Leto LXXm, st. 49 ****** ' v*«*1 ~ — UM Preis - Cena L 2 Ur«laiAt»o ta upravai Ljubljana Kopitarjeva 1 Tslafon S-tl-lIN Ueabčna naročnina n lil. - Oek rad Ljubljana leto« u naročnin« la 10.191 ta Inearata Izključna i» »topatfo M oglaa* U Italija la inozemstva! DPI & A Milan« SLOVENEC NfAHEC - 19+5 PETEK V februarju je bilo potopljenih 288.480 . ton sovražne preskrbe Poznanjska posadka je podlegla sovražili premoči — Severnoameriški prodor pri Rheydtu in Grevenbroichu onemogočen — Ogorčeni boji južno od Trierja. Ftthrerjov glavni- stan, 1. marca. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Boljševiki so izvedli v slovaškem Erzgebirge, vzhodno od A 11 s c h I a iu pri B r i e s e n u številne slabše napade, ne da bi dosegli bistvene uspehe. Borba v Sleziji se je omejila na področja pri Goldbergu in L a u b a -11 u. Oklepniki in grenadirji so onemogočili tudi včeraj nameravani sovjetski prodor proti vhodom v pogorje. Posadka trdnjave Vratislava se bori v ogorčenih pouličnih bojih s sovražnikom, ki je vdrl i juga. Obnovljeni boljševiški napadi ob mestnem roba pri G u b e n u so se zlomili s izgubami. Severno od A r n s -w a 1 d a so prodrle boljševiške napadalne skupine, ki so jih podpirali oklepniki, na več mestih do severne obalo reke I h n a, kjer pa so obležale r našem obrambnem ognju. V vzhodni Pomorjanski je poskušal sovražnik včeraj odstraniti nevarnost, ki je grozila njegovim bokom, odstraniti z razširitvijo svojega vdornega področja na vse strani. Vendar so njegovi oklepniki, koujeniški iu pehotni oddelki le nekoliko potisnili nazaj naša zapahnitvena bojišča južno od Buli-l i t z a in jugovzhodno od R u m m e 1 s -burga. Poznanjska posadka je pod vocl-»tvom generalnega majorja Gonell v štiritedenskem junaškem hoja do zadnjega držala »o prometno središče, posebno važno za sovražno prodiranje na bojišču ob Odri, vezala močne sovražne sile In zadala sovražniku najtežje izgube, tlrabra posadka je po porabi zadnjega »treliva podlegla sovražni premoči, potem ko je bila v središču mesta končno stisnjena na najožji prostor. Bitka v Vzhodni Prusiji je zagorela na celotnem južnem bojišču, potem ka je vrgel sovražnik v borbo innogo gradiva. Naše hrabre divizije so onemogočile povsod prodor s skromnimi izgn-barai na ozemlju ter uničile 88 sovražnih oklepnikov. V Samlandu so sc po ačiščenju pridobljenega ozemlja zvišale sovražne izgube med napadalnim bojenf na 6(12 ujetnika. 3630 naštetih mrllčov, 60 oklepnikov, 164 topov, 318 protioklepniških topov in 168 metalcev granat Pod vtisom odličnega obrambnega uspeha naših neomnjno vztrajajočih čet med peto bitko v Kurlandiji je ustavil sovražnik včeraj svoje brezuspešne pre-bijalne poskuse nn L I b a u ; v teh bojih so izgubili boljševiki v osemdnevnih bojih 19.000 mož, 301 oklepnik in številne topove. Na zapada se Angleži in Kanad- čani med M a a s o in spodnjim Renom kljub mogočnemu posegli gradiva in moštva, ki traja sedaj žc tri ledne, napredovali tudi včeraj jugovzhodno od K a 1-k a r j a le za nekaj kilometrov. Njihovi napadi jugovzhodno od G o e h a so se izjalovili. Pod močnim pritiskom neprestano na-padnjoče II. britanske armade se bore naše čele neomajno s svojo obrambno voljo v strnjenem bojišču, ki poteka ii področja zapadno od D ii I h e n a do odseka E r f t in doseza južno od I) il r c n a reko R o e r. Onemogočeni so bili sovražnikovi posknsi, da bi predrl tn bojišče s težiščem na obeh straneh It h e v d t a in na odseku pri Grevenbroichu. Amerikanci so nndaljevnli tudi na ostalem zapadnem bojišču s svojimi napadi na številnih odsekih. Severno od Snežnega Eifela in ob Priimu so imeli boji le krajeven pomen. Pri in jugovzhodno od n i t b u r p a je izsilil sovražnik kljub žilavi protiobrnmbi naših čet nekaj vdorov v smeri n:i K y 11. 8 sovražnikom, ki napada iz svojega predmostja ob Saari s severni smeri, so jnžno od T r i e r i n v teku hudi boji. 54 zapadnega lioiičfa |avlja'o uničenja skupno 82 sovražnih oklepnikov. V ogorčenih letalskih bojih nad zn-padnim bojnim področjem jc bilo predvsem nnd zgornjim Renom sestrelienih 10 sovražnih letalcev v nizkem poletu. V noči nn 27, februar so izved'e sovražno obkolitvene sile pred trdnjavo Gironde-Nord po moJni topniški pripravi številne sunke proti našim bojnim postojankam. Vsi sunki so bili razbiti pod visokimi Izgubami za napadalca. Knssol, ITagcn in nadaljnji krnil na Westtalskcm, kakor na pod-ročjn G e I s e n k i r c h e n sn bili včeraj napndalni cilji nncloamcriških strahoval-nih bombnikov. Britanci so odvrgli v pretekli noči bombe nn nemško p r o s I o I -nico in posamezno na južno nemško področje, V borbi proti sovražni preskrbi in zaščiti sta potopila vojna mornarica in letalstvo v mesecu febrnsrin 5-1 Indij s skupno 288 480 tonami. 2 križarki, 12 rušilcev in sprcm'jevnlnlh rušilcev, 6 zaščitnih ladij, nek hitri bojni Čoln. Razen tega je bilo tprpcdiranih 16 nadaljnjih ladij s 91.000 tonami, kakor tndi neka križarka in 3 stražne ladje. S potopitvijo velikega dela tndi teh ladij je računati. Pri uspehih so predvsem udeleženo podmornice. S tem je izgubil sovražnik v zadnjih dveh mesecih popolnoma nso-tovljeno slrunno 83 Indij s skupno 4R7.780 tonami. 3 križnrke, 20 rušilcev in 12 nadaljnjih spremljevalnih ladij. Obvladanje krize Državni minister dr. Goebbels je govoril po radiu Pregled vojaškega in političnega položaja Poročila z bojišč Berlin, 1. marca. Na vzhodnem bojišču se je v torek še jasneje kot doslej videlo, da se je položaj na nekaterih težiščih utrdil. To velja predvsem u Spodnjo Šlezijo, kjer so nemške čete na obeh straneh Zobtena južno od Gold-berga ter severozahodno ter južno od Laubana odbile nadaljnja sovjetske pro-bojne poskuse z visokimi izgubami za sovražne napadalne oddelke. Na različnih mestih so prešle nemške čete, potem ko go razbile boljševiške napade, v protinapade ter očistile zopet zavzeto ozemlje razpršenih sovražnih bojnih skupin. Severozahodno od Laubana in severovzhodno od Gčrlitza so naleteli nemški napredujoči "oklepniki na sovražna oklepniška krdela ter jih razbili. Tu in pri Zobtenu je bilo uničenih skupno 51 sovjetskih oklepnikov. — Ob Lausitzer JJeisse se je obnašal sovražnik po neuspehih preteklih dni v splošnem bolj mirno ler se je omejeval na krajevne napade šibkejših sil, ki so jih nemške čete odbile. Med Forstom in Gubenom so Nemci s protinapadi razbili šibkejše sovražne oddelke, ki 60 prekoračili Nelsso. Vzhodno in severno od Gubena se je. zrušilo več sovjetskih napadov proti mestu. Tudi na trdnjav-skem področju, kjer so se v jugozahodnem mestnem delu nadaljevali trdi poulični boji, ni mogel doseči sovražnik nobenega omembe vrednega uspeha. Med Frankfurtom ob Odri in Kfistri-nom je postalo bojno delovanje po daljšem odmoru zopet živahnejše. Jugovzhodno od Lebusa in zahodno od Gorlitza je napadel sovražnik z nekaj bataljoni, vendar je moral po izgubi skoraj 400 mrtvih zopet prenehati s svojimi napadi. Enako se je končaj šibkejši sovjetski sunek zahodno od Kienitza. Težišče bojev na Pomorjanskem je nadalje pri Neu-Stettinu. Sovražni poskusi stisniti krilo nemškega zapaha, so bili brezuspešni. Nemški rezervni oddelki so napadli sovjetska oklepniška krdela, ki so prodrla dalje proti severu in severozahodu. Pri lom so uničili skupno z borbenimi letalci 21 sovjetskih oklepnikov. Močnejši boljševiški razbremenilni napadi v Tuc.heler Ileide, predvsem zahodno in severno od Heiderode-ja ter ob nižini Visle pri Orosswollen-talu so so zrušili z visokimi izgubami. Pri tenj so uničile nemško čete 30 nadaljnjih oklepnikov. V Vzhodni Prusiji sovjetski napadi niso bili tnko enotni kot prejšnje dni. Na južuom odseku med Frisches Hali in Zintenom se je omejeval nasprotnik na številne, toda krajevno omejene sunke, ki so jih nemški branilci odbili. Samo med Zintenom in avtomobilsko cesto je obnovil sovražnik svoje prebojne poskusa, ki pa so se zrušili zaradi protinapadov nemških gronadirjev in močnega topniškega ognja. S tem so izvojevale nemške čete nad 21 tiapada-jočimi sovjetskimi strelskimi divizijami popoln obrambni uspeh. Tudi v Kurlandiji so odlično se boreči grenadirji potolkli navaljujoče boljševike severno od Preekulna ter na odseku ob Wartarju Na gozdnem ozemlju zahodno od železnice Mitau—Tuckum so bile obkoljene sovražne sile. Nemški oddelki so jih s protinapadom odrezali od njihovih zvez z zaledjem ter uničili. Obrambna bitk.a na zahodu jo bila silovilejša kot kdaj koli. Silovitost sovražnikovih probojnih poskusov se je stopnjevala predvsem vzhodno od Roer-ja, kjer je 9. severnoameriška armada z novo dovedenimi oklepniškimi in pehotnimi silami napadala ves dan. Kljub temu, da uporablja sovražnik vedno več gradiva tor da so bile nemške čele zaradi neprestanih letalskih napadov izpostavljene težkim preskušnjam vzdržljivosti, nasprotnik ni dosegel nameravanega prodora. Severnoamerikanci so sicer po -dovedbi novih ojačenj napredovali pri Erkelenzu tor na bojiščnem loku južno od tod, vendar eo morali plačati te uspehe z visokimi izgubami. V težkih bojih so pokazali nemški oklepniki ponovno svojo udarno silo. Uničili so preko 100 težkih severnoameriških oklepnikov ter zažgali številne nadaljnje. Kljub tem občutnim izgubam je sovražnik do poznih večernih ur nadaljeval s svojimi poskusi, da bi razbil nemško obrambno bojišče, ne da bi dosegel svoj cilj. Ogorčeni boji so se bili tudi ob spodnjem Renu ter vEifelu, ne da bi se položaj tamkaj bistveno spremenil. Posebno prva kanadska armada, ki jo je podpiralo nekaj britanskih divizij, je utrpela pri svojih ponovnih napadih, s katerimi je hotela prekoračiti železniško progo Goch—Xanlen, visoke krvave izgube ter je izgubila mnogo oklepnikov. Nemški protitankovski topovi in oklepniki, ki so prešli v protinapad, so uničili 63 britanskih oklepnikov z večinoma kanadskimi posadkami. Amsterdam, t. 3. Kakor javlja agencija Reuter iz Pariza, jc de Caullova vlada privolila v udeležbo nu konferenci v San Franciscu'. Berlin, 28. febr. Državni minister dr. Gobbels je govoril v sredo zvečer po velikonemškem radiu, nemškemu narodu. Njegov govor se je glasil: Moji nemški rojaki in rojakinje! Ako po daljšem premoru danes spet enkrat podajum pregled o trenutnem vojaškem in političnem položaju, ne storim tega zaradi tegu, ker bi imel za to kak poseben aktualen povod. Moj namen je marveč ta, da bi vam prikazal zadeVe, ki so v zvezi z vojno in ki so v zadnjih tednih zavzele za nas ta- j ko nerazveseljiv razvoj, v celotnem pregledu in to iz primerne oddaljenosti. V tako burni dobi, ko se večkrat dogajajo v tednu dni dogodki in spremembe, za katere bi svetovna zgodovina normalno potrebovala celo leto ali včasih celo polno desetletje, jc zelo luhko mogoče, da ljudje zgube pogled za pravilno vrednotenje, zamenjavajo vzrok z učinkom, želje z dejstvi, nesrečo z brezupnostjo in kri/o s katastrofo ter pridejo s tcni v labirint duševnih in duhovnih zmešnjav, iz katerega potem ne morejo najti izhoda. Ce zapade narod, ki se bori zn svoj obstoj, tudi le za kratko dobo v lo usodno napako, je to zanj večje zlo kakor izgubljena bitka. Ena glavnih nalog njegovega političnega vodstva mora zaradi tega biti, da mu odpira oči ne le za dejstva, temveč tudi za njegove možnosti in šnnse ter ga tako naredi nedostopnega za popudke moralne slabosti, kakršni bi bili v tnko težkem času, kukor jc današnji, sicer razumljivi, ki pa bi bili vkljub temu izredno škodljivi zn uadaljevunje te zgodovinsko, največje borbe za življenje, srečo in bodočnost našega naroda. Splošni vojni položaj je, čisto vojaško gledan, z uspešno sovjetsko ofenzivo iz predmostja pri Barunovu zavzel nenaden preokret v naš neprilog. Po najtežjih in za nje z izrednimi izgubami združenih bojih se je boljševiškim napadalnim armadam, ki jih je bilo zbralo sovjetsko vojno vodstvo, posrečilo prodreti globoko v nemški vzhodni prostor in s tem ustvarjati za nas izrazito napet položaj. O tem mi pač ni treba šele govoriti. Vsak od nas to že davno ve in dnevna poročiln vrhovnega poveljstva, kakor tudi naši listi tega niti najinunj ne prikrivajo. Naš položaj je postal s tem skrajno napet, vendar pa ni niti najmanj brez-izgleden. Trenutno se nakujamo v vo- tuški krizi, ki v mnogem pogledu eliči rizi, kakršno je jircživljala Sovjetska unija v kasni jeseni 1. 1941 ob grozeči obkolitvi Moskve in Leningrada, ki pa jo jo uspešno obvladula. ludi takrat je smatral ves svet sovjetsko stvar za izgubljeno, z izjemo sovjetskega vodstva samega. Vsi so bodo še spominjali, da je morala prestati enako krizo tudi Anglija v kasnem poletju 1940, ko so naše armade grozeče stale na atlantski obali in so nemške zračne in pod-morniške sile uničevale britanski oboroževalni potencial in britanski pomorski promet, pa da je Anglija končno to krizo premugala, četudi šele po dolgih letih naporov. Ni nam torej treba posegati predaleč v zgodovinsko pro-šlost, da najdemo drugje vzporedne pojave k današnjemu položaju Reicha. Že dosedanji potek sedanje vojne nam jih nudi več takih z ncovrgljivo pre-pričevalnostjo. Da smo kratki, moremo torej ugotoviti, da je nesreča, ki nas ie zadela, sicer zelo bolečo, da pu nikakor ne pomenja izgube naše zmage iu s tem razpada Reicha in biološkega uničenja nemškega naroda. Tako hitro Prusi ne streljajo, ali za sedanji primer točneje rečeno: tnko hitro Nemci ne nehujo streljati Na vzhodu smo zgrudili novo obrambno črto, ki ima tnko za neposredne cilje kukor tudi zu prihajajoče operacije samo improviza'orični značaj. Jasno je, dn si bomo in da si moramo ponovno osvojiti ozemlja, ki smo jih izgubili. Kdaj iu kuko sc bo to zgodilo, o tem seveda danes šc ni mogoče javno govoriti, toda naša odločenost za to jo trdna in neomujna. Naši sovražniki so veselijo prezgodaj, kukor žo mnogokrat v sedanji vojni, ako menijo, riu se jim je jiosrečilo zlomiti Rei-chu hrbtenico. Vojnu še ni končana iu se sploh na ta način ne bo. končulu. Narod devetdesetih milijonov, ki ima pred očmi usodo, kakršne bi mu bilo pričakovati po ohromitvi njegove vo-laško in politične odporne sile in ki je Lil o tem na novo j>oučen po strahotnih primerih nepopisnih boliševiških grozodejstev v vzhodnih pokrujinah, zasedenih po sovražniku, tu narod sploh nc bo nikdur obupni in ne bo položil orožja, ako ima v sebi le še iskro časti in življenjske volje. On se bori zu svoj obstoj, kjer koli se mu le nudi možnost. Kdo bi ravo nicuiu mogel odrekati ntočno odločenost k temu po vseh že skoraj legendarnih dokazili vojno morale iu hrabrosti nemSkega uuroda v sedanji gigantski borbi na ironti in v domovini. Sovražnik nom je podal učinkovit nazorni pouk o tem, kaj bi počel z nami«, če bi odpovedali. Ušesa sveta so sicer gluha zu bolestne krike milijo nov trpinčenih, telesno in duševno posiljenih ljudi, ki jih je boljševizem na severu, v/hodu in jugovzhodu Evrope ter sedaj tudi na v/Jiodu nu-še lastne domovine pogrubil v svoje neusmiljene roke; todu uaša lastna ušesu so postala zutu tem bolj tenkočutna. Vsaik Nemec ve, du niso grozotne vesti t vzhoda, ki so pogosto takt ogabne, da se jih pero brani zapisati nikuksui fantazijski |>rouvodi nemške vevue opitucijc, temveč strašna resnica, ob kateri kri v žilah ledeni. Pri nas nimajo mednarodni židje in njihovi, po vsem svetu vnisto delujoči po-lmrjevalci nobeno sreče s svojjm gnilimi razlagami, da je vse šele pol tako hudo, ali pa da so bo dalo na kaikšcn način še liruvnati. Mi ne spadamo med tista pristovič-no znana največja teleta, ki si svojega klavca sama uzbirujo. Branimo sc pred krvoželjnim in maščevalnimi sovražnikom z vsema pripomočki, ki so nnm na razipolagn, in predvsem r. nekim sovraštvom, ki ne pozna nobenih meja. Poplačati bo moral, ka>r num j< storili Niso zaman jokali tisoči nemških žena in prosjačili vsaj za življenje, ravnala z njimi kot z divjadjo in poželjiva soldateska s stepe padla če) nje, ravnala ž njimi kot z divjadjo in še slabši kakor s to. jih podvrgla nepopisno nesramnim telesnim m duševnim trpinčenjem ter jim polagala potem v zasmeh in jTcklonski porog nyih pobite dojenčke j>rcd noge. 'I o nam Nemcem! Ali je kdo med nami, ki bi se drznil spričo teh strahot, ki si jih človeSki možgani normalno niti izmisliti no morejo, ki so jih pa tukaj v ČloveSki podobi naokrog tavajoče pošasti tisočkrat storile, stopiti pred svoje narodno vodstvo z zahtevo, naj napravi konec in prepusti taksnemu sovražniku ves na<Š narod! FaiisSEšita odlccnost do borbe Ni potrebno, da bi še naidallje govoril o tej stvari. Takšna predstava je prciibsurdnu, da bi bila potrebna resne zuvrnitve. Za kaj nas neki smatrajo v sotražncm taboru! Če bi tako ravnali, kaikor tam od nas pričakujejo, tedaj bi si pač zaslužili ono nizkotno ravnanje, s katerim so nurm pravkar spet zagrozili nn konferenci v Jalti. Ne! Proti temu obstoji samo odpor za vsako ceno, fanatična odločnost tlo borbe na fronti in v domovini, borbenost, ki jo krije trpeSa, loda na koncu vendarle zmagujoča skupnost našega na-rorla, skupnost, katere se oklepamo danes z vsemi vlakni, ker nam je v teh težkih časih edina obramba in opora. Kakor naši očetje tolikokrat v naši zgodovini, tako bomo tudi mi zlomili naval Mongolov na jedro evropske dežele. Sebe in njo bomo branili s fanatičnim in žilavim sovraštvom pred njim, da 1« mogla nekoč legenda iudi o nas pripovedovati, da so se mrtveci po dnevih vročih bitk v temno grozečih nočeh še dalje borili v zraku. Mi se udarcev, ki so nas zadeli v tej gigantski borbi ne sramujemo. Bili so mogoči samo zato, ker kritjeta evropski zapad in jx> svojem vodstvu pl u tok ra tsko - židovska USA sovjelsiki soldatcski boke iu nam vezeta roke, s katerimi bi mogli boljševizem tudi sedaj šo vs^k trenutek pobiti na tla. Bogataši ne zaostajajo ža Sovjeti Plntokracijo ne zaostajajo za So vjoti po svojih krvoželjnih načrtih so- vraštva in maščevanja proti Reichu in proti nemškemu narodu. Čeprav so že tolikokrat zaman poskušalj, da bi našo fronlo za zapadu predrli s fron-talnimi, največjih izgub polnimi nu padi, vendarle hočejo ta poskus še enkrat ponoviti. Večna sramota našegn stoletja Ik) ostala, da je bila Evropa v svoji največji nevairnosti priklicaiii po ogražanju z vzhoda, od svojih zapadnih dežel sramotno puščena na cedilu, da, da jo se tc celo taiko daleč ponižale, da so vihar iz notranje Azije se podpihovale in obenem poskušale porušiti zadnje branike, na katerih bi so ta azijski val lahko zlomil. Mi seveda tudi nismo nič drugega pričakovali. Med,narodno židovstvo je s svojim dolgoletnim sistematičnim razdiralnim delom javnost v teh drža-vuh. tako zastrupilo, da sploh ni več sposobna misliti z lastno glavo, da niti ne govorimo o kakih lastnih odločitvah. A poglejte temu nasproti nemški narod, ki si na vzhodu obupno prizadeva zajeziti in zlomiti val iz notranje Azije, medtem ko ga doma bije ln muči sadistični sovražni letalski teror, odbijajoč na zapadu in n,? jugu sovražno napude drugega zn drugim, četudi mora zn to često zastaviti svoje pcn"ledii|je sile! Sledeč molče in brez lažnega patosa ukazu višje zgodovinske dolžnosti, zmaguje s svojim stoičnim heroizijtom nad silami teme, čeprav so ga skoraj V9i evropski prijatelji in zavezniki pustili na cedilu in se Je še bolj kljubovalne in žilavo po stavlja v boj za svojo ogroženo življenjsko pravico, nudeč zares sliko Naprei do zmage V svojem včerajšnjem govoru jo propagandni minister dr. Goebbels kot vedno doslej poiKilnoina jasno ter odkrito popisal nemškemu narodu sedanji vojaški in politični položaj. Ta položaj jo pcslal po sovjetski oienzivi iz baranovskega predmostja skrajno napet, nikukor pa ni' brezizgleden. Nemške armade, ki st> v tej vojni že tolikokrat izkazalo, so so tudi sedaj l nepopisnim junaštvom uprlo navalu stepo jn naglo zgrndite novo obrambne črte, ki jih bodo branile do zadnjemu dobro vedoč, da se sedaj borijo za ni'": več in nič manj kot za goli obstoj nemškega naroda in za ohranitev Evrope z njeno dvatisoč-letno kulturo. Vso lo bi bil namrrč uničeno, če bi sovjetsko-inon-golska stepa vdrla v osrčje K v rope, tisi o Evrope, ki so jo zahodne deželo nc le pusti' • *amo, n" ki ..i v borbi z boljšev mom, marveč so se celo z njim zvezale ter mu t orožjem utirajo pot za krvavo d;'.tatupo ..-d evropskimi narodi. ?Mi vsekakor drugega nismo pričakovali,« pravi dr. Goebbels in nadaljuje v r.vc^i tem, »ml raje umremo, kot da bi kapitulirali.« S tein ni izrazil mnenja ziroll nemškega vodstva, marveč res vsega nemškega naroda, ki stoji kot granitna skala za svojim izkušenim vodstvom. Na vprašanje, kako te bo moglo zgoditi zdaj, ko trenutno zapleten in na vseli straneh obremenjen položaj ne nudi velikih izgledov za z.mago, dr. Goebbels popolnoma trezno odgovarja, da so bili zadnji udarci na vzhodu 6icer občutni, toda s previdnim gosj>odurjenjom z vojnim potencialom, z bistveno poenostavitvijo oborožitve in z improviziranimi sredstvi bo kriza premagana in izgubljena ozemlja bodo po možnosti zopet čimprej osvobojena. Tudi sovražniki bodo dobili udarec za udarccm, ki bo hromil njihovo vojaško moč in njihovo vojno moralo. Neprestano tor povečano delovanje povračilnega nemškega orožja, povečano podmornifko delovanje in t>odobno jo lo en primer za I" Siccr-jia nasprotniki Nemčijo niso v prav nič rožnatem položaju. Sovjetsko izgubi-znašajo že po njihovih lastnih izpovedih nad 15 milijonov mrtvih, njihovi vojaki so izredno sili vojne, Amerika ima že dvakrat tako visoko izgube kot v prejšnji vojni in so bodo ie povečale, Anglija pa. tako nadljuje dr. Goebbels, >se v tej zvezi skoraj no splača omeniti«. I'o tej vojni )o čaka zlom imperija, zlom njenega cialnega, gospodarskega in družabnega ustroja. , . ,, Nemški narod bo prebolel to nesrečo, čeprav ve, da ga čakajo pred koheno zmago šo velike težave. To trpljenje pii bo imelo vsaj svoj smisel. Nemški narort ve, da trpi za svoj obstoj, ve, dn trpi, (la bi preprečil šo hujše in najevčjo zlo, lo jo j>ojx>!no fizično in moralno unl{enje in končno se jasno zaveda, da pomeni to trpljenje prehod k veselju in v.magosluv-ju. Znto so žalolgra 0. novembra 101H no bo nikdar ponovila. Porok za to j« Fiihrer, ki je svetal zgled vsemu nemškemu narodu in ki bo na koncu te vojne ostal velika zgodovinska osebnost, ki jo bo kot tako priznali tudi sovražniki. Bodočnost bo pokazuln, kdo jo imel prav. Gotovo je, da ne bo imel prav tisti svet, ki se žo danes veseli svojo pijane triumfal-nosti. Kaj pomeni t« govor za na« Slovence, ki prav gotovo nismo izvzeti iz sedanjega velikega svetovnega dogajanja, nani ni treba posebej razlagati in poudarjati. Tudi vsakemu pametnemu in zavednemu Slovencu mora biti namreč danes jasno, za kaj ere: ali zmagati in ostati ali propasti. Tudi nas prav na naši korenini ogroža azijatski boljševizem, ki na3 uničuje bodis kot aarod, bodisi kot posameznike, ki hočemo v skladu z dosedanjo zapadno civilizacijo živeti človeka vredno in dostojno življenje, tie pa Itoljševiškrga suženstva ler končnega izbirama in narodne smrti. Zato moramo tudf mi napoli vse silo za zmago pošteno evropske stvari, upreti so moramo vsem tistim, ki nain hočejo s katere si bodi strani vsilili tisli boljševizem, ki ga kot celota odklanjamo in se naši najboljši sinovi borijo proli njemu- V tej borbi no smemo niti zn trenutek pokolebati, marveč moramo iti do konca za svojim nespremenljivim ciljem. ginljive veličine, za kakrwno tudi antika nimu mnopo enakovrednih primerov! In če bi se morali nn konen naravnost znigrebsti v našo zemljo, čo bi moruli žrtvovati tudi šc poslednji nam preostali ostanek svojega imetju, četudi trpljenju in strahotam zaenkrat še ni bilo videti konca, nc bomo nikdar odnehali od na£« upravičene zahteve do življenja, do svobode in do bodočnosti nnCega narodu. Raje hofe-rao umreti, Rnkor pu kapitulirati. , To naziranje, ki ne preveva zgolj nemško vodstvo, marveč enniko ves nemiki narod, z izjemo morda nekaterih manjvrednih subjektov, ki jim bomo, kjer koli se l>iI na tla. in kolikokrat smo mu jMitem pre; nli s!ei vedno zopet prekrižali njegov račun! Ali ni to dokaz več, da so dajo vse krize obvladati, če se pred ujimi ne uklonimo, marveč pogumno in neumorno proti njim borimo? Kuko be sni sovražni letalski teror nad riuv'.m mesti in pokrajinami ruši in upepc ijujc človeške domove, cerkve, šole ii Nudaljemnje na 2. strani, Štren g »SLOVENEC«, petek, 2. marca 194* Stev. 49 ija se je izkazala v krizi Nadaljevan]« s 1. strani. kulturne spomenike, muči naš narod do krvi in skuša njegovo domovino spremeniti v puščavo! A kaj je sovražnik s tem dosegel? Edino to, rfa ga še bolj plamteče sovražimo. Ali govori le eden nad nami o tem, da se moramo zaradi tega ukloniti njegovemu terorju, ne glede na to, kakšne bd biile posledice? Hemški narod bo prenesel vse trpljenje in ustvaril nov svet Mlado nemško dekle je Mlo nedavno pred ameriškim vojnim sodiščem, ker se tudi na področju, ki ga je zasedel sovražnik, ni dalo odvrniti od toga, da bi služilo svoji domovini. Britanski listi so l>oročali, da se je tudi spričo bližnje sijirti vedlo kot junakinja, ki je napravilo iz tožiteljev obtožence, ki jim je v sveti jezi. zabrusilo v obraz njihove zločine, storjene naši domovini, in ki je na vse prigovarjanje imelo samo en odgovor: »Nemški narod bo prenesel vse trpl jenje in ustvaril nov svet!« Masi sovražniki tega ne bodo razumeli Oni splob ne morejo razumeti, kajti oni imajo docela drugačne, slabše nazore od naših. Mi vsi pa vento, da je to dekle govorilo v našem imenu, da je tu iz obraza v obraz z našimi mučitelji povzel besedo otrok našega naroda za ves svoj uarod, ne pa kak plačan ali uradno pooblaščen zastopnik, da je zabrusilo sovražniku v obraz našo sveto mržnjo in naše kot prepad globoko zaničevanje, tnko da si niso niti preikuhani pisuni v Londonu upali več zanikati, da je naša stvar fcoljša in bolj človeška in da smo že sedaij na vsej črti mi odnesli moralno zmago. Neomajna vera v končno zmago Čeravno govorim v tem primeru zgolj za svojo osebo, vem prav dobro, da nešteti milijoni Nemcev in predvsem oni, ki jim je ta vojna prizadejala največje gorje, matere in otroci v begunskih kolonah, izbombardiran-ci, oni, ki so izgubili nn bojiščih svojega sina, brata uli očeta, predvsem) 7ta naši vojaiki na fronti, da mi bodo vsi ti s strastnim »Da« dali svoje potni lo, če rcvfni, da trdno in neomajno verujem, da bo ta naša stvar na koncu odnesla zmago in da bi bila, če se io ne bi zgodilo, boginja zgodovine Je plačana vlnčuga in strahopetna ol>ože-valka števila, da bi zirodovinn v talcem primeru ne imela prav nobene višje mornle in da bi svet, ki bi "se porodil iz strahotnih krčev te vojne, ne imel nobene glc»bl'jc upravičenosti do obstoja, dn bi bilo življenje v takem Svetu hujše od pekla in da ne bi smatral več za vredno živeti življenje ne /ase, ne za svoje otroke in za vse one, ki sem jih ljubil in s katerimi sem se toliko plodnih let skupno boril za boljši im plemenitejši življenjski obstoj, da bi tako življenje za svojo osebo z vesoljem zavrgel, ker bi samo to še zaslužilo in bi bilo zato obžalovati one, ki bi si ga hoteli v takiih okoliščinah kupiti za ceno strahotne podreditve AH je zgodovina kdaj koli dala lliu-rfem povod, da bi o njej tako mislili in sodili? Ne. Bila je na koncu vedno pravična, če so ji narodi dali priliko, da je smela pravična biti. Preizkušala je one, ki jih je hotela poklicati za najvišje, vselej najtrše in najs»aho' nejše, da se je šole potem, ko so bili že čisto na robu obuipa, dobrotno sktonila k njim in jdm pred al n lovoriko zmage. Kdaj in s čim bi nam bila dala povod za domnevo, da je svoje nnzi-ranje spremenila? Ostnln je vedno enaka- Časi, narodi in ljurfje 6e lahko spreminjajo, ona pa ostane večno nespremenljiva. če nas danes preizkuša in dolgo tehta, komu naj v tem spopadu narodov prizna poslednjo zmago in s tpm dokončno zmagoslavje, se zaradi tfvra ne smemo pritoz« vati. Friderik II. se je moral sedem dolirih bridkih let Ivoriti za svoje in -»voje države trolo življenje, Često pod breziz-gledmiimi poboji in kolikokrat se je v trpkem in nezlomljivem ponosu upiral usodi, ki pa ga je vendarle tepla in mučila zgolj znto. dn ca je nn koncu povzdignil« med največje v zgodovini in napravila iz male siromašne in preganjane Prusije osnovno celico novega nemškega Reicha. ki se dnnes, sloneč na heroičnem delu tein edinstvenega kralja, bori za duhovno vodstvo naišegn kontinenta. Če bomo tud> mi danes delali tako. kakor je takrat Prusija, potom lahko na koncu te vojne pričakujemo e-nniko zmagoslavje in med velike pojnve zgodovine iz tega ves svet otaegnjočega sjiopnda narodov. ne bodo «n>ret eti bnhnski vojn1 voditelji na sovražni strani, ki V) J desetkratno nadmočjo napadli narod navezan zzolj sam nase, marveč moz. ki je ta nnrod vodili, ga vedno zno^a dvigal in vedno znova preprečil, <1a bi njocrovi sovražniki dosegli svoj cilj tn vrgli nemški narod olj tla. Izgledi za zmago Vem, da bi mi mnogi, in ne najslabši med nami kot sklep iz teh razlaganj radi postavili vprašanje, kje neki se nam v tem trenutno napetem in na vse strani obremenjenem, da ne rečem preobremenjenem položaju nudijo izgledi za zmago. Ne bom okleval na to vprašanje z vso treznostjo odgovoriti. Naš obori ževalni in prehranjevalni potencial je bil zaradi udarcev na vz.hodu močno okrnjen. To vo vsakdo. Ta okrni lev pn ni tako velika, da bi mogli nadaljevali v\>jn© le še omejeno dolvo. Morali l>oino biti bolj gospodarni, kakor smo bili dosedaj. Postavljeni smo pred potrebo, svoje vojno življenje še bolj omejiti, svojo oborožitev bistveno poenostaviti in preusmeriti na odločilna težišča, naš človečki poten- kmalu pozabijo, preostane pa samo zrna goslavje in uspeh. Nedvomno imajo prav tisti, ki pra Res je, da U vojna v Evropi doslej relativno ni dirnila Združenih držav. Toda kaj jih končno ta vojna briga? Njihove divizije še z najboli krvavimi izgubami napadajo naš zahodni branik. Toda kako dolgo še? Amerika ima zdaj v tej vojni že več kot dvakrat tako visoke izgube kakor v prejšnji svetovni vojni in te ne bodo nazadovale, marveč se bodo že stopnjevale. Možno je, da je ameriški predsednik Roosevelt s tem načinom vojskovanja zadovoljen, vprašanje pa je, ali to velja tudi za njegove vojake. Skozi vso Evropo so prinesli bedo • in trpljenje in zato nam morajo drago plačevati v stotisočih s svojim življenjem. Njihov predsednik jih je nalagal, da jim ogražamo njihovo zapadno poloblo in zato sedaj kopiči gore svojih mrtvecev v Evropi. Niti on, niti njegovo ljudstvo nimata niti najmanjšega izgleda, da bi tudi v primeru zmage uživala njene sadove. Prav tako jih bo izgnal boljševizem iz osrčja Evrope, kakor jih je izgnal iz njenih vzhodnih in jugovzhodnih obrobnih področij. Tisti angloameriški vojaki, ki ne bodo v tej tako imenovani tretji svetovni vojni obležali mrtvi na bojišču, se bodo vrnili domov kot nosilci obupa nad svetom, ki je najboljši pogoj za boljševiško svetovno revolucijo. Svetovna obla se bo potapljala v krvi in solzah in zadnji ljudje bodo posvetili svoje poslednje vzdihe spominu na nas, ki napovedujemo in sino napovedali nesrečo, pa so nam zločinska kratkovidna sovražna vojna vodstva preprečila, da bi jo zadržali. Anglija se je sama pogubila Takšna bi bila nasprotna alternativa te usodne vojne, če bi namreč naši sovražniki dosegli svoj cilj. Komaj ima pomen v zvezi s tem splon omeniti Anglijo. Ona se je sama pogttbila. Stoletja in tisočletja bodo v bodoče angleški otroci in vnuki preklinjali sedanjega angleškega ministrskega predsednika, čigar oči, izpačene od sovraštva, niso več sposobne spoznali resnični in deianske interese angleškega imperija, ki v slepem Amokovem besu zabode vse, kar mu pride pod nož in noc» ter tudi ne mo-e zapaziti, da je postala medtem Anglija po nedavni izpovedi nekega vplivnega severnoameriškega senatorja majhen čr-viček v telesu Evrope, ki so jo njeni močnejši zavezniki popolnoma nadknlili ter potisnili v kot, uporabljajoč in izrabljajoč njeno narodno čast v svoje interese, z namenom, da bi na kopcu zgubila še svoj svetovni imeprij. Neki ameriški poročevalec 'e pn-d nekaj dnevi zapisal, da je Anglija do kosti sita vojne ter da je London trenutno najnesrečnejše in najbolj obupano mesto na svetn. Zato je razumljivo dejstvo, da Anglija nima več nikakega drugega vojnega cilja, kot kvečjemu pohlep po nasičenju žeje po krvi svojega ministrskega predsednika, da bo ta dežela ob koncu vojne pred zlomom svojega socialnega, gospodarskega in družabnega ustroja, da ji že danes pohajajo njeni dominioni in da pričenjajo Kanadčani po svojih težkih krvavih izgubah končevati s to zanje brezsmiseltio vojno na ta način, da de vijo, da se to ne da primerjati s tem, kar 2Crtirajo ter da prepušajo svojo od Bo-trpimo ml. Saj je bila tudi nam vsiljena jn vgei, dobrih duhov zapuščeno do-vojna brez primere in brez tgleda. Bil mcvviho nieni lastni, pač zasluženi usodi. bi zadnji, ki bi hotel oporekali, da je n pr. postal sovražni letolsi; teror nečloveški in komaj še znosen. To drži. So pa še hujše stvari, Kakor to in mi bi jih spoznali, če bi st uklonili uničevalni volji naših sovražnikov. A tudi oni dobivajo od nas udaTec za udarcem Tudi oni Anglija bo še nadalje uničevala naša mesta. To nas zelo boli, ubilo pa nas ne bo. Mi ji bomo odgovorili z bistveno ojačenim povračilnim obstreljevanjem, ki bo dosegalo vedno večje dele angleške kopnine. Roosevelt pa igra vlogo smehljajočega se tretjega. Poslednje ladje ingfeške trgovske mornarice bodo postale počasi plen naših podmornic, ki odhajajo na nove nastope in na koncu vojne bo potem stala Anglija pred ruševinami svojega nekdanjega bogastva, svoje moči in svoje sreče, česar sicer ni želela, a vendar hotela. Mi smo mlado ljudstvo, ki raste. Po zmagi bomo preboleli nesrečo, ki jo je izzvala vojna. Angleški narod pa se krči. Ta naloga mu bo izpodletela. Potem bo imela Evropa svoj mir, ki ga je vedno motil le London, mir, ki ga bomo morali sicer drago plačati, toda, ki ga bomo potem tudi za vse čase hranili. Naša celina bo in mora na nek način najti svojo notranjo enotnost. To pa z Anglijo ni šlo; iti mora torej proti Angliji. Človek se mora le sočutno smejati, če danes angleški časopisi z velikim ši-rokoustenjem naznanjajo, da bodo Angleži imeli Nemčijo zasedeno do leta 2000. O ti sveta neumnost. Če bo šlo tako naprej, bo imela Anglija komaj 20 milijonov prebivalcev, njeni tajni svetniki iz Foreign Offic-a pa bodo verjetno še vedno predlagali spomenice, kako je tieba vzgajati Evropo in zlasti Nemčijo k demokraciji in naši vnuki bodo začudeno spraševali, kaj neki to more biti? Svet, ki jih bo potem obdajal, bo namreč jasen, čist, moderen, trezen, realističen, brez vsakega napačnega videza, ki ga zna Anglija tako vražne_ po- šk, « i ženska, i«nt ^Je! KrJto tako v mnogooem z iinprovizacijsk sredstvi skušati doseči to, kar je bilo poprej stvar temeljite načrtnosti. To pa ni treba, da bi moralo biti brezpogojno škodljiva Letalska vojna vedno znova dokazuje, kaj se da na ta način doseči. Vse gro, ker mora iti! Pri tem moramo pokazati spretnost in okretnost, ki sicer sama po sebi ne odgovarjata našemu bistvu, ki pa lahko predstavljata zelo dragoceno obogatitev. V ostalem velja urediti naše priprave tako, da bomo izgubljena področja čira prej mogoče zopet priborili nazaj. Krize prav gotovo ne premaga resignacija, marveč v večini primerov življenjska volja. Tako neporušljivo življenjsko voljo, ki je že marsikaterega bolnika, ko je bil že na meji mod biti in nebiti, rešila preko kritičnega trenutka, to voljo moramo danes dokazati kot narod. To mora postati čin samokontrole nas samih, pa tudi napram vsem ljudem v našem dosegu. Zlasti naj to dovede do silnega porasta naše nacionalne zavesti moči in samozavesti. ki sta lahko in sla baš v tem času odločilnega pomena. Danes smo podobni maratonskemu tekaču, ki ie izmed 42 km, ki jih ima prevaliti, pretekel že 35 km. V tem stadiu ne bo nikdnr v onem nastrojenju, v katerem je bil ob startu. Pol ga v potokih obliva po vsem telesu, oči se mu zameglijo in boji se, da mu bo vsak trenutek odpovedalo srce ali pljuča, parkrdt že je prehitel svoje nasprotnike, a potem so ga oni prehiteli, navdušeni vzkliki prijateljev, na startu so utihnili, a on teče prepuščen docela sam sebi, po samotnih suhih progah, njegov spremljevalec je samo neusmiljeno pripekajoče sonce, ki ga tako utruja, da notranji skušnjavec vedno znova dobiva izgled na uspeh z nasvetom, naj odstopi in pusti na cedilu zastavo, pod katero je nastopil. Proti temu pomaga samo železna volja do vztrajanja. Vsak znak slabosti opogumi nasprotnika in zmanjšuje s tem njegove lastne izglede. Nasprotniki so natanko tako utrujeni kakor on sam, a tega nihče noče in ne sme pokazati, ker bi s tem ogrožal le svojo lastno stvar. Teči mora dalje za vsako ceno in pod vsakim pogojem, pa četudi se, ko kot prvi dospe na cilj, nezavesten zgrudi In sliši vzkliikanje množico. ki ie muhasta kakor sreča, le še kot oddaljeno šumenje. A on Jo zmagovalec, njemu se pokloni lovorjev venec, prestane telesne iin duševne muke se morske tonaže Je z razširjenjem nasprot- I deželi bi ga i noreli s svetiljko iskati. no"a rojevanja do skrajnosti napet, vse- Nihče nas ne bi mogel pripraviti, da bi kakor tako. da lahko globlji «dor dovede podpisali lastno smrtno obsodbo, jtotem do uničujočih posledic za sovražnikove pa reslgnirano čakali na njeno izvršitev, izglede. Kratko in malo: vrhunec in s Dobro, mi bomo morah št dalje trpeti, tem kritična točka vsake volne je vselej j toda to trpljenje bo imeto potem vsaj in povsod na noževi konici. En sam gram uspeha ali poraz? lahko često pok r ene tehtnico zmage a!» poraza, na to ali ono stran. To je za nas vzrok več. da stojimo kot hrast v viharju, upirajoč se mu če postane presilovlt,. popuščajoč sicer tu tn tam in se mu prelagodujoč. a nikdar ne nek smisel. Ponosno in kljubovalno ga hočemo vzeti nase, ke> mora tako biti, ker je to prehod k veselji. in triumfu. ker nas dela.trdt in nespravljlve proti vsakomur in vsemu, kur nae ograža v našem življenju. Ni mi treba kazati na zgodovinske smemo pasti ali kloniti. Naši sovražniki prjmere, da bi vlil našemu ljudstvu moč r^vKrvT/Mri 'Mji«jr»roti nlihove- I __,__• .... .. ;^ :mn niso ni kak i polbogovi. Nasproti njihovemu večjemu številu postavljamo mi svojo večjo vrednost. Toda to moramo tudi res storiti. Ne bodo na« mogl! spraviti ob tla. če ostanemo trdni In neomaino od ločni, da tega nikdar ne dopustimo in raje prenesemo vse, kakor pa da bi za slavili ali predali svoje življenje brez iz gleda, da bi go nmli še kdaj oblikovati kakor je človeka vredno Ogromne izgube Sovjetov Ali je morda v sovražnem taboru bolje kakor pri nas? Ne, nikakor! Sovjetska zveza sama ceni svoje totalne izgube na 15 milijonov. Tudi ona ne mo^e tolikega puščanja krvi prenesti brez najtežjih posledic za svoje nadaljnje vojne izglede Njeni vojaki so. kakor izhaja iz izpovedi ujetnikov, kar se ds utrujeni vojne in jih drži pokoneu le še upanje, da so tik pred zmago in dn Jim je pievnliti do nje le še kratko pot. Mi Jim moramo to-tej napraviti to pot dolgo, zelo dolino in izgub polno, kar se le da. Vojaški, pre-okret jih bo nagle prebudil iz njihovih drznih sanj. Tudi najbolj otopela žilavost notranjeazijske rase ima nekje svojo naravno mejo in je, kakor to doknzulelo neštevilni zgodovinski primeri, koncem koncev vselej podlegla uporni volji germanske rase. do samoohranitve, če se je ta le zavedala svoje vrednosti in Se ni smatrala v razvoju borbe pojav', jajočih ge kriz ža ceneno priliko resignaolje, marveč za drago plačano priliko za še večji porast ln razmah svoje lastne moči. NI nobene okoliščine, ki bi kazala na to, dn bi v tej vojni prvič ne bl'to tako Boljševizem sicer opravlja r tem svetu pravo hudiffevo delo. a na koncu bo Lurifer. VI si je hotel podvreči zemljo, kakor že tolikokrat, vselej zopet pa h njem v temni i prepad. za takšno -vztrajnost v vojni Ono jo ima v svojih lastnih pr»ih V svoji celoti je danes izrezano iz tistega lesa, iz katerega Je bila nekoč ustvarjena Prusija. tista Prusija, ki je s svojim imenom dala svelu tudi nov političen pojem, prusov-stvo. To je tisto miVjenje. ki mu ne vzame poguma nikaka nesreča, ki smelo in kljubovalno g led j* v obraz na.idezno premočno svetleči usodi, ki se no ustraši nobene nevarnost', tnaiveč ti jasno po gleda v oči in s tem že ustvari pogoj za zmago nad njo. Kje bi mogla najti plemenitejše utelešenje, kakor dsres v vsem našem ljudstvu na boji5ču in v domovini, na vzhodu, zahodu, severi , jugu in v srcu Nemčije Friderikovo pokoljenje če smo preje v srečnih časih pogosteje govorili, da smo Friderikovega po-kolenja, moramo sedaj to pokazati In če bomo to storili, poten bemo kakor ti-sla uboga in zapuščena Prusija pod svojim osamljenim kraliem obstali tudi proti premoči naših sovražnikov in poleni bo nekoč prišel Hohenfriedterg, ker bo mo sovražni koaliciji, pa čebuli obsega pol sveta, iztrgali zmago ir kauor takrat pod Friderikom Velikim tuc<) danes pri-pognill s slavo venčane zastave pred možem, ki iz ponosnega Izpodrivanja dolžnosti zgodovinsko ustvarjajočega genija opravlja svoje delo ne znse. empak za svoje ljudstvo. Nekoč mu bomo hvaležni. Ce je že v miru užival naše zaupanje In ljubezen, mu podarimo dtnes še vso ponosno klnibovalnost ge-mmske narodno duše goreče sovraštvo proti našim sovražnikom in obljubo zvestobe, nespremenljive zvestobe na življenje tn smrt. pa naj pride kaT hočo. Naše ljudstvo je danes v najtrši pre- izkušnji. Niti trenutek n^ dvomi, da jo bo prestalo. Ko l>o prišlo do zadnje odločitve bo vroče. Tegs se ne bojimo. Vajeni smo razočaranj, nič več nas ne more omajati. Toda mi bomo dočakali tudi ponosne zmage na vseh bojiščih in proti vsem sovražnikom Nikdar se ne bo več ponovila žaloigra 9. novembra 1918. Naši sovražniki zaman čakajo nanjo. Tudi v najbrldkejših urah ne smejo opaziti na nas niti najmanjšega znaka slabosti. Proti njim smo hladnokrvni in napolnjeni s srdom, domovina m bofJče. Domovina in bojišče sta jvostala drug drugega vredna, domovina v trpljenju in delu. bojišče pa v bojih in junaštvu Noben vojak ne sme poslušati sovražnika, zapustiti svojega mesta ali postojanke, pa četudi bi ga stalo življenje Z? njim stoji ljudstvo, milijoni žensk in otrok ki nrnj gradijo in mu zaupajo Noben moški In nobena ženska, noben fani in not eno dekle ne sme doma ohromeli » izpolnje'anju trdih vojnih dolžnosti, ki Jih je tieba Izvrševati tudi v najtežjih okoliščinah. Vse ljudstvo pa je prekosilo samega sebe v svojem vojnem navdušenju v svojem vernem fanatizmu in v junaštvu svojega srca in svoje duše Fiihrer - svetal vzgled Zato imamo pied očmi Fiihrer ja kot svetal zgled. Ou bo Ig bo ostal velik zgodovinski lik te gigantske borbe narodov in tudi sve* naših sovražnikov ga bo kot takega spoznal, ko se b le mogli, so prav nad ranjene! — borci, pa tudi bolniki — civilisti znesli svo' zlo- činski sadizem, ki ga kulturen človek sploh razumeti ne more več. Morda so se kedaj še našli kje kratkovldneži, ki 90 rekli, saj je to le propaganda. Zadnje čase doživljamo dan za dnem, kako Titovi hlapci iz letal trosijo smrt na slovensko ljudstvo. Daleč in blizu od nas se podirajo in gore domačije, na vseh najbolj skritih in neznatnih deliih naše tako hudo preizkušene zemlje poje nav-ček za žrtvam! bomb in letalskih strojnic. Zadnji tragični dogodek je vnovič krvav dokaz, da so krščanske in obče človeške zapovedi ljubezni do bližnjega povsem tuje komunističnim hlapcem rdeče Moskve. Našemu slovenskemu poštenju se Je upirala misel, da h) taka brez-častnost in surovost bili mogočj še drugod razen pri boljševiško komunističnih tolpah. Sedanjost nas pa prepričuje, dn Angloamerikanci niso prav nič boljši Padla domobranca sta stopila v borbo prav za tiste vrednote, ki jih komunizem ta njegovi zavezniki teptajo in ne priznavajo. Zato njuna žrtev, kakor Je bridka. nI zaman. Biln je nujna, čo hočemo kdaj kot najmanjši med evropskimi narodi biti deležni pravic velike evropske družine in njene lepše bodočnosti. Domobranci se zavedajo, da se bore za pravično stvar. Z njimi pa se zavedamo tudi m! vs!, da so poštenje, odkritost in eiovekoijubje še vedno zmngaii nad nepoštenjem, zahrbtnostjo In nečlovečnost U> 5?ev. » »SLOVENEC«, pctefc, 2. marca f^© rirseg Boji na žveplenem otoku Bojna morala japonskih Tokio, 1. marca. Kakrr javljajo vojna poročila, potekajo invazijski boji na Žveplenem otoku ki prisad* otoški skupini Bonin, vedno bolj okrog japonskih letališč. Japonska pehota se je zapletla v krvave boje z mofnimi ameriškimi edi-nicami, ki so prodrle v varstvu nad 40 oklepnikov na letališče Moto>ama v notranjosti otoka. Japonske sde so ponovno zavzele postojanke na vulkanski gori na južnem delu otoka, ki jih |e zasedel sovražnik. Japonska letala podpirajo branilce. Kakor javljajo nadal|nja poročila, )e japonsko pomorsko nadzor«tvo, ki je prejšnje dni oviralo gibanje sovražnikovega ladjevja, v toliko popustilo, da so lahko Amerikanci 24. februarja izkrcali nadaljn;e oklepnike, topove in drugo vojno gradivo. Vkljub temu, da izstreli sovražnikovo ladijsko topništvo dnevno do 5000 strelov na otok, je moral nasprotnik sam priznati, da je bojna morala japonskih branilcev nezlomljiva. Sovražnikove izgube so tako visoke, da j« moral poslati nasprotnik sedaj v vodovje pri Žveplenem otoku že 10 bolniških ladij. Samo do večera 22 februarja so izgubile prve tri ameriške divizije na otoku 14.000 mrtvih ali ranjenih. Medtem se je zviSalo število izgub gotovo že na preko 20 000 Lissabon. 1. marca. V nasprotju z waehiingtansko agitacijo poudarjajo, da branilcev je nezlomljiva Amerikanci med potekop dosedanje vojne na Pacifiku še nikdar uieo izgubili toliko krvi tef toliko vojnega gradiva. Neko ameriško vojno poročilo pravi: »Borba, ki divja na Ivojimi, je najmanj dvakrat tako krvava, kakor na Taradu in Guadalkanarju. Ivojima nudi strašno sliko ognja in eksplodirajočih granat«. Nek drugi vojni poročevalec, ki jo bil na krovu poveljniške ladje admirala Turneja, piše: »Pristajanje na Ivojimi je končno veljavno potrdilo, da so Amerikanci Izgubili ogromne količine vojnega gradiva. To je izjavil tudi vojni minister Forrestal. potem ko si je ogledal ameriško predmostje na Ivojinl. Biti si moramo na jasnem, da nimamo opravka z navadnim nasprotnikom, temveč s sovražnikom, ki se bori z nepopisnim fanatizmom«. Nek newyorSkl časopis poroča iz predmostja pri Ivojimi: »Doslej so Amerikanci v vsem boju privedli le enega edinega japonskega vojnega ujetnika. To nam potrjuje z vso jasnostjo, proti kakemu odporu se je potrebno tukaj boriti. Od pričetka moderne zgodovine Združenih držav, severnoameriške mornariške čete niso doživele tako ogromnih izgub, kakor pri 6edanjih bojih na Ivojini. Ne obstaja torej noben dvom. da so sedaj severnoameriška mornarica, letalstvo in vojska postavljeni pred najtežjo preizkušnjo vojne v Pacifiku«. Izdajalska vlada Radesca odstopila Moskva ščuva Romune Bern, 1. marca. Poročevalska služba iz Moskve vrši nadalje gonjo proti izdajalski Radescujevi vladi v Bukarešti in to v toliki meri. da so zuvzeli ti napadi že obliko boljševiškega prevrata. Tako objavlja sedaj Moskva neko brzojavko takozvune nurodnodemokra-tične fronte. Boljševiški pripadniki in njihovi trabanti, so poslali brzojavko glavnemu sovjetskemu dninarju v Romuniji, kralju Mihaelu. Brzojavka govori o rablju Radescu, čigar fašistični pomagači so streljali na miroljubne demonstrante. Povzpeli so se celo do groteskne trditve, da se je zbralo prebivalstvo za miroljuben obhod ter da je šlo mimo kraljeve palače, ko so pričeli streljati na nje. V brzojavki zahtevajo, da mora biti odstranjen morilec Radescu, Maniu in njihova klika ter da je treba krivce zasledovati in kaznovati. Sovjetska agencija Tass je izdala istočasno poziv na množico, naj vrne udarec z desetkratno močjo ter da se bori za sestavo nove vlnde. Moskva ščuva s tem povsem odkrito v državljansko vojno v Romuniji. Kakor je bil uresničen pod krinko demokracije proces boljševizacije z vso sovjetsko brutalnostjo v Baltskih drža- v državljansko vojno v ah ter v drugih deželah, ki so prišle pod boljševiško oblast, tako hočejo prisiliti tudi Romunijo da povsem zaplava v boljševiške vode. Moskva se je za Rndescuja samo toliko zanimala, ker je bil z izdajalsko kliko, ki se je združila okrog Mihaela, dovolj dober, da je izvedel kapitulacijo pred boljševizmom ter s tem izročil svojo deželo Sovjetom. V trenutku pa, ko se je Radescu domišljeval, du lahko obvaruje vsflj videz romunske avtoritete nupram nameravani boljševizaciji, je postal sovražnik boljševikov. Isti Radescu in Maniu. ki sta izvršila izdajo in izročila deželo boljševikom. sta označena danes od njih samih kot rablja in morilca. Romunija je novo svarilo za vse evropske dežele, ki zaupujo demokratski krinki, s katero jih zavedejo v boljševiško past, iz katere ni več nobenega izhoda. Angloamerikanci se čutijo samo kot zainteresirani gledalci, kakor je bilo to jasno razvidno že pri bolgarskih krvavih obsodbah. Tudi v Romuniji imajo sicer zastopnike v nadzorni komisiji, ki pa nimajo druge naloge, kot da točno izpolnjujejo Stalinove želje ter da celo pripomorejo k izročitvi Kaj je novega pri naših sosedih? Iz Goric«* ' Prof. Emil Kom«l - rt letnik Goriški Hat z dne 17. februarja prinaAa na.slodnjo čestitko: Neutrudnemu delavcu za slovensko glasbo skladatelju in glasbeniku prof. Emilu Komelu vsi njegovi učenci, p.evci in zlasti travniški pevski oerkveni zbor, pa tudi na-list, ob njegovi soilemdosetletniei iz srna čestitamo in mu kličemo: Na mnoga letal Ljudska univerza v Gorici io priredila sredi februarja predavanje o dr. Anton Mahniču Govoril jo urednik »GoriAkegn sla« dr. Milan Komar Po pozdravnih bese dah dr Lovrončiča je predavatelj razvil si ko dola, mišljenja ln življenja dr.-Mah:' tako da je bila ta podoba za skoraj sleher nega povsem nova in za velikega moža. našega rojaka, tudi bolj pravična Predavunie je želo pri številnem občinstvu priznan uspeh. V sredo, 21. februarja Je predaval so,i-g Jože Sorll o zgodovini Šahovsko IgTC. Tu di to predavanle jo vzbudilo lepo zanimanje Iz Postojne O boju v Sajevčlh. V vasi je bilo okoli 100 komunistov, ki se prišli v vos po hr»'ll> Vojaki so jih napadli in po boju nasii 7 mrtvih ln 8 ranjenih partizanov. Ranjene tolovaje so prepeljali v postojnsko bolnišnico, kjSr so še sedaj, lo so: Borišek Rudolf iz Trbovelj, Romi Vladi-nlr lz Gorioe. Koeijon Emil iz Vnovine pri i loricl, I.ožar Martin od Sv. Križa pri Tr- I tn, Hunar Vladimir 11 Gorice, Kosmač Kdo i Boršta pri Trstu, Ličan Alojzij Iz Buda- , .ja ln Serek Anton iz Gorenje vasi pri Slič-i (ki pa jo podlegel rani in umrl v boluiš-biol). KULTURNI OBZORNIK Dom in svet Simonu Gregorčiču Zbornik 11. lanskega letnika Doma in »vota UMU, ki je te Uni ižšol. je posvečen Stoletnici Simona Gregorčiča, »goriškega elaveka«, Duuos uaj opozorimo bralce sauio na tiste sostuvke in doueske, ki spominjajo na ta jubilej. Poudarjen je ie z naslovno risbo, ki nosi podpis Ureitorčičeva smreka, pa veliko ljudi ne ve, kaj naj ta smreka pomeui. Stoji pa v Gorici na mestu, kjer je stuia hiša Gregorčičeve smrti. Ko eo zaradi regulacijo hišo podrli, so se Goričanl zavedali, da podirajo važen kulturnozgodovinski spomenik. Zato eo takoj nato zasadili spominsko smreko, ki nosi še danes ime Gregorčičeva smreka. To je tu narisal mladi slikar U. M. Kramolc. — Začetna vinjeta suma je reprodukcija zanimive Gregorčičeve šifro (začetne črke), kakor se Je podpisal v neko knjigo, ki jo hrani pesnik Gradnik. Tudi druge slike so v zvezi z Grogorčičom: tako je nanovo dojela Gregorčičev lik kot človeka in pesnika akad. sll-karica Ilara Iteuičova v risbi, ki stoji kot oelostraunka reprodukcija na čelu umetniških prilog tega zbornika. Kot druga priloga Jo 1'erkov izvirni cinkorcz, namenjen za ilustritano izdajo Gregorčičeve pesnitve »Oljke«, predstavljajoč višek pesnitve, ko v viharju kraški gospodar zažiga oljkovo vejico. Prilogi 8 in 4 predstavljata reprodukciji dveli razglednic, ki ju je pisal pesnik batujskemu župniku Lobanu in predstavljata Travnik v Gorioi, kakor je bil v Gregorčičevih časih (Je cola kasarna) ter Gregorčičevo faro Oradiščo. Prilogi 4 ln 5 pa sta reprodukciji dveh posnlšklh rokopisnih prlgonle, namenjenih istemu župniku. S temi sliknml, h katerim bi štel So zadnjo vlnjeto 8 paSe, kl Ima zvezo s Pa-stirjom, jo revija počastila njegov jubilej. Se bolj pa 8 članki, kl so napisani v ta spomin. Urednik Jo napisni posvetilo na prvi strani, kjer so spominja pesnika kot budl-lelja Goriške in vsega naroda, kot pesnika duhovnika, začetnika izrazito »katoliške, sicer rado didaktično ln vzneseno posnlške tradicije, kt Je od njega'iia v Medveda ln Moška kakor tudi Sardenka, Preglja ln Morda celo koga poznate! Ali al moreto misliti, da bi po«lali komunisti kakšnega našega raujenoa. kl bi padel v njihove roke v svojo komu n |s t lin- bolnlšmeol Mi n*l Na svečnleo ob treh smo pokopali od ko-munislov ubitega domobranca Otoplčar.la. Pokopal ga ,e vojni kurat Kunstelj. častni vod domobrancev pa ga Je spremil od do" do pokopališča. Naj mu bo lahka slovenska zemlja, za katero je dal svojo življenje! S Koroškega 41 let novinar. Te dni jo član uredništva graške »Tagespost« Herman Krautb. rojen 1878 v Gradcu, obhajal 40 letnico svojega delovanja kot novluar. V žrtvah za domovino je Spodnja Štajerska na petem mestu — poroča »Tagespost«. Ljudstvo pridno zbira ln oddaja vse. kar koli le more pogrešati. Leta 1941. so v teh krajih oddajali le odpadke blaga, l. 1942. tudi obleke, I. 1948. poleg starih oblek še čevlje, a 1. 1944. tudi obrabljeno perilo. V vseh tozadevnih zbirkah se jo Spodnja Štajerska izkazala v svojem rodo-J jubju in požrtvovalnosti za domovino. Smrt znanega botanika. Te dni je v Berlinu umrl častni doktor graške univerze prof. dr. Hnberlandt, znani rastlinski fiziolog, ki se je zlasti proslavil nn področju fiziološko rastlinsko anatomije. vzhodne Evrope boljševikom. Londonska poročevalska služba je že nakazala, da so bila že izvršena gotova priporočila za sestavo nove vlade, ki naj bi odgovarjala novim potrebam. Stockholm, l. marca. Kakor javlja agencija Tass iz Bukarešte, je odstopila izdajalska Radescujeva vlada. — Kralj je demisijo sprejel ter se pričel posvetovati o sestavi nove vlade. Stockholm, 1. marca. »Svenska Dag-bladet« piše k dogodkom v Romuniji, do bo sledila Radescujevi vladi vlada narodnodemokratične fronte pod vodstvom komunistov. Politika po kapitulaciji Romunije je bila nepretrgana veriga samih kriz, ki so slonele na ideoloških nasprotstvih med komunistično narodnodemokrutično fronto in meščanskimi strankami. V vsej deželi se neprestano dogajajo krvavi spopndi, med katerimi zahteva množica odstop sedanje Radescujeve vlade ter imenovanje nove vlade narodnodemokratične fronte. Ženeva, 1. marca. Kakor javlja radio Bukarest, so v okviru očiščevulnih akcij odpustili v ministrstvu za javna gradbena dela ter tudi v drugih javnih upravnih uradih ter v kulturnih družbah zaradi profašističnega obnušunja nadaljnje uruduike. Tokrut so bili na vrsti tehniki ter inženirji. Razen tega so objavili listi sezname inženirjev in generalnih inšpektorjev drugih družb, ki so bili vsled profašističnega obnašanja odpuščeni iz službe. Ta metodična očiščevalna akcija se vrši nadalje v okviru pogojev premirja, du bi postal na ta način ves državni apa rat povsem »demokratičen«. Titove »volitve« Ženeva, 28. febr. Na kak način uprizarja Tito v Srbiji volitve, vidimo iz vesti anknrske radijske postaje. Po tej vesti so se v nekaterih skbskih krajih vršile volitve, pri katerih so oddali volilci samo clusove za komunistični osvobodilni odbor. aBBaaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Molitvena ura otrok ho danes, nn prvi potek ob lil pri franiiškaaih. SlorSi skrbite, da otroci ne bodo mudili in da bodo vzeli s seboj novo knjižico ■Otroci pri Jezusu-. Gospoda, kl jo v sredo zvečer nosil ak.ovko iz Višnjegore v Ljubljano, lepo prosim, da proti nagradi sporoči svoj naslov upravi »Slovonca« pod »Stična«. 14t.O Revežem podarjena drva. T« dni smo objavili zahvulo mestnega županstva gozdnim posestnikom, ki so »o uujbolj U.kuzali pri odda ii drv za Ljubljančano. 1'iav vs. soli smo. da lahko (minulo dopolnimo z Imenom pravega dobrotnika mestnih reve-žov, ki je 7» oddajo numcnjonih 24 kub. m. drv podaril Socialni pomo.i za Ijubljan sko mostno reveže. Ta dobrotnik je znani ljubljanski industrijalce go«i>od Ivan lise-nik z Dolenjske cesle, kl zasluži še posebno hvaležnost tudi zn dobri zgled drngim premožnim posestnikom gozdov. Mostni socialni urad je razdelil drva najbolj revulm družinam. ki jib tudi drugačo podpira mostna občina, žo pred zimo. da »o si lahko pozimi kuhali lu se groli Prepričani smo. da fe je ogrelo tudi marsikatero srce «a dobrotnika gospoda Ivana Useuika, kl ga itak vsa dolenjska strun naš* občino pozna in ino/.a iz. redno dobroga srca. M-stno županstvo se dobrotniku mestnih revežev zahvalju e ksr najtnpieje z željo, nnj bi mu razmero omogočale Se nadnljo dobra dela. Globa zaradi cenika Komisar za couo za Ljubljansko pokrajino Je kaznoval sledeče brivske mojstre: Gjuda Aleksandra, stanujočega na Kongresucm trgu št. 6: Potočnika Viljja, stanujočega v igriški nI. St. 2; Kepa Viktorja, stanujočega v Dobrllovi ul. St. 22; Dorčcca lvaua. stanujočega v Skofjl ulici it. 6; Uabichta Leopolda, stanujočega v Hubadovi ulici St. 7; Pliverlča Mateja, sta. nujočega v Prešernovi ul. 58-11, ln Ra. karja Staneta, stanujočega na Rimski cesti it. 21, zaradi sestavo maksimalnega cenika za frizersko obrt. ne da bi ga predložili fired uporabo komisarju za cene za Ljub. jansko pokrajino v odobritev ln zarodi prekrška maksimalnega cenika za brivsko in frizersko obrate, ker so prekoračili ta cenik za frizerska dola ln zaračunavali tudi več kot 50 % nad odobreno in sicer: Gjuda Aleksnndra na 5000 lir denarne ka7-nl la na pristojbino v iznosu 500 lir, vso ostale pa vsakega na 3000 lir denarno kazni ln 800 lir pristojbine. Španija stoji trdno za svojo vlado Španija stoji strnjeno ta tvojo vlado Madrid. 1. marca. Kot »spontano narodno glasovanje proti komunizmu« označuje madridsko časopisje ogromno žalno svečanost za dvoma falangistoma ki so ju umorili v Madridu rdeči agenti. Listi prinašajo slike i žalne svečanosti, ki so je udeležilo preko 300.000 oseb. To je bila najbolj učinkovita manifestacija kar jih je kdajkoli doživela narodna Španija. Tudi nevtralni opazovalci delijo mnenje Spa^ega časopisja, dn |o prišla pri manifestaciji jasno do izraza zvestoba do generala Franca ter da je bil iz vzklikov proti Moskvi jasno razviden srd naroda nad protišpansko agitacijo iz demokratskega inozemstva. »Španija ima falango, ki ima dovolj poguma, da iz-premeni svojo voljo v dejanja. Mi se prav nič ne brigamo za to, kar pravi inozemsko Časopisje ln kar sklenejo stranko in konference v inozemstvu. V španiii ukazujejo edino mrtvi našega gibanja,« piše kaloliški list iYa«. »Spa-nija stoji strnjeno za svojo vlado ter Iki brezobzirno preprečila vsak poizkus, vreči dežolo zopet v roke komunizmu. Jasno in prepričljivo so v lorek pokazali deseltisoči delavcev, dn niso za Moskvo,« izjavlja list AUC »Arriba« podčrtava, da se falanga no pusti ustrahovati z inozemsko agitacijo in terorjem, marveč da danes odločneje kot kdajkoli zagovarja protikomunistično misel. Španija ni pripravljena, da hi zapravila vsled par iz inozemstva plačanih agentov uspešno izveden preporod naroda, ki ga jc bvršil Franco. »Kdor si jo ne bi bil na jasnem o pravem zadržanju španskega naroda, temu jo dal pihod madridskega prebivalstva pred krstami obeli dveh žrtev komunizma jasen odgovor,« ugotavlja Ust >Madrid«. Zaveza ška prevara z okupacijskim denarjem Berlin, 1. marca. Največjo prevaro s ponarejenim denarjem v vseh časih, ki zopet enkrat označuje to vojno kot povsem židovsko zadevo, je priznal pred javnostjo ameriški finančni minister Morgenthau. Morge-nthau je namreč izjavil v NVashingtonu, da Združene države niti ne mislijo na to, da bi zamenjalo okupacijski denar, Vi so ga Izdali An-glonmerikanci v deželah, kl so jih zasedli. V Združenih državah so natiskali ogromne količine te »invazijeke valute«. Pred vpadom v Evropo so Angloamerikanci sveto zatrjevali, da bodo okupacij-ski denar kasneje zamenjali. Sedaj pa to Morgenthau s pravo židovsko nesram- nostjo zanika. Toda to še ni dovolj. Iija-vil jo namreč uadalje: Ce bi so vlade zasedenih dežel drznile zahtevati povračilo plačila, potem bi Združeno državo odgovorile s protizahtevo za povračilo zasedbenih stroškov. Sedaj «e je zopet enkrat povsem Jasno pokazalo, da hočejo Angloamerikanci samo izropati narode, ki so jih, kot trdijo, osvobodili. Na vsak način hočejo narediti kupčijo, pri čemar ee skušajo na zunaj delati kot >po5teni kunci«. V resnici pa niso prav nič boljši kot navadni židovski goljufi aH čikaški gang-sterjl. Izdajalski napad na goriško gimnazijo Viimorskim I^oinunistom je slovenska gimnazija kakor trn v peti pisatelj France Harcisjte z vodo! t Dotrpcl je naš ljubljeni oče, start oče, gospod liiiznar Ivan bivši ključavničarski mojster Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 3. t m. ob pol 9 dopoldne z ?-a\ — kapele ev. Krištofa k Sv. Križu LJubljana, dno 1 tnaris 1945. Globoko žalujoči sle in hčsrka in ostalo sorodstvo numui m minili mn-T"—■*—— Bivši slovenski ,------ , Bevk je v »Partizanskem dnevniku« dne 23. januarja 1045 objavil uvodnik z nuslovom »Fašistični strup«. Pod članek se je podpisal. Ker pa se »Partizanski dnevnik« mulo bere in pride le malo ljudem v roke, je bil gospod Revk prisiljen, da svoj »Fašistični strup« razmnoži na letakih in letake potrese po uliei pred slovensko gimnazijo v Gorici. Pod drugo izdajo »Stru-ia« se Bevk ni več podpisal s polnim menom, marveč se jc sramežljivo skril pod značko OF. Stvar je za OF in prestiž komunizma na Goriškem uujna. Slovenska gimnazija v Goritfi je s svojim resnim delom, rednim dnevnim poukom in vnetim sodelovanjem učiteljev, staršev in dijakov dosegla takoj prvi mesec svojega obstoja tolik uspeh, da že po sami resnosti prekaša podobne zavode v okolici. Materinščina in zdrav življenjski nazor, v skladu z narodovim izročilom, pa sta odliki, ki zavodu dajeta pomembnost za kulturno bodočnost goriškega slovenstva. Bevka in druge komunistične paj-duše to nepobitno dejstvo boli. Boh ga, da ne more biti ravnatelj goriške slovenske gimnazije on, ki je iz »nesebičnega idealizma« postal komunist, se za zmago komunistične internacionale pobratil z ljubljenimi mu savojci in jih navadil vpiti po slovensko »Svoboda je žlnta«, da bi s tem preslbpil slovensko ljudstvo, ki mu je včasih pisal knjige, in tako postal v pristnem pomenu besede izdnjalcc. Boli ga, da je ravnatelj gimnazije »rcakcionar« (pomeni poštenjak, ki mu je materina beseda ljuba in očetova vera sveta) »Natlačen — Ehrlichovega kova« dr. Lovrenčič. (Bevk hoče nekdanjega svojegu prijatelja umazati, s tem da ga postavlja v družbo prvih slovenskih žrtev komunizma Natlačena in Ehrli-cha. S tem pa je nasprotno ravnatelju izkazal samo čast: zuKaj mučenca Natlačen in Ehrlich sta nam svetla, čista vzornika, kako do kraja požrtvovalno je treba voditi boj za narod in vero zoper breznarodui in brezverski ko- Pogačnika z motivi: Bog, slovenska zemlja, ideali čednostnega življenja, kajti — danes čutimo, da je Mahalč obsodil bolj Stritarjevo filozofsko ostallno v nJem, ka-kar pa njegovo srčno krščansko sočutje.« In slodnjič Se kot pesnika — narodnega pevca. — Nato sledi prvi natlsk, do zdaj še neprlobčonih, v zapuščini se nnhajajočili prevodov Spokornlh psalinov, kl jih jo pesnik opravil v lotu 1903. Je to skupina sedmih psalmov, ki tvorijo zase oeloto, In sicer psalm 6, 81, 87, 129. 101. 50 ln 142. Pri-občenl so po prepisu pokojnega kanalskega dekana Venceslava Boleta, kl jo bil so-urednik posnikovo zapuščine. — Iz zapuščino istega urednika dekana Venceslava Ile-leta, znanega domlnsvetovca Lovkosa, je ponatisnjena tudi študija, ali kakor jo je sam imenoval »slovstvena drobtinica«: Simon Gregorčič In Mlrza 8chaffy. V njej na podlagi posnlkove lastno izjave o vplivu toga pesnika nanj roztsku.ie paralelo med obema ter jih marsikaj tudi najde, nokaj pa je seveda tvegsnlh: vsekakor pa je dovolj podprt vpliv Bodenstedtov na slog ln metaforo našega pevca. — Dr. Anton Kacin Ja priobčil nekaj Paherkov o GregorSlISii iu sicer: l.Iz Škofijskega arhiva v Gorici, kjer mu je uspelo najtt nekaj zanimivih prispevkov, kl popravljajo nokalere dosedanje napako, na pr. dejstvo, da je oddal prošnjo za dušebrižnika v ljubljanski prisilni delavnici v Ljubljani, da pa ga goriški ordlnariat ni priporočil. 2. 8lmon Gregorčič ln dr. Pr. Sedcj, pa skuša na temolju nekaterih dopisov fiksirati njuno prisrčno razmerje. Bodejo ja pisal tudi zadnjo pismo v življenju In se nsnj značilno podpisal »Job-Jcromlja«. — Monografist Gregorčičevega življenja prof. K. Bačer, ki jo njegovo mladost*podrobno In na osnovi najnovejših dokumentov opisal že v Zborniku I. Doma in sveta lp44. Jo zdnj priobčil samo nekaj Gregorčičevih lo neobjavljenih prlgodnle. ki Jih Je pisal Er- tsvčeviin. vrhovnlku. Trlnku, Levou In 'rfili. Obenem pa je popravil tndl neko nesoglasje, kl mu Jo znzvenelo Ii prejSnjo razpravo dr. Kocina ter ga uglasil, tako n. pr. gledo prošnjo za prisilno delavnloo, kntero je Gregorčič umaknil, ker Je zamoril. da se je zanjo _pot«goval tod I po. znoišl kranjski dekan Kobiar. — ne dve malenkosti, nanašajoči se na Gregorčiča, sta priobčinl zadaj v zapiskih, ln eieer 1». java Frana Kristana, vtadneg« ndjunkta v pokoju, O brzojuvkl k Gregorčičevi petdesetletnici, priobčonl v Gabrškovl knjigi in podpisani »Slovensko dijaštvo«. To lz-Javo jo tedaj poslala ljubljanska »Zadru^ ga«, kur jo gotovo lop douosok k razmer ju slovenske »moderne« do Gregorčiča. Ver-Janko pa priobčuje neznano pismo 8. Gregorčiča Vatroslavu nolzu, kjer govori o Oimpermanu, Cclovčanlh. D. Torstenjaku In o Hoizovlh — pesmih. 8 temi članki o Gregorčiču in z natiski Se njegovih neznanih del se jo Dom ln svet — kakor mislimo — gotovo lepo oddolžil njegovemu spominu ter — če več ne — vsaj spodobno počastil njegov stoletni jubilej. Sovraštvo. — V Snlozijgnskih knjižicnh ie izšlo brošurica »No sovražil«, kl jo je spisal dr. Jukoo Z.sgar C. M. prvi del. Knjižica govori o pomenu ljubezni in sovraštva, kajti — kdor sovraži, tudi ubija. Sovraštvo pa pomeni odpad od Boga, ker Izvira lz greha. Pisatelj v tem prvem dolu navaja svetopisemski želod o neusmiljenem hlapcu. Ta ko i nnto pa v prevodu ponati-skujo znano Tolstega pripovedko o »Sosedih«, ki jo sama vredna, da Jo človek s premislekom prebere. To je mojstrovina, kakor Jih ie znal pisati lc Tolstoj: preprosto tako, da človek ne čuti prav nikjer umetnosti, samo žlvljonjo. toda prnv zaradi te lu toke preprostosti Je ta umetnost velika kot življenje samo. V tej nripovestl ja zarodek Flnžgnrjevo Verigo, kjer Pr -mož govori prav kakor ta Tolstoja starec, oče Ivana Sčerhakova, katerega rodbina se je zaradi Jajca sprla s sosedom Gavrllnm, pa jo sovraštvo obemn uničilo premoženje. To pa zato, ker jo hilo sovraštvo do osebe vcčie kot ljubezen do hiše: Ivan bi namreč lahko rešil hišo prod požarom, pa jc hotel ujeti soseda Iti je rajo pustil, dn mu posestvo zgori . .. Zgodhn. vredna branja Zato io posebej opozarjamo na to knjižico, kl vsebuje takšno klasično Tolstega pove-stlco tor dr. fcngurjev katoliški komentar k sovraštvu sploh. ■'BBnaa-e^irB^-^a^t^oaaBBBBBaa Postanite naročnik »Slovenčeve knjižnice«! munizem). Bevka boli, da je iniciativi v prenovi slovenstvu na Gorišken prevzel listi zdravi del naroda, iz katerega sc h? on — odpadnik — iztrgal. Bevk je bil zato prisiljen obliti slovensko gimnazijo z gnojnico gnusnih in podlih priimkov: slovenska šola mil je nič manj kot zastrupljevalnicu, profesorji in starši dijakov pa so izdajalci, oportunisti, računnrji, fašisti, hlupčiči, ki za varnim plotom svoj lastni trebuh molijo, prodanci, suhe veje, ki bodo vržene v ogeni. Profesorji, ki so prišli kot narodni borei zdravit 25 letne rane in se dado iz slovenskih davkov plačevati z minimalnimi pluearai, da si komaj plačajo hrano in stanovanje, prejemajo »za svoje izdajalsko delo nu ukuz Nemcev judeževe groše od fušističnih oblasti!« Cujte: »Le nekaj kilometrov proč umirajo naši borci... Odrekli so s« učenju in s tem rešili svojo dušo«. Kristinnl Ce li je mur za svojo dušo, vrzi knjige proč in pojdi nekaj kilometrov iz Goriccl Hodil boš morebiti veliko (IIjč, mogoče boš moral še celo pohiteti, da dohitiš te narodne borce... Komur je preveč od rok, du bi šel nn visoko šolo na Vojsko, kjer bi za svoje zasluge lahko v šestih mesecih iz annlfabeta jiostul inženir, nnj se vsaj toliko skesa in sc vpiše na/.aj na tujo šolo. S tem ne bo popolnoma opravičen, vsekakor pa bo njegov greh manjši; zakaj po Bevkovih besedah bo tam siccr »prav tako srkal »lašistični strup«, n v toliki meri kot v slovenski šoli gotovo ne. Ne zanima nas, ali »bodo OFnrske oblasti priznale izpite, ki so jih slovenski otroci naredili nn belogardistič-nih šolah« — mi diplom vojskog« vseučilišča prav zagotovo ne borne priznali. Veseli pa smo, odkrito vese li, priznanja, ki ga gospod Bevk s svo jo ganljivo pozornostjo nehote duji slovenski gimnaziji. Ko bi komunist k našim naporom za slovensko šolstv« molčali ali jih celo hvalili, bi nas U potrlo; kajti: povej mi, kdo te hvali in jaz ti povem, kaj si. Tako pa venit da smo nn edino pravi noti. K. R. Po »Goriškem listu«, št. 14. Posnemajte to požrtvovalnost in zavednost Tudi iz nič je mogoče na Primorskem ustvarili šolo za materinščino Ilirska Bistrica, konec febr. V majhni vasi Janževo brdo pri Pre-mu so sklenili starSi, da bo starejše vaško dekle učilo njihove otroke pisati in računati. Solo so si izbrali kar v ntjki večji hiši. Zjutraj pridejo otroci ob osmih v šolo in se učijo do o|>oldne. Po pripovedovanju ljudi otroci raje ubogajo domačo učiteljico kot pa doma starše. Sel som obiskat to Solo. Tnkoj ob vstopu v šolo sem imel vtis prave šole. V šolskih klopeh so sedeli malčki in ravno čitall zgodbo o Martinu Krpami. Po stenah ?o viselo stare slike, mogoče še iz prejšnje! slovenske šole, manj- kalo tudi ni stenskega zemljevida. Na ta bli pa so bile napisane slovenske besed« z lepo pisavo domače učiteljice. Poslušal oem, kako so otroci brali Nato pa sem vprašal, naj mi kdo pov< kaj o Martinu Krpanu. Vstal je deček ii pri])ovedoval o slovenskem korenjaki Marti nu, ki je prestavil svojo kobilico t sneg- Mala deklica pa mi je deklamirali pesem o »Sinički«. Človek jo res veselo presenečen, k< doživi kaj tako pristno domačega, kar j' na jlepši dokaz, kako si naš k mat zna p<> magati. Gdč. učiteljici vsa polivala, tiru gim slovenskim staršem pa vzpodbud;: I enakemu delu. Iz »osvobojenega« Beograda Prisilna organizacija delovnih bataljonov. Radi obnove Beograda js Titov režim organiziral v Boogradu posebne de-lovno bataljone, v katerih morajo sodolo-vatl vsi sloji prebivalstva Ljudje, privatniki In državni uslužbenci, so morajo do. ločenoga dne zbrati na dogovorjenem mo-stu tor nato oditi odkopavat porušeno hiše In tovarniško objekle Vsi dolavel In ostalo ljudstvo pri tem dolu so pod stalnim nadzorstvom. Pozivi na delo. Beograjsko čnsopisje, t. j. Ribnlkarjeva »Politika« in komunistično glasilo .Borba« objavljata pozive vsem beguncem, naj se prijavijo rotl komunističnim tolovajem — roparjem .u poilgaleem slovenskih vasi. Njihovo moč. no odloilnost hoja do zmago prepleta ljubezen do domačo grude iu prednikov, kl so naui dali pravo vero iu nam iziočitt v var ttvo svetinje. Zato to borbo domobrancev vedno tako uspešne, zato domobranske bojnt skupino ne poznajo počitka ua svojih neprestanih pohodih proti komunističnim tolovajem, Prav zato pa tudi no mirujejo ti-ili domobranci, ki so komunistične tolovaje uegnali te daloč od svojih postojnuk. TI domobranci so se sedaj vrgli nn drugo delo: na obnovo prosvetnega dela na deželi. Zato ■<> znova oživeli podeželski odri, bili obnovljeni prosvetni domovi. Prav zato so tudi domobranci na Pijavl gorici ustanovili znanja žejnim otrokom okoliških vasi svojo bolo, ki žo več mesecev prav dobro uspava. Kraji okrog Pijave gorico so morali velik« trpeti zaradi komunističnega divjanju'. Tolovaji eo Solo požgali, otrokom pa prepovedali hoditi v tisto kraje, kjer so Solo So ostale celo. Tafco je bilo v okolici, ko jo bila na Pijavi gorici ustnnovljena domobran. ska postojanka, mnogo celo po dvunujst let starih otrok, kl niso znali ne pisuti no brati. Domobranci so se od začetkov postojanke vrgli na požrtvovalno delo za rešitev teh bojev iz komunističnega obroča. Hude so bile začetno borbe na Golem, domobranci pa so v njih ostali zmagovalci. Kje je danes komunistični sovražnik daleč od PUave co-rieel Po uspelem delu z orožjem so se domobranci vrgli na delo za dvig prosvete, ki ja morala povsod za časa badoljevcev in komunističnih tolovajev počivati. Tako žo «1 božiča dalje obstaja na Pijavl gorlol ljudska Sola, kl so jo ustanovili domobranci In jo tudi sami vodijo. Kako lep je pogled na i-rnto ssnjavih otroSkih oči, ki vemo zrejo svoj« , učitelje v zelenih uniformah. Jim odgovarjajo. jih vpraBujejo. po končanem po- ZRNO DO ZRNA ... Naža Nežika čita v nekem Iifltu gospodinjske nasvete, odkimava z glavo in napenja šobo. »Tu nekdo trdi,« pravi, »da zadostuje ta podkupite v premoga prgišče t.mk ali drobno razsekanih drv. Kdo bi delal poskuse! Vzamem pač toliko drv, Človek je silno slaba stvar, i toda eno moč ima, ki pa jo zna premalo ceniti. To je moč osrečevati druge. (taber.) KOLEDAR: Petek, S. suSea: Simplicij, papež; Neža Praška, devica; Lorgij, mučeneo. Sobota. 3. suSca: Kunigiinda, cesarica; Marin, muč.; Maroija, niuč., Tieijan, Skof. LEKARNIŠKA SLUŽBA! Nočno službo Imajo lekarne: dr. Kmet, Ciril Metodova cesta 43; mr. Trnkoczj ded., Mestni trg 4. in mr. Ustar, Selen, burgovn ulico 7, j ZATEMNITEV OD 18.35 DO 6.25. J GOSPODARSTVO Nemška premogovna bilanca POTRATA ves srečen: ' »lz vsakdanje rabe vemo, da gospodinje porabijo povprečno 250 g trsk zo nodkuritev: zadošča jih pa 100 g — moj dobiček: 150 g. V Ljubljani je 25.000 go-'podinjslev; vsako podkuri vsaki dan vsaj dvakrat. Moj dnevni dobiček znala 7.5 tone ali (m3 dre tehta 500 kg) 15 m1 drv. C enem letu sem bogataš, saj premorem 5400 kub. m drv nli v denarju izraievo: 2,700.000 lir. Za danes dovolj — na svi-ienje v vedel jo U Boj POTRATI! Operno gledališče OPERA Petek. i. marca, ob 17 .tP: »Stara pesem In balet Šeherezada«. Rod Premicrski. Sobota. J marca ob 17: »Čarobna plSčal«. Red Sobota Predstava opernega studia. V. Parma »Stara pesem«, dramatična ro-avnnca v 1 dojanjn (.1 slikehl. Osebe: kralj - Janko, kraljica — Bnkovčeva, paž — čuten. glas za odrom — Kakovfo. Dirigent A. Cflffat., režiser in koreograf P- Golovln, sce-■a inž. E. Franz. kostumi J Vilfanova. Cas: .rednii vek. kraj: kraljevski »raini premogovnikov rjavega iircmoca. Vsekakor pu bodo potrebe "konziima rlgo-rozno skrčene, tako da hi dobila ohorožc-vnlns industrija na. vsak naiin potrebni premog. Zarcdi položajn na premogovneflt trsu ne bo zlomljena nemška odporna moč. (Deutsche Adria-Zcltung) Ustanovitev zavoda za zavarovalstvo v Trstu. Na zasebno pobudo je bil to dni osnovan v Trstu Zavod za zavarovalstvo. Zavod misli objavljati znanstveno razpravo Odredba o zapori steklenih balonov. Sef Pokrajinsko uprave ja izdal odredbo o zapori stekleni h balonov. Po tej odredbi morajo Imetniki nerabljenih steklenih balonov s 25 ali več litri prostornine, v pleteni ali leseni zaoball, v 5 daeb po objavi te odredbo t. J. Ho 26. februarja prijaviti halone Pokraj. gospodarskemu svetu in mu jih ponuditi v nakup. Le la odloči o nadnljnl porabi steklenih balonov. Odkupnino iloloM komisar za cene. Neizpolnitev te odločbe sc kiiinujo z denarno in zttpnrno knznijo ln z zaplembo neprijavljeuih ali neoddanih steklenih balonov. Odredba je bila objavljen« Zamenjava denarja v Srbiji. Tito ie odredil zamenjavo denarja v Srbiji. Za 350 srbskih dinarjev se dobi sedaj 1 Titov dinar. Za funt je treba dati 400 Titovih dinarjov, odn. po Titovem obračunu 100 000 srbskih dinarjev. Zn 1 rubelj je treba dati 80 Titovih odn 28.000 srbskih dinarjev. Pred oktobrom 1944 jo bil funt na črni borzi 50.000 dinarjev, rubelj pa 9 dinarjev. Na ta način je sedaj Tito omogočil onim, ki imajo rublje, da poceni živo v Srbiji. Oktobra 1944 se je v Srbiji Se nekaj dalo kupiti, n. pr. za 4000 dinarjev v sredi Beograda 3 kg masti, dočim je sedaj gotovo, da za lfi Titovih ruhljev ni mogočo sedaj kupili niti četrtino k« masti, zlasti če pomislimo. da je pred vojno stala mast v Beogradu 16 din kg. Proizvodnja elektrlčnegi toka v Franciji znaša komaj desetino predvojnega stanja. To jo pripisovati pomanjkanju premoga. Nadnljo jo omenili, da jo v Franciji v obratu komaj 9 visokih peči, dočim jih jo bilo prod »osvobodi tvij»\ nad 100 Nlca — Švicarsko pristanišče. Francoska in švicarska vlada so pogajata, da bi postala Niea preklnilnllSčc zn švicarsko b'ago. uvoženo iz prekomorsklh držav. Doslej je Švica dobivala svojo uvoze i/roko Marseillu in Cctta. Nemški kreditni zavodi v letu 1944 Ncm-Skl kreditni zavodi so v lanskem let n doživeli izredno velik razmah. Povečanje hra-d tnlh vlog prt vsoh denarnih zavodih cenijo za lansko leto nn 26—28 milijard mark. V šo večji meri pn so se povečale žirovne vloge denarnih zavodov, in sicer samo pri ve-lebankah za 30% Zlasti eo denarni zavodi ........ _ _ , lanskem letu pazili na likvidnost. Tudi pla o vsoh panogah zavifrovalstva in njegovih i čilni promet io lani nar«s'el za 10—20%. Kr 1 n nnl- lilen V,««!.n <>. Jnhas d 4 m m /v problemih, nadalje zbirati vso znanstveno gradivo o zavarovalstvu. Predsednik Zavoda jo tržaški župan dr. Pagninl, vodja zavoda pa jc dr. G. Gratton. — Trst ima kot znano dve veliki zavarovalnici. njunktura zn banko je dobra, dočim so stroški poslovanja btli lani celo nekoliko mani Švicarska narodna banka jo lani povečala svoj zlati zaklad zn obtok bankovcev pa zn 16% na 3.55 milijarde frankov. Od delniške glavnice imajo v rokah kantoni 54 odstotkov, ostanek pa zasebniki. Za simfonični koncert ki bo v torek J-februarja v veliki unlonski dvorani, ae začne nrodprodaja zjutraj v knjigarni Galsbe-ne Matice. 0 t A S I | Prodamo | ELEKTROMOTOR . 15 KS »0 Volt in DINA. MO S00 Amp. zs g»t-vaslzscijo proda Iler-Sič, Rimska cesta 13 - Tel. ____ SINGER šivalni stroj, pogrezljiv, za domačo uporabo, ugodno prodam ali zamemjam. . Pred škofijo 19, sko. zi zaklonišče._ VEC DAMSKIH in moških koles ugodno naprodaj. Merkur, Pu-harjeva 6. SIEMENS RADIO, naj-novejši model z mo. gičnim očesom, popolnoma nov. zela ugodno naprodaj. Naslov v jt, »SI.« pod št. 14^7, MALI C j Poizvedbe j POZABILA sem v pn. nedeljek dopoldne ob II v tramvaju, ki vozi v Moste, v papirnati vreči svileno obleko s knpomi. Poštenega naj. ditelja prosim, da jo vrne na upravo »SI.«, ker je lo edina obleka. 70. U MI I . A sem v četr. tek f. t. m. zjutraj od Sv. lakoha trga do Zvezne črno žametno obleko. Najditelj je napročen, da jo vwie moti nagradi v Salon Fanfi, Kongresni_trg. ZGUBILA sem tmo li" sieo v tramvaju, od lekarne v fiižki do nunske cerkve. PoSte-nega najditelja prosim, da io odda proti na-gratfi v podruž. »SI.« Miklošičeva cesta 5. j Posestva j KUPIM trgovsko - ali stanovanjsko hiSo ▼ sredini IJubljmre, do 6 milijonov. Ponudbe upravi >S1.< pod »Pravočasno prodal« 1456. I Razno I LIMONO » čaja dobro nadomešča limonin ekstrakt Citrol. . ■Stekleničko prinesite • «ebo| Droernja Ani Kane, židovska al. t |~~0biave B STRANKE naj dvignejo svoje čevlje do soboto J. t. m. od 5 do '/i 7 zvečer. Baša Jože, Stari trg 9. novica Mesečna rekoteketla za m duhovnike bo na prvi petek ob 15 s sknnn.i adoracijo ln ob 16 z običajno meditaV.io Zirall škofove pridige v s olnicl konference odpade. Za Socialno pomoč sta darovala: g. Jazbec Janko. Ljubljana. Miklošičeva 12 500 lir v počastitev spomina hlagopokojnegn dr. Frana Kandareta. — G. Antolec Drago, 200 lir namesto venca nn grob pok. dr. Otona Fetticba — Iskrena zalivala. Stolna kongregaclja Mar. varstva za gospe ima danes. 2. marca ob 16 redni sestanek v kongregacijski dvorani. Pridite polnoštevilnol Tečaj o negi In prehrani dojenčka se prične dne 5. marca t. I. ob 16 na oddelku za zdravstveno zaščito mater in otrok hig. zavoda v Ljuhljani (Dočji ln materinski dom, Lipičcva 3). Točaj traja tri tedne ter jo brezplačon. Vpisovnnje so vrSi v Dečjom domu vsak delavnik dopoldno. Za stare tn onemoete v mestnem zavetišču v Japljevl ulici je podai"a gdč Anica Pavlič namesto cvet'a na krsto ge Marije Korošec 200 lir: ga. VH Cadež pa v počastitev spomina pok. ne Anioe Kosovino 200 lir. Najtoplejša zahvala' Zahvala V počastitev spomina svojega strica g. dr. Al. Na.«trana C. M so darovale njegovo nečnkinie 500 lir za reveže Vincen-o.ijeve konference "rca Jezusovega. — A Istim namenom je daroval g. Maveo Tranjo, fotograf v LJubljani, zn siroto v Mladinskem zavetiSčn v Zeleni jam 200 lir Vsem dobrotnikom: Bog povrnil Pisalne stroje, gramofone, radio epa. rate. harmonik« in nalivna peresa ter vse rezervne dele stalno knpnje po nnjvis.it dnevni eeni tvrdka Evereat. Prešernova 44. •UMiibSUm ikBPiii Jadnuki prtmtrff RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za !. maree: 7 Toročila v nemSčini — 7.10 Jutranji koncert, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 12 Napoved sporeda, nato opoldanski koncert - 12.30 Poročila v uotnSčlni. o položaju in v slovenščini — 1J.45 Salonski orkester — 14 Poročila * nemščini — 14.15 Od dveh do treh, Saro meh — 15 Nemški spored - 1" Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Medigra - 17.30 Komorni zbor - 18 Kmečki trio 18.30 1» našega leposlovja - 18.4.' Solistična giasba — 19.80 Poročila v slovenščini — 19.45 Ornnje članka min dr. Ooebbelsa Iz tedniki. »Das Reich« — 20 poročila v nemščini - 20 '5 Nemški spored — 21 Dunaj pozdravim Ljubljano — 22 Poročila V nemščini, napoved sporeda — 22.15 Plesni orkester — 23 Glasba. Kinemntngrrafi _ KINO UNION — Odličen cirkuški film »Velenastop« — Leni Marenbach. Rudolf Prack; — Predstave ob 16.^ in^!9. KLNO MATICA - »Verdi« Maria Cebotarl. Be-njamino 6igli. Predstave ob 16. tn 1». Tel 22-41 KLNO SLOGA . »Andaluzijske noči . Caroen« Predstave ob 16 iu 19 Tel. 27-30 ZameRlamffl športni. Tribuna, skoraj nov, zamenjnm za protivrednost. Ciglar-jeva 29, priti., Moste. j Kuplmo | KNJIŽNO OMARO kupim. Naslov v upravi »SI.« pod St 1413. SLIKE naših starejših in mlajših mojstrov Itn- Rim. Pridem on dom. astove pustiti v npr. »Slov.« pod »Slike« St. nir. SIV. STROT. pogrez-Ijiv. prav dobro ohra. njen. z okroglim čolničkom, za šivanje na. prej in nazaj, kupim. Cenj. ponudbe s ceno In znamko stroja na upr. »Slov.« pod zn »Dober Šivalni slroj« št 1381. Umrla nam je v 90. letu starosti. ljubeča moti, stnra mati in tašča, gospa Marija Kovač roj. Zaletel Pokopali jo bomo v petek 2. t m. ob 9 z JSal. kapela sv. Petra, k Sv. Križu. — Sv. maša za-dušnioa bo v četrtek B. t. m. ob 7 pri Sv. Petra. _Žalujoči KOVAČEVI._ t Po kratki bolezni je nehalo utripati zlato srce noše preljubljcnc mamice, sestre, tele, svakinje in nečakinje, gospe Ive Pečar roj. Oblak vdove po odvetniku in trgovke Prisrčna hvala vsem. ki ste jo 25. februarja spremili v tako xelo velikem žlevilu na njen radnji domek. . Slovesna sv. maSa zaduSnica ie bo darovala v ccrkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani 3. mSrca ob devetih zjutraj. Novo mesto, Ljubljana, Kropa, 28. febr. 1945. Stanko in Janiea otroka ter ostalo sorodstvi^. ZAHVALA. Vsem, ki ste r najni sočustvovali bb smrti naSe ljubljene mame, stare mame itd., go«pe Ane Potočnik roj. Jeran ji lajSalf njeno trpljenje, darovali cvetje iu spremili na njeni zadnji poti, najlepša hva' Sv. maša zadušnica bo ▼ ponedeljek 5. marca ob sedmih zjutraj ▼ cerkvi sv. Jakoba. Žalujoči ostali. £ morda SIy'jti zdelo tako? »Moj Bog,« si je mislil, >zdaj se začenjam še sam vznemirjati. A da prav nič ne sluti—« »Kadczinski je trenutno v Parizu in se namerava v kratkem vrniti v domovino. V tesni zvezi je 5 tisto zadevo o črnem križu.« »Poljak — kako je vendar to mogoče?« Dr. Sly je vzel z mize obsežno pismo. Bilo je tisto, ki ga je cfobtl iz Vostolia. Nikakor se ni mogel odločiti. da bi ga dal Sigmar ju. Naj mu da v roke ta kelili trpljenja? Naj po kapljicah pije iz njega... »Ne! »Nič več ne smel oklevati. Saj nisem bojnzlivec ali tnazač, ki ne more izpeljati do konca začete zadeve. Nekaj krepkih vbrizgov. Tako daleč bo še segla moč njegovih živcev ...« »Kadczinski ni Poljak... Stara baronica K/idezinska mi je pisala.« Sigmar je prisluhnil. Igla se je dotaknila kože. Zdelo sc je, da je že strepetal pred prvim vbodom... »Pisala mi je, da je Ahil njen po-slnovljenec, tuj otrok, ki ga je vzela za svojega.« ...... Zdaj je Sigmar žc čutil ostrino igle. »Ahil ni Poljak,« je ponovil Sly. »Ampak?« »Ampak Korzičan!« Prvi vbrizgi A ta §e ni *adei na živec. Zduj Siv ni smel izgubljati časa. Preden ?c Sigmnr zave in bi se nteg- nil braniti pred novo bole<činp, mora' dobiti drugi vbrizg, — zadnji, a najhujši, ki nin bo prinesel smrt ali ozdravl jenje... »Kadczinski je sin Pere Androssi...« Bolnik je strepetal in si pri tem v žgoči bolečini sam porinil zastrupljeno iglo do mozga. »In moj?! Ahil je moj sin...« Zastokal je in se sesedel. Njegovemu hropečemu vzkriku sc je pridružil drug, tišji, a jasnejši. Sly je planil pokonci in prisluhnil... • , Kakšen krik je bil to? Ta ni prihajal od Sigmarja... Stekel je v sosednjo sobo. Tu ni bilo nikogar. Preden je prišel na hodnik in se ozrl na okrog, tudi tukaj ni bilo nikogar več. Ko pa je Sigmar drugo jutro po neprespani noči šel k svoji žeui, je zvedel, da je gospa prejšn ji večer nenadoma odpotovala in da ni pustila nobenega naslovu. XXIII. \ Po cele ure jc lahko sedela pred sliko im strmela v njeno čudovito krasoto, kot v razodetje drugega, brezgrešnega sveta. Tedai jo je zajel globok mir. Sprostila se jo vseh težav zmedenega življenja in so potopila v sladkost, ki je izžareval« i i slikč. Trdili *o, da je to najlepša slika na svetil. Čutila je, da izhaja nenavadna moč iz tega čudeža oblik in barv. ki se ni dala meriti in doumeti, ampak le občutiti v blaženem trepetu. Ta slika ni bila izdelana zgolj z barvami in čopičem — bila je goreča molitev, ki je postala vidns, bila je iičlovečena vera, ljubezen, ki je razkrivala nebesa. In ko je prav dolgo gledala sliko, tedaj je nnmcto Sfebe, videla pred seboj vse svojo življenje in čutila, kako je počasi šlo mimo nje brez bolečin, tudi ob najtemnejših točkah, kakor da bi vse pokrival čudoviti , mir, ki je izžareval iz presvete Device... Ena saina zabloda in beganje brez cilja je bilo celo njeno življenje. Zdaj pa jo je obkrožal globok mir. Bila je še preveč utrujena, da bi mogla mnogo razmišljati o sedanjih tednih. Ali pa so morda minuli že meseci, odkar je odpotovala iz Benetk? Bilo je brez dvoma že zelo, zelo dolgo. * Zdaj je bila zopet v tujem mestu-Ali ni večji del njunega življenja bilo neprestano potovanje in kratkotrajno t>ivanje v tujih mestih? Da, skoraj vedno je bilo tako. V spremstvu čudaške vojvodinje, je bilo njeno življenje stalen beg skozi tuje dežele: rti« so sc menjavali t bliskovito naglico, — bilo je uživanje vseli krasot sveta brez vsakega užitka. Prišel je Sigmar in ji ponudil dom. Zakaj ni ostaia v tej mirni sreči, ampak se je pustila zopet tirati skozi tuje dežele, dokler se brez moči ni zgrudila na poti? Zonet io hotel priti Sigmar ter ji ponuditi dom, fiočitek in skritost. Mar ni hrepenela po teiu, takrat v Benetkah? Seveda. Kako torej, da je zopet sedela sama v tujem mestu? Tisto popoldne je hotela iti k dr. SIyju, preden do>pe njen soprog. Ko je dospela do vrat njegove sobe, je zaslišala govorjenje. Zaslišala je glas, ki ji je bil znan — tako zelo znan! Sigmar je govoril in dr^S^ tudi. Morala je slišati nekaj besed ... »Ni Poljak... ampak Korzičan... Ahil je moj sin ...« Tedaj se je v n jeni duši odprl pekel. Pozneje ni veC vedela, kako jo prišla v svoje stanovanje. Ahil je bil sin njenega mo/a. Ona pa... Ne, tega ni hotela misliti do konca... Po tem odkritju je bilo nemogoče, da bi naslednji dan soprog orišel po njo in jo zopet vzel k sebi kot ženo... Za »Ljudsko tiskarno,.! Jote Kramar!? — Izdajatelj: JoSko'KroSelJ — Urednik; Janko Hafner.