Nikoli s Titove poti Tista nedelja 4. maja 1980 bo ostala zapisana kot najbolj žalosten dan v zgodovini jugoslovanskih narodov in narodnosti. Umrl je Tito. Kaplje so padale z drevesnih vej, drevesa so otrpnila v svojem miru. Deževalo je tako, kot bi tisoči jokali na glas. Mesta so postala negibna, obrazi kot okameneli. Bil je dan, ko res ni moglo sijati sonce. Bolečina v srcih je bila tako silna, da bi kričali od bolečin, ko bi nam nekaj ne stiskalo grl. Umrl je človek, največji človek vseh časov. Najdražji voditelj jugoslovanskih narodov. Največji borec za delavski razred, za mir v svetu, svobodo, bratstvo in neuvrščenost. Več kot 40 let je bil naš Tito kot prekaljen borec proletarske revolucije na čelu jugoslovanskih komunistov. Vse njegovo delo je dokazovalo globok smisel za razumevanje resničnih osvobujočih interesov in teženj ljudskih množic in za poti po katerih so se spreminjali v resničnost njihovega življenja. Umrl je maršal Jugoslavije, trikratni heroj in največji strateg naše revolucije. Legendarni junak, ki se je že pred vojno v najtežjih pogojih bojeval za srečo ponižanih in zatiranih in nato -kot partizan - organiziral junaški narodnoosvobodilni boj narodov in narodnosti Jugoslavije. Legendarni poveljnik, ki ni - tako kot drugi vojskovodje - osvajal, ampak osvobajal, malim in zatiranim narodom sveta pa dokazal, kako je mogoče premagati najmočnejšega sovražnika. Umrl je človek, ki smo ga imeli najrajši in ki so ga zaradi njegove človeške veličine morali spoštovati celo sovražniki. Umrl je človek, o katerem je mogoče reči, da je prvi državnik v zgodovini, ki ga je obkrožalo toliko resnične ljudske ljubezni kot doslej še nobenega. Z njim smo z zanesljivim korakom prehodili meje preteklosti in ovire sodobnosti, postali smo gospodarji svoje lastne usode. Titova neizčrpna energija nam je vlivala moči, da smo se spoprijeli z vsemi težavami ki so pretile, in nam pokazala zanesljivo pot v socialistično prihodnost človeške družbe. V žilah nam teče ista kri - kri heroja narodnoosvobodilnega boja, socialistične revolucije in izgradnje samoupravljanja. Poznamo vrednosti svojih opredelitev. Zato bomo svoje ljubezni branili prav tako srčno kot so jih generacije pred nami. Tito, to smo danes mi vsi. Pot je jasna in cilj je trden. In nikogar ni in nikogar ne bo, ne z leve ne z desne, ki bi nas mogel odvrniti z nje. Iz moči odraslosti in odločnosti tega trenutka, še tako prežetega z bolečino, bo rasla samoupravna socialistična Jugoslavija naprej. Zato, ker smo to ves čas hoteli in hočemo še naprej. Tito, to smo danes mi vsi. ... ostali bomo zvesti Titu in njegovi poti... Kako bomo v naši DO uresničevali Titovo pot Sprijazniti se moramo s težko in bolečo resnico, da je Josip Broz Tito prenehal misliti in ustvarjati. Živeli smo vsak dan s Titom, navadili smo se poslušati njegovo živo besedo. Občudovali smo ga, bili smo radostni in ponosni, kadar je bil med nami in kadar je bil na potovanjih miru. Spominjamo se ga vzravnano in dostojanstveno, hrabro in z vso samozavestjo. V nas in v našem boju obstaja in živi kot naš voditelj in učitelj. Njegove besede bodo odzvanjale nad prostranstvi naše svobodne, socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. Njegovo delo bo preživelo tudi naš čas. Za vse nas je Tito - neizmerna Ijuoezen. Obljubili smo mu: »Zvesto bomo sledili tvoji poti.« Vsi delavci smo enotni, da bomo uresničevali Titovo pot, uresničevali naloge, ki smo si jih zadali in še izboljševali naše delo. Doseženi uspehi nam dajejo novih moči, da se bo še bolj okrepil naš zanos in volja do dela, da se bo utrdilo v nas prepričanje, da imamo usodo vseh nas v svojih rokah. Samo od našega dela in odgovornosti je odvisen naš skupni napredek, razvoj materialne in duhovne blaginje družbe. To je oblast in svoboda človeka. Janko Rebov, predsednik sindikata v DO: »Dogovorili smo se za vrsto nalog, ki jih moramo izvršiti čimprej in z vso resnostjo. Titova pobuda ob novem letu za stabilizacijo v gospodarstvu, nam je dala novih nalog in razmišljanj, ub upoštevanju vseh dosedanjih napak moramo pristopiti k realizaciji te pobude. Naš interes in cilj je, da nadaljujemo izvajanje nalog na področju razvijanja samoupravljanja v delovni organizaciji. Dopolniti moramo samoupravne akte, razširiti kolektivno delo, razvijati skupne odgovornosti in odločanje ter dogovarjanje prenašati preko zbora delovnih ljudi in samoupravnih delovnih skupin. Delavci smo zainteresirani za tisti delovni krog v katerem združujemo svoje delo in pomagamo sodelavcem. Ljudje smo pripravljeni delati, tudi več, dati svoj dopust za vse tisto, kar je v našem interesu in volji. Danes je mogoče delati in ustvarjati v takih pogojih dela, kjer so delavci lahko zadovoljni in zaščiteni pred nevarnostmi pri delu. V naši delovni organizaciji se moramo truditi prav za uresničitev te pobude in izboljšanje življenskih razmer delavcev«. Sklepi in stališča sindikata Realen in kritičen prikaz najaktualnejših vprašanj iz dela in poslovanja DO Cinkarne, ki je bil poudarjen tako v uvodnih referatih kot s strani razpravljalcev na konferenci OOZS dne 13. 3. 1980 je omogočil, da je konferenca izoblikovala naslednje sklepe in stališča: Razvoj samoupravne organiziranosti V sklopu uveljavljanja novih organizacijskih oblik v DO in TOZD, bo konferenca posvečala posebno skrb izboljšanju samoupravne organiziranosti. Pri tem gre za močnejše aganžiranje sindikata pri dopolnitvah samoupravnih splošnih aktov, ki morajo biti vsklajeni s spremembami v organizaciji. Zlasti aktivno bomo sodelovali pri oblikovanju in sprejemanju sporazuma o medsebojnih odnosih med TOZD in DSSS ter odločanju o ustanavljanju novih TOZD posebno še TOZD skupnega pomena (čl. 403 ZZD). Krepili bomo tiste pozitivne težnje, ki omogočajo obvladovanje vprašanj DO kot celote ter se odločno zavzemali za razvoj dobrih medsebojnih odnosov med TOZD na vseh področjih dela in sporazumevanja. Da uresničimo to nalogo, morajo tudi samoupravni organi analizirati svoje delo in vlogo, tako po TOZD kot tudi na nivoju DO. Ta ocena mora predvsem pokazati stopnjo aktivnosti delegatov pri pripravi in sprejemanju odločitev, kontrolo nad izvajanjem nalog in razloge za morebitne ovire pri sprejemanju sklepov ter njihovi realizaciji. Oceniti je treba tudi vpliv delegatov TOZD na delo in odločitve samoupravnih organov DO. Izboljšati moramo delovanje delegacij, posebno še za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Dolžnost strokovnih služb in vodstvenih delavcev v TOZD in DO je, da z njimi sodelujejo v vseh vprašanjih njihovega dela, jim omogočijo normalne pogoje dela ter jim nudijo D----------------------------------- pomoč. Prav tako predlagamo, da se vodje delegacij redno vabijo na zasedanja organov upravljanja v TOZD. Konferenca obvezuje vse pristojne službe, DPO in vodstva TOZD in DO, da poglabljajo informativno dejavnost. Na vseh skupnih dogovorih je potrebno posvetiti del časa tudi kvalitetnemu informiranju delavcev ter se v večji meri posluževati oglasnih desk za tekoče informacije. Kjer oglasnih desk ni, jih je treba nemudoma nabaviti. Konferenca predlaga, da o problematiki informiranja razpravlja tudi kolegij DO. Družbeno ekonomski odnosi Vodstva OOS so dolžna sodelovati pri organiziranju razprave o polletnih poslovnih rezultatih po TOZD, posebej pa še o rezultatih po zaključnem računu za poslovno leto. Sindikat zahteva od strokovnih služb, da svoje delo organizirajo tako, da bodo ustrezni podatki pravočasno posredovani v javno razpravo. Prav tako se vodstva OOS zadolžujejo, da organizirajo tekoče uresničevanje planskih zadolžitev ter analizirajo vzroke eventuelnih odstopanj. Delavci se morajo z rezultati poslovanja tekoče seznanjati ter sprejemati ukrepe povsod, kjer je ogroženo doseganje planiranih rezultatov. Konferenca zadolžuje vse odbore za spremljanje gospodarjenja, da stalno analizirajo izvajanje stabilizacijskih nalog po sprejetih programih v TOZD in DSSS. To nalogo opravljajo odbori v tesni povezavi z vodstvi TOZD. Izdelava srednjeročnega plana razvoja za obdobje 1981 - 1985 ter samoupravnega sporazuma o srednjeročnem planu razvoja, je izredno aktualno in pomembno področje, kateremu bomo v sindikatu posvetili veliko pozornost. Konferenca ugotavlja, da že kasnimo pri izdelavi elementov srednjeročnega plana, prav tako pa načrtovanje posameznih TOZD za srednjeročno obdobje ni vsklajeno s cilji in možnostmi DO. Sindikat bo vztrajal, da se v samoupravnem sporazumu določi priotiteta posameznih investicij, zagotovi način združevanja sredstev v DO in nameni večja skrb modernizaciji proizvodnje ter s tem izboljšanje delovnih pogojev delavcev. Sestavni del aktivnosti sindikata je sprejem in izvedba nove organiziranosti v DO. Nova organizacija mora zagotoviti bolj vsklajeno poslovanje z vidika komercialnega in dolgoročnega razvoja DO, večjo medsebojno povezanost strokovnih služb in sistem nagrajevanja, ki bo največ odvisen od rezultatov dela posameznikov in kolektiva kot celote' Konferenca podpira vse pobude, ki težijo k tem ciljem, zavrača pa težnje, ki pri izvedbi nove organizacije niso usmerjene prvenstveno v cilje DO. Področje ekološke sanacije po sprejetem programu ekonomske in ekološke sanacije Cinkarne obvezuje tudi sindikalno organizacijo, da nenehno spremlja uresničevanje programa ter poudari vprašanje odgovornosti tistih dejavnikov, ki ne opravljajo svojih nalog v skladu s sprejetimi roki izvedbe posameznih ukrepov. Družbeni standard, socialna politika OOS se morajo aktivnejše vključiti v proučevanje socialne problematike v v TOZD in DSSS ter proučiti probleme zaposlovanja delavcev invalidov ter delavcev, ki jim je zmanjšana delovna zmožnost. V letu 1980 mora sindikat spremljati izgradnjo objekta za družbeno prehrano, s katerim se bo rešil problem razdeljevanja prehrane med delovnim časom na vseh treh, oziroma štirih izmenah. IO OOZS so dolžni obravnavati in na ta način pomagati delavcem v samskem domu Cinkarne, da se bo izvajal sporazum o minimalnih in kulturnih standardih za stanovalce, da se preverja red in disciplina ter vodstva sindikata sodelujejo nadaljevanje na 4. strani . . . človeka smrt požanje, človeštvo ne, naprej z njim, kar je storil za nas, živelo bo vselej. .. Še o stabilizaciji Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 - 1980 v letu 1980 (takšen je njen polni naslov) - izšla je v Uradnem listu SRS št. 1, 14. januarja 1980 - bo v vsakdanji rabi upravičeno poimenovana kot resolucija gospodarske stabilizacije, saj takšna usmeritev veje od njene prve do zadnje strani. Pritrditi moramo, da se ne srečujemo prvič s stabilizacijskimi usmeritvami, vendar je ta od prejšnjih precej strožja - tudi zato, ker pri izvajanju stabilizacije v preteklosti nismo bili dovolj strogi. Več in bolje Več izvažati, manj uvažati, več in bolje proizvajati, boljše investirati, porabiti ma- Zagnanost v našem vsakdanu Naša delovna, poslovna in akcijska zagnanost komajda še priznava koledarske razdelitve mesecev in letnih časov. Nastajanje planov, tehtanje realizacij, iskanje čim boljših organizacijskih in reorganizacijskih modelov za leto naprej, so bolj na videz kot v resnici zakoličeni z osmimi uradovalnimi urami. Orodja in stroje puščamo v tovarni, glave nosimo s seboj domov in v njih probleme, načrte, tuhtanja najboljših rešitev med mnogimi možnostmi. Neutrudno in zagnano sejemo in sestankujemo, ker preprosto ni drugih možnosti za dogovarjanje, za premagovanje odporov in osvajanja novega. In tudi sestanki ne sprašujejo več za dneve in ure. Prvo četrtletje je zaključeno V našem gospodarstvu si zelo prizadevamo za bolj usklajeno delitev dohodka, ki ga ustvarimo. Taka prizadevanja so prisotna tudi v naši delovni organizaciji Vsi se bomo morali še bolj kot doslej truditi, da bomo ustvarili čim več dohodka, z resnično večjim prizadevanjem pri delu, ob boljši organizaciji dela ter izpopolnjenem proizvodnem procesu. Gospodarnejša delitev dohodka za skupno, splošno in osebno porabo je eden od osnovnih dejavnikov ustalitve gospodarstva. Samo s trezno delitvijo dohodka bomo lahko povečevali sredstva za interno akumulacijo. 23,39 % letnega planiranega zneska celotnega prihodka to je 685.820.884 din 23,02 % letnega planiranega zneska celotnega dohodka to je 149.308.105 din 21,19 % letnega planiranega zneska čistega dohodka to je 96.414.953 din 22,76 % letnega planiranega zneska za osebne dohodke to je 69.892.296 din 22,36 % letnega planiranega zneska za osebne dohodke lentega planiranega zneska in skupno porabo to je 81.480.380 din 13,98 % letnega planiranega zneska za poslovni sklad to je 12.230.094 din 20,00 % letnega planiranega zneska za razširjeno repro.to je 9.454.533 din nj energije in se usmerjati k domačim energetskim virom, pridobivati več znanja, izdelovati kvalitetneje, zajeziti neutemeljene pritiske na rast osebnih dohodkov, povečati družbeno kontrolo cen, s pravilnim samoupravnim organiziranjem zmanjšati administrativno urejanje vprašanj, varčevati s stroški za reprezentanco in službenimi potovanji, povečati odgovornosti pri sklepanju pogodb, povečati učinkovitost domačih raziskav, ustrezneje načrtovati delovni čas. . . Brez odrekanja najbrž ne bo šlo, vendar se rrforamo boriti za boljšo produktivnost in gospodarjenje. Vse to in še več pa bi moralo postati naša vsakdanja praksa. \z uredništva Čas pa beži in že so pred nami novi in novi problemi. Pridni ne daje dolgo potuhe lenemu, redoljubni ne nediscipliniranemu. Če se torej letos zavzeto sporazumemo za red, s tem v resnici dvigamo vrednost in pomen dobrega dela. Da velja za vse enako, se mora razumeti samo po sebi. Zagnanost našega dela in našega dogovarjanja teče neprekinjeno naprej -enako zavzeto za stroji v obratih, kot za računskimi in pisalnimi stroji. Za vsemi stroji smo delavci iste Cinkarne, uravnavi v isto smer, za iste skupne cilje. Ta resnica naj tudi v prihodnje preveva v vseh naših dogovarjanjih kot doslej. Iz uredništva Vse temeljne organizacije so zaključile poslovanje v tem obdobju s pozitivnimi finančnimi rezultati. Vendar nekaterim ni uspelo v celoti pokriti vseh obveznosti, ki se pokrivajo iz dohodka (sklad skupne porabe, posojila, sanacijski krediti). Doseženi poslovni rezultati v seštevku na nivoju DO ne dosegajo planiranih na področju obsega poslovanja. V primerjavi s preteklim letom je bila finančna učinkovitost nekoliko izboljšana vendar pa zaostaja obseg poslovanja zaradi pomanjkanja surovin. Delavci temeljnih organizacij jn DSSS so v tem obdobju dosegli: V primerjavi z istim razdobjem preteklega leta znašajo porasti: celotnega prihodka 28,42 %, dohodka 40,02 %, čistega dohodka 33,45 %, sredstev za OD 21,66 %, sredstev za OD in skupno porabo 24,06 %, sredstev za poslovni sklad 57,36 %, sredstev za razširj. reprod. 253 %, sredstev za rezervni sklad 54,38 %, dohodek na de- lavca je porastel za 38,70 %, čisti dohodek delavca je porastel za 32,20 %, čisti OD na zaposl. je porast, za 23,27 %, učinkovitost povprečno porabljenih poslovnih sredstev za 16,00 %, udeležba akumulacije v dohodku se je povzpela od 7 % na 12 %. Učinkovitost poslovanja je bila v primerjavi s preteklim letom izboljšana, kljub zaostajanju obsega postavanja, ker je letos v večji merj, uspelo kompenzirati naraščanje cen reprodukcijskega materiala. V nadaljevanju so opisani vplivi na poslovne rezultate po posameznih področjih. OBSEG POSLOVANJA a) Celotni prihodek - fakturirana prodaja Planirani letni celotni prihodek, ki se oblikuje po plačani prodaji je bil dosežen le z 23,39 % (25 % = 100). Nedoseganje planiranega celotnega prihodka je posledica nedoseganja planirane fakturirane prodaje in proizvodnje. Fizični obseg planirane prodaje je bil dosežen le z 94,85 % v seštevku Cinkarne. Le-tega niso dosegle TOZD Metalurgija (95,78 %), Kemija Celje (85,39 %), Kemija Mozirje (83,68 %), Grafika (89,36 %) Vzdrževanje (97 %). Vplivi na oblikovanje fakturirane prodajne vrednosti: Zaradi manjših količin od planiranih je izpadla vrednost 26.551.260 dinarjev; zaradi nedoseganja planiranih prodajnih cen je izpadla vrednost 8.800.000 dinarjev; vsega izpad 35.351.613 dinarjev. PROIZVODNJA Osnovni plan proizvodnje je bil na nivoju Cinkarne dosežen le z 89,46 %. Le-tega niso dosegle TOZD: Kemija (83,21 %), zaradi pomanjkanja cinka, TOZD Grafika (82,44 %), uvoz - izpad proizvodnje barv, TOZD Ti02 (99,18 %), izpad v januarju - okvare. Proizvodnja je bila na nivoju Cinkarne nižja od lanskoletne za 4,61 %, zaradi manjše proizvodnje v TOZD Metalurgija (90,16 %) in v Kemiji Celje (79,05 %). IZKORISTEK ČASOVNEGA FONDA IN PRODUKTIVNOST DELA Le-ta je znašal 85,86 % in je bil za 0,03 % boljši od lanskoletnega. Za povprečnim izkoristkom na nivoju Cinkarne zaostaja občutno le Kemija Celje (81,46 %). V letošnjem letu so znašali izostanki iz naslova boleznin in materinstva 7,46 % od možnega časovnega fonda v preteklem letu, pa je znašal izpad 8,08 %. Zaradi izboljšanja časovnega fonda je bilo letos opravljenih v rednem delovnem času na delavca 6 ur več, v nadurah pa 3 ure manj na zaposlenega. Vsega je bilo opravljenih 22.969 nadur, od tega 22,21 % na nedelje in praznike. Število nadur je za 18 % manjše kot v preteklem letu. Število opravljenih nadur predstavlja časovni fond 42 delavcev. Produktivnost dela na zaposlenega. Ker je vrednost skupne proizvodnje padla za 4,61 % število zaposlenih pa je ... vemo kaj hočemo, in zato ostajamo zvesti sebi, tebi - ostajamo Titovi. .. poraslo za 1,3 %, je produktivnost dela na nivoju Cinkarne padla v primerjavi s preteklim letom za 5,91 %. Nižjo produktivnost so dosegle TOZD Metalurgija, Kemija Celje, zaradi nižje proizvodnje. FINANČNA UČINKOVITOST POSLOVANJA Le-ta je bila nižja od planirane, kar se odraža v negativnem odstopanju od planirane akumolativnosti. Razlogi za to so: - nedoseganje planiranega obsega poslovanja tako iz naslova količin in prodajnih cen, - nedoseganje planirane učinkovitosti porabljenih sredstev, ki so hitreje rastla od celotnega prihodka, zaradi česar je padla udeležba dohodka v strukturi prihodka O informiranju v delovni organizaciji smo čestokrat razpravljali v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah in vedno poudarjali, da mora biti boljše, predvsem bolje organizirano, pravočasno, objektivno in razumljivo. V mesecu aprilu so tudi člani kolegija obravnavali problematiko informiranja v delovni organizaciji. Podpredsednik kolektivnega poslovodnega organa, tovariš Leopold Slapnik, dipl. pol., je opozoril na vrsto težav na tem področju: Čutiti je pomanjkanje kvalitetnih poročevalcev, ki bi morali v svojem izvajanju biti predvsem jasni in opredeljeni za skupne cilje in interese. Nujna prisotnost na delu in izmensko delo je čestokrat vzrok, da delavci ne morejo priti na sestanek delovnih skupin ali zbora. Problemi jezika in obstoj neformalnih skupin, ki razširjajo polresnice in vnašajo zmedo ter nezaupanje in nerazumevanje bistva delovne organizacije, je prepreka, zoper katero se bomo morali odločno boriti in jo premagati v najkrajšem času. Poudaril je, da se mora nujno okrepiti povezanost strokovnih služb da le - te dopolnijo hitrost poslovnih poročil ter okrepijo centralno obveščanje. Potrebno bo izpopolniti sredstva informiranja s tem, da bi bili sestanki od planirane 22,12 na 21,77 %. Ker na področju režijskih in variabilnih stroškov ni prišlo do negativnih odstopanj je osnovni vzrok nedoseganje planiranega obsega poslovanja in cen. Iz že uvodoma prikazanih kazalcev poslovanja je razvidno, da je finančna učinkovitost letos boljša, vendar so sredstva za krepitev materialne osnove še vedno.zelo nizka. DELITEV DOHODKA Delitev dohodka je bila skladna z »Dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980«. Tiste temeljne organizacije pri katerih je prišlo do odstopanj, bodo svojo delitev v naslednjem razdobju uskladile. bolje pripravljeni in krajši. Delavci bi morali dobiti informacije za odločanje vnaprej. Obnoviti in povečati bi se moralo število oglasnih desk, s tem pa tudi povečati odgovornost na tem področju. Obveščanje je predvsem odvisno od tega, koliko so delavci, ki informacijo imajo, pripravljeni le-to posredovati in koliko vztrajno samoupravni organi in družbenopolitične organizacije od njih to zahtevajo. Urednica POVPREČNI OD V LETU 1979 Povprečni izplačani neto osebni dohodek na podlagi števila zaposlenih v DO, je bil v letu 1979, 6739 din. V TOZD Metalurgija je znašal povprečni OD 6681,00 din, kar je za 25,02 % več kot v letu 1978, v ostalih TOZD pa je povečanje v primerjavi z letom 1978 naslednje: TOZD Kemija Celje 6.801,00 din - povečanje za 22,74 %, TOZD Kemija Mozirje 6891,00 din - povečanje za 32,85 %, TOZD Grafika 6472,00 din - povečanje za 25,91 %, TOZD Titan dioksid 6978,00 din -povečanje za 24,72 %, TOZD Vzdrževanje in energetika 7169,00 din - povečanje za 24,74 %, TOZD Transport 6836,00 din -povečanje za 26,20 % ter DSSS 6106,00 din - povečanje za 22,05 %. nadaljevanje iz 2. strani na njihovih sestankih in našim delavcem pravilno pomagajo pri razreševanju njihovih problemov. Vodstva OOS so dolžna skrbeti za organizirano rekreacijo za vse zaposlene delavce. Organizirati morajo srečanja vseh upokojencev. Posebno pozornost je potrebno posvetiti vsem upokojencem v tednu starejših občanov ter z njimi organizirati razgovore. Izobraževanje S področja izobraževanja morajo OOZS opraviti predvsem naslednje naloge: Vse delavce je potrebno preko SDS seznaniti s prehodom na usmerjeno izobraževanje. Sodelovati in obravnavati srednjeročno planiranje kadrov za obdobje 1981 - 1986. Ugotoviti možnosti ter ustrezno opozoriti organizacijsko službo in vodstva TOZD za izvajanje praktičnega pouka pripravnikov ter delavcev, ki se uvajajo v delo - nova zaposlitev. Prizadevati si, da se čim večje število NK delavcev vključi v dodatno izobraževanje. Izdelati pregled delegatskega izobraževanja ter delegate, ki še niso bili v delegatski šoli, obvezno vključi v delegatsko šolo v letu 1980. Spremljati izobraževanje delavcev iz varstva pri delu ter izobraževanje delavcev v šoli za gospodarstvenike Vodstva sindikata se morajo vključiti v prizadevanja za izvajanje načela »Pravega človeka na pravo mesto«. Inovacijska dejavnost Inovacijska dejavnost se mora razširiti na čim večje število udeležencev, vzporedno so IO OOZS zadolženi, da pripravijo in organizirajo ustanovni zbor društva DIATI. Komisija za inventivno dejavnost mora takoj vskladiti samoupravni sporazum o inventivni dejavnosti po TOZD in DSSS. Za nemoteno delo komisije se mora takoj zaposliti in odpreti delovno mesto analitika inovacij. Za redno obveščanje vseh zaposlenih o delovanju društva DIATI in komisije za inventivno dejavnost se zadolži uredniški odbor Cinkarnarja. Sodelovanje z DPO Prvenstvena naloga IO OOZS je aktivnejša sodelovanje in povezovanje s KS. Redno spremljati delo komisij in delegatov. Za dosego tega morajo vodstva sindikata občasno sklicati sestanke s predsedniki komisij in vodji delegacij, še naprej mora biti naloga sindikata nuditi vso pomoč mladini in aktivu žena. SLO in DS IO OOZS morajo takoj izdelati programe aktivnosti na področju SLO in DS ter izdelati akcijski program za NNNP 1980. Imenovati je potrebno člane za vodenje sindikata v slučaju posebnih pogojev -vojne. Vzpostaviti uspešno koordinacijo na nivoju DO. Skrbeti za izobraževanje vseh delavcev iz SLO in DS. Janko Rebov dopisujte v svoj Časopis Pregled nekaterih stroškov za OZD Cinkarna I. - lil. 1980 Doseženo Plan Doseženo Indeks l-lll. 1979 1980 l-lll. 1980 80/79 na plan Kilometrine 460.084 2,842.545 700.197 152,19 24,63 Potni stroški v državi 86.588 533.444 206.007 237,92 38,62 Potni stroški v tujini 86.106 620.665 63.569 73,83 10,24 Dnevnice v državi 284.108 1,495.226 346.854 122,09 23,20 Dnevnice v tujini 82.664 500.050 53.941 65,25 10,79 Nočnine v državi 59.462 263.435 38.423 64,62 14,59 Nočnine v tujini 8.583 171.895 31.193 363,43 18,15 Str. reki. in prop. 234.138 505.860 66,451 28,38 13,14 Izd. za reprezent. 286.435 994.540 249.543 87,12 25,09 Izd. po pogodbah o delu 454.575 1.271.270 509.626 112,11 40,09 Avtorski honor. 41.239 114.745 136.270 330,44 118,76 Skupaj 2.083.982 9.313.675 2.402.074 115,26 25,79 Hinko Haas Informiranje na kolegiju ... Tito je velike ideje in misli spremenil v akcije milijonskih ljudskih množic.. . Avtobusni prevozi naših delavcev POGODBENI PREVOZI Cinkarna ima z Izletnikom organizirane tri pogodbene avtobuse v oddaljenosti cca 70 km - Žetale, Nova cerkev, Krapina. Dva avtobusa vozita tudi za drugo in tretjo izmeno. V Cinkarno se iz te oddaljenosti vozi 270 delavcev. Pogodbeni prevoz je stal v 1979 letu 4.380.000,00 din. Branko Barušič dela v peči v Cinko-vem belilu v treh izmenah. Vsak dan se vozi iz 60 km oddaljene Krapine. Zjutraj mora vstati že ob 3.30 uri. Branko in njegovi sodelavci, ki se vozijo iz iste smeri, so čestokrat nezadovoljni ker ob 14.10, še ni avtobusa, ki bi jih odpeljal domov. Dostikrat se jim zgodi, da se morajo vrniti domov z rednim avtobusom. Na redni progi pa ne veljajo vstopnice, ki jih imajo za pogodbeni prevoz. Tudi, kadar delajo v četrti izmeni, ob sobotah in nedeljah, imajo težave, ker redni avtobus pelje le do Durmanca, naprej pa morajo še 5 km peš. Čeprav avtobus nima drugih postajališč, porabi za vožnjo več kot uro. Posebno pozimi odhajajo in se vračajo domov v trdi temi. Glede zamud nam je kadrovska služba zagotovila, da v primeru, ko avtobusa ni ukrepa takoj, ko ji sporočijo. Vzrok za zamude so največkrat vremenske razmere, prometne nesreče, objektivne okvare, neočiščene ceste, posebno pozimi. Zamude pogodbenih avtobusov so pogostejše pri odhodih. Večkrat avtobus ne odpelje pravočasno že iz Izletnikovih garaž, kjer tehnično popravljajo vozila. Delovno organizacijo Izletnik na to stalno opozarjajo. Dogovorili so se, da stroške, ki nastanejo s tem v zvezi, krije Izletnik sam. Objektivne težave pa se upoštevajo kot upravičene. REDNI PREVOZ NA DELO V oddaljenosti nad 4 km se vozi v tovarno 490 do 500 sodelavcev. Uvedeni sta dve redni liniji, ki vozita iz železniške postaje po Kidričevi ulici do Slane, Te-harj in Štor. Zanimiv je podatek, da se kar 480 delavcev vozi iz 97 smeri oziroma različnih vstopnih postaj od Mozirja, Jur- kloštra, Šmartnega, Dobrne, Imena, Rogatca, Virštajna in Planine. Povprečna oddaljenost Cinkarnarjev od delovne organizacije je 10 km. DODATNI PREVOZI Avtobusna proga Železniška postaja -Otok - Lava - Dečkova cesta - Samopostrežna Gaberje - Cinkarna novi del, je uvedena kot redna linija. Odhod iz Cinkarne je ob 14.05 uri in prihod v Cinkarno ob 5.55 uri. Ker pa pride ta avtobus že iz Celjske koče, ima v slabih vremenskih razmerah zamudo. Samo iz Lave se vozi kar 110 cinkarniš-kih delavcev, zato je kadrovska služba predlagala Izletniku, da uvede progo iz območja Ostrožno - Lava - Samopostrežna Gaberje do Javnih skladišč, s tem, da avtobus obrne in se vrne na postajo. Drugi predlog je bil za uvedbo proge Hudinja - Samopostrežna Gaberje - Cinkarna - Javna skladišča. Ta avtobus naj bi vozil tako, da bi lahko zajel vse tri izmene to je ob 6.00, 14.00 in 22.00 uri, ob upoštevanju možnosti prihoda od zadnje postaje do delovnega mesta in enako pri odhodu. M. Gorenšek PROGE MESTNEGA POTNIŠKEGA _________PROMETA V CELJU___________________ LOPATA LOKROVEC ? / o/ LOKROVEC..K' \ LOPATA J/ ^V^UPERGER tKRAZGLEDNA UL ZG.HUDINJA VOJNIK ŽALEC POL ZELA^— PREBOLD ZABUKOVCA OST ROZ NOs5Ss>Os. F4ZARINC ^SS^VTOSTROZM Škofja v LEGENDA lOSTROŽNO VEDENIK LAVA 1 ŽEL. POST-OSTROŽNO-LOKROVEC 2 ŽEL. POST.-OSTROŽNO-LOPATA 2 OSTROŽNO-ŽEL. POST.-ŠTORE 3 ŽEL. POST.-OTOK-LAVA-HUDINJA-ŽEL.POST. 4 ŽEL. POST.-HUDINJA-LAVA-OTOK-ŽEL.POST. 5 ŽEL. POST.-HUDINJA-ŠK. VAS-VOJNIK 6 HUDINJA-ŽEL. POST.-ŠTORE 7 ŽEL. POST.-TEHARJE-ŠTORE 8 NOVA VAS-ŽEL. POST.-SKALNA KLET 9 ŽEL. POST.-ZAGRAD 10 ŽEL. POST.-PETROVČE-ŽALEC 11 ŽEL. POST.-KIDRlCEVA UL.-SLANCE 12 LAVA-ŽEL. POST.-ŠTORE SLANCE . STORE ZAGRAD . . . povezanost partije z množicami je bila podlaga za veliko zaupanje delovnih ljudi v Tita. .. Problemi onesnaženih obratov Tipično za vso bazično, posebno pa metalurško industrijo je, da so tehnološko najbolj zanimivi obrati tudi najbolj onesnaženi. Zahtevajo vrsto pomožnih surovin in dajejo dosti stranskih produktov. Eden od takih je obrat cinkovega prahu ali tako imenovani »New Jersey«. Prva takšna naprava za izdelovanje cinkovega prahu iz cinkove rude, je bila v državi New Jersey v ZDA. Postopek dela oziroma kemični proces se od takrat imenuje po tej državi. Obrat cinkovega prahu v Cinkarni obratuje od leta 1967. Glavni izdelek obrata je cinkov prah, katerega 99 % izvozijo. Letno proizvedejo 3500 ton. Stranski produkti so cinkov pepel, cinkov svinec in trdi cink, ki še vedno vsebuje precej cinka. Surovino za cinkov prah v večini uvažajo. Stranske proizvode odlagajo na kupe pred obratom, ker teh takoj ne odpeljejo je obrat na pogled zelo onesnažen. Za kurjenje peči uporabljajo mazut, ki ga črpajo iz prečrpalne postaje neposredno ob obratu. Zaradi večletne neurejenosti črpanja odjemalcev iz Cinkarne, ostaja en činitelj več za nedostojen in umazan pogled na obrat cinkovega prahu. Mazut je zaradi neodgovornega črpanja razlit po okolici, kanali, ki bi morali požirati mazut pa so zamašeni. Popravilo se ne izplača. Tudi tukaj je čutiti potrebo prehoda kurjenja iz mazuta na zemeljski plin. Delavski sveti po temeljnih organizacijah Cinkarne so v zadnjem obdobju razpravljali o rezultatih tromesečnega poslovanja v letu 1980 in razdelitvi sklada skupne porabe. Ker vse zadeve, niso pomembne za celotno delovno organizacijo, objavljamo le nekatere: TOZD Grafika Pri ODrazložitvi programa dela po posameznih sektorjih in službah v DSSS so sklenili,da se mora vsak posameznik, ki opravlja nadurno delo, zaradi evidentiranja števila opravljenih nadur, javiti pri vratarju. Pripominjajo, da je potrebno kadrovsko politiko voditi kompromisno ter, da ima služba preslab pristop k problemu izpopolnjevanja za delo in ob delu (tečaji, seminarji, simpoziji). TOZD Metalurgija Obravnavali in potrdili so predlog podražitve toplega obroka iz 4,00 na 5,00 din za obrok - število blokov ostane enako. V razpravi so poudarili, da kvaliteta toplega obroka še vedno ni zadovoljiva, predvsem opozarjajo na higienske razmere v bifeju novega dela Cinkarne. DSSS Z ozirom na predlog delovne skupine finančno računovodskega sektorja, o ukinitvi participacije za topliobrok.je deiavski Obratovodja cinkovega prahu, tovariš Lukašček meni. da je v primerjavi s podobnimi obrati na Poljskem, v Belgiji in Šabcu naš obrat daleč manj onesnažen. Okolica obrata New Jersey je porazna. Tako je ocenila komisija za urbanizacijo in urejanje okolja, ki je lani aprila odšla na terenski ogled okolja v stari in novi del tovarne ter ugotavljala dejansko stanje okolice ob obratih. Povsoa naoKrog so svet predlagal komisiji in službi, da se dogovorijo o možnosti odobritve le toliko blokov delavcem v DSSS, kolikor jim pri- bili stari pločevinasti sodi, razen odpadni material in gradbene ruševine. Danes je okolje za spoznanje boljše, vendar je le malo upanja, da bo zaradi navedenih vzrokov obrat čistejši in varstvo našega okolja, takšno kot si želimo. Skrb vsakega posameznika za urejanje okolja lahko odigra pri našem počutju vidno vlogo. In koliko je še podobnih okolic obratov v naši tovarni? M. Gorenšek pada brez soudeležbe. Deiavski svet je sprejel program dela in aktivnosti na področju SLO in družbene samozaščite. Potrdili so nabavo motornega trokolesa za potrebe razvoza mleka in drugega materiala. Iz zapisnikov Kaj dela mladina V osnovni organizaciji ZSMS TOZD Metalurgije so razpravljali o izpolnitvi naloge ekonomsko gospodarske stabilizacije. Predvsem mladi komunisti so dolžni, da so v svojih sredinah glavni organizatorji te akcije. Mladi v Metalurgiji hočejo dokazati, da so sposobni prispevati svoj delež za boljši jutri. V razpravi so ugotovili, da je za rekreacijo v tovarni namenjena precejšnja vsota denarja, katero pa sedanja udeležba in aktivnost na tem področju ne opravičuje. Tudi mladi se premalo vključujejo v športno dejavnost. V svojem akcijskem programu dela, ki so ga sprejeli, so si zadali konkretne naloge. Izdelali bodo anketo o splošni oceni aktivnosti, disciplini in vestnosti mladincev pri delu, ter jo posredovali obratovod-stvom. Vzpodbujati želijo delo na področju SLO in DS, dela delegacij ter športa in rekreacije. Sklenili so, da se bodo trudili za čimvečji prispevek pri uresničevanju naloge za boljšo produktivnost, ter vključevanju najboljših mladincev v Zvezo komunistov. V mesecu aprilu so se na svoji volilno- programski seji zbrali tudi mladi v TOZD TiOa. Izvolili so novo predsedstvo osnovne organizacije ZSMS in sicer : predsednico Aleksandro Živec, sekretarko, Koviljko Kosovac in blagajnika Petra Staniča. Keferent za idejno politično delo je postal Bojan Klinar, za informiranje Marjana Frelih, za kulturo Marjana Kračun, za šport in rekreacijo Ljubo Ostojič in za SLO in DS Franjo Ilič. Mladi iz te temeljne organizacije so poudarili, da so v samskem domu, kjer bivajo njihovi mladinci, veliki problemi, katere naj bi reševali tako, da bi v domu ustanovili osnovno organizacijo ZSMS. Dogovorili so se, da bodo morali v novem mandatnem obdobju uveljaviti učinkovitejše metode in oblike dela, da bo prišlo do dogovorov in akcij ter ustrezne delitve dela, da se bo vsak član mladinske organizacije počutil potrebnega organizaciji. Z večjim vključevanjem mladih v samoupravne organe TOZD in DO ter njihovim aktivnim delom v ZSMS, bodo dosegli večjo odgovornost in odločanje v samoupravnih organih in delegacijah. M. F. Posajena drevesa ob cinkarniškem plotu DEU SHMIIIPUlfNIR ORGHNBV . .. čuvali bomo in razvijali Titovo dediščino... Potek investicij »S« kislina Sovlagatelji za izgradnjo žveplene kisline kažejo izreden interes, da bi se gradbena dela že končno začela, vendar se v večini primerov soočajo s problemi, kako v sedanji težki gospodarski situaciji zbrati potrebna finančna sredstva za investicijo. Ker spričo tega finančni krog investiranja izgradnje še vedno ni zaključen, bodo predstavniki Cinkarne ponovno obiskali kupce, ki naj bi sodelovali pri financiranju izgradnje, z namenom, da se čimprej sprejme dokončna rešitev, ki zadeva »S« kislino. Razdeljevalnica hrane Izgradnja nove razdeljevalnice hrane poteka po predvidenem planu. Vendar ni šlo brez težav, ker je bilo potrebno zagotoviti sredstva za podražitev. Ni pa še razrešen problem izgradnje zaklonišča, ker še vse temeljne organizacije niso sprejele sklepov o dodatnem financiranju. Zaklonišče je praktično zgrajeno, sedaj potekajo dela na namenskem objektu. Izvajalec del še vedno zagotavlja dokončanje izgradnje v letu 1980 s pogojem, da bo financiranje izgradnje potekalo normalno. Eventuelna začasna ustavitev del bi namreč povzročila premik v roku in ponovne podražitve izgradnje. Valjarna Tračna valjarna cinkovih polizdelkov je v zaključni fazi izgradnje. M. G. Gradnja razdeljevalnice hrane S seje sveta za ekološko in ekonomsko sanacijo Svet za ekonomsko in ekološko sanacijo CINKARNE CELJE se je na svoji 12. redni seji 18. aprila 1980, sestal v razširjeni sestavi skupaj s predstavniki Sveta za varstvo okolja in predstavniki Cinkarne Celje pri predsedstvu OK SZDL. Obravnavali so program ekonomske in ekološke sanacije Cinkarne Celje in finansiranje ekološke sanacije s strani partnerja iz NDR. Pri pregledu sprejetih zaključkov zadnje seje, sta bila poudarjena dva problema. Kot prvo, še nerazrešeno vprašanje finansiranja RTB Bor, kjer je Cinkarna uspela prvotno zahtevani znesek 22 mio dinarjev znižati na 13 mio dinarjev. Kot drugo, je bila izražena skrb zaradi pomanjkanja surovin - piritov in cinka. Izredno kritična dobava cinka pogojuje proizvodnjo v zmanjšanem obsegu. Določene količine cinka se pričakujejo iz uvoza, medtem ko so stalne težave pri oskrbi s strani domačega dobavitelja. Po mnenju sveta je preskrba s surovinami trenutno največji problem, ki pesti našo delovno organizacijo. Sprejeta sta bila zaključka, naj bo Cinkarna, na priporočilo sveta, pobudnik za sklic sestanka v Splošnem združenju in GZ Slovenije, na katerem bi obravnavali probleme in nadaljnje sodelovanje z RTB Bor. Istočasno se je potrebno v okviru GZ Slovenije dogovoriti za ukrepe, ki bi normalizirali preskrbo s cinkom iz domačih virov. Predsednik koordinacijskega odbora za ekologijo je podal pregled programa ekonomske in ekološke sanacije, o katerem so delegati vseh treh zborov občinske skupščine razpravljali na svojih sejah dne 29. aprila 1980. Delegati so v celoti potrdili prizadevanja kolektiva ter s tem podali zaupnico in priznanje članom kolektiva pri naporih za uresničevanje programa sanacije. Posebno živahna je bila razprava na družbenopolitičnem zboru, kjer delegati niso obravnavali le ekološkega vidika uresničevanja programa, temveč tudi dosežke na področju ekonomske sanacije. Poudarili so, da poslovni rezultati vseh temeljnih organizacij Cinkarne za leto 1979 pa tudi za prvi kvartal v letu 1980 dokazujejo v celoti popolno upravičenost odločitve, da se Cinkarna tako ekološko kot ekonomsko sanira ter, da bi kakršnokoli sklepanje o eventuelni likvidaciji posameznih delov delovne organizacije povzročilo veliko družbeno in gospodarsko škodo. Prav tako ni bilo pripomb glede zamaknitve prvotnih rokov iz programa sanacije. Tovariš Skale je na seji opozoril predvsem na kasnitev izvajanja programa, ki pa je posledica počasnega zagotavljanja finančnih sredstev. Od samega sprejema programa v letu 1978, pa do danes, je Cinkarna storila veliko. Prav tako so razne zunanje institucije spoznale, da prisotni problemi niso majhni, da je potrebno veliko znanja in ustrezne dokumentacije, preden so vidni rezultati. Prisotni so Cinkarni izrazili priznanje za njeno veliko aktivnost pri razreševanju programa ekonomske in ekološke sanacije. Informacijo o poteku razreševanja ekološke sanacije s strani partnerja iz NDR je podal Maks Bastl, predsednik KPO ter poudaril, da prvotno dogovorjen način pridobitve sredstev v obliki finančnega kredita ni bilo mogoče realizirati, zaradi česar se nadaljujejo intenzivni razgovori za čimbolj kvalitetno razrešitev finansiranja partnerja iz NDR. Po zaključni razpravi so prisotni sprejeli povabilo Cinkarne ter si ogledali pregrado v Bukovžlaku in tehnološko linijo pri izdelavi titanovega dioksida. Iz zapisnika V spomin padlim za svobodo V sredo, dne 30. maja 1980 je bila na upravnem poslopju naše delovne organizacije ponovno odkrita spominska plošča štiriindvajsetim delavcem Cinkarne, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodo in boljšo bodočnost nas vseh. Naš delovni kolektiv se je že pred leti spomnil svojih sodelavcev, ki so padli za svobodo. Spominska plošča je bila vgrajena na zunanji strani enega izmed najstarejših dimnikov ob topilnici cinka. Zaradi dotrajanosti dimnika se je plošča poškodovala, dimnik pa je bil porušen Z. S. ... njegova moč je postala naša moč.. . Drznosti - prvo mesto Prijatelja - drugo mesto , Zanimiva razstava Fotografski in radioamaterski krožek sta pretekli mesec pripravila zanimivo razstavo, s katero sta hotela seznaniti člane našega delovnega kolektiva z dejavnostjo obeh krožkov. Svojo aktivnost pa so prikazali tudi člani planinske sekcije in sicer na fotografijah, ki so bile razstavljene na posebnem panoju. Razstava, ogledalo si jo je okoli 100 obiskovalcev, je bila v prostorih Društva ljudske tehnike Cinkarne. Fotografski krožek šteje preko 30 članov, od teh se pa le redki opogumijo za sodelovanje na fotografskih razstavah, bodisi klubskih, republiških ali zveznih. Žirija je slike za razstavo izbrala med 98 fotografijami, s katerimi so člani krožka sodelovali na omenjenih razstavah. Najprej je izločila tiste, katerih avtorji niso več člani krožka, nato pa je izbrala 49 najboljših, katere je izdelalo pet članov krožka. Obiskovalci so prisodili prvo mesto fotografiji Poldeta Šmona »Drznosti«, drugo mesto fotografiji Draga Lamperja »Prijatelja« in tretja mesta fotografijam naslednjih avtorjev: Pavleta Želeta »Opazovanja«, Iva Ramšaka »Akt« in Zlatka šentjurca »Nasmeh«. Fotografski krožek namerava popestriti svojo dejavnost v skladu z interesi svojih članov in ostalih Cinkarnarjev. Poleg tečaja za fotoamaterje - začetnike, ki imajo veselje do izdelovanja fotografij in razvijanja filmov, bo organiziral predavanja o uporabi snemalne kamere in o izboru fotografskih motivov, posegel pa bo tudi na druga območja fotografiranja, v kolikor bo dovolj interesentov. Vabimo vse tiste člane kolektiva, ki imajo veselje do fotografiranja, da sporočijo svoje predloge Uredništvu Cin-karnarja. Zlatko Šentjurc V prihodnji št. Cinkamarja bomo objavili prispevek o delu radiokrožka Ljudske tehnike. ZAHVALA Zahvaljujem se službi družbenega standarda, sodelavkam in sodelavcem za sprejeto darilo ob odhodu v pokoj. Zofija Marošek ZAHVALA Ob težki in bridki izgubi moža in očeta FRANCA ROZMANA se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem, prijateljem in celotnemu kolektivu Cinkarne za izkazano sočustvovanje, rože in številno udeležbo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala za vse tov. Rudiju Jancu. Žalujoča žena Slava, hčerka Jelka in ostalo sorodstvo. .. . iz bolečin rasteta odločnost in enotna volja... Razstavni prostor Akcija »tisoč delavcev -sodelavcev« Od 1. maja do 31. decembra letos bo po vsej Sloveniji potekala akcija »tisoč delavcev - sodelavcev«. Njen^pobudnik in pokrovitelj je republiški sVet’Zveze sindikatov Slovenije, ki jo bo tudi usklajeval. NAMEN Dobra obveščenost je pogoj za dobro samoupravljanje. Torej bo boljši samo-upravljalec tisti delavec, ki se bo aktivno vključeval v obveščanje. Akcija sindikata je torej hkrati poziv in vabilo, da delavci tudi sami oblikujejo informacije. Od tega bodo imeli korist tako oni sami, kot njihova sredina, saj bi bila s tem bolj zagotovljena temeljna obveščenost delavcev ter višja kultura pisane in govorjene besede. KAKO PRI NAS Ker gre za politično akcijo, jo bomo skupaj vodili uredniški odbor Cinkarnarja ter sindikat delovne organizacije v Cinkarni. Akcija bo potekala tako, da bomo v našem glasilu uvedli rubriko »tisoč delavcev - dopisnikov«, ter najboljše prispevke pošiljali v objavo Delavski enotnosti. Neobvladanje slovnice ni nobena ovira. Dolžnost urednika je, da vse popravi ter pri pisanju pomaga tudi z nasveti. Prav tako lahko kadarkoli organiziramo delovni razgovor o sodelovanju v sredstvih obveščanja in osnovah novinarskega pisanja. TEME Vaša razmišljanja lahko segajo na vsa področja družbenega življenja od samoupravne aktivnosti, proizvodne in poslovne aktivnosti, medsebojnih odnosov, dohodkovnih odnosov, socialne problematike do kulture, našega okolja, izobraževanja, varnosti pri delu, bolniških izostankih itd. V skupnem interesu upamo, da bo akcija stekla, zato vabimo k sodelovanju čim večje število sodelavcev. Uredništvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem Grafike za darovani venec. Franc Sivka ... Titovo delo je postalo simbol novega, pravičnejšega sveta. .. Nagrajevanje po delu v TOZD-u Ti02 Čeprav so sodelavci TOZD Titan dioksid koncem lanskega leta z referendumom potrdili poslovnik o nagrajevanju, kot poseben akt, ki omogoča merjenje rezultatov dela vsakega posameznika in skupin delavcev v proizvodnji, je bilo že ob samem sprejemu izraženih vrsto dvomov. Ti dvomi so bili zaradi strahu, da ne bodo doseženi niti osnovni proizvodni rezultati, ki jih je določal poslovnik. Vendar so rezultati v letu 1980 le pokazali bistveno drugačno sliko. Določila poslovnika merijo izkoristek vloženega materiala, količino proizvodnje kvaliteto produktov v vseh fazah proizvodnega procesa ter porabo surovin in ostalih pomožnih materialov ter energije v proizvodnji. Dejstvo je, da si delavci v proizvodnji Titanovega dioksida, ki so temeljito informirani o nalogah, ki jih morajo opraviti s svojim delom, zagotavljajo določeno maso osebnih dohodkov. Največjo skrb namenjajo normalnemu poteku proizvodnje, saj ni več čutiti neodgovornega ravnanja ob okvarah. Vsak posameznik si prizadeva, da ob vsaki okvari ali drugi prekinitvi proizvodnje, takoj posreduje in stopi v akcijo razreševanja. Primer, ki je nedavno tega bil predmet pogovora med delavci v TiOz, dokazuje, da resnično hočejo doseči zastavljene cilje. Ko je delavec ob okvari takoj posredoval pri dežurnem vzdrževalcu, in se je ta obotavljal, mu je ta bolj res kot za šalo, rekel :»Če ne greš takoj,te bom premlatil!« Rezultati njihovega poslovanja pa se kažejo v dohodku, ki je bistveno višji od prejšnjega in omogoča tudi višje izplačilo osebnih dohodkov. Porast je bil v vseh mesecih letošnjega leta občuten, zlasti je bil visok v marcu, ko je bila rekordna tudi proizvodnja (61 ton na dan.) Reakcijo na rastoče osebne dohodke, ki so sledili po velikem dvigu proizvodnih rezultatov, je bilo čutiti tudi v drugih temeljnih organizacijah in DSSS. Zaradi tega se je sestal družbenopolitični aktiv, na katerem so predstavniki vseh TOZD in DSSS temeljito preanalizirali upravičenost nagrajevanja ter ocenili posledice, ki so se pokazale v tem obdobju. Podprli so nagrajevanje, ki bazira na stimulaciji skupin delavcev, s tem, da se tovrstno nagrajevanje razširi tudi v proizvodnji kislin, vzdrževanju in drugod, skratka povsod tam, kjer je mogoče. Ponovno je potrebno temeljito proučiti poslovnik o stimulativnem nagrajevanju in uveljaviti elemente dohodka po družbenem dogovoru ter vnesti sistem, ki uveljavlja določila Zakona o združenem delu, po katerem delavci ne smejo deliti višje osebne dohodke, če nastopijo ugodnejše prilike; ko torej ni rezultat delavčevega dela samo delo, temveč so vzroki ustvarjanja dohodka v konjukturi na trgu in drugih sistemskih pogojih. Vgrajen mora biti element dobrega gospodarjenja, da bi v delitvi doprinesli delež tudi za razširjeno reprodukcijo, sklad skupne porabe in rezervni sklad. Po šestih mesecih, kolikor je poslovnik v veljavi, bodo natančno pretehtali vsebino le-tega in posledice. Tovariš Maks Bastl, dipl. oec. je na omenjeni seji poudaril, da je potrebno izdelati tudi sistem, kako bi se ostali delavci v Titan Delo komisije za osebne dohodke Komisija je imela doslej že 35 sej. Na njih je ocenjevala skupaj 94 različnih del in nalog iz vseh TOZD in DSSS po »Osnovah za analitično oceno delovnih mest.« Komisija je pri svojem delu naletela na mnogo težav. Zato si je morala pomagati z omejitvami odvisnosti med posameznimi merili in kriteriji, pri čemer se je naslonila na strokovno literaturo in pravilnike iz drugih delovnih organizacij. Sprejete so bile naslednje odvisnosti: - med POKLICI in DELOVNIMI IZKUŠNJAMI - med POKLICI in UMSKIMI NAPORI - med DELOVNIMI IZKUŠNJAMI in STROKOVNO ODGOVORNOSTJO Te odvisnosti so prikazane v tabelah, kjer določena stopnja enega merila lahko pokriva samo odgovarjajoče stopnje drugega merila (na pr.: za I. stopnjo poklicev se lahko uporabita samo prvi dve stopnji delovnih izkušenj). Prav tako je komisija razdelila ORGANIZACIJSKO ODGOVORNOST na dva dela in sicer na: - NEPOSREDNO ORGANIZACIJSKO ODGOVORNOST, kjer se opis posameznih stopenj »Osnove za analitično oceno delovnih mest« ne spremeni POSREDNO ORGANIZACIJSKO ODGOVORNOST, kjer se upošteva število delavcev zaposlenih v organizacijski enoti, katero vodi. Točke za ta dva dela ORGANIZACIJSKE ODGOVORNOSTI so razdeljene v razmerju 64 % : 36 %. Primerjalna dela in naloge (skupaj 94) je komisija v soglasju s predstavniki posameznih TOZD tudi poimenovala po (realnih) nazivih. Za razvrstitev del in nalog v posamezne razrede glede na točkovno ocenitev po merilih, je komisija upoštevala razmerje 1 : 4,5 in progresijo 5,6 % ter na tej osnovi dobila 29 razredov, v katere je razvrstila 94 del in nalog. Na osnovi ocenitve in razvrstitve del in nalog, bodo komisije po TOZD in DSSS ocenile in razvrstile še ostala dela in naloge, s tem, da bodo upoštevale sprejeta merila in kriterije. Skupna komisija bo nato pregledala in vskladila ocenitve posameznih TOZD in DSSS. Vodja COAOP: Miloš Rant, dipl. ing. dioksidu lahko vključili v nagrajevanje po delu in oblikovali lastne kriterije o stimulaciji. Prav je, da ne gradimo sistema nizkih osebnih dohodkov. Cilj nas vseh je, da jih povečujemo, se razume, na povečanih rezultatih našega dela, s prizadevanjem in na ustvarjenem dohodku. M. Gorenšek Delovni jubileji Skupna delovna doba 10 let PAVIČ Ivan, rojen 1949 leta, delovna doba v Cinkarni 5 let, 6 mesecev, kopal-ničar v splošnem sektorju, SELČAN Ivan, rojen leta 1950, delovna doba v Cinkarni 10 let, izmenovodja v tiskarskih barvah VASIČ Milan, rojen leta 1956, delovna doba v Cinkarni 6 mesecev, drugi ključavničar v strojnem oddelku. Skupna delovna doba 20 let JAVORNIK Ivan, rojen leta 1936, delovna doba v Cinkarni 13 let, 1 mesec, vratar v splošnem sektorju, PEVEC Stanislav, rojen leta 1938, delovna doba v Cinkarni 9 mesecev, pomočnik kurjača parnih kotlov v kotlarni. Skupna delovna doba 30 let ŠAFARIČ Štefan, rojen leta 1932, delovna doba v Cinkarni 27 let, 9 mesecev, skladiščnik v novem litoponu, VRHOVŠEK Štefka, rojena leta 1932, delovna doba v Cinkarni 30 let, drugi rezalec v valjarni. Predstavljamo vam V mesecu aprilu smo se poslovili od dveh sodelavcev, ki sta odšla v invalidski pokoj. V prijetnem pogovoru sta pripovedovala dogodke iz svojega življenja in dela v delovni organizaciji. Zofija MAROŠEK je povedala, da je že kot osemnajstletno dekle prišla na delo v Cinkarno. Kar sedemnajst let je delala v litoponu kot nakladalka, na fizično zelo napornem delu v izmenah. Zaradi poslabšanja vida je morala leta 1965 zapustiti to delo. Kuhanje jo je vedno veselilo, zato je bila vesela, da so jo premestili v kuhinjo toplega obroka. V prostem času, katerega bo imela v pokoju veliko, bi se rada zamotila z delom, a zaradi oči tega ne bo mogla. Dve odrasli hčerki ima in želi si, da bi kdaj pa kdaj lahko popazila na vnuke. Jože KOKOTEC je prišel v Cinkarno leta 1965. Najprej je topil svinec v kromo-vem galunu, zaradi poslabšanja zdravja pa je bil premeščen v Grafiko. Takrat je bila Grafika v ustanavljanju in pohvali se lahko, da je bil soudeležen pri začetkih snovanja mlade temeljne organizacije. Delal je na trovaljčniku v tiskarskih barvah, v izmenah. Deloval je tudi v samoupravnih organih. Čeprav bo pogrešal delo in družbo, ga bo razveseljeval za moške neobičajen hobi - kuhanje. Obema želimo, da bi kljub bolezni še dolgo srečno živela in se veselila svojih vnukov. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX XX xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxx X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxx XXX xxxxxxxxxxxxxxxx xx xxxxxxx xxxxx xxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx XXXXXXXXXX X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxx xxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxx xxxxxxxxxx xxxxxxxxx xxxxxxx xxxx xxxxx xxxxxxx xxxx xxxxxxxx XXX xxxxxxxxx XX xxxxxxxxxx X xxxxxxxxxxxxx XXXXXX XXXXXX XX xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx ______________________ xxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxx XXXXXX X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX XXXXXXX XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X XXXXXXXX XXXXXXXXX XXXXXXXX XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX XXXXXXXXX XXX XX X XX xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx XXXXXXXXX XX X XXX xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx XXXXXXXXX XX X xxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx XXXXXX XX X XXX XX X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxx XXXXXXX XX xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx X XX XX XX X X XXX XXX X xxxxx xxxxxx XX X XXX X XXX XXX XX XX XXX XX xxxxx xxxx xxxx XXX XXX XXX XXX xxxx xxxxxxxxx xxxxxxx XXXXXX XX xxxxxxxxx xxxxxxxxx xxxxxx xxxxxxxxx xxxxxxxxx xxxxxxxxxx xxxxxxxxx xxxxxxxxxx xxxxxxxxxx xxxxxxxxxx xxxxxxxxxx xxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxx XXXXXXXXXXXXXXXXX XX xxxxx XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX XX XX xxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX XXX XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX XXXXXXXXXXXXXXXXX xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx XX xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx XX xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx XXX xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxx xxxxxxx xxxxxxxxx XX XXXXXXXXXXXXXX XX XXXXXXXXXXXXXXXXX X XXXXXXXXXXXXXXXX xxxxx xxxxxxxx XX xxxxx xxxxx xxxxxxxxxxx xxxxxxxxx XXXXXXXXXXX XX xxxx XXXXX XX XXX XXX xxxx X XX XX X X XXX XXX XXX XX XXX XX xxxxxx XXX XXXXXXXXXXXXXXXXX xxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxx xxxx xxxxxxxxxx XXX X X XX X X XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxx xxxxxxx X X XX XX X X XXXX xxxx xxxxx xxxxxx xxxxxx xxxxxx xxxxxxx xxxxxx xxxxxxx xxxxxxx xxxxxxx xxxxxxx xxxxxx xxxxxx xxxxxxx xxxxxxx xxxxxxx xxxxxxx xxxxxxx xxxxxxxxxx xxxxxxxxxxx xxxxxxxx xxxxxxxx xxxxxx xxxxxxxx xxxxxxx XX xxxxxxx xxxxxxxx xxxxxxxxxxxx XXX XX X xxxx XX X XX XX XXX XXX XXX XX X XXX xxxxx xxxxx xxxxxx XX XXX X xxxxxxxxx XXX X X XXX X X xxxx xxxxxxxx XXX) XX X X X xxxxx xxxxxx xxx> X XX X XX xxxx X xxxx XX XX XX XXXX X X xxxxx XXX XX XXXXXXX XXX X X xxxxx xxxx XXXXXXX XXXXXXXXXXX XX xxxxxxx xxxx XXXXXXXXXXX XXXX XX X xxxxxx xxxx xxxxxxxx xxxxx xxxxx xxxx XX X XX X XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX XX xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X :xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx :xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxx xxxxxxx xxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxx xxxxx XXXXXXX XX XX XXXXXXXXXXXX XX xxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxx xxxxxxxxx xxxxxxxxxx xxxxxxxxx xxxxxx XXX XXXX X xxxx xxxx xxxxx xxxxxx xxxxxx xxxxxxx xxxxxx xxxxxx xxxxxx XX XXX XX XXX XX XX XXX XX X XX X X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx X X xxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxx XX XXXX X xxxxxxxxxxxxx XX xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx XX xxxxxxx xxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxx xxxxxxxxxx xxxxxxxxx XXXXXXX X xxxxxxx xxxxxx XXXXX X XXXXX X XXXX XX xxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxx XX xxxxxxxx X X xxxxxxx xxxxxxxxx xxxxxxxxx X X XX XX XX xxxx X xxxx X xxxxx xxxx X XX XXX xxxx xxxxx XXXXXX XXXX) xxxxxxxx xxx> xxxxxxxx XXX xxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxx xxxxxxxxx XXX XXX X > x> xx> XX X XX > X x> XXX) XXX) XXXX) XXXX) XXXXX X XXX xxxx xxxxxxxx xxxxxxx XXXX XX XXX xxxx xxxxxxx XX X XXX X X XXX xxxx xxxxxxxxx xxxxxxxxx xxxxxxxxx X X XX X X ... Titovo življenje se je končalo, ostaja Titova Jugoslavija ... Pregled faktorjev, ki vplivajo na obračun OD v mesecu aprilu 1980 Vrednost točke za izračun osnovne vrednosti del je 1,38 din Stroškovno mesto lil lil (0 3 al 8- O. £ 3 It 100 Splošna uprava 101 Služba za varno delo in varstvo okolja 102 Center za org. in AOP 103 Fin. računov, sektor 104 Kadrovski sektor 105 Samski dom 106 Splošni sektor 107 Družbena prehrana 108 Pralnica in šivalnica 109 Zunanja trgovina 110 Počitniške kapacitete 111 Osebni avtomobili TOZD METALURGIJA 213 Investicijska služba 215 Skupne službe metalurgije 216 Keramika 217 Sušilnica ferosulfata 218 Žveplena kislina PIK 219 Žvepl. kislina s piritno pražarno 220 Pražarna ferosulfata 221 Zvepl. kislina iz ferosulfata 222 Cinkov prah 223 Sekundarna proizv. cinka 224 Baterijske čašice 225 Žičarna 226 Žlebarna 227 Valjarna TOZD KEMIJA CELJE 1,58 1,58 1.58 1.58 1.58 1,58 1,58 1,55 1,58 1,58 1,58 1.52 1.52 1,15 1,45 1,32 1,40 1,45 1,40 1,28 1,38 1,48 1,30 1,38 1,18 0,80 0,03 0,07 0,07 0,07 0,07 0,07 0,07 0,08 0,03 0,06 0,09 0,08 0,06 1,58 1,58 1.58 1.58 1.58 1,58 1,58 1,58 1,58 1,58 1,58 1,59 1,59 1,95 1.52 1,39 1.47 1.52 1.48 1.31 1,44 1.57 1.38 1,44 1,62 330 Skupne službe Kemije Celje 1.68 0,03 1.71 331 Barvila Celje 2,03 2,03 332 Soli in pigmenti 1.77 1.77 333 Litopon 1,53 0,02 1.55 334 Cinkovo belilo 1.24 0,46 1,70 335 Zaščitna sred. - modri baker 1,26 1,26 336 Rastni substrati 1.53 0,60 2,13 338 Gradbena lepila 1.41 0,50 1.91 339 Betonski elementi 340 Zašč. sred. - modra galica 1.77 1,77 TOZD KEMIJA MOZIRJE 441 Skupne službe Kemije Moz. 1,56 0,06 1.62 442 Barve in premazi 1,46 0,34 1,80 TOZD GRAFIKA 545 Skupne službe grafike 1,64 1,64 546 Tiskarna 1,65 1,65 547 Tiskarske plošče 1,65 1,65 548 Preparati za grafiko 1,65 1,65 549 Tiskarske barve 1,59 1,59 550 Razvoj grafike 1,64 1,64 TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA 656 Skupne službe vzdrževanja 1,60 0,01 0,09 1.70 657 Strojno vzdrževanje 1,60 0,24 0,07 1.91 658 Elektro vzdrževanje 1,60 0,08 0,08 1,76 659 Vzdrževanje ARM 1,60 0,02 0,07 1,69 660 Gradbeno vzdrževanje 1,60 0,01 0,08 1,69 662 Energetika skupne službe 1,60 0,07 1.67 663 Kotlarna št. 1 1,60 0,07 1.67 664 Predelava PTFE 1,60 0,46 2,06 666 Plinarna 1,60 0,08 1,68 668 Transformatorske postaje 1,60 0.05 1,65 670 Galvana 1,60 0,55 2,15 672 Embalaža 673 Predelava gume 1,60 0,30 1,90 674 Predelava umetnih mat. 1,60 0,24 1.84 TOZD TRANSPORT 775 Skupne službe transporta 1,96 0,05 2,01 776 Železniški promet 1,20 0,31 0,01 1.52 777 Interni ostali promet 1,20 0,72 1,92 778 Avtocisterne za kislino 1,25 1,54 2,79 779 Nakladanje In razkladanje 1,20 0,58 0,01 1.79 TOZD TITAN DIOKSID 990 Glavni laboratorij 2.13 2,13 991 Skupne službe tit. dioksida 2,13 2,13 992 Investicijska služba 2,13 2,13 993 Priprava vode tit. diok. 2,13 2,13 994 Kotlarna tit. dioksida 2,13 2,13 995 Transformat. postaje tit. dioksid 2,13 2.13 996 Nevtralizacija 2,13 2,13 998 Površinska obd. til. diok. 2.13 2,13 999 Osnovna proizv. tit. dioksida 2,13 2,13 Kadrovske spremembe Vstopi v mesecu aprilu 1980 V čašice: izdelovalec in pakovalec čašic in rondel, v sekundarno proizvodnjo: dva pomočnika kurjača^, - livarja, v gradbena lepila: gpravhik filtrov in mešalnih naprav v’’kemični proizvodnji, v grafiko skupne službe: prvi kontrolor, v gradbeni oddelek: prvi zidar, v strojni oddelek: tretji ključavničar, v glavni laboratorij: četrti analitik, v površinsko obdelavo: dva četrta polivalentna delavca, v Ti02 osnovni proizvod: žerjavovodja, dva četrta polivalentna delavca. Izstopi v mesecu aprilu 1980 ŠABANI Aslam, četrti analitik, glavni laboratorij, PETROVIČ Života, posluže-valec disolverja, tiskarske barve, ŠOPEK Dubravko, skupinovodja, modri baker, SERDINŠEK Slavko, skladiščni delavec, grafika skupne službe, PLAVC Maks, strokovni delavec v pravni službi, splošni sektor, PREDOLAC Radovan, šofer kamionov in poltovornih avtomobilov, transport, ESIH Erika, knjigovodja, finančni sektor, HORVAT Franjo, mlinar v belem mletju, Ti02, BRKIČ Širbek, premikač železniških kompozicij, transport, JURE-NEC Viktorija, pakovalec modrega bakra, modri baker, JOVIČ Milan, četrti valjač, valjarna, KOVAČIČ Srečko, pripravljalec vode, nova žveplena, GAK Slobodan, pripravnik S, Ti02, HORVAT Zlatko, prvi kovač, strojni, KLASIŠEK Branko, oprav-nik filtrov in mešalnij naprav, gradbena lepila, JUS Franc, skupinovodja v grafiki, preparati, BERIČNIK Anton, kemija Mozirje, FAČ Ramadam, OOB, RUŽNIČ Dragica, splošni sektor, KOCIJAN Milan, kemija skupne službe. V JLA so odšli: JURAK Stjepan, delavec na mikroniza-ciji, Ti02, LELJAK Juraj, drugi izdelovalec preparatov, preparati, RATKOVIČ Vinko, drugi ključavničar, strojni, ČEHIČ Nedim, četrti polivalentni delavec, Ti02 UMIČEV-VIČ Mirko, drugi strugar, strojni, PŠI-HISTAL Mladen, mlinar v peščenem mlinu Ti02 KALENIK Branko, četrti analitik, glavni laboratorij, CAFUTA Franc, oprav-nik filtrov in mešalnih naprav, OOB, HORVAT Franc, opravnik filtrov in mešalnih naprav, rasni substrati, FRUK Dra-gutin, prvi strugar, strojni, TOPOLOVEC Vlado, drugi strugar, strojni, LUKANOVIČ Petar, izmenovodja, nova žveplena, JOSIČ Milko, pripravnik, OOB, GOLUBIČ Nedeljko, drugi ključavničar, strojni, IMA-MOVIČ Husejn, drugi ključavničar, strojni, ADEMI Arif, drugi ključavničar, strojni, odšli v pokoj LAZAR Vjekoslav, vratar, splošni sektor, AšENBERGER Jože, izmenovodja, modri baker, SAMARDŽIČ Husnija, izmenovodja, nova žveplena, CAJHEN Jože, prvi skladiščnik, kemija skupne službe. Umrl: ŠKORNIK Anton, četrti tehnolog v razvoju, vzdrževanje skupne službe. O ... Tito živi in bo večno živel z nami... Vsi smo odgovorni V prejšnji številki Cinkarnarja nas je -vsaj nekatere - presenetil članek »Človek proti naravi«. Res je skrajni čas, da pričnemo ukrepati tudi v tej smeri, verjetno pa je tudi res, da smo že marsikaj zamudili. Tokrat se tudi planinci pridružujemo mislim v navedenem članku. Delovanje planincev je tesno povezano z naravo, z njenimi dobrimi in včasih tudi težkimi stranmi in praizkušnjami. Prav zato planinci znamo ohranjati prvobitno naravo, spremljati njene pojave, se ji prilagajati ter jo spoštovati. Enak odnos kot ga imamo pri svojih pohodih in izletih smo uspešno pokazali tudi pri urejevanju svojega kotička. Dobri dve leti sta že minili, odkar smo postavili planinski kozolec v novem delu tovarne. Uredili smo tudi zelenico in kotiček skrbno negujemo. Žal so nam posamezniki, s svojim nevestnim delom neodgovorno poškodovali še ta urejeni del. še več, Pozdravljamo prostovoljno delo za urejeno okolje niti danes še ni dokončno urejen jašek na zelenici. Pa se planinci vprašujemo: Zakaj tak odnos do okolja? Če nam pri dobronamernem delu ni nihče sledil, če smo ostali neopaženi, zakaj potem uničevati še tisto, kar obstoja? Zakaj se zelenice ne urejajo še naprej, zakaj dobri zgledi ne pritegnejo? Kljub nezainteresiranosti ostalih, planinci nismo mirovali. Tako smo pred kratkim uredili novo zelenico in postavili še drugi planinski kozolec v starem delu tovarne. Vse to je bilo opravljeno z udarniškim delom, spontano in vztrajno. Oba kozolca pretežno služita za planinsko propagando. Sta pa po svoje svetal zgled, da se z voljo da marsikaj narediti. Če smo planinci vse to opravili prostovoljno, se vprašujemo, zakaj ni nihče zaradi pomanjkanja finančnih sredstev organiziral, na primer tudi prostovoljno delo pri posaditvi 180 dreves ? Kje je mladina in kje sindikat, da pritegneta k takim akcijam? Še več, v naši delovni organizaciji je zaposlenih nekaj agronomov. Zakaj ne bi pritegnili njih, da bi organizacijsko pristopili k urejevanju našega okolja? Danes ko se zgradi kakšen objekt, se istočasno uredi tudi njegova okolica. Ali naj torej pomeni, da bo Cinkarna, ki je »stara« že 107 let, posfala neurejen predel ?To je kraj, kjer prebijemo najmanj tretjino našega časa. Ali naj nam bo vseeno,v kakšnem okolju živimo? Ne, ne more nam biti vseeno ! Vendar ni dovolj samo pisati o tem, kritizirati in postavljati na odgovornost samo obrato- Kdaj bo na cinkarniških zelenicah pognala taka roža ? vodje in vodilne delavce. Vsi, prav vsi smo odgovorni za naše okolje. Kakršno bo, bo obraz nas vseh, naših dejanj in našega obnašanja. Vemo, da posameznik lahko stori veliko, družba pa vse. Postanimo torej enotni pri vsakem delu, pri vsaki odločitvi. Ravno današnji čas nas postavlja pred marsikatero preizkušnjo. Kakšni bomo izšli iz tega, bo odvisno od nas samih. In prav zato moramo sami sebi in vsem nam želeti le najboljše. Pri urejevanju planinskega kozolca v starem delu tovarne so nam nesebično pomagale TOZD transport, TOZD vzdrževanje in energetika in TOZD titanov dioksid. Za izkazano pomoč se odbor planinske sekcije v imenu vseh planincev iskreno zahvaljuje. VERNIT EDO Cinkarna Celje TOZD KEMIJA MOZIRJE je v svoji paleti premazov bogatejša za en premaz. Izdelala je premaz VERNIT EDC - debeloslojni epoksidni lak za anti-korozijsko in kislinsko zaščito železa in betona. VERNIT EDC je edini premaz te vrste v Jugoslaviji. Podobne premaze je Jugoslavija doslej uvažala. VERNIT EDC je debeloslojni dvokompo-nentni premaz na bazi epoksidnih smol. Izbrana kombinacija mineralnih polnil in poseben trdilec, dajejo VERNIT EDC premazu izredno mehanično in kemično obstojnost, veliko pokrivno moč ter izredno široko področje uporabe. Atmosfera v industrijskih regijah je vedno bolj agresivna, kar povzroča še hitrejše rjavenje železnih konstrukcij in propadanje betona. Antikorozijska zaščita objektov je zelo zahtevna in draga, zato naj bi zaščita držala mnogo let. Trajnost zaščite pa je odvisna od dobro očiščene podlage (peskanja), vestnega nanašanja barve ter primerne debeline zaščitnega sloja. Priprava barve: VERNIT EDC dobimo embaliran v komponenti A in B v razmerju 4 : 1. Komponente zlijemo skupaj, jih dobro premešamo, počakamo cca 30 minut ter nato pričnemo z nanašanjem. Zaščita železa: za dobro zaščito železa moramo dobro očistiti podlago - najbolje s peskanjem do stopnje Sa 2,5 do Sa 3. Na tako očiščeno površino nanesemo 3 do 4 premaze VERNIT EDC brez predhodnega grundiranja. Za aktivno grundiranje lahko uporabimo cinkov epoksidni premaz KOROCINK E Celjski bazen, zaščiten z VERNIT-om EDC Zaščita betona: podlaga betona mora biti suha, zdrava in odprašena. Prvi premaz moramo razredčiti z razredčilom RAPID 224 cca 10 %. Ostala dva do tri premaze nanesemo v normalni viskoznosti brez razredčevanja. - Pripravljeni VERNIT EDC moramo porabiti v času 6 ur. - Najnižja dovoljena delovna temperatura je +5°C. - Premaz je suh na dotik po 3 do 4 urah. - Končno sušenje premaza pred uporabo (posode, bazeni) je 8 dni. - Obstojen je na suho temperaturo do 150°C, občasne obremenitve pa do 200°C - Obstojen je na mokro temperaturo do 80°C. - Poraba barve je 0,60 kg/ m2 za debelino nanosa 80 mikronov. - Poraba barve - nanašanje z airlessom je 1 do 1,20 kg/m2 za debelino 120 mikronov. Področje uporabe je v kemijski industriji, rafinerijah, ladjedelništvu, gradbeništvu, zaščiti bazenov, zaščiti konstrukcij za tlake v garažah, rezervoarje za goriva itd. »CINKARNAR« - Izdala Cinkarna Cal|a, metalurško kemična lnduatrl|a, Calja. Naklada 2500 Izvodov. Val člani dalovna organizacije Cinkarna In upokojenci dobivalo glaallo brezplačno. Izhaja meaečno. Ureja uradnički odbor. Glavni In odgovorni uradnik: Mira Goraniak, oblikovanja Mar|an Bukovec, lektor Jelka Bombač. Naslov: Urednlitvo glasila »Clnkarnar«, Cinkarna Celja, Kidričeva 19, talaton: 21-922 Interno 236 Tlak: Tiskarna Cinkarna. Po mnenju Sekretariata za Informiranje v Izvršnem svetu skuptčlne SRS Je glasilo oprotčeno plačevanja davka (It 421-1/72 z dne 5. 4. 1974).