kot mrtev rog in mrtev kot nema dlan, ki jo pišejo le brezglasne črte eolnca, sreče s sestrami — poti iz živih sel v tišino polja ...
Linea vitalis — črta življenja pa krčevito živi. Od božje martre pod Kranjem pa do broda pod Smlednikom so je zarezala v živo. Nobena rana ne zija strahotneje kot ta zlokobna globel z živo silo planinskih voda na dnu. Vode v gorah plašijo, a so lepe. Stresajo breg in ga trgajo, a ga morajo. Voda med božjo martro pod Kranjem in desni breg in levi breg sta dva sveta ... grozi. Ni se razlila v polje, zajedla se je podenj. Zavistno se je skrila globoko in potajila. Ne namaka ga v peščeni suhoti, komaj tri plitvine mu je dala in šest пш-linskih koles. Kcdar ni povodnji. Kadar so vode, ni plitvin, ni mlinov, ni brodov in deni brce in levi brce sla dva sveta...
družabno sorodno, češka demokratska narod« na zavest, čuvstvovanje in iskrena ljubezen do bratskega naroda jugoslovanskega v bratski slogi vso,' kakor oficijelno dostojanstvenike češkoslovaške republike, tako tudi preprosto delavce v enotno slovansko družino. Tiskano poročilo za leto 1923 je btlo članstvu in tudi širšim prijateljskim krogom razdeljeno. Iz njega jo razvidno uspešno delovanje društvn pod spretnim vodstvom in požrtvovalnostjo predsednika g. ravnatelja Frančiška C! vatala. Poročila posameznih društvenih odbornikov so podala jasno sliko splošnega napredka v prošlem letu v narodnem, prosvetnem in družabnem oziru. Češka Obec je primemo proslavljala vse slovanske narodne praznike, bodis' v svojem območju, ali pa se je korporativno udeleževala pomembnih jugoslovanskih prireditev. Društvena knjižnica je bila tekom prošlega leta izdatno pomnožena ter je dostopna ne samo članom društva, ampak tudi vsem člnnom Jugoslovanske-Če-škoslovaške lige. Velepomembna je tudi ustanovitev Češkoslovaške nadaljevalne šole V Mladiki, za katero je Češkoslovaške vlada namestila potrebno učiteljsko moč. Za češkoslovaško mladino je darovala C. S. R. ministrstvo prosvete Češki Obči v uporabo kompletno marijonetno gledališče, na katerem prireja članstvo s hvalevredno požrtvovalnostjo redne nedeljske predstave. — Družabno življenje se vzdržuje z rednimi sestanki članstvn ob sobotah v pomanjkanju društvenih prostorov v restavraciji Narodnega doma, večkrat r. umetniškim in zabavnim sporedom, prt katerem se vporablja novo nabavljeni pianino in sldoptikon. Zdrava zabava se goji tudi ob četrtkih, ko deluje Češkoslovenski kegljarski klub v Narodnem domu na kegljišču. — Odločno izjava t. č. zaslužnega predsednika g. Chvatala, da ne more nadalje sprejeti pred-scJstvn, je članstvo z iskrenim obžalovanjem vzelo na znanje. Volitve odbora so se vršile z vzklikom. Izvoljeni so bili in sicer za predsednika: Jan Ružičkn; za podpredsednika: August Ludvvig, odborniki: Josef Baran. Jnro-slav Chvojka, Jaroslav Klnpalek, Ing. Jan Miiller, Rudolf Rypka, Vaclav Skrušny; namestniki: Jan Brablec, František Ilich, Viljem Se<iuart in preg edniki računov: Ing. dr. Miroslav Kasal, Jan Vančata. V ta odbor so b'li nada'je za 1. 1924 kooptirani člani: Dr. Ottokar Beneš, František Budilovsky, dr. Vaclav Burian, Richard Fries, Ladislav Splidek, Ivan Vavpotič ter Eduard Škopek. Članstvo Češkoslovaške Obce v Ljubljani tvori živo vez Jugoslovansko-Čoškoslovenske vzajemnosti ter goji v tem razumevanju trdno voljo za podrobno požrtvovalno delo v prid vseslovnnskn vzajemnosti navzlic vsem težkočam in mate-rijelnim ter osebnim nepriliknm, za idealnim ciljem celotnega slovanskega ujedinjenja. S tem apelom vabimo vso jugoslovansko jaV-nost, naj se udele'-je češkoslovaškega družabnega narodnega in prosvetnega delovanja z obljubo, da Čehoslovaki ne bodo vzajemno zaostali. Prijateljsko družabno iu osebno spoznavanje in stiki zbujajo in utrjujejo bratsko slovansko ljubezen in ublažujejo neizogibne neprilike.
lj Iz statistike mestnega fizikata za leto 1923. Javne kopeli v Ljubljani, to so ljudska kopel, kopel pri »Slonu«, so se tudi tekom minulega leta preuredile tako, da so odgovarjale kar največ mogoče liigijeničnim zahtevam. Vse so bile v tem oziru pod nadzorstvom mestnega fizikata. Novo kopališče ил prostem je bilo postavljeno na Ljubljanici. Za ljudsko kopel v Prečni ulici je bilo v koledarskem letu 1923 izdanih 26.149 vstopnic. V kopališču na Ljubljanici pa se je od otvoritve kopališča, t. j. od 2. avgusta do 16. avgusta kopalo 17.658 oseb. Po 16. avgustu jc nastopilo deževno vreme in mraz, ki sla ovirala izdatnejšo vporabo kopališča na prostem.
Mlinarjevega Matijo, pravijo, je poklicala Tončeva Mica iz Praš, naj ji prinese par meric kaše iz stoj). Ni bil Leander, da bi plaval čez vodo, bil je »Tilka« in je šel čez Kranj na pot Bil je »Tilka«, ni zamudil pri Mici, a ko se je vrnil, je bil devet I ur zdoma ...
Ob črti življenja so vzrastli ljudje- pri svetem Kocijanu v Podreči, na fari v Mavčičah, Pri sveti Magdaleni v Prašah, pri svetem Lenartu na Jami, ob cerkvi in cesti in v gabrovju do Brega... šest vasi eno samo ime: Breg... Breg, sto selskih hiš ob občinski cesti eno samo lice: trpki, dvo-čelni nemški dom, sam vase zaprt in brea cvetja v zapaženih oknih in v senci...
Za dremotnimi seli so njive, paša, jas« nine, preseke, nebo in luč in nad vsem tegoba ravni, napeto ko koža na bobnu, samo vase pogreznjene, gluho kot mrtev rog...
Saj je Sorsko polje in ne iz Razodetja, A sliči mu. Viharji in vetrovi se usipljejo nadenj od vseh strani obenem, čez gluhote ne seže zvon proti vedomcu, ki vstaja ;z pozabljenega in prekletega groba. Zato so znamenja v polju, ne kakor za blagoslov, kakor za odroke: plašijo v Štiri strani s slikami svetcev v sever in jug, jutro in večer. Nikjer na svetu ne tugujejo božje martre samolneje. Kakor da niso slovensko usmiljenje, kakor da so nemška žalost Saj so! Visoko na les je pripela, »trašno je hotela videti krvi, preden ie liubila ir mol lin...

Pr" kopališču na Ljubljanici eo se izkazale razne potrebe za adaptacije in bo misliti na to, da se to kopališče v kratkem še poveča. Nujno potrebno je tudi ljudsko kopališče v Šiški in eno v Udmatu oziroma Poljanskem predmestju. — V uradu so se izdelovala razna poročila, važnejših aktov jo bilo v minulem letu protokoliranih na fizikatu 2456, odpravljale so se stranke, ki so v najrazličnejših zdravstvenih zadevah prihajale na fizikat. Oddajala so se dovolila za sirupe in vodila ee je evidenca prejemnikov (175 v letu), ob- S enem pa se je tudi nadzorovala oddaja strupov po v to upravičenih prodajalcih. — Testni zdravnik je opravljal tudi mrliški ogled v mestu umriih oseb (882), prisostvoval je raznim ekshumacijam in posredoval pri prepe-Ijavi mrličev v druge občine. Pokopališče Sv. Krištof in Sv. Križ je nadzoroval mestni fizikat v zdravstvenem oziru in glede pokopališkega reda. Dolgoletno vprašanje nove mrtvašnice event. mrtvaške veie še ni rešeno, dasi postaja vprašanje mrtvašnice vedno bolj akutno, ker bo koncem leta 1925 popolnr m prenehalo vsako poslovanje na pokopališču pri Sv. Krištofu. Vprašanje mrtvaške veže se je L 1923 zopet načelo in je pričakovati, da ae bo tej nujni potrebi že v lehi 1924 ugodilo s tem, da postavi obenem z novim pogrebnim zavodom tudi mrtvaška veža. Prostor je določen — načrti se v podrobnem izdelujejo. — Mestni zdravniki so sodelovali tudi pri javnih predavanijh o ljudskem zdravstvu (roditeljski večeri v šolah), predavali so v srednjih šolah o alkohlizmu in so imeli tudi redna predavania v srednjih šolah o higijeni.
—	Osobje mestnega fizikata tvori pod vodstvom mestnega zdravnika sanitetno kolono gasilskega društva, ki nas'opi pri vsakem večjem požaru. — Iz higijeničnih ozirov važno in razven postopanja proti nalezljivim boleznim zdravstveno pač zelo važno delo uradoih zdravnikov je njih sodelovanje pri vseh stavbnih, obrtno-policijskih in parcelacijsk''- komisijah. To delo ni zahtevalo udeležbo zdravnika pri komisiji, temveč je povzročalo v marsikaterem slučaju razven študija akta tudi 3trokovnib študij. — Razne tekom leta stavljene predloge mestnega fizikata v svrho zboljšanja higij. razmer v mestu Ljubljani si je občinski svet vedno rad osvojil in omogočil njih izvedbo. — Nerešen je ostal predlog mestnega fizikata, da se odpravijo vsi med vojno in po vojni postavljeni provizorni hlevi predvsem svinjski v notranjosti mesta, ki ne odgovarjajo stavbnemu redu in so radi raz-širjajočega se smradu skrajno uebigijcnični.
—	Tudi pobiranje smeli v mestu v taki ol'iki kakor se vrši sedaj, je velik higijensk? ne-dostatek. Mestni fizikat je tudi v tem ozira že stavil predloge. — Obširno delo na mestnem fizikatu so opravljali 3 zdravniki z enim poduradnikom, eno pom. gospodično in 2
gi, kar pa je bilo mogoče le na ta način, da so se uradni posli izvrševali ne le v uradno m času, amnak tudi v izvenuradnih urah.
Ij Dražba krompirja in čebule. 16. topniški polk v vojašnici Kralja Aleksandra (na Dunajski cesti) ima na prodaj do 15.000 kg krompirja in 3000 kg čebule lastnega pri-de.'ka. Prodaja se bo vršila licitacijskim potom dne 26. februarja t. 1. v polkovni pisarni točno ob 11. uri.	893
lj Pojasnilo. Gosp. Franc Zgonc, kurjač t ljubljanski splošni bolnici, nas prosi, da ugotovimo, da on in člani njegove družine niso istovetni z bivšim strežnikom Zgoncem, ki je stal te dni pred sodiščem.
lj Predrzna cigana. Radi beračenja je aretiral stražnik cigansko dvojico Janko Nikoliča iz Lekenika blizu Siska in njegovo cigansko poročeno ženo CezaVo Jano Kalendaričevo iz Rečice. Prosjačila in kradla sta po mestu in okolici ter nočevala po raznih hlevih in kozolcih. Neka dobrodušna ženska jima je podarila obnošeno, malo raztrgano in pošito suknjo. Cigana pa sta jo nesramno nahrulila, kar je imelo za posledico aretacijo. Ko ju je peljal stražnik na policijo, ga je hotel cigan podkupiti in mu je ponujal precejšnjo vsoto, če ju spusti, kar pa se mu ni posrečilo.
lj Policijsko ovadbe. V soboto so bile vložene na policiji tele ovadbe: 3 radi tatvine, 1 radi pijanosti, 20 radi prekoračenja cestno-policijskega reda, 9 radi pasjega kontumaca, 1 radi telesne poškodbe, 1 radi ogrožanja telesne Varnosti in 1 radi sanitarnih predpisov. Aretiranih je bilo 5 oseb in izsledili so enega izmed številnih, ki jih išče policija.
lj Pri obrezovanju drevja v mestnih nasadih je padel mestni vrtnar France Gaspari г lestve. Poškodoval se je težko na glavi, po rokah in nogah in so ga morali odpeljati v bolnico. Pri padcu je potegnil s sabo tudi lestvo, ki je razbila bližnjo cestno svetilko.
lj Neprevidnost, šofer A. K. je vozil z Osebnim avtomobilom po Dalmatinovi cesti prehitro in je trčil na vogalu Dunajske ceste v enovpreženi voz voznika Prepeluha. Sunek je bil precej močan, voznik je padel z voza, na vozu pa se je zlomilo oje in je poškodovano tudi kolesje.
lj Izgnan je iz Ljubljane za nedoločen čas 7aradi prepovedanega povratka Miha Vojska, ki ima že več neprijetnih stvari na vesti.
lj Tatinski premoga rji. Policija, ki se je Sačela zanimati za tatove, ki kradejo po kolodvorih in industrijskih skladiščih premog in ga prodajajo raznim strankam, je zopet zalotila nekega M. Z., ko je nesel veliko kepo вгшпош iz kurilnice.
lj Tatvine v Ljubljani. Viš, sod. oficialu Leonu Tretenjaku je bila ukradena nn Blei-\veisovi cesti temnozelena zimska suknja, podložena z belo ovčjo kožuhovino s črnim kožu-bastim ovratnikom, vredua 1200 Din. V žepu so bile tudi rjave rokavice iz jelenove kože, vredne 130 Din in pa 2 ključa. — Zasebnici Jožefi Pasarjevi v Vrhovčevi ulici je bila ukradena iz dvorišča črna volnena jopa, vredna 120 Din.
Cerkveni vestnik.
c Marijina kongregacija e« može in mladeniče pri st. Joželn ima danes ob 5. uri popoldne svoj družabni sestanek v Rokodelskem domu.
c Križanska Moška in mladeniška Marijina »lružba ima prihodnjo sredo, dne 20. t. m ob pol 8. uri zvečer redni izvencerkveni shod v družbeni dvorani. Prosimo polnoštevllno!
Učiteljski vestnik,
»Textvcrdreher« jo v naših oeeli urednik »Učit. Tovariša«. iSlovenčevo« poročilo o zborovanju ljubljanske okoliške podružnico Slomškove zveze je »Učit Tovariš« popačil in zavil mojstrski slog denuncijanstva. Dasi nas puhlo donuncijanstvo s slov. »separatizmom«, z »rimskimi hlapci« in »avstrijskim suženjstvom« ne doseže, vendar svotujemo uredniku »Učit. Tovariša«, da uaj ne objavlja zanj tako nevarnih notic; kajti zgodi se lahko, da mu postrežemo z dolgimi članki, iz katerih bo lahko posnel, kdo jo suženjsko služil bivši Avstriji. Če mu bo potem jiekdo, ki je uredniku »Učit. Tovariša« zelo blizu, navil ušesa, da bo milo zajnvkal: nju-jnjn naj to pripiše svoji lahkomiselnosti. Iz dobrohotnosti mu pa le še svetujemo: »Dober počitek je voč vreden, kakor dan hoda.« Eto!
70 učiteljic ženskih ročnih del na cesti! Obdržali so jih lo 32! Po kakšnem načelu se je ta izbira izvršila, smo res radovedni. Pri tem nekulturnem in nehumanem početjn tn-di niso jemali v poštev lokalnih šolskih potreb, kakor kažejo šole, kjer so jih obdržali. Skoraj se ne moremo otresti misli, da jc imelo UJU tu svoje prste vmes.
Parcelacija višjega šolskega sveta. Referent za upravuo-gospoilarske šolske zadeve jo že poslan v Maribor. Tudi višji šol. nadzornik G. se že pripravlja na odhod, kakor se govori po Ljubljani.
Oddaja razpisanih učit. slnžb. Nekaj ljubljanskih učiteljskih služb bi bilo zasesti že pred enim letom pa še sedaj niso oddana. Ima vremena!
arja 1924 ob 20. nri v prostorih Narodnega doma v Ljubljani svojo zabavo. K ndoležbi so vabijo bivši daljeslužeči podoficirjt, vsi rezervni oficirji, uradništvo in drugo cenjeno občinstvo. Vstopnina za osebo 15 dinarjev. Ker jo čisti dobiček namenjen za podporo vdov in sirot tovariftov, se preplačila. hvaležno prejemajo. — Odbor.
Naznanila.
Šeiitpeterski Orel v Ljubljani priredi j v nedeljo, dne 9. marca v veliki dvorani Uni-oi:a telovadno akademijo s popolnoma novim sporedom. Cenjeno občinstvo, naša društva in odseko opozarjamo na to prireditev. |
Starešinski sestanek se vrši v sredo 20. t m. ob osmih v dvorani Akademskega doma. Nadaljevanje referata o elektrifikaciji Slovenije. Vabljeni starešine, akademiki in vpeljani gostje. Predsednik.
Rokodelski dom. V pondeljek 18. februarja bo predaval v dvorani Rokodelskega doma mons. Viktor Steska. Predavanje bodo pojasnjevale krasne, barvane skioplične slike. Pričetek točno ob osmih zvečer. Vstop prost.
šišensko prosTetno društvo priredi v pondeljek 18. t. m. ob pol osmih zvečer v samostanski dvorani zelo zanimivo predavanje »Potovanje skozi prijazno Švico«. Predava gosp. prof Janko Mlakar.
V stolni prosveti nadaljuje v pondeljek zvečer ob osmih svoje zadnjo predavanje č. gosp. stolni vikar K o r e t i č. Predavanje kot običajno v družbeni dvorani v Križankah.
O potresu na Japonskem bo predaval na Jezici v nedeljo 24. t. m. ob treh popoldne v Društvenem domu g. prof. dr. Šarabon. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Vstop vsem prost
Ponovno obveščamo vse gospodinjo in služkinje, da je začela >Poselska zveza« svoje redno posredovanje za službe s 1. januarjem 1924. Opozarjamo vse gospodinje in služkinje, da se obračajo le na našo pisarno Stari trg 2. I. — Tajnica.
Redni ofc'ni zbor »Skupine Jug. strok, iveze tobačnih vpokojenrev in vpokojenkc se vrši v četrtek 21. i m. ob pol treh popoldne v dvorani Rokodelskega doina. Prosimo za polnoštcviJno udeležbo.	Odbor.
Frančiškanska prosveta v Ljubljani priredi prihodnji torek zabavno skioplično predavanje »O Robinzonu«. Predava msgr. V. Steska. — Vljudno vabljeni!
Ježira pri Ljubljani. Danes popoldne ob treh priredi j-Orek telovadni akademijo v sloVo bratom, ki odhajajo v prihodnjih dneh k vojakom. Prijatelji, zlasti pa svojci vpoklicancev prijazno vabljeni! Bog živi!
Podporno društvo železniških uslužbencev sklicuje za nedeljo dne 24. februarja 1924 ob osmih zjutraj v prostorih društva jSlavec« v Narodnem domu v Ljubljani občni »bor r. dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Določitev podpore in članarine. S. Volitev novega odbora. 4, Raznoterosti.
Skotja Lok«. Opozarjamo na akademijo škofjeloških Orlic, ki obeta biti po živahni pripravi in pestrem sporedu jako zanimiva. Vrši so v nedeljo 17. februarja ob pol osmih zvečer v društvenem domu. Iskreno vabljeni vsi, ki sc zanimate ta našo stvari
Podofioirsko podporno društvo l.iubljan-ake garnizlje priredi v soboto, dne 23. febru-
—	Potres na Gorenjom Štajerskem, V okolici Kindberga in Mtirzstega so čutili pred tremi dnevi precej močan potres.
—	Zadrugo inešetarjev in posredovaleeT
bodo dobili na Češkem, kjer vlada že izdeluje tozadevni zakonski načrt. Za izvrševanje tega posla bo treba dokazati po novem zakonu usposobljenost.
—	Vihar in sneg na Angleškem. Zadnje dni je divjal v Kanalu ln nad britanskimi otoki silen vihar in snežni metež. Plovbo v Kanalu so morali deloma ustaviti. Na visokem morju se je pripetilo več nesreč. Na Škotskem in severnem Angleškem močno sneži.
-- Nova danske luka. Pri svetilniku Hnns-tolmen na zapadni obali Jiltlandije gradi Danska veliko novo luko, ki bo obsegala 90 ha površine ln 1к> največja danska luka. Oko-lu luke se zgradi mesto, ki bo štelo do 20.000 prebivalcev in so bo imenovalo Hanstolmen.
—	Zakon o pogojni obsodbi. Zakon o pogojni obsodbi in pogojni odpustitvi iz zapora na Češkoslovaškem se je v praksi prav dobro obuesel. Pokazala se je samo potreba, da se izpremeni člen, ki določa, da sme sodišče tekom pogojne dobe poslati poročilo o pogojni obsodbi samo kaki drugi javni oblasti v slučaju, čo se hoče obsojencu poveriti kako javno službo. V bodoče bodo sodišča glasom novele, ki se pripravlja, dajala talca poročila vselej, kadar naj obsojenec prevzame kako nalogo, ki zahteva javnega zaupanja.
—	Razkrinkana >svetnica*. V Padovi je v zadnji dobi zaslovela neka likarica Lina Sal-vagnini kot svetnica in čudoaelka. V javnosti se je vnel prepir radi nje, ker so jo mnogi označevali za navadno sleparlto. Toda imela je svoje zagovornike tudi med duhovščino, kjer je posebno kanonik Guido Belluicini popolnoma verjel v njene nadnaravne sposobnosti. Sedaj je posegla vmes vrhovna kongre-gacija sv. stolice, ki je v Padovi objavila oklic, v katerem označuje Lino Salvagnini kot žensko brez vsakega nadnaravnega značaja in zelo obžaluje, da so se dale od nje oslepariti tudi cerkvene osebe.
—	Najmočnejši del svojega vojnega bro-devja bo Anglija namestila v Sredozemskem morju, tako da bo mogel ta del brodovja operirati s svojih postojank na vse strani.
—■ Hardingova vdova novinarka. Vdova pokojnega predsednika Združenih držav, War-ren Harding, je prevzela ravnateljsko mesto v Hardingovem založništvu, ki izdaja list : Ma-riou Stare, katerega je bivši predsednik osebno vodil 35 let. Sedanji predsednik Coolidge je odredil, da sme gospa Harding vso svejo korespondenco odpravljati brez poštnine in to do smrti.
—	Veliko izprtje ▼ norveški industriji. Narodna zveza delodajalcev je sklenila, da od 28. t. in. dalje odredi izprtje svojega delavstva. Prizadetih bo 12.400 delavcev iz elektrotehnične, čokoladne in tipkarske industrije.
—	Socialno zavarovanje v Avstriji. Glasom izjav ministra za socialno politiko v Avstriji, Schmitza, bo nameravana reforma avstrijskega socialnega zavarovanja obsegala vse panoge socialnega zavarovanja. Reforma se izvrši temeljem treh novih zakonov: S prvim se poenostavi organizacija delavskega bolniškega zavarovanja ter se število današnjih bolniški:! blagajn skrči najmanj za eno tretjino; drugi zakon l?o obsegal vse panoge zavarovanja, poleg drugega tudi invalidsko in starostno zavarovanje; s tretjim zakonom se uredi starostno zavarovanje samostojnih pridobitnikov: obrtnikov, kmetov, zemljiških najemnikov, kmetijskih in gozdar-kih uradnikov ter event. tudi pripadnikov določenih svobodnih poklicev.
—	Zakon v varstvo gospodarskih koristi rezervistov. Češkoslovaški parlament bo že v letošnjem pomladnem zasedanju rešil zakonski načrt v varstvo zasebnih uslužbencev-rezervistov. Zakrn bo določal, da raora ostati vsakemu uslužbencu, ki mora na orožne vaje, njegova civilna služba nedotaknjena in odprta, dokler se ne povrne z orožnih vaj.
—	Zopet razkrinkani »inedijk. Na Dunaju sta že dalj časa vzbujala veliko senzacijo brata Willi in Rudi Schneider, ki rta nastopala kot izborna >medija< in ustanovila poseben »metafizični institut«. Sedaj sta dunajska znanstvenika prof. Меуег in prof. Pfi hram razkrinkala Schneiderja kot navadna sleparja.
—	Tibetsko *>&v. pismo*. Tibetsko sv. pismo >Kandžur<, (izreki Bude), je gotovo največja knjiga na svetu, ker šteje 108 zvezkov, vsak po 10.000 strani! Vsak zvezek tehta do 4 kg a.i še več in je debel 22 cm. Za prevažanje >Kandžura< rabi do 12 r jakovi, (tibet-skih kosmatih bikov). Hiše v Lhnssi, presto-lici Dalaj-lame, kjer se nahajajo lesene deske, stavek njige, tvorijo celo mestece zase. Sv. pismo je draga knjiga. Neki mongolski rod je za njo plačal 700 bikov. To da Se bolj obsežen je komentar >Kandžura<, tzv. »Tan-d/urc (prevodi naukov); prava enciklopedija libeteke znanosti v 225 zvezkih. У. celi Evropi
ni niti enega primernika >Kandžura<. Petro-grad je edino evropsko mesto, katero ima dva izvoda »Tandžura« — tj. komentarja in sicer v univerzitetni knjižnici ter v knjižnici Akademije znanosti.
—■ Na Angleškem bodo izkoristili niočnf vetrove. Ker je nu Angleškem posebno po hribih in brdih stalno vetrovno vreme, jo sklenil poljedelski minister, porabiti jih v gonilno tiilo. Zgraditi bo dal na pripravnih mestih mline na veter, v katerih so bo pridobival električni tok in sicer prav cenen za vasi in selišča po okolici.
ČUDEN TESTAMENT.
O tastu slavnega pevca Enrica Caruso govorijo sedaj vsi Amerikanci. Pred kratkim je umrl, bil je bankir v Nevvvorku in se je pi=ul Benjamin Park. Pred leti je napel vse sile, da se ne bi njegova hčerka Doroteja poročila s Carusom, pa se mu ni posrečilo. Sedaj je pa napravil oporoko in zahteva od svoje še neporočene hčerke Ane med drugim tudi to, da se mora peljati v Italijo in da mora ueko določeno marčno noč na neki gotovi točki morja stresti lastnoročno njegm-pepel v morje. V oporoki je namreč določil, da ga sežgejo. In 17. marca se bo napotila Ana na pamiku ^Predsednik Wilson< na morje in bo na svečan način izpolnila očetovo zahtevo.
NAJDALJŠI KABEL NA SVETU.
Pred kratkim so položili najdaljši kabel — podmorski telegraf — in je tudi že začel obratovati. Položili so ga pa tako hitro, kakor doslej še nobenega. Služi zvezi Newyorka s Parizom, dolg je 6000 kilometrov in tako iz-boren, da lahko vsako minuto brzojavimo 600 črk. Polaganje je bilo tako težavno, kakor dos'ej še nikoli. Na evropski strani se začno kabel pri znanem mestu Le Havre, v Ameriki pa pri Tar Rakway. Tam je zašel delovni parnik Faruday v tak vihar, da se je kabel pretrgal in je izginil konec v globini morja. Ladja je morala iskati zavetja v mestu Halifax. Šele deset dni potem so začeli kabel iskati in so izgubljeni konec z veliko težavo zvlekli zopet na dan. Ta kabel je eden od šestih, ki vežejo Stari in Novi svet. Pa bodo prišli k'juh brezžičnemu brzojavit še drugi zraven, ker ie poročevalni promet tako ogromen.
O NAPITNINI.
Slavni italijanski tenorist Tamagno jo bit zelo varčen in ni rad dal napitnine. Ko je gostoval v Moskvi, je nabral vse sveče, postavljene mu v sobo in jih je pri odhodu dal natakarjem za napitnino.
Tudi svetovnoslavni igralec na gosli Pa-ganini nI bil nič boljši. V Londonu je nakupil pri prodajalcu cigar vse polno škatelj, dejal vanjo kritike o svojem igranju ter je škatlje zabiL Pri odhodu iz hotela je dal vsakemu natakarju tako skalijo. Seveda so vsi mislili, da so smotke notri in so bili precej rasoč«. rani, ko so dobili namesto suiolk siar časnikarski papir.
Znani angleški slikar Wbistl6r pa ni bil skop, ampak posebnež. Tako tudi g'ede napitnine. Nekoč j? bil v večji dražbi in se je vrtil okoli družbe natakar " očividnim namenom. da bi ja kakšno besedo ujel. Whistler mu je prijazno rekel, naj stopi še bliže, kar je natakar, nič sluteč, prav rad naredil. Med obedom je pravil Whistler neprestano izvrstne dovtipe. Po končanem obedu je plačal Whistler za vso družbo, je vtaknil izmenjani denar mirno v žep in je rekel natakarju: Za napitnino Vam dam vse dovtipe, ki ste jih slišali. Pametno jih porabite, in se Vam bo dobro godilo. — Drugič pa radovedni natakar ni bil več tako blizu.
.Slavni francoski risar Gustav Dorč si je prihranil napitnino na ta način, da je dajal natakarjem sličice, ki jih je v gostilni sproti slikal. Angleški apostol zmernosti Georges Cruikshank je mislil, da bo nekega pijanega natakarja poboljšal s tem, da mu prav vazo mo pokaže posledice alkohola. Zato mu je podaril sliko, ki kaže smrt pijanca. Pa ni na pravega naletel; kajti natakar je sliko takoj spet prodal in si kupil pijačo za skupiček. Angleški raziskovalec Bucklaud je bil s tovarišem v gostilni; imela sta ravno toliko denarja, da sta plačala obed, za napitnino jima pa ni ostalo nič. Ker Bukland ni bil skop, mu je bila stvar precej neprijetna. Prišla mu jo pa reši'na misel, segel je v žep in je ponudil natakarju močerada. Natakar se je ustrašil in je zbežal, Backland je pa smejaje se rekel, da je bil to prvi natakar, ki jo napitnino odklonil.
OPREMA NAPOLEONOVIH VOJAKOV.
Telečniak Napoleonovih vojakov je vse* boval najpotrebnejše perilo, obveze za ran« in «30 patron. V obeh stranskih torbah je imel še vsak po en funt prepečenca, čisto na dnu telečnjaka je pa počivala vreča z desetimi funti moke. Popolno opremljen je tehtal te-lečnjak z vsem jermenjem in s skupaj zvitim plaščem okoli 34 funtov. Razen tega je nosil vsak vojak na jermenu platneno vrečico, ki je vsebovala dva hleba kruha, katerih vsak je tehtal 3 funte. Tako je imel francoski vojak sa i dneve kruha iu prepečenca, za uadalj-nih 7 dni moke in je lahko izstrelil 60 patron; toda poleg tega je moral vlačiti s seboj sabljo, torbico za natrone. tri krmilne kamne.

jim v dolgem govoru razložil, kako škodljivi in koliko bacilov se nahaja na neumitem sad* ju. Govorjenje ga je seveda utrudilo in mu vzbudilo tako žejo, da je takoj, ko je a predavanjem končal, pograbil kozarec, v katerem je še pred nekaj časa umival rdeče češnje, in ga izpil na dušek. Velikanski smeh je seveda sledil temu dejanju, in še dolgo časa je bil Pasteur vsled svojega nepremišljenega dejanja predmet zbadanja od strani svojih prijateljev.
OTROČJA PRAZNOVERNOST.
Poljski kralj I.adislav IV. (umrl 1648.) je bil tako praznoveren, da ni v jutro zapustil preje svojega gradu, dokler se ni trikrat za-vrtil okoli samega sebe in dokler ni pretrgal tri dele koščka slamice, katero mu je moral vsako jutro pri zajtrku pripraviti služabnik.
ČASI SE SPREMINJAJO.
Ko je študiral Newton 1. 1650. v Gran-thamu, se mu je Jako slabo godilo, ker je imel zelo pičlo odmerjene dohodke. Vsak teden so mu bili za njegove življenske potrebe odmerjeni samo štirje šilingi. Dvesto let pozneje je pa kupil lord Shrewsbury zob tega učenjaka гаДб.595 frankov, kar je bilo za takratne čase velikanska vsota • • •
—• Dom duhov. Tako se imenuje neka hi-la v San Josć v Kaliforniji. To ti je ogromna
na glavi trikotni klobuk. V paradi, ali pred bitko, se je pa blestela v bogato okrašenem modrem fraku, belih hlačah, črnih gamašah in visoki medvedji čepici, na kateri je plapolala rdeča perjanica. Vse te predmete je nosil francoski gardni grenadir na pohodu; medvedja čepica je bila zavita v platnen ovoj in z jermenom pripeta na telečnjak, med tem ko je perjanica visela v škatljici iz voščenega platna ob sablji.
BREZ IMEN.
V Koreji se ne daje otrokom ženskega epola pri rojstvu nobenega imena. Seveda dobijo doraščajoče deklice priimek, s katerim Jih kličejo starejši prijatelji in sorodniki; toda samo roditelji imajo v poznejši starosti pravico, uporabljati to ime. Vsi drugi družinski člani in tujci se pa poslužujejo pri nagovoru opisovalnega načina, kakor n. pr.: Hči ali sestra tega in tega. Po možitvi pa tudi to odpade. S ta riši dajo omoženim hčeram ime okraja ali kraja, v katerem stanuje a svojim možem, roditelji njenega moža jo pa imenujejo po kraju, kjer je živela prod omožitvijo.
PREVIDNI BAKTERIOLOG.
Slavni francoski bakteriolog Louis Pasteur je sedel nekoč povabljen pri bogato obloženi mizi. Ko so servirali po obedu češnje, je zahteval Pasteur kozarec vode in je umil
v stik z duhovi«, ki so ji prerokovali, da bo tako dolgo živela, dokler trn k palači prlzida-vala nova krila. In Sara Wjnchestrova je zidala leto za letom, tako da je Iz poslopja, ki je prvotno štelo 10 sob, nastala velikanska palača, ki Ima 144 sob, 2000 duri, 10.000 oken ter 1S0.000 šip. Skoz 38 let je bilo stalno zaposlenih 16 zidarjev. A Hasi je gospa bolj sama zase »občevala z duhovi«, je vendar vse vedelo za njene »stike z duhovi« in ljudje so Imenovali to palačo vedno le dom duhov.
Pravi zaklad
vsakega gospodinjstva Je dobro milo zato zahtevajte povsod
edino le
rrutlo .Oa^ela'.
Pridobivajte novih naročnikov!
Meteorologično poročilo
Ljubljana «06 m n. m. v'š. Normalna barometerska višina 73G mm.
iuriliO. raufei * (J
t'tflhrulli 'literonoH s O
<J»»
OpHEO-
van ta
Neuo, vetroT
Vam stavimo brezplačno proračun za Črtanje in vezr.vo poslovnih knjig po navodilu.
Knjigoveznica K.T.D. v Ljubljani
Kopitarjeva ulica 6. II.
PRODAJALKO
mešano stroke, prvovrstno moč, veičo slovenskega in nemškega jezika, sprejmem v trgovino mešanega blaga v lepem kraju bivše Štajerske. — Ponudbe pod »Prodajalka it. 938« na upravo »Slovenca*.
UKARICA
IS ČE DELA. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 899,
POTREBŠČINE
za MASKIRANJE
šminke, puder, nosni klej, vazelino, mastiks ter prvovrstni krip za brade priporoča Pariumcr. »STRMOLI« Ljubljana, Pod Trančo it. 1.
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jc naš iskreno ljubljeni, predobri oče, brat, svak, stric in stari oče, gospod
Motila A-vpuštlsi
užitkar
Snserati v »Slovencu« imajo no polen uspeh!
Gradbeno podjetje
danes v soboto 16. febr. ob pol 1 uri zjutraj, večkrat previden s sv. zakramenti, po dolgi in mučni bolezni, v 77. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnika bo v punideljek 18. februarja ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti, Rateče hiš. št. 1, na domače župoo pokopališče. Svete maše zadušnice se bodo brale v domači župni cerkvi. Predragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Rateče, dne 16. februarja 1924.
Žalujoča sinova in hčere ter vsi ostali sorodniku
Ceno
Češko perje
1 kg aivetfa »kublj 65 D n. polbelep« 80 D.n, belega VO Dio boljšega umi in 120 Um, melikega ko: puh lat'in l80Din najbolj, vre a .25 D n. Polilje prosto carine proti povzetju, od 200 Din višj. prosto poštnin«. Z* mena in vrnitev do-Aoliena. Vzorci zastonj. Dopisi le na Benedikt Sac.*isei, I-oboz St.l 60 Vrl P.snu, Uo*k&. Poitni paketi iz CcSk« v Jugoslavijo rabijo okoii 14 dui.
Ljubljana
Bohoričeva ul. 24,
383БП1С!!, GorcnisDo Stcubnn cotisfus:
Domžale, Zagreb.
izvršuje privatne In infiustrll-sSfE stavbe, пгогзсипв. nsCrte ccnitue. poseiinl oddelek za nrtiltetiturp.
Ob smrti nepozabne nam gospodičnt
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da nam je umrla nadvse ljubljena soproga, maU, stara mati, tašča in teta, po dolgi mučni bolezni, pre-videna s svetotajstvi za umirajoče, gospa
sc za vsa sočutja vsem najlskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. oo. frančiškanom in čč. sestram za tolažbo ter gg. ravn. Škrlepu in Ristu ter vsemu unionskemu osobju za vence in cvetje in vsem obilnim udeležencem na njeni zadnji poti.
Bog plačaj vsemi Ljubljana, dne 17. februarja 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.
soproga računskega ravnatelja v p. Antona Svetka.
Pogreb blage pokojnicc bo v nedeljo, dne 17. februarja ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Sodna ulica štev. 12, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 15. februarja 1924.
Rodbini SVETEK - SEVER.
Mostni pogrebni zavod v Ljubljani.
Zahvala
Umrla nam je naša ljubljena mamica in spoštovana tašča, gospa
Za tnlažilno sočutje, izraženo nama o priliki preranc smrti prt-ljubega soproga oziroma očeta, gospoda
Viktorja Moro
gostilničarka in posestni ca
danes ob 12. uri. — Pogreb nepozabne pokojnicc bo v ponedeljek, dne 18. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Gosposka ulica št. 19, na pokopališče pri Sv Križu.
V Ljubljani, dne 16. februarja 1924.
ANA PETELINC, hči. — JOSIP PETELINC, trgovec, zet
ra častno spremljevanje vsem najsrčnejše zahva-
la poslane mu krasno cvetne pozdrave in dragega pokojnika k zadnjemu počitku sc ljujevn.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
odvijač in še težko puško (58 funtov). Še težjo prtljago je imela častna garda. Vsak dan ao nosili to vrste vojaki dolg moder površnik in
vsako češnjo poeebej, predno jo je zavžtL Rac dovedno in vprašajoče so ga opazovali drugi gostje. Pasteur jo uporabil to priložnost, in
zgradba, ki ima 114 sob, ki jih je sezidala v 38 letih pokojna milijonarka Sara Winohe-etro-a. Ko je ta gospa hišo kupita, je »stopila
Priporočamo vsem rodbinam Koltnsko cikorijo, izvrsten pridatek za kavo.
Trboveljski PREMOG In DRVA
dobavlja DRUŽBA ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. — Telefon 220.
KARO
Je varstvena znamka pri-* кпапо najboljših in nejtr-pežnejših Čevljev
Dragottn RogllC
Maribor, Koroška cesta it. 19
I Lastne delavnice in ročno delo.
CEBULCEK
fn когепјетр seme kupujemo. -- SEVER ln KOMP.. Ljubljana, Woifova ulica 12.
Zamenjam stanovanje
obstoječe i i sobe in kuhinje za enako ali samo za sobo. PAVSIC MARTIN, Ljubljana, Ižanska cesta 14.
Ing. Rudolf Treo
stavbenik
vhod samo, Gosposvetska c. 12.
PISALNO MIZO
amerikanski rouleaus, masiv, no iz hrasta, novo, nerabljeno, poceni prodam. Ponudbe pod «ROUl.EAUX« na upravo (.Slovenca. 853
Modni atelje ROZA MEDVED
LJUBLJANA — MESTNI TRG 24
Udclujc TOALETE — KOSTUME — PLAŠČE itd. -ISTOTAM SE VRSI
redni pouk v krojnem risanju
fn PRIKROJEVANJU DAMSKIH OBLEK po najboljši in razumljivi »JACK« - metodi.
Lesna veleindustrija išče
1 žagoDD
in
2' stroInHi
Nastop slufbe 1. marca. —■ Pismene ponudbe s spričevali je poslati na upravo lista pod žifroi > LESNA VELEINDUSTRIJA« najkasneje do 23. februarja. 931
MOČ
no. lepo in poceni
s
ЦЕУ
Свпепо češko posteljno perje.

Kilogram sivega na pol (cufano perje) Din 60'—• polbelo Din 75—, belo Din 85'—. boljše Din 95'—, lino, na pol puh Din 145 fino Din 175 —, najfinejše Din 220'—. — Beli puh Din 370'—, sneinobeli prsni puh Din 445"—. Franko in carine prosto pro'i povzetju. Neugajajoče se lahko vrne. Vzorci zastonj. Mnogo priznani in naknadnih naročil. — Razoošdjalnica- posteljnega perja
Soclisel l [o., Ш!ел XIV, Beiijeipssz 0-5
IŠČEMO za takoj prvovrstno
trgovsko izobraženo moč za samostojno vodstvo
velike podružnice т Sloveniji. — Kavcija potrebna. — Ponudbe z navedbo reiereoc jc ooslati na naslov: BOURNE in KOMP., Maribor, Šolska nI. 2.
ПЈм
f mm
; -7у -t/"-.
	
	№
	
	
	
	
	
Stroški pri uporab' benema.
Vo55i bress
Adaptiral svoj auZo-trakior aii stabilni motor s patent.
RAG-generatoriem.
Kuri z Prospekte In reference daja
ogljem! дидо-ђад
Ljubljana: Teicton ш
Bohoričeva ulica 24.
J»-> Stroški pri »porabi oglja.
suhno
in isrnjsrn. Materina, uflr, tiskano (druk) plat-i no. volnen« blago In vso maMifalrt.irno roko kupite edino v veletrgovini R. SVtRMECKI. Celje. Kdor ne verjame, naj se sem preprita. Zaloge velikanska. Trgovci engres cene. Cenik lastonj.
POZORI
»Plemenita kosa« je najboljša!
KDOR HOČE za prihodnjo sezijo pravočasno imeti DOBRE KOSE na zalogi, nni mi takoj prcdpl&e svoje narOčilo. Cena za (-Plemenite koseu bo brerkonkurenčna in sc bo ugotovila po stanju našega dinarja napram Sv. Frs. dne 15. aprila 1924. Kose boni tudi letos dal v komisijo, e pogojem, da rc plača polovica naročenih kos en mesec po prejemu in ostanek pa po končani seziji. Ob končani seziji so vzamejo tudi vse neprodane, kakor tudi nerabne kose, ako tudi so bile ie poskušenc, nazaj, ker za vsako koso jamčim. Kose začnem raipo-šiljati začetkom meseca aprila.
Za obila naročila se priporoča
MIHAEL OMAHEN, Vtšnjagora.
ii:iiiiiiiiii!HMiiiiiiiiiiaiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii!iuiiiiiiiiiiiiifiiii>iHuiiiuii.imitinmiiii
I	§
j Dobro poznati 5 ieifhoferlev gumi j
z® ceplieitse trt
3n cirugo gumbasto blago	i
Zdi jicronospora škropilni-	i
se, kletars&e ln tehniške	i svrhe.
Do&l se v najbolj! kakovosti pri	|
gla»nem icisiopsivsi in skladiifu	| xa SHS
Brača Frarsk i drug, Zagreb	(j
Fr»n!<e»emstta uL Ф,	sj
iiiuiniillllirmimirnRiMiniiiinnmnninmiiiiiiiimiiinnimiiiKmiiiiniiiiiiinilimi;
Gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu se priporoča tvrdka
družba 2 o. z.
Kapa, Cai hakao, čokoladi
Jiilio meinl d. d.
Zaloga: Ш1&, Konaška nI. Na novo otvorjeno!
STENSKO URO
idočo en teden, г bitjem. KUPIM. Ponudbe na upravo lista pod iifro =URAo.
¥ Domžalsh, Stol) 50.
•tiiiM^i<HiiiHHiiiNiiitt(Twii!m!im«iiiHHi
P.B.
j šivilje gospodinje
j opozarjamo, da so zopet do-: spel) rtajboljSi Šivalni stroji
iGritzner
i v vseh opremah.
>
: Pouk v vezen fn ter
j ftrpanln perila m
i nOgaTiC istoianje) brez-5 plačno edino !e pri: I
I Josip Peteline
j Ljubljana, $». Petra n.
1 Mehanltmt delavni« pod vod-' sstvom priznanega strokor-: njaka in mehanika Stanko j Galeta nu razpolago za ii-: valne ulroje vseh sistemov in koles. 79S4 j
I	i
tlintiinHnmmnilnNmmnimnniiimitil
Prodam GOSPODARSKO
POSLOPJE
krito г opeko, dolgo 2i m, pripravno za dozidavo stanovanjske hiše. Spodnji Ka-felj 22, p, D. M. r Polju.
JUGOSLAVENSKO d. d.
za promet armatur, sesalk in strojev (Teudlolf-koncern)
Zagreb, Zrinski trg 1|IV.
Parne vodne plinske armature
Fiidrarafe vseh vrst p o ш p «e In
za vse svrhe
(aasilske brizgalke),
dvigale,
orodje za čiičenje, napravo za razkuževanje, generatorji na sesalni pl n, material za poljsko železnico, grelna telesa po lastnem sistemu.
Bogato oskrbljeno tvorniSko skladišče. Zastopstva v vseh večjih krajih.
Naprodaj je

Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4. Popravila se sprejemajo vsako sredo pri Kovačevič & Tršan, Ljubljana, Prešernova ulica 5t. 5.
NiafceraeJSe Ir* najboljše so
lz
tovarne ■vžfgiellc v Rušah.
s ^гглв циОч urmrn
ШЛШШИШШШ
Svetovna tvrdka išče zanesljivega
r® кшм ^п
гтНИдач!
t A i iT
ustanovljena leta 1767., dobavlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po
konkurenčnih ccnah v kratkih rokih.
»v& cenit!
Originalna Telikijeva trta v SHS
S^rvc
(Hnke ? mmvmv
Lastniki:
Slgmund Teiekt, Vidanv 0iilan Kressianer, JJa-
ruvar. Po velikosti in čist h vrstah prvi in največji nasadi v dr avi. i nporočajo svoje slovite proizvode vseh r»o-zriamb ameriških j o-dloer (ključev in korenjakov) iz Daravatskih n-isndov v najbolji ka kovosti izieeno samo: ticriandlari s Kipar a Te e«i S B, Ko cs!r a Mostikoia. Агашоп x Kaneš r.e Gani n br.l.
Ripars Portal.». Pri.ave sprejemaruo dokler traja zaloga. Naročila naj se pošljejo na UPRAVO
Р1ШН JlJtiO-SLil VENSKIH
Milan Bresslannr,
Daruvar
za več okrajev.
Za zanesljivo moč stalna služba z velikimi dohodki. Istotako sc reflektira na že zmožne upokojence. - Ponudhe je nasloviti pod žifro: •'Dobra in zanesljiva moč št. 712« na uprav-ništvo »Slovenca®. Ш mm шж m веа wum швт иии ш шж вжгчиив gg
1 Stroll za pletenje l
(Strick- d. 0lrhRi£schlnen) haKor todl vss potrebščine u 9 slro|o od nalpojnateiSIh ГвгСћ Halior Fe lUs Lederer. Rlcn, Hilhrlnt Bartu npolda. Frlfi Scnoster. Chcmnlta Sandcr i Graff, Chemnltz, v nalvetjl izberi po zmcnlh гчпаћ pri somozastopnlHo u ]ugoilavi;o
I
fllfređ Нош. Osjtk L Zopanfnatta ulita troj 42. Igle iseb itnllH vidno v nlogL
Amenšiu xlaani ,ai\i>l£.
v New-Yor&
Iz Bremena čos Sbuihainp^on v Cherbourg
Oeorge Washtngton
te. aprdn (v Bostonj	32. marca
Presldent Harding iS. ma . it npr. America	2i. iebr. 2в. mor.
S»reslden» Roosevelt 8. mat. 2. ша|. Repubiic	Iti. ma.a 18. iun.
Odhod iz Sont amptonaln Cherboutga 1 dnn pozneje
• z Souiharapiona—Chcoi()oari;e LeviaShSin l. npnln 22. aprila IX moja
Vse podrobnosti povedo naslednji tiasiovi. _ izborna prilika za nrevoz b ann.
UNITED STATES I
• eoguid: fainta BoogrnUske Zadrugo, Jtiotcl Bnstu а Zagreb, ' red.ža.i Savoj; Hivatuhih i eljr'ć-k h Zadruga, Mibanovičeva nilca 2, froUo pata Kolodvora. — Ljubljana Btodaratvo ZJedlnjonlh Amcr S'tih Oižav Ounaiska cesia -9. — Sara evo, Save- Нгтз Sr-ih Seiiacuih zadruga za Bosno 1 Horceiovmu, Aleksandrova ui ca 52.
SnSak. Banka za Pomota v. ____
»TRIBUNA« F. B. L^
tovarna dvoko!es ln otroških vozičkov v Ljubljani, Kar-lovbka cesta St. 4 — Zvo-narska ulica it i. — Velika izbira otroških vozičkov, dvokolep, rnalib pom. motorčkov in Šivalnih strojev Preko zime 9h shranijo in sprejemajo., v polno popravo r.a »-iiiailir&nie in poniklanjc dvoliolcsa, otroški vozički, | Šivalni in razni drugI utrojl.
e pripadajočo malo, fino gostilno ter takojšnjim stanovanjem. Podjetje sc nahaja na brezkonkurenčnem mestu t Mariboru ter jc izborno vpeljano. Vodi se lahko o<! par oseb ter je prometa okrog pol milijona kron sečoo. Trgovjoa je dobro založena s približno 8С0ДОС kron blaga ter 10 polo-.mjakov vina, dosti kletarfkc oprenie, posode, ves - trgovski in gostilniški Inventar itd. Proda se radi družinskih razmer vse skupaj, kakor je, za 1,500.000 kron. Odda se event. tudi sama trgovina za en milijon kron z blagom. — Pismene ponudbe pod »PODJETJE« na Aloma Сошрепу, Ljnbljana.	932
ladjedelnica Lins L G.
Komercijelno ravnatel'stvo: Wlen I., WolIzello No. 12,
Te.efon No. 74.306 in 76.484. Tovarno v Llnz a. d. Donau.
I. oddelek: Livarna za jeklo ia železo.
Motor)! z nizkim prlLskoiu na surovo olja
ca industrijske in poljedehke s vrhe od 5 do 170 HP.
Motorji z Dizk.m pritiskom na surovo olje
za Iadie od 10 do 500 HP — počenSi od 80 HP s patentiranim krmilom,
П. oddelek: Gradba ladij.
ШшшшшДКД.ЧЛИЦИ1 ■ iiieiiie циш 11
Moto.rue in druge rečne ladje vsakega tipa, kakor tudi manjše pomorsko ladje,
III. oddelek: Gradtia motorjev.
Izdelovanje vseh litin, jeklenih in železnih delov v vsaki velikosti.
Obisk inženirja in proračuni na zeljo brezplačno.
PRESELITEV!
Po rt o noma varno naloltJte svoj denar pri
zajemni posojilnici"
v Ljnnitanl, r, z, z o. z.
ki 53 je PRFSniLfl iz hiša UriullnJkajfe saizostanc ns Kongceintm trga palag i№<i$l>« cerkve v lestno paleta ne Miklošičevi cesti polog hotela „UNI0H". Hranilne vlog* м obrestuisjo
pO
bre; cttbfft" renlr tga In tiurolidskege davka. Ulnge »tekoHem rafune se obreshf'ejo
po 3 !/s. %# veni. tudi pO в V, °/e
fn vilic pa rggonre. Varnost « hrarsilna Tiage ,r ?elo doo.4, ker pssedaj« V;(i,emna ртојНпча ralatieno vedno Jaink. stavbne deln^ke družbe hotela „itn""!!'' »tisbljs«!. VrtHrteje nsr.a i-it n-жа iegs pslats sb Mlidsijissi testi, vet mednih hllt, stavbiič In zemlilšt v tu m inozemstvu. Denar se nalotl lahko ta« po poštnih pololniteh.
•c* o
INI
o
«5.
Ni
Ф
M: 1
Izdata konzorcij »Slovenca«,
Odgovorni urednik: Frane Krcmžnr v Liubljani4
•iuuoslovaaska tiskarna v Lmbijann