714
Listek.
ropski prinaajo dolge iu simpatino pisane nekrologe ob smrti velikega komponista Fibicha, ki je bil ponos in dika ne samo ekega naroda, nego vsega slovanskega sveta. t
f Dr. Edvard Albert, profesor na medicinski fakulteti dunajskega vseuilia, je umrl dne 26. septembra na ekem ele 59 let star. Prof. Albert je bil evropska celebriteta, kot kirurg v svoji stroki svetovno znan uenjak. Bil je po rojstvu in po miljenju znaajen Cehoslovan. Napisal je celo vrsto temeljitih medicinskih kompendijev. Nas pa zanima prof. Albert posebno zategadelj, ker se je poleg Eskulapove znanosti peal tudi z muzami. Iz sekcijske dvorane, kjer je z ostrim noem v roki svojim sluateljem, stoje ob razparanem lovekem truplu, razkladal prirodne skrivnosti, zatekal se jekeki poeziji, katere krasote je razodeval Nemcem v dovrenih prevodih. Izdal je okoli petero debelih zvezkov takih prevodov iz ekih pesnikov. Najve je prevajal iz Jaroslava Vrchlickega, ki mu je bil nemara zbok svojega ves svet obsezajoega duevnega obzorja najpriljubijeneji eki poet. S takimi prevodi je Albert sila veliko koristil eki knjievnosti, ki ga bo sedaj teko pogreala. V njegovi zapuini so nali tudi rokopis izvirnih ekih pesmi, ki se izdado v kratkem.
f Joef Iskra-Frankolski. Najbolji izmed naih pesnikov-samoukov je bil nemara dne 4. julija t. 1. v Razdelu pri Novi cerkvi (okraj Celje) umrli Joef Iskra.
Rojen na Frankolovem (upnija blizu Vojnika pri Celju) 1. 1836. dovril je tiri gimnazijske razrede v Celju. Ker ni dobil podpore, zapustil je olo ter se lotil doma kmetijstva. A tudi za plugom hode, ostal je idealen ter se ivo zanimal za slovensko slovstvo in slovensko politiko. Bil ni samo zvest naronik, nego tudi marljiv sodelavec raznih slovenskih listov, n. pr. Novic, Zg. Danice, Glasnika, Besednika, Ljudske knjinice, Vrtca, Dom in Sveta, i. t. d. V vseh teh listih je priobeval razne narodne pravljice in pripovedke, a tudi prav mnogo otrok svoje muze: raznih pesmi, lirskih in epskih. Nekaj e ne priobenih pesmi iz zadnjih let shranjuje g. kanonik dr. L. Gregorec, a ve nego 50 mu jih je izgubil Korde, bivi izdajatelj Ljudske knjinice v Mariboru. Samostojno je izdal te-le pesmi:
Veronika desenika, epska pesem (Cvetje iz domaih in tujih logov); Petrovka mati boja, epska pesem (Ljudska knjinica v Mariboru); v Zg. Danici je priobil daljo pesem (odo) Bog v lastnostih svojih. Nekaj narodnih pripovedk je izroil celjski Domovini, ki jih sedaj priobuje. Tudi kot govornik je nastopil parkrat, posebno pri shodih Katol. pol. drutva v Konjicah. Pri poljedelstvu vzela nam ga je tudi smrt. Okopaval je koruzo, kar mu poi srna ila. Napol ivega so prenesli v senco koatega drevesa, kjer je v naroju svojega sina zaspal za vedno.
Bil je rajnik bolj male postave in bistrega, prijaznega pogleda. V obinskih in drugih pravnih reeh je bil izveden. Bil je ve let tudi upan v pitaliu pri Konjicah. Ker je bil jako skromen ter se ni nikjer vrival v ospredje, zato ni bil znan na iroko, a tembolj so vedeli blinji sosedi zanj ter prav pridno hodili k njemu iskat sveta in raznih pomoi. Anton Brezovnik.
Prva splona slovenska umetnika razstava se je zaprla ele 28. oktobra. Vseh obiskovalcev je bilo od dne 15. septembra do 28. oktobra 5041.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si