286. štev. V Ljubljani, sobota 27. novembra 1920. ro5‘"i,ia p!£Cana ’ 8KmiI"* III. leto. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6 1. Teleton štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trjru ■■ ~ štev. 8. Teleton štev. 44. ■ . —.... Velja v Ljubi ani in po poiti: tcio leto ... K 2401— pol iet« . . „ 120 — čiin let« . . „ t>4*— tf mesee . . „ 20 — Izhaja vsak dan zjutraj, Fcserrerra številka velja 1 krčno. Vprašanjem glede tnser?tov 1. dr. te naj pnloži zs odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se iranioraio — Foi opisi se ne vrafao j; Z Za inozemstvo: ino teto . K 400‘— fot ti«. 1. 200 — *.eiri icta . . . „ 100 — ta mesce „35* — Og'*s se isiacuiiaiu a« pombiienen proštom is sicer 1 mm visok tet 55 ni m tliok aoiito ta enoti 2 3 sa veikrai aonsat. Za Ameriko: celoletno 8 dol«, polletno ... 4 dolafje četrtletno... 2 do'aria Kov oarrtBiti nai vosu«)* narocnitto nakaznici. Rapallska pogodba se še ne izvrši. Beograd. 28. nov. (Izvirno poročilo.) V vladnih krogih se govori. da bodo tukajšnji poslaniki an-tantinih držav sport^ili naši yladl Izjavo, da postane rapallska pogodba ponomočna še le. ko lo odobri vrhovni svet. Dočas se mora izvršitev odgoditi. 1 V Beogradu so mnenja, da to ne spremeni na položaju ničesar, vsaj ne v našo korist. Odgoditev bo le začasna. Da Anglija in Francija ne mislita morda na kako revizijo nam v prilog, je razvidno zlasti iz poročila dr. Trumhiča. da sta Llpvd Ge-orse in Miilerand s posebnimi brzojavkami pritiskala v kritičnih urah na našo delegacijo, naj sprejme težke pogoje. Razprava o ustavnem načrtu. Reovrad. 26. nov. (Izvirno poročno.* Dane« ob desetih dopoldne se le nričefa se?a ministrskega sveta, ki se le bavila z načrtom ustave. Karakteristčno ie da se te sete niso udeležili* ministra Hrvatske za-tednice in dr Korošec. Vobče se meni da so ti triie ministri namenoma *n spora$mjmo izostali od sge. Seie se tudi ni udeležil mini8’er za konsFtuanto dr. Markovič, ki sc vrne v Beograd šele zvečer. Ministrski svet ie danes raznravlial o vladarskih pravicah. Glede teea vorašnnia ni b:lo velikih razlik v nnr.iraniu. Posamezne točke so bile snreie»e brez Iznremembe. Debata n lem načrtu le boJl formalna. Glavno debata o tem nredmetu se bo vršila v konstituant?. Jutri ob devetih sp debata v ministrskem svetu nadaHnle. ORUENTALNI PROGRAM ITALIJE. ,. Rim. 26. nov. (Izvirtrb poročilo.) Grof Sforza odpotuie najbrž jutri v London. <1a se udeleži sestanka francoskega m angleškegrf'ministrskega predsednika. Na tem sestanku se bodo bavili v prvi vrsti z orientalskimi vprašanji. Kakor poroča ..Tribuna", bo imel italijanski program r** teh posvetovanjih dve točki: 1. t rškemu narodu naj se da popolna svoboda za določitev svoje notranje po itike in za ureditev vprašania zasedbe prestola. 2. Z revizijo sevrej-skega miru naj se da Turčiji možnost /do življenj Posvetovanje naših sovražnikov in izdajalcev. Beograd, 26. nov. (Izvirno poročilo.) Kakor javljajo iz Bečkereka. je pred nekaj dnevi dospel z Reke v B’idimpešto Ivica Frank. Ob tej priliki se ie vršila seja komiteja, ki ima nalogo izzvati v Jugoslaviji nemire. Sele se te udeležil tudi madžarski Častnik kot zastopnik madžarskih vo,ašk h krogov. Sklenili so. poslati v Jugoslavijo več sto oseb, bi na} tam povzročajo nemire. O »em načrtu ie obveščen tudi D‘ Annunzi o. Madžarska vlada pa ne napravi ničesar proti tem ljudem, ki so madžarskemu ljudstvu samemu prizadeli samo škodo. - O sklepih so obvetsill tudi D* Annunzia na Reko. *-LOYD GEORGE O KRALJU NI-KITI. London. 25. nov. (Izvirno poročilo). V svojem odgovoru na interpelacije glede Crne gore (glej naše včerajšnle poročilo) ie izjavil LloVd George med drugim: Nikomur v Jugoslaviji ne pride na misel, da bi zatiral Črnogorce. In kralj Nikita ie bil skrajno reakciionaren tiran, zadnji v Evropi. Svetovna vojna ga ie zasluženo pometla s svetovnega pozoiri-Sča. TRUMBIČEV ODHOD IZ BEOGRADA. Beograd. 26. nov. (Izvirno poročilo). Bivši zunanji minister dr. Trumbič odpotuie Jutri Iz Beograda preko Zagreba v Split KONGRES RUSKIH SOCIIALNIH REVOLUCMONARCEV. Beiln 26. nov. (Izvirno ooro-CMo.I Kakor lavlia ruski dnevnik »Ru?« se vrši nrihodnle dni v Pragi Izredno zborovanie stranke ruskih Socialnih revolucionarcev. Keren-skil in »babica« ruske revolucile Rra.škovskaia se udeležita tega' zborovanla k« se bo baviln z notra-»?rmi r'*sk’mi vnrašanii in z ustano-vffv lo edinstvene orvanizacile ru-sk:h emigrantov. M. Zčvaco: Kraliev vitez. Zgodov inski roman , (Dalje.) »Naiorei to. madame ker se zanimam za vaše nočetie in deianie. Povedal sem vam da te moie onravilo. zasledovati valove sovraštva ki Dreplavlutio zemeljsko površino. __ Vidite ored dvema letoma se ni; ie zgodilo da me ie zasačil snežni . rm-tež v kol bi sred’’ goščave. Vsa Šuma le pokala in iečala nod silo viharja Ko sem gledal bele kosmiče, kako nadaio od črneča neba m letč s1- po brez r lia kamor ifh sir.lie slu-Čal se mi ie zdelo, da gledam nri-snoadbo minjiivosti človeškega živ-llenia Nekatere teh snežink na so »ne zamotale boli od ostalih: zakaj . be vem. Hotel sem videti. ka; bo z bitmi Padale so kakor druee ter se sfatFale^ ž niimi v isti neizmerni jnrtvaški nrt. Tudi vi madame. ste laUna snežinka, in x eni se hoče 1 SPOPAD MED HRV ITI IN D’ ANNUNZIJEVCI Dunaj 26. nov. (Izvirno poročilo.) »Teleeranh« lavlia iz Trsta: (Oboroženi Hrvati iz Matuli in Ve-nr nca so napadli , d’ Annunzieve straže nri Kastvi da osvobode kral. Poi^tts se ie izialovil. Kakor lavlia Isti list ie italijansko brodovle pred Reko v vebko veselie reškeva nre-b valstva tničelo izkrcavati premog, tako da bo mogoče vznostav:ti delo v tvornicah v polnem obsegu. Itak la ie v veliki meri pričela z at>mv;7.ac'lo mesta. TRGOVINA 2 MADŽARSKO. Budimpešta. 26. nov. (Izvirno poročilo.) Jugoslovanska vlada te (J-ivcIHn izvoz noIfedelsk?h produktov oreko Subotice. U Juvoslavite se sme*o uvažati pšenica, koruza. ovce in voveia živina Iz .5! 03 se bodo izvažali te- d bi !n ovč?a volna. PRORAČUN ZVEZE NARODOV. LDU London, 26. nov. Proračun zveze narodov znaša prvo leto nekaj nad I milijon funtov šterlingov. od kate-ih nosi Anglija 50.000 funtov šterlingov. MADŽARP SNUBI 10 POLJAKE. Varšava 26. nov. (Izvirno Doro-č'l«) Semkai ie dospelo odposlanstvo vodilnih madžarskih nol't'čn'h in gospodarskih krovov. Odposlanstvu načelttie podpredsednik madžarske narodne skunščne. Poleg oosvefovani o vosoodarsk:h vprašanjih se b^do nriredile velike svečanost? Iz Varšave ootuie odposlanstvo v Lcdz Krakov ih Lvov. BREZUSPEŠNA RUSKO-NEMŠKA PO.GA.fAN LA. Berlin. 26. hov. (Izvirno poročilo.) Iz Rivala iavlialo: Posralania za vzhnsta_ nov* (Izvirno oo-. r >Čilo) V grški vojski tia zasedenem o/emliu Mflle Azde vlada oo-oolna desorpan:zaciia. Med oddelki. nr5staši Venizelosa in oddelki ki so ostali zvesti Konstantinu, ie prišlo do krvavih boiev. Celo topovi so smodi v akc:'0 Izvube na obeh straneh rač’iii’io nad 200 mož. Večina volske ra sp 'fe nr’čela sama demobilizirati. Preko 15.000 mož ie zaou-st;lo svoje oddelke ter nlenl no dežel1« Vračaio se nroti domovom, voiaška skladišča so oplenjena. znati kam vas zanese vihar: zato proučujem sleherno človeško usodo, kt se stakne z vašo. In tako mi ie nrišlo na um. da sem izračunal zve-zdovn;k tega mladeniča in teva dekleti) To ie moi orvi vzrok: drugi na...« Lorenzo ie zdaici premolknil. — Plamen mu ie šinil izood košath obrvi in vzdihnil ie. *"akšen ie drugi, vzrok?« ie silila I oonora. govori!« »•Ali vam le mnogo do tega. madame?« »Gotovo da!« »Nu da.« ie zamrmral Lorenzo kakor sam nrl sebi »cemu oa ne?... Vedite madame: tisti dan. ko me je sneg zalotil v gozdu, sem onha-ial iz Orlčansa Bežal sem. V Rlavi se mi ie vrtilo. srce mi ie prekipevalo gnusa. To le lvlo lanuaria meseca leta 1615 In zda' ako me vprašate, zakai sem bežal iz Orlč-ansa in zakai mi ie bila duša tako oolna st uda. vam morim povedati, da sem bil storil podlo doianie. .Morda se č'td:te moiim besedam, madame. Zetiščar sem: nekatere moiih rastlin ormašaio ljubezen, druge smrt kakor kdo zahteva. Moril sem. včasi tudi na svoi lastni rovaš a to le nw?a nravica. Tisti dan na sem ravnal tako podlo in n!/kotno. da sem se moral vprašati, ali smem še sovražiti človeštvo — laz. sam oeabneiši od vseh. kJ iih zaničuiern!« »Kal ste bili vendar storili?« le delal* markiza. »V mesecu lanuariu leta 1615. sem se bil naootil v orlčanski krai. da bi dobil v svoie roke dragocen rokoois z nekater'mi formulami ki sem iih iskal že mnogo let Našel sem ga. Bilo !e dutlei neznano no-glavie iz knlioe. »De vulvo incoeni-t!S«. ki lo le snisal slavni Marcii Ga-leotti. Od gole radosti in želie. da bi č:mbrž preizkusil nieeove formule m: srce ni dalo čakati vrnitve v Pariz, amnak sem naiel v Orlčansu mailmo hišico ter se snravil na delo. Ne vena. kako se ie raznesla no ur- Pred odločilnim dnevom. Dan 9e nas toči od prvega narodnega aUta v nait) državi. Pa raznlti pojavih sodeč, bi sc človek nikakor ne mogel udajatl prevelikim nodam (lede ustavodajne skup&člne. 2e na tem ozkem, vsem sesekanem slovenskem ozetniiu gledamo te dni, kako se mečejo osebe proti osebam, kako so izkopavajo dejanja In človek bi skoro hotel, da hna. zatisnjene oči za vso svojo okolico, v strahu, da ne bi moral zreti gnusobe, ko bi dvignil veke. Pa saj skoro ne sme človek Izreči niti ene besede več o nažetn političnem življenju, kajti na prvi glas te naskočijo organizirane mase lu bijejo po svobodnem Izrazu prepričanja. Prav čas je 2e, da se ta metci neha, da Izbojujejo med seboj osebe veliki bol za lastne Interese, da nastopi zopet čas mirnega razmajja duha. Ob šestih zvečer 28. L m. bo zaključena — tipajmo vsaj — nelepa doba prvega svobodne-a življenja njedlnjenega Jugoslovanskega naroda. Naj izpadejo volitve kakorkoli, novi možje bodo Imeli vsaj ljudski mandat Dovolj bo starih mandatarjev, ki bodo prinesti tudi v novo skupščin« podedovani greh teh dveh let Vendar smemo pričakovati, da bo tistih nekaj novih ljudi — Ufglede na stranka — dobilo precej čudno sodbo o metodah, ki so našo državo Iz najidealnejše dobe ob prevratu I. 1918. pripeljale v razpoloženje naroda pred honstituaato. In odo nategnili azde In v zadnjem trenotku uravnali voz v prgvo smer. V zadnji Številki »Tbp New Enrope« pravi Seton VVatson, da Ima cela Evropa velik »Katzenjammer«. Nove države, ki so nastale na ozemljil stare habsburške monarhije, Imajo pred seboj neverjetno težak problem: uravnovesiti najrazličnejše dele. ki so ene hi Iste rase sicer, ! so pa Ime!) do danes vsak zase popoinomu rszfččno zgodovino. In stara Evropa pričakuje novih potov ravno od novih držav, kajti leteli ne moti tradicija, ki Je povzročila svetovno vojno. Te države načenjajo vprašanja, ki iih štora Evropa s svojo tradic'io ne more rešiti, na nov deviški način. Nihče na svetu ue verjame, da bi se Jugoslavija mogla zadovoljiti na primer n mejami versajskega, senžermenskega h»\ rapalskega miru. Toda v (eh stisnjenih mejah pričakuj« marsikak evropski državnik nove orljcntaclje za politično usmeritev svoje lastne domovine. To pričakovanje se Izraža v Irancoskcm, angleškem, nemškem In nič manj v Italijanskem časopisju. Baš zadnje dni poročajo švedski H-stl, da razvoj evropske trgovine, ustalitev valute In vse polno drugih ekonomskih problemov, odvlsi prav Izdatno od koaso-Udache balkanskih držav. Nešteto problemov čaka naš novi par« lament Razmerje do sosedov se bo moralo urediti na nov način. Za nas Je še odprto bolgarsko In grško vprašanje, da o dragih sosedih molčimo. Vsega tega se t« dosedanje predstavništvo trdovratno Iz-ok.baio, ker je živeto deloma v starem sovraštvu, hi )e spočelo vojsko, deloma pa so povzročile to Izogibanje skupine, ki «0 prišle v lo skupščino samozvane Is so skrbele samo za lasten obstoj, a državno In skupno narodno korist nagtačnle le % programih. Zato moramo želeti, da v Interesa prlnclpijeln«; a poštenja — In samo na ta način bo mc.;oče seči do dna novim problemom naše države — prida v komstitn-anto bar največ novega elementa, ki ga no ktfžlfo staro avstrijske ali pa balkansko tradicije. PROKLAMACII.4 ORSKE VLADE ZA KRALJA KONSTANTINA. LDU. Atene 26. nav. Orška vlada le izdala nastoono noslanlco na narod' O nrilik’ volitev ie vrški nnrod lasno in kategorično izraz:) svolo vollo v vorašanhi d:nasilie. Volitve so iz vlade odstranile tiste, ki so oovzročMi. da le nos ta la Dra-v’ca kralja Konstantina do Drestola. kot krnila t>o usiavi snoma. Okoli-šč!ne rod katerim? le krall zanustil državo zahtevalo da se nokaže no iiobiscitu llndska vo1?a o nlepovi vr-nltv5 Grški narod se nozivlle. da votevo nride dne 18. decembra k volitvam hi da v talnem vlasovanlu nndell vladi nosebno nooblastMo da nanros* kralla da se vrne da zone! nrevzame izvrševan?e svofih naloe. NOVI RIMSKI 2UPAN. Rim. 26. nov. (Izvirno poročilo.) Senator Luljzi Rara je bil izvoljen za rhnskeRa župana. VENIZELOS NA FRANCOSKEM. Pariz. 26. nov. (Izvirno poročilo.) Venizelos le dospel v Nico. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 27. novembrat Valute In devize. Beograd: Funti 115—118, Irancoskl Iranki 218—214, dularji 30—30.50, lire 126 do I2&50, leji 50.25—50.50 levi 40—40.50, marke 48^5—48.50, napoteondorl 114 do 115. — Devize: London 119—120, Paria 200—202, Ženeva 520—525. Solun 320 JO 323, Praga 40—40.50, Dunaj 7—7.50, šter-llntl 46.50-47. Csrlh: Berlin J.071/*, Newyork 638, London 22J6, Pariz 38-40, Milan 23 40» Praga 7.90, Budimpešta 1.40, Zagreb 8, Varšava 1.40, Dunaj 1.90, avstrijske kron« 1.40. Dunaj: Dinarji 1440—1480, dolarji 498^0—506.50, irancoskl Iranki 3025 do 3075, švicarski Iranki 7925—7978, češk« krone 600—608, madi. krone 100—103. lire 1860- 1900, marke 723-729, poljska marke 107—111, luntl 1760—1780. Efekti. Zagreb: Banka za Primorje 960 da 1080, Jadranska 2000, Jugoslovanska 620 do 630, Ljubljanska 900—925, RUečka Pučka 480—494, Praštedlona 9000—9100. Hansu vest. da živi v mestu čarovnik Toda že devet? večer oo mojem oriliodu »e naskočila množica mole stauovanie. Nevedna In Dodfv-iana tolpa ?e krvoločno nlanila oo meni: ves krvav sem skočil skozi okoo ter se snustil v be? Preva-r.ian no lindstvu ki me ie liotelo ubiti n oslablien od doblienih ran. s^m tekel na s?erxi srečo In tulie-nie nre^aniavoev mi ie sledilo tik za petami. 2e sem mislil, da mi le umreti kur zavledam nred scbo< oa-orta vratu. Na nrav ie stoniia ženska* stemnilo se mi le Dred očmi. in perivestim sem se zvrudT k nlenim nocram Ko ra sem se vzdramil sem ležal v mehki nos^elii v leni razko-ši.o onreml^en? sofci. Dom. ki m? ie dni zavet?e le bil eden nailenših dvorcev v OrHansn. in žena. kj mi te rešila živli>n?e. le bila nlevova ^osrta LiudsVo st>oštovanIe do te dame le bilo tolikšno, da F ie bilo treba le iztermiti roko na se le Iz-Dremcni! vnev moili oreffanlavcev v sočutie.« »Kdo ie bila ta ženska?« ie vnra-5ala 1 eonora z nenavadno radoved- nosfio »In v kakšni /vezi >e tvola zeodba z usodo maršala d’Ancre?« »Takol vam uovem. Dvanatst dni mi ie streela služinčad bele dame: tako sem lo 'menoval ker ie nosila obleko od beleea baršuna. Vsak dan ie nri.šla novledat kako m? strežein in kako sp mi vodi. Pri teh noset b sem snoztial nieno b!a-eost in dobroto, na tudi žalost ki se le zde?o. da ii mori duha s svoiim težkim bremenom. Trnaisti dan sem bil toliko zdrav da sem movel na ulico, zakai treba se le bilo snet privaditi hole. Sklen'1 sem bil odoo-t-vati že drnvl dan. Komat on šeni slODil na ulico, sem zaeledal človeka k? ?e no vsem v;dezu onazoval okolico dvorca. Takol sem snoznal v niem velikaša svaie^a znanca, kateremu sem bil štorij tuintam kako tisluco.« »Kdo le bil ta velikaš?« ie zamrmrala Leonora. (Dalje prik). Stran Z, Umazanost političnega bo]a. Sloveni in se lahko prepodite v neka! urah v vseh smereh. Zato p! Čudno, da žive v tei mali deželi oo ■večali ortlikovci v vsakem oziru. Posebno »e razvito Dritlikavstvo v t»olit:čnih bofih in se zrcali v sum-Hivi navoti v žurnalistiki. Edino orožie stranke proti stranki »e blatenie voditeliev in reprezentantov posameznih strul. To brantevsko voitle in nliuvanie okroe sebe ter škronliente z enoinico se vrši Dri nas v vei kem in vedno hul-še. C:mboli se kdo v teh lastnostih izkaže tem boli navdušeno mu publika oloska. Posamezniki.' ki se temu početi« upirate. Da moralo molčati Tudi druei narodi imak) ta način bela toda prepuščate v* poliričnim trabantom mdnie vrste- vodilni krovi na se noslužuieto boia uma in načel ter se nri tem izotpblteto ood-losti in nizkotnosti. Pri na* Dozna-mo žaVbop samo poulični boi. na višie stališče na se ne moremo oo-vsoeti. Vsi nn$ vodilni strankarski časooisi pihnete na desno In levo no osebni časti/ To ie - slovensko abderitstvo, proti kateremu le vsak boi nemo roč. Kakšen zanlotni abderit te čaka na ulici in ti sledi... Gorle tebi ce si šel mimo hišneva orla. ki ra te rmočM nes Takof si kriv. ti skruniš tule domove. In druri dan te počasti vodilni nolitični list. za katerim »e le skril anon:mni zaototnik z natolcevanjem in žucaniem. da te bo eelera razkrinkal. To abderitstvo le. ki ie zakrivalo vri nas že brezmeino rorla. N S S. Nov bombni atentat v Gorici. Gorica. dne 22. XI. 1920. Danes zlntrai ob eni ie zbudil Itrašen nok celo Gorico iz snania: Italijani so vrrli užiralno bombo v našo edino Narodno tiskarno, ki ima tvoie strole in' zaloro oaoirta v trostomi kleti Solskera doma. Prerezali so mrežo na oknu in vreli nato bombo na velik kun zložene«« In It rskaneea naoirla našera kras-nera koledaria za zasedeno ožemite ki bo izšel v 25.000 Iztisih. Ziodeiski načrt nanadafcev ie bil un:čenle tiskarne in našera tronadstronnera inlskera doma. Nakana se le oone-srečUa ker ie bila voda ori roki in ker ie udrlo oaf naših Dorumnlh litidi v rorečo tiskarno in se ie pravočasno urasnilo orenl. ki ie že nnvrod lizal zložene kuoe paplrla. Škode le nad 10.000 lir. Ko se ie šel vodla tiskarne on-tofit k civilnem komisariu Ootar-dikt. le ta eosood oriznal da ere tu za delikt a ko te vodia pripomnil, da te to že druri slučal v št;rih dnevih. te komisar cinično omenil, da te b;!a bomba v Centralu le strahovala. to te: hud ook a drurače ničesar. Temu rosoodu moramo povedati da\ te bite bomba, dorodek v dvorani Central sledeči* Dvorana te bila nab tn oolna množico, ki se le udeležila koncerta, cenilo na 2000. Fašisti so imeli namen prerezati električno žico da bi nastala v dvoren* noi-olna tema. nato bi takol vreli tri bombe sistema »Thčvend« v dvorano in zrodilo bi se v strašni tmešniavi neks» eroznera. Dokazi so* Icstva ki te še orhodnS dan slonela v Telovadni ulici na zidu dvorane in dve neeksplodirani bom-rbi ored dvorano, kateri so šele Dri-hodnte iutro voiaki s streli iz Duške »ničili. Bomba sistema »Thevend« ie nateevameiša. kar i:h te uoorab-Kala ententa med voioo: tehta 850 »retnov in nlen učinek se?a 20 metrov naokolti. Slučal te hotel, da so vrrli napadalci b^rihr* mesto v vrata (kot ie bil nlih namen) v z:d in te od treh bomb le ena eksplodirala Drueače bi bilo trotovo »par sto žrtev Bomba, k? so lo vrrli v tiskarno, le bila tin »Carasco.: ta ima 80 rramov dinamita ?n nič mani kot 11*00 rrainov užiealnih snovi. Dokazano le da dobivalo bombe Inšlsft od voteštva In da so s kara-blnierti v st'k Ih EDINI SLOVENSKI DNEVNIK, KI POROČA STVARNO IN NEPRISTRANSKO. JE .JUGOSLAVIJA-. Iz malih oočetkov se ie razvila NSS. Korenine sevajo daleč v predvojno dobo in sicer v Trst. kier se te osnovala že pred 15. leti Narod-no-delavska orvanizaciia (NDO). kot samostoina stanovsko politična orranizaclia. ki na ie delovala v snorazuinu s splošno narodno politiko. Vcditeli tržaških Slovencev dr Rvbar te bil med nieivmi usta-nov;tel!i in nozneie ves čas v ozkih stikih * nio. NDO srre ciavna zaslu-ra za krasen nrocvit slovenstva v - oredvoinem Trstu. Po tržaškem vzorcu se ie osnovala malo kasneie (I. 1908) NDO tudi v Liubliani: razvila te takol živahno delovanie In ie krasno uspevala Bila na ie trn v peti avstriiski vladi in takratni polici«. Na vse načine so ii nasprotovali in io zatirali, naoosled Da razpustili, češ. da le d-žavi nevarna. Na nienem mestu se te doI leta kasneie z istimi tendencami. a na stroro stanovski Dodlari ustanovila Narodno-sociiab* zveza (NSZ). ki se te razviiala v bratskem sodelovanju s tržaško NDO. Spominjamo le na izborno usnele oriredifve I. 1913 (koneres v Ltebltani. impozantna »zleta s" ooseb-n.mi vlaki l.iubliančanov v Trst. Tržačanov v Ltubliano itd.). Kot posebna vela NSZ. oz. NDO se ie osnovala Zveza lusrosl. železničarjev (ZlZ). ki sl le stekla naivečKh srasluv za oreanizacilo la obrambo slovenskih železničariev pred in med volsko. Ob izbruhu svetovne volsfce le Avstriia seveda takol ustavila delovanie NSZ in udušila ves nar.-soc. I ookret. dočitn ie intdfnacVionalna. v resnici takrat nemškutarska soc. ' dem. stranka neovirano delovala raorel. Odbornike in člane NSZ in ZJŽ oa so oreeanlali in vlačili po lečah. Ko so oo orevratu klerikalci m hbenjoi sestavjlali narodno vlado so oač r.ritetrnili avstrilske - orote-ž'rance socialdemokrate. orezrli oa tržaške in liublianske narodne delavske oreariizaciie. Res. da te l»r-mafmmlisft nbstotale. ker lih le bila avstralska vlada razpustila, a ob-stolala le močna nar socilalna stru- »a katera b» bm moratt takratni mocroČn*!d upoštevat!. Iz stran u ored neinškutarskiml soclff tetra niso storili, kakor so snloh te na vseh koncih In kralih orotežirall In tim nrteisovall moč ki le od daleč niso imeli. Seveda so soc, demokrati položab izr »hiteli do skrateosti. zasedali državne služb« s svoHmi zvestimi In nrldno krmili svolj of-zanlzacite iz državnih lasti. Stebi. Lemež in druvi so nrišli tako do vt-sokih mest. « katerih so oodoihovali delavstvo in ara huiskali proti narodu* državi. Temu orimerno te bilo vse delo narodne vlade. N lena krivda te. oa nimamo danes Koroške s Celovcem in Bedakom vred. zavozila to le vlede Primorske zavozila bi to tud! srlede Maribora, če ne bi'rešila s’tu-ac;te mariborski nar. svet in vene-ral Mast er. Pod orotekcito združenih JDS. SLS in JSDS se le širila med slovenskim delavstvom anarhstično-komiinistlčna prooaeranda. Nieni vnditelli so b:H naravnost liuhliend vladaiočih movotcev. Zato oa so kler so le movll. prevanla« zavedne slovenske delavce In uradnike. Znano le še. kako so nemčurskl med-narcdnlakarii metali slovenske de-lavce 'z že1t*znišk:h delavnic v Mariboru. Predrzni krivci so ostali na zahtevo soc. demokratov nekaznovani. Slovenski železn:čaril so se odlikovali vedno in onvsod. Zlasti ori koroškem polomu ie nred vsem Puhova zasluea da m bila katastrofa še večia. Pri raznih političnih komunističnih stavkah so stab narodni delavci vedno na bran ku do-movtne. 7at^ so l'h oblasti od 1 tu-bliane do Beograda sistematično prezirale in l!m metalr oolena pod notre. 'ketnuniste, internaciionalce. oči te in pokrite nemčurte oa nosili na rokah Tudi vojaštvo so Dotevnili v te vode Snrrtemali so in orote; valt J nemškutarska ofeirie odklaniall pa i Slovence, ki uh ie Avstriia kot narodne orenantela odklaniab tudi dohrovolice ki so se žrtvovali za iueostovansko ideio. "P in enaki narodni srrehl. poro-lerl deloma iz nanačneva človeko-liubla. deloma iz neodločnosti in nesposobnosti, v veliki meri na tucDi iz zločinske satnoliubnosti vladaio-čih politikov, so poklicali v živlieme stranko narodnih sociialistov. Okrov pošteno misleč!h narodnih delavcev se ie zbiralo vedno več liudi. ki lih le odnor nroti neznosnhn razmeram pognal iz starrh koruotnih strank. Mladini iz JDS. ki so imeli, kakor ie biJo videti, še nekai idealizma v sebi. so skušali doseči s to novo struto sporazum da bi se obrnili obe skupini proti liberalnim starinom. NSS pa se ni hotela vezati, zato so mladini kmalu nato sklenili oremlr-le s «tarini in danes stoie v skupnem bo’u nroti narodmm sociialistom. katerih »strančica« ie vedno boli naraščala in še narašča. K delavcem so prišli uradmkl. treovci in obrtniki ki vsi enako trne pod kapitalistično politiko vladaiočMi strank, ki love le tatiče, velikim tatovom pa še same nomavaio. Narod bi moral biti otrnel. da bi mirno prenašal tako vladanje. Zato se te novsod ooiavlial odnor. V Srbiii »n drueod. kier ni bilo nar. socializma le šla v klasie komun‘st:č-na setev. Ker ni bilo drueetra izhoda so se zatekli h komunistom vsi nezadovolinl teptani in nesrečni. Da se komunizem v Sjoveni« ni obnesel. te elavna zasluea NSS. ki le organizirala malkontentstvo na pozitivni državotvorni oodlagl Zato ni čuda. da nrihaiato iz našega luga vedno nuineiši glasovi na! razširi stranka svoie delovanie tudi doli. Kier lo čaka ugoden teren. Priorave so že končane in takol oo volitvah se orpamzira iugoslovanska NSS do celi državi. Ob ustanovitvi NSS so blluvali nanio oveni in žveplo soc. demokrati. češ. da ceni delavske vrste. Prav kmalu nato na se te nihova stranka sama razcepila. Podobni očitki nad-J's\ danes iz JDS. češ. da cep:io nar. sociidlisti napredne vrste. Pri tem »>a noročato listi da so se demokrati v Srbili razcepili kar čez noč na več strui. ki kandidirajo druva poleg druge. Pač oa {e res da NSS političnemu klerikalizmu zelo škoduie. Veliko te število onih ki so iz gnusa nad brezobzirirm strankarstvom klerikalne nolitike zapustili vrste SLS ia "^'volfrve v konstituanto bodo prinesle mladi stranki časten usoeh. ki li bo omogočil nadalhio usoešno delo za naiširše narodne slole. Tako bo » sodelovanlem vseh delavskih stelev oo*om evolucbe narod veliko boli nribl žala sociiaiističnim idealom kakor hi ga bilo sovoče ootom revolucije. In zbirate se v stranki res vsi proletarski rioii. tudi vedno več inteligence čeurav se 1* včasih očita, da te ni v nienih vrstah. Jare gospode. ki bub* narade in mrzi delo res n* zaio na cela vrsta res oravih kulturnih delavcev. sodnikov, zdravnikov nrofesorlev itd., ki sta-v^to v narodno službo srce. glavo in roke Zato naoori združenih nasprotnikov ne bodo zalegli. Stare stranke so se preživele. Bodočnost ie na strani mladih. č:stih in čilih in taka le stranka nar. sociialistov. tovania oo nekaterih kralih Irske. Govornik te zahteval od vlade, da r.anravt konec politiki represalil. Glavni tainik za Irsko Qreenwood. te zanikal da se nahaia irsko liud-stvo v volni z vladnimi četami, gre le za manišino Drenanetcžev. Očital ie Asauithu. da ni ničesar storil v pomoč polici il vem težkem zagotovil, da glede Irske na usneh in bo usneha ako sodelovala na vaniu. in voiakom v miho-, položaiu. Končno ie ie vladna politika tem. da bo imela vodila činiDreie do bo katoliška cerkev Irskem Dri razorože- Kdo vzdržuje D’Amiuaria na Reki? Belgrajska »Politika« poroča, da so naS! zastopniki pri pogajanjih v Rapallu Inter-pellrall Oiolittija, zakaj ne onemogoči D’ Annunzlju obstoja na Reki. Giolitti ie pa odgovoril, da le on blokiral Reko. D' Annunzio bi že zdavnaj bil prisiljen zapustiti Reko, ko ga ne >i vzdrževali — }u-goslovenski tihotapci i živUi Iz Jugoslavije! Značilen slučaj, ki dokazuje, kako postala tihotapstvo državi opasno in naravnost veleizdajalsko. — Dalmatinski Italijani proU rapallskentn sporazumu. Italijanski voditelj! vseb krajev okupirane Dalmacije so Izdali proglas, v katerem najogorčeneje protestirajo proti rapallskemu izdajstvu ter Izjavljajo, da so pripravljen! za vsako žrtev, da bi preprečil! njeno IzvrSitev. D* Annunzljev teror na otoku Rabo. Ban dr. Laghtia je poslal vlad! brzojavko, ki Jo je prejel z otoka Raba In ki se glasi: D' Annunzievl ardltl plenijo na Rabu. Popolnoma so blokirali otok, da se ne bi ir- Jugoslavija. vedeli njihovi zločini. Narod je obupan za* rad! njihovega terorja, s katerim strašilo vse, ki ne bi glasovali za pridružitev z rcSko regenco. Jemljejo živino in žlvila4 pustošijo gozde, odstavili so vse vaške župane ln nastavili svoie pristaše. Naše družine propadajo, ker so brez živil. Ne izgubljajte časa, pomagajte takoj! Mosllmanski begunci se žele vrniti. Prestolonaslednik Aleksander je prejel brzojavko muslimanskih beguncev Iz Ma-cedonlie in Stare Srbije, ki so zapustili domovino ob balkanski vojni zaradi bolgarskih zverstev. V tej brzojavki prosijo, da bi se vrnili k svojim ognjiščem. Njihova trpljenje v Solunu je neizmerno, izpostav« leni so gladu ln nekateri morajo prosjačit!. Regent je to brzojavko dostavil kraljevski vladi, ki Jo bo rešila v najkrajšem času. Poslaništvo v Kodanla se ne ukine« Iz Beograda javljajo: Glede vesti, da se Je opustilo naše poslaništvo v Kodanju, Izjavlja Presbiro, da so zaenkrat te vest! netočne. Razna poročila. 'AvstrUa la Madžarska. Avstrijski zvezni minister Heitd Jo podal zastopnikom madžarskega časopisja nastopno izjavo o gospodarskih pogajanjih: Avstrijski vlada je sklenila, da se vzpostavijo trgovinski odnošali z vsem! nasledstvenimi državami, tore! tud! s Madžarsko. Kot gospodarske konsolidirana država razpolaga Avstrija s potrebnim! sredstvi, s katerimi more nudit! Madžarski močno gospodarsko oporo. Avstrijska tvornlška Industriia J producira že 90* avoje predvojne pro- I dukclje la M lahko preskrbovala Madžar- | sko posebno s pohištvom, čevljarskimi sx delkl, poljedelskimi stroji la s pap.rjenu Tudi je sklenila avstrijska viada, da s« v kratkem reši vprašanje tranzita, ker hov če Avstrija ▼ prometu z Romunijo hi Jih goslavijo uporabiti madžarske . železnici Amorlk« ln Rastja. Po poročilih ik Washingtona se na prvi seji senata pred« loži predlog republikancev, po katerem naj se takoj vzpostavilo trgovinski odnašaj! z Rusijo, ne da bi sc pri tem priznal* sovjetska vlada. Gospodarstvo. 1ZPREMEMBE V DRŽAVNI TROSARINt Zveza narodov. Ženeva. 25. nov. Švicarska brzojavna agentura ooroča: Na seli korrršlte za razorožitev ki se te vršila noooldne ooo predsedstvom Brantinva. ie izlavil holandski delevat Sock. da holandska vlada in Parlament odohruieta razornženie vendar « oovolem da se razoroženie izvede ohenem po vsem svetu. Rumunskl zastopnik PoDtilescti te Izlavil da^Rumuniln ne bo oddala orožla oonre*. dokler teva ne store bivši sovražniki. Predsednik. Branrinv le izlavil. da se vse tri skandiinavske vlade striniato vlede nulnosii razorožitve. Ravno tako kakor Zalile (Danska) se tud! on strinia z Fosovim predloeom. Bo-urveciis ie ueotoyil. da vlada v vora-Šrtniu znižania volske kakor v vorašaniu razorožitve pooolno so-v!as:e Lord Cccil te stavil nrcdlov ^lede imenovanla nodkomisile. Fischer jP predlaval nai se Brantin-eu naroči, da imenuie člane te ood-komislie. Minister za finance ene •. «.«.» »m« »e listu, nveljavil glede trošarine sledeče !z-premembe, ki. kolikor ai izrecno rečeno drugače, stopijo v veljavnost izza I. decembra 1920. 1. Olje vzeh vrst prosto. 2. Obločnice plačajo mesečno za komad 10 D v srebru (doslej 10 dinarjev v zlatu)- 3. Žarnice: a) do 10 normalnih sveč prosta (doslej S D v zlatu); nad 10 do 32 normalnih aveC za komad 5 D v srebru (dotlej 5 D v zlatu): c) nad 32 normalnih sveč za vsako normalno svečo 0.30 D v srebru) doslej 0J0 D v zlatu). Nove postavke veljajo brez omejitve na gotov rok. Za neprodane, a oznakovane žarnice se trošarina povrne. 4.Mestna razsvetljava tudi električna al! plinova, le prosta (doslej je plačala polovico normalne trošarine). 5. Kreniva, navadna z vrvico, U se ne vžigajo s pomočjo tekočin, pačajo 0.50 D v srebru) doslej kot žepna kreslva do 25 g »že I D v zlatu). Oznakovana bodo s posebnim znakom. 6. Kisova kjsolika plača za vsako stopnjo jakosti 4 D v srebru (doslel 2 D v zlatu), nje skovina kalcijev acetat pa za 100 kg 150 D v srebru), doslel 100 D v zlatu). 1. Mineralne vode naravne bi umetne plačajo za liter 0.20 D v srebru (doslej naravne 0.20 D v zlatu, umetne p* 0.10 D v zlatu). DeU litra se računajo za take (doslej cel l!ter(.8. Stisnjene droži so proste. 9. OstaU trolariuskl pred-med plačajo »e enkrat toliko v srebru, kolikor so doslej v zlatu. Navadni siaJkor n. pr. plača za l«0 kg 200 D v srebru (doslej 100 D v zlatu). Drage Izprsmembe, j_ Dnevna proizvodna zmožnost navadnih žgalnlh priprav se računi, ako kotel ntma nad 80 Htrov prostornine, s šestimi polnitvami (doslej s sedmimi), ta ako Ima nad 80 litrov prostornine, s petimi (doslej Šestimi) polnitvami. 2. Plvovar- '+ Monopoli v Jugoslaviji obstojaj* za predstoleče predmete: smodnik, tobak. • V smisla naše včerajšnje opazke k članku »Samostojni kmetje« priobčujemo danes tudi članek o nar. soc. stranki, ki nam ga je poslal ugleden pristaš NSS. saharin ter druge predmete za ostaditev Jedi. + Finančni zakon Srbije ta Crne M razširi na Vojvodino. Podpisan je u v Zairrebu dne 5. ifi 6. decembra. Na ored večer, dne 4. decembra se vrši sestanek zaupnikov. Kongresa se udeleže delevati in zastopniki neodrešenili kraiev Pri-moria in Koroške ter zastopniki polifonih strank Jueoslaviie. Na kongresu se bo raznravlialo in sklepalo n vseh vnrašaniih. ki so Dostala vsled sklepa miru v St. Mareheriti aktualna. — »Idealno« poslovanle naših cartnareti. Iz Brežic nam oišeio: M novo pritožb smo že slišali o do-s!ovc.niu mariborske carinarne. Navedem vam tu še eden nezaslišan dučai. B‘1 sem nedavno kot Daci-lent v brežiški deželni bolnici, ki ima centralno kuriavo. Ker so se cevi pokvarile Uh ie uprava poslala v oonravo neki vrački firmi, od katere so bile svoičas kuoliene. Zima se bliža, toda cevi. ki <»o bile že davno odposlane, še vedno m nazaf. Bolnike v bolnici zebe eden ie ce» amrl za Dliučnico. ki io le dobit v bolnici. Prepričan sem. da bolnica cevi do zime še ne bo dobila čeprav ležita te- kakor sem zvedel, ie v Mariboru od 12. avsrusta t. 1. (!!). Tore! več nevo tri mesece zadržite slavna carinarnica stare cevi. Pes. vznrna Irtrost! — Predrznost nemških uslužbencev tvornice »Lana«. Iz Beeuni na Ooren iškem nam pišeio: Javnosti bo večinoma Že znano da imamo •»rtUm novo tovarno za volnene lz-d>3lke »Lana«. Je to vseskozi domače nodierle. kakor le poročalo časopisje. Ni na znano lavnostl. da so Dri tem »vseskozi« domačem podietlu Nemci vlavni nastavliencl. Tako Ima tvormca'za poslovodio Nemca Hansa Barto. ki se ?e nekoč izrazil: *!ch bin ke:n Jueoslave. ich bin nur ein Marbureer« (Nisem Jueoslovan. temveč Mariborčan). G. Barta trdi tud' da bo Maribor cotovo Drioadel Avstriii. De!al le. da bo šel tudi sam v Avstrilo ker mu tu ne dooade. Prav tako le s oreddplavko Antonilo Salmutter. rodom iz Gradca. Oba škanirata izkliučno le slovensko delavstvo ter va pitata z »zarukani-mf Kranjci«. O. Barta se le ponovno zelo ironično izrazil o Srbih. Delavko M. C., ki le Drosila za drusr Strpi ker le bil nfen neooraben le vrve* tnkoi in ne ravno dostnino iz tovarne. Tovarniško delavstvo. KI te vrhuteca za nadure slabo plačano. mora vse te šikane nemških uslužbencev mirno prenašati. Kedai bt) naše .strolHvnsti konec? — Ponarejeni 'tafiianskl bankovci V zadnlem času se ie nolavilo v prometu ve!'ko število, nonarelemh sto- in tisočlirsk:h bankovcev ki so lako dobro nonareleni Falsifikati do tisoč lir imaio serta 0894 In številko C 13. dočim imaio stollrskl bankovci serita F 96 N 7869 in serijo Y 248 N 2448. — Obupen položaj poštnih aspirantk. Pišejo nam: Po nesrečnem plebiscitu na Koroškem le stavilo kr. pošt bi brz. ra v-■ateljstvo mlajše ženske aspirantke in po-*otn® močl na razpoloženje. Sedaj Je večinoma brez sredstev f” ,°*tna “Prava Je dosedal spre- temala te tolik« v praJ{ kolikor m Je V 18 mesecih |ahko ^ „a sJ. memlz.rana mesta in tudi nam se ob sprejem« ni reklo, da ostanemo v službi le to-feko časa, dokler bo Koroška v naši upravi Dasiravno manjka po uradih moči 1« •e predstojniki pritožujejo ter prosijo mo-«, »e Jim ta odreka, češ. če ne morete vzega opraviti, boste pa slabo kvailfici. tani. Ce se pa kakšnemu uradu posreči dobiti moč. Je ta navadno pomožna in ne kvallilclrana. Tako Je n. pr. v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu 1. dr. kTaJih za-tosteno mnogo pomožnih močL Prosimo P« poštno upravo, da nam razjasni, zakaj toa še vedno uslužbene pomožne moči, M io brez prakse In Izpita v službi, med ko čakajo aspirantke na mesta. AH ki so morale dolgo prakticirati ta no- domestovat! že v praksi kvalificirane moči, niso sedaj zmožne istega dela, kot ga opravlja pomožna moč? Zahtevamo torej takojšnjega vpoklica v službo bi prosimo javnega odgovora! — Vse prizadete. — Slikarski zavod v Parizu Je prosil umetniški oddelek prosvetnega ministrstva, da bi se mu od naših najboljših mnetnlkov poslala posamezna dela. — Pri kasactlskem sodišču v Beogradu je končana kazenska stvar proti Milanu Gjorgjevlču, bivšemu častniku (n odvetniškemu kandidatu, ki Je bil obtožen poneverbe. Prejel Je od ameriške misije 1000 dolarjev kot odškodnino za revnega slugu, ki ga Je povozil avtomobil te misije, pa le od te vsote izročil slugi samo eno tretjino, drugo pa obdržal zase. Obtožen je bB tudi goliuflje, ker se Je Izdajal pri ameriški mislil za zastopnika sluge, pri slugi pa za advokata. Sodišče je s 7 glasovi izjavilo, da ni kriv. Vsled tega Je bil GJorgJevič oproščen. Medtem pa Je slugi vrnil vsoto 18.500 dinariev. — Kakor čitamo ▼ čeških listih. Je rudarski nadkomisair in inšpektor za razpečavanje premoga naš rojak v Plznu, sin znane narodne rodbine dr. Jenko - Qroy-erjeve, bil imenovan za rudarskega svetnika v češkoslovaški republiki. Čestitamo svojemu rojaku k naslovu, ki ga Je dosegel , v bratski državi, obenem pa obžalujemo, da so naši strokovnjaki prisiljeni, da se žrtvujejo tujini, kor pri nas zanje ni mesta. — Lahkomiselni vozniki Dne 22. t m. zvečer Je pustil posestnik P. P. Iz Podvine pri Ptuju pred Brenčičevo gostilno v Žabjeku vprežen voz tor šel s tovariši v gostilno popival Mod tem pa mu Je nekdo pobral z voza črno izdelano svinjsko kožo, 6 belili platnenih vreč z rdečo progo, 6 m rdečega barhanta ia 100 škatljic C. M. užigalic. — Slabo plačana gostoljubnost. K posestnika M. S. (e Spod. Loga je prišla ni večer 6. t tn. neznana ženska, baje tz Ptuja ter prosila za prenočišče. Posestnik JI je odkazal posebno sobo, kjer je stala zaklenjena omara « obleko, a ključ Je bU na omari Tujka Je Izpraznila omaro, vzeta tudi 2540 K denarja ter se pozabila poslovi«. —- Drevo ga je obilo. Hočevar Jože 69 letni posestnik is Most Je lel dne 24. tm. s svojim zetom/železničarjem F. J. v1 svoj gozd »Stanko« pri Zalogu podirat bukev, Izpod žagana bukev se le obesila na sosednjo drevo, a ko sta jo rešila. Je pad-,i la aa H. ter sa čez trebuh tako pritisnila da ie obležal na mest« mrtev. — Okraden ruski kan, ie zadnjič smo poročali, da so bili med vožnjo Iz Bologne v Trst knezu Mibajln Nikolajeviču Volkov-skemu lz kupeja I. razreda ukradeni 3 usnjati kovčki z različnim perilom, oblekami, zlatnino, briljanti Vrednost ukradene Cmovine Pa je bila še dosti večja, kakor se le prvotno poročalo. Razun Imenovanih predmetov in približno 160.000 franc fran-]e bila v enem kovčeku tudi vložna knjižica Ljronskc banke, glaseča se na svoto 2 in pol milijona francoskih frankov. Vrednost vsega ukradenega premoženja znaša čez 3 mlllkme franc, frankov. Perilo, obleka in zlatnina nosi knežjo krono 1q rao-nogram W. M. Izslodltelju tatu je zagotovil knez 100.000 frankov nagrade. Popravek I Prt oglas« »Narodne Banke« v zadevi sub&krlpclle se je v oglasu vrinila neljuba pomota. V drugem odstavku se mora glasi« mesto »na 500 dinarjev na 730 dinarjev«, pravilno »500 dinarjev na 720 dinarjev«. Toliko v vednost LiubHana. — Opozorilo volUcera. Marijin trg št 1, 2 In 3 volijo na drž. realki, »t 4 pa na sodniji. — Ljubljanski grad se zove OraJ-ska planota in voli v šoli pri sv. Jakobu. — 2idovska ulica voli na obrtni šoli. — Za volilen. Dr. Valentin Zarnikova ulica la Strmi pot volita v Mestnem domu, Janez Trdinova ulica pa na 1. državni gimnaziji. Hiše št. 7 la 10 v Gledališki u». d ter it 15 v Beethovnovi ulici volijo istotako na J. državni gtmnazijL — Kandidat — »pretepač«. Na poro-čila v »Jutru« in »Slov. Narodu«, da Je kandidat NSS g. Brandner na predvčerajšnjem burnem shodu v Unionu pretepel nekega Invalida, nam poroča očividec, da to ni res. O. Brandnerju. ki je govoril! o Izgubi Koroške, je zakllca^ g. Turk ml.: »Ja, ti sl Jo zapravil«. Znano je, da je g Brandner, ki je koroški Slovenec, agitiral pred plebiscitom mesece in mesece na Koroškem za Jugoslavijo ter se žrtvoval v pravem pomenu besede, med tem ko so razni seda) kričavi narodnjakarjl sedeli po ljubljanskih kavarnah in gostilnah. Zato ni čuda. da je Brandnerju v splošnem razburjen!« ob taki obdolžitvi zavrela kri In da Je dal Turku klofuto. Pretepač til bil Brandner nikoli, baš tako kot g. Turk ne Invalid. Toliko resnici na ljubo. — Zaročil se le g. Josip Hauptmann z gdč. MPko Tabalevo. Čestitamo. — Vpisovanje v ruski kružek se bo vrSflo ie v pondeljek in torek od 10. do 12. ur« Opoldne In od 3. do 5. ure po-poldoa aa Jurčičevem trgu 3.-JL —i Za Glasbeno Matico le nabral g Alojzij Račič v veseli družbi pri »Ameri-kancu« (g. Škulj) 1260 kron. Iskrena hvala. — Kako so odpravt nevarnost eksplozije? Pred tedni se Je po časopisih opozarjalo na veliko nevarnost eksplozije, ki preti Kolizeju, ker se v hiši kuha žganje. Nesrečo Je preprečil stanovanjski urad s tem, da Je iz družbe »Alko« iztisnil 150 tisoč kr.on za »vagonarje«, nakar Je vsa nevarnost eksplozije minula. V resnici seveda nevarnosti nikoli n! bilo. — Malo srebrno žensko uro je izgubil Invalid 22. t. m. ob pol 5. do 5. utc od Obrtne šole, skozi Zvezdo In šentpetersko cesto. Pošten najditelj naj Jo odda proti nagradi v kr. invalid, šoli v Ljubljani. — Tl boš pa doma ostala. Sele 16 letna G. A. |z Velikega Kala Je prodala M. K. iz Trehniega svojo vozno karto In potni list v Ameriko za 6000 K. Potem Je šla navihana deklica v Ljubljano k agenturj Kmetetz ter reklamirala prodane dokumente nazaj, češ, da Jih Je M. K. ukradla Ko se Je itiiada Q. A. hotela odpeljati v Ameriko, io Je dala osleparjena M. K. na ljiiblianskem kolodvoru aretirati. Sleparka je svoje tleianle takoj priznala. — Vso verlžL Skoraj neverjetno Je, v kakšnih rokah se nahaja trgovanje na debelo. Bivši obrtnik ponuja vagone užigalic, obrtnikov hi vagone želoda Itd. Vorižni-škemu uradu naibrž vse pridejo ponujat — Neki gospod' Ja izgubil 24. t m. popoldne rujavo ročno torbico s 5000 K tn raznimi trgovskimi listinami. Listine so za Izgubltclja velike važnost, dočim za naj-dtetja nimajo nobene vrednosti. Pošteni najditelj se prosi, da torbico s spisi vrne na upravo »Jugoslavije«. Denar, bi se nahaja v torbici, naj sJ obdrži. Uprava »Jugoslavije« mu Izplača še nagrado 2000 K. šče. s katerimi so atentatorji orere-zali žico na oknu. Priče trdita da so videle ob času atentata Dri dotič-nem oknu dva mlada vosnoda. ki sta ori oknu nekai delala. Ninoma se ie začul močen žvižv. rftito Da klic: »Vial Via!« (Proč! Proč!) Takoi n »tn ie sledila detonacila bombfc. Sled le tukai in Dolicui. alco se bo hotela notruditi. ne bo težko Izslediti krivcev. Da so storiloi fašisti, trdimo lahko r pofnvostta. Umrl Je v Trstu v torek, 23. t m. g. Anton 1 robec, ki je bil vedno dober narodnjak. Rajnki je bil tudi med soustanovitelji tržaške »Edinosti«. Maribor. 16. decembra priredi Jugoslovanska Matica v Maribora čajev večer s petjem la predavanjem. Maribor Ja bD včeraj že drugo noč v pravi egiptovski temi Električne žarnice ne gorijo, piinove svetilke pa so tudi ie po večini v pokoju. Fotograf Franc Kurnik, obenem lastnik ljudske kavarne na Aleksandrovi cesti * Je kupil gramofon s ploščami, med katerimi je bila tudi avstrijska himna. Ko pa Je predvčerajšnjim zadonela iz gramofona hltrma »Bog ohrani«. Je varnostni organ napravil konec »ohranjenju« cesarja ter zasegel ploščo. O. Kurnik pa je za svoj stari patriotizem moral plačati 100 kron v dobrodelne namene. Cefte. Praznik ujedinjenja se prfbhžttje. Opajali smo tekom letošnjega leta prazno-vanja raznih naših narodnih praznikov v Ceiju in vsi, razun Vidovega dne, sp bHI praznovani zelo hladno. Niti zastav, razun Javnih poslopjih, nismo videli. Podvamo oblast, da ukrene vse potrebno pravočasno, da se bo ujedlnjenje tudi v Celju dostojno proslavilo. S celjskega trga. Cene na našem trgu gredo s vsakim dnem kvišku. Jajca, Če se katero kje zaloti, so že po 4 K. mleko Po I K In tako dalje vsi kmečki pridelki. Moraš pa Se biti zelo ponižen, če hočeš, da kaj dobiš. Ce nimaš takoj pri roki dro-biža, ne moreš ničesar kupi«. Te poslabšane razmere občutimo, odkar divja volilni bol, ker nekatere stranke občutijo-potrebo. hujskati kmeta proti meščanu na volilnih shodih, da na| le prodaja svoje pridelke dražje, da bo lahko brezskrbi plačeval visoke davke. Umrla Je. v Celja soproga dvornega svetnika dr. Josipa Kotnik, gospa Fina Kotnik, roj. Prus, po kratki mučni bolezni. Truplo prepeljejo v Konjice. Po celjskih ulicah vidimo ie sedaj v zimskem mrazu hoditi moža s čevlji brez podplatov v vojaški bluzi ki drugače popolnoma razdrapanega in gladnega. Naj bi se ta revež, ki vrhutega menda niti ni normalne pameti spravil v kakšen zavod, pripravljen za take ubožce. RAZMERE V MARIBORSKI DELAVNIC! J. Ž. Maribor, 25. novembra. V mariborski delavnici vladajo prav »čedne« razmere. Neverjetno je, kako postopajo razni nemško navdahnjeni skupino-vodie in delovodje s svojimi podrejenimi. Vse, kar le malo diši po slovenskem, na vse mogoče načine pritiskalo bi zapostav ljajo. Nimamo nič proti temu In zelo pozdravljamo, da se hoče vpeljati red v delavnico ln kurilnico v Mariboru in a« zlasti slehernega. Iti ga zasačijo pri tatvini kaznujejo. Zadnje dneve so vsakogar, pri katerem so našli le košček premoga n«, znanlll brez pardona pristojnim oblastem. A žal vidimo, da tudi tukaj n! enaka mera za vse. Ko so Izplačevali oktobra plače, Je policija preiskala Edmunda Pirc na potu lz delavnice domu in našla prt njem na;-manj 6 kg težko cev iz bakra, katero !• nesel pod suknjo Iz delavnice domov. Po-lictJa je oddala Imenovanega vratarju delavnice, kjer je tudi pustila cev. To le bti vzel Pirc brez dovoljenja is delavnice ta Jo hotel doma porabiti najbrž za prlvav-no delo, Toga moža niso naznanili, ker steber slavne Nachtigallove kompantie. Pozivamo obratno ravnateljstvo južne železnice, da zadevo strogo preišče, ta po-vdarjamo, da bodemo proti metodam ra*, nih tnternacljonalnib in komunističnih delovodij, ki poznajo drugo pravico za vin-dlšarje. drugo pa za intemacijonalce. taku nastopili, da se bode tudi Južna železnica morala povepeti do stališča, da J6 nasa država narodno Jugoslovanska ne pa m-temacUonalna ta nemško nacijonalna. Volilno gibanje. Kandidatna tista NSS za mesto Ljubljana obsega te-le kandidate: t. Deržič Ivan, železniški uradnik v Ljubljani, r. Brandner Anton, strokovni tajnik v Lhin-Uani, 3. Podbevlek Ferdinand, kovač v LjubUanl, 4. Hiter Ivan, hraaiibičnl urao-nlk v LiubljanL — NSS Ima v Ljubfjanr trotio skrinjice, označeno z modro barvv. Na današnjem shodu i.JS v Knu.u poroča g. Brandner, ne pa g. Koziifc, Primorce. K bombnemu atentatu na »Narodno tiskarno« nam ooroča Dotnik bombneua atentata na trnrfcko »Na-rydno tiskarno« nam Doroča ootnik zasedenega ozemlia: Kakor vna-no se ie vršil v noči od 21. nn 22. t. m natad na »-Narodno tiskarno« v Gorci, ki se nahaia v oosloniu. sto» ■ečem na oelu ulic Vetturini in Croce Nanadalc? so izrezali iz oritličneva okna v ulici Croce veliko žice oa so lahko skozi odprtino vrvli v do-s!on»e bombo, ki se le razoočila tn i povzročila vel-k nožar. Ker ie bilo ! dovoli vode na raznolaeo se le do- ! žrtvovalncmu trudu pr ravnatelia Lirke?:ča in nekaterih uslužbencev msrečilo v kratkem času udušiti oožar. Skoda, ki le zadela tiskarno, se cen; DribPžno na 20.000 lir Požar le uniči! rred drueim 3000 Izvodov koledar ia ter noškodoval naklado Feitrlovh »Bacilov in bacilk.« Na oknu skozi katero ie bila vržena i bomba« so našli nove kovaške kie- Sport in turistika. LJ. nogometni podsavez poživlja klu-be U. r. v Ljubljani, da pošljejo v nedeljo 28, tm. ob 10. uri v Narodni dom po onega zastopnika radi razdelitve prebitka prvenstvenih tekem. — Istočasno se opozarjajo vsi člani LNP. na službene objave v sobotni številki »Športa«. — LNP. K. Sokolstvo. Glasbeni odsek tetov. dr. »Sokol« na Jesenicah poizvaJa v dneh 1, 4. in 8. decembra S. Gregorčič. — P. H. Sattnerjcva »leftejevo prisego« s spremi), orkestra. Za-četek vsakokrat ob pol 9. ari zvečer. Predprodaja vstopnic v trgovini br. Osvalda. Zdravo! — Dramatični odsek Sokola Litija > Šmartno priredi danes v soboto 27. t. ra. Cankarjevo petdejanko »Hlapci«. Pričetek ob 20. uri. Gledališče in gfasba. Repertoar ljubljanskega gledališča: Drama: Ponedeljek. 29. »Flgaro se le-ni«, (A). Torek, 30. (zaprto). Sreda. 1. dec. •Hisanaglnica«, slavnostna predstava. Izven.) Četrtek. 2. »Bobrov kožuh«. (E), Petek, 3. »Sen kresne noči«, v opernem gledališča ob dramskih cenah. (C.) Sobota. 4. »Bobrov kožuh«, (D). Nedelja 5. »Fi-garo se ženi«, (Izven). Ponedeljek 6. »Po-hujšanje v dolini šentflorjanski«, (B.) — Opera: Ponedeljek. 29. (zadrto.) lorek. 30. »Vesele žene windsorske«. (B). Sreda. 1. dec. »Dalibor«, slavnostna predstava, (izven.) Četrtek, 2. zaprto). Petek, 3. »Sen kresne noči«, dramska predstava, (C). Sobota, A »Rigoletto«, (A). Nedelja, 5. »Vesele žene windsorske«, (izven). PonedeHek, 6. (zaprto). Predprodaja vstopnic za koncert Glas. bene Matice. Orkestralno društvo Glasbene Matice namerava prirediti 13. dec. sinfonični koncert pod vodstvom prof Jeraja. Na sporedu so skladbe Cajkivskega, Liadova, Rimsky - Kozakova, Beriicza. Liszta ta Škerjanca. Orekestr. koncerti *o zvezani z ogrom. stroški, katere je mogoče kriti le, ako Je koncert razprodan. Cene partomih sedežev v unionski dvorani so 50, 40, 30, 25 ta 20 kron, cene balkonskih sedežev 30 In 20 kron. galerliskih sedežev 10 kron ter stojišč 6 la 4 krone. Pri tek Cenah b! se pri razprodani dvorani inka« siralo toliko, da bi se pokrili stroški, Vstopnice se bodo pričele prodajati danet 27. t. m. v trafiki v Prešernovi ulic! 54, Ako bo do 8. decembra prodanih vsaj štirf petine vseh vstopnic, se bo koncert vrSilg drugače ne. Književnost in umetnost Izidor Cankar: Obiski. »Obiski« IzU dorja Cankarja so razgovor! z našimi pr« vitnl književniki, glasbeniki, slikarji id Igralci o njih osebnem umetniškem razvojni ta o njih umetnostnih nazorih. .... obiskan« cev je dvanajst, med njimi vsa najznačil« nejša imena sodobne slov. umetnosti, la sicer: Ivan Cankar, Fr. S. Finžgar, Foer« ster Ant, Jakopič Rihard, Jama Matlia« Gojmir Krek, Lajovic Anton, Ksaver Me§« ko, Silvin Sardenko, dr. Ivan Tavčar, Aiw ton Verovšek in O. Župančič. »Obiske« krasi dvanajst portretov ta avtogrami ob« iskancev. Knjiga Je zanimiva, ker nam od« kriva pogled v skrivnosti umetnikovega dela, pred katerim se ljubitelju umetnosti zastor praviloma razgrinja, tn važna z« vse panoge naše umetnosti, ker hrani ne« potvoriene, zgodovinsko zanesljive izjave naši prvih duševnih delavcev b niih oseb« nih umetnostnih ciljih in njih sodbe o so« dobnKcih. Nova Založba je knjigo krasne opremila In jo izdala v odličnem, salon« skem formatu, tako da to delo ne bo 1« pomočok znanstveniku, ki se ukvarja • našo kulturno preteklostjo ta užitek ljubi« telju umetnosti, marveč tudi kras na mlzf naših družin. Knjigo prodaja Nova Založbti na Kongresnem trgu po 48 K nevezan is 60 K vezao izvod ter vse druge knjigarne. Pošljite naročnino t Poslano.* Včerajtaf »Slovensld Narod« Je pri« obča notico* v kateri trdi, da sem med vojno ovadil svojega tovariša gospoda Puha voiašld oblasti kot Sokola in srbo« fila. Za to trditev so baje priče na razpo« lagol Uredništvo »Slovenskega Naroda« pom zivtlam, da takoj objavi prič«, da se po« govorimo iz oči v oči! 2e danes pa javoe Imenujem dozdevne pričo najodločnejš« breznačajneže ta Obrekovalce! Vsakde kdor me pozna kot navdušenega ataregaf Sokola, s gnlevom zavrača podla In n«r častna natolcevanja! V Ljubljani, dne 28. nov. 192«, Jakob Babnik, vodni krstaiate^ Ljubljana. Kapiteljska uL J. • Uredništvo le odgovorno za vstMij te v zmlsln zakona. Poslano.*) Gospodom zaupnikom dr. M Uk a Brezigarja! Ne bom na dolgo odgovarjal na Vate tendenciozno pismo, ki ste ga o Izidu Vi, šega zastopstva v uredništvu »Nove Prav« de« priobčili v včerajšnjem »Jutro« na mu Nov dr. Brezigarja. Samo glede »moža« tostl« M Vas opozoril, da Vam le odgo« voral urednik g. H. Sever Izjavil, da pre« vzame za notico ta članek o dr. Brezigar« levf aferi s zavestjo popolno odgovornost ta da oastoQ|j>red sodiščem dokaz resnico. Glede »poguma« pa vprašajte moje tova« riše prostovoljce s »črne fronte« pri Pod« roščfcl Vam seveda ni ljubo, da se nismo « uredništvu »Nove Pravde« dali ujeti na Vaš advokatski trik — da bi Vam podpk sall nam predloženo Izjavo — ampak smo kot svobodni državljani prepustili, da tudt svobodni državljan dr. Brezigar nastopi proti nam tisto pot, ki Jo določa zakoo na katero pot •— prod poroto — se borna mi lahkega srca podali. Situacijo Je pač najbolje karakterizlraf član zastopstva dr. Pestotnlkrkl je pri od« hodu, ko smo odkloniti Vaš advokatski trik — podpis Izjave v prilog dr. Milic« Brezigarja — že med vrati dejal: »škod^ da nismo dosegli, po kar smo *.,.šli; pa te niste take neumni, kot smo Tako Jel Z. Fakta* glavni urednik »Nove Pravde« • Za vsebino tega spisa je urednlštv* odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Ste nreblalenl? Imate bo!eč!ne v V Pri,,? Ali VaSHate? Imat® nahod ? -- Dobri Drilateb v takih hu-« dih dneh Vam le Fellerlev Elza* fluid! 6 dvonarib ali 2 veliki šneciial« n! steklenici 42 K. Državna troSa« riua rv>«cbei. Zagorski snk rnner toa^ 5eP fn orsne bolečine 1 steklenični 9 kron. Slabn hrana Vam le ookvnrlla želodec? Fellerieve Drave Elza« 'KrnoMof! tm snravlin v red! 6 Skat* liic 18 K Omot in nočtnina nosebeL n nalcenFie Etmen V. FeJlcr Stnb'ca donla. EJsa trv it. 357. Hrvatsk«, a ta Špecerijsko trgov no v Ljubljani. Ponudbe pod .Špecerijska trgovin«* na upravni tvo .Jugoslavije*. »deluje x pet priznano najboljša usnjata eoniEna jermena zu vsakovrstne »troje in pogone kože za prevleko mohiiij IpeeijalnegA »troja in najokusnejših vzorcev. •tltinfn t naj ae blagovoli poalnliti tvrdke; trza halotka (reevina z vinom AttTE KORENJAK (M drog pri Sv. Barbari v Halozah. Naročajte moško perilo edinole v tvornici perila M. Aleiovec, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje Stav t. Jos. Ravnikar, Ljubljani, Dunajska cesta 17, je ustanovila oddelek za življenska zavarovanca. Sprejema: Vilenskem oddelku: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh. sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in (judBka zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. V požarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah. 456 Podružnica: CtLJE, Breg 33. Došla je velika množina rjavih kravin in spodnjega usnja po jako ugodni ceni. Dobi se tudi cele vagone pri tvrdki: kuverte in pisemski papir Naročita rptejcira (edi ifisvaiiu« „litcsiavil*“ s firmo, vir itke, naslovnice w MuLlIeM, . eiijta t«s e ter rjere * Karlboru, Clavn ti tl *