AMERIŠKA
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI
NO. 109.
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, AUGUST 23rd, 1929.
LETO XXXI.—'VOL. XXXI
Farmarji streljajo na tatinske otroke
Sommerville, N. J., 22. avgusta. Rodbinsko sovraštvo med starimi ameriškimi naseljenci v tem okraju je povzro-žilo včeraj smrt 12 letnega Johnnie Kolesar, ki je bil ustreljen z lovsko puško-, dočim je več njegovih tovarišev dobilo nevarne poškodbe od strelov. J os. Klementovič, star 10 let, in njena sestra Helen stara 14 let, se nahaja ta v nevarnem položaju v bolnici. Na otroke sta streljala George in Craig Hoffman, ki sta bila nemudoma aretirana. Hoffmanova družina ima staro farmo v tej okolici, dočim je Kolesarjev fant in 'Klementičevi otroci od delavskih starišev. Kol trdita Hoffmanova so otroci zašli na njih polje in kradli koruzo, ki je znana v onem okraju kot najboljša, in je do bila na farmarskih razstavah vselej prvo odlikovanje. Ana Kolesar, sestra ustreljenega Johnnie Kolesar, je pričala pred državnim pravdnikom, da je bil Craig Hoffman oni, ki je s puško pomeril na njenega brata. Otroci so prišli na polje ponoči in si natrgali koruze, ko je počil strel dva-, krat, ki je povzročil tragedi jo.
-—o-
Gledališki uslužbenci se borijo za večje plače
V Clevelandu bodo morali najbrž zapreti dvoje največjih gledališč, Hanna in Ohio gledališče. Kontrakt, ki ga imajo lastniki gledališč 7 uslužbenci, poteče 31. avgusta, in lastniki ga nečejo obnoviti. Ostali lastniki gledališč v Clevelandu so ponovili pogodbe, ki jih imajo z unijo gledaliških uslužbencev.
28 tujezemcev aretiranih v Lorainu radi tihotapstva
Zvezni agenti so preteklo Sredo se podali v Lorain, kjei So aretirali na debelo tuje-zemce, ki so prišli nepostav-nim potom v Zed. države iz tujih dežel. Zvezni agenti so dospeli v Lorain ob polno-ci> ko so bili sigurni, da bodo Vsi osumljenci na svojih do-movih. štiri ure je trajal po-S°n, tekom katerega so dobi-28 tujcev v past. Večina "M je bila utihotapljena v Lorain iz New York, nekateri pa tudi iz Niagara Falls. Med aretiranimi so Macedon-ci. Srbi, Grki, Hrvati, Slovaki in Škoti. Ne poroča se, da je med njimi kak Slovenec. Več mesecev so bili tajni agenti na delu, da izsledijo tujce, in neka ženska, ki je bila načelnica tihotapske zadruge, je bila aretirana. Ta Je izdala imena vtihotaplje-nih. Dobivala je od vsake osebe, katero je spravila pre ko meje $140.00.
O Pismo ima pri nas Žani Biber.
V New Yorku so aretirali bando, ki je ponaredila za »1.500.000 denarja.
Nemška univerza v Kar sruhe, je podelila preds. Hoo-verju častni naslov doktorja.
Vir. Hopkins se zahvaljuje državljanom
Drugič tekom dveh let so Slovenci in Hrvati v Clevelandu povzročili, da se je ohranil sedanji sistem mest ne vlade, in da ostane Mr. Hopkins na krmilu vlade. Letos je manager načrt vlade zmagal z 3195 glasovi večine, in absolutno sigurno je, da so to večino oddali naši sloven ski državljani na St. Claii Ave. v Collinwoodu, Notting-hamu, West Parku in New-burghu. V City Hall se tega tudi dobro zavedajo, kot nam priča krasno pismo, ki je dospelo te dni na naše uredni štvo. Posebnost teh volitev je bilo dejstvo, da je volivni odbor poslal v 23. vardo 19 čisto tujih volivnih uradnikov. Mislili so, da v 23. var-di je kaj nepoštenega, in sedaj, ko so šteli glasovi popolnoma tuji in neodvisni ljudje, se je dognalo glede poštenosti naše varde, ki je glasovala 10. proti 1 za managerja V sledeči tabeli podajemo rezultat volitve v posameznih vardah:
Varda za proti
1.	1717 2910
2.	2215 1797
3.	1645 1603
4.	946	706
5.	1346	1055
6.	1013	1766
7.	1028	663
8.	1366	889
9.	2477	2363
10.	684	759
11.	1631	614
12.	1852	356
13.	1406	597
14.	1603	682
15.	2256	1772
16.	762	534
17.	1402	597
18.	1745	1241
19.	1275	2376
20.	1010	3080
21.	1200	1548
22.	1356	1365
23.	952	2001
24.	1371	2115
25.	1520	2892
26.	1252	2324
27.	1068	2112
28.	1387	1044
29.	1194	1430
30.	' 2256 1436
31.	551	845
32.	1583 2680
33.	1788 1977 -o-
Prihodnji papež bo baje
kardinal iz Zed. držav
Williamstown, Mass., 22. avgusta. George Young, mladi angleški delavski diplomat, je danes na zborovanju Zavoda za politiko povdarjal, da je skoro mogoče, da bo prihodnji papež Amerikanec. Odkar je nastala sprava med laško vlado in Vatikanom, ni več potrebno, da je papež laškega rodu. In popolnoma naravno je, pravi Young, da kardinali izberejo Amerikan-ca, kajti katoliška vera ima v Ameriki najboljšo zaslombo.
Zeppelin je odpljul iz Tokio preko Pacifika.
V petek zjutraj, ob eni uri je veliki Graf Zeppeljn odpljul iz Hangarja v Tokio na Japonskem, preko Pacifika do Los Angeles, Cal. Pot je dolga 6000 milj.
Mrs. Mabel Willebrandt povzroča sive lase republikanskim suhačem
MAT IN THE . SAM WILL BID sme wahta mm THAT for?
^MJj, Juji
Marljivo na delu za trgovsko razstavo
Velike priprave za prvo slovensko trgovsko razstavo v Clevlandu, so sedaj v polnem teku. Najeti ste obe veliki dvorani Slov. Narodnega Doma na St. Clair Ave. za dobo desetih dni, in vsi prostori na razstavi so oddani posameznim trgovcem. Slednji delujejo z vnemo in zanimanjem, tako da razstava ne bo nekaj vsakdanjega, pač pa v resnici nekaj izvanrednega, kar bo dalo čast in ponos vsej naselbini, da se bo videlo, kako je naš narod v Clevelandu napreden in koliko zmore. Kaj enakega seveda še nismo nikdar imeli niti v Clevelandu, niti kje drugje. Stroški s razstavo segajo v tisoče in tisoče dolarjev, zato se bo računala mala vstopnina, toda vi dobite lahko vstopnice zastonj pri slovenskih trgovcih, ako kupujete pri njih. Dosedaj so naznanili sledeči trgovci, da imajo vstopnice: John Gornik, Gr dina Furniture, Benno B. Leustig, Anton Anžlovar in Slapnik Bros. Drugi se bodo še oglasili. Zahtevajte pri vsakem nakupu za $1.00 ali več blaga te vstopnice, ki jih dobite zastonj. Poleg tega pa bodo obiskovalci razstave deležni krasnih, koristnih in dragocenih suvenirjev, nekdo se bo pa lahko kar z avtomobilom odpeljal iz razstave, kajti oddan bo avtomobil zastonj. Želimo, da nastane najširše zanimanje za to prvo slovensko trgovsko razstavo ne samo v Clevelandu, pač pa po vsej Ameriki. Vab ljeni so na razstavo tudi roja ki zunaj Clevelanda in zunaj
države Ohio, ker odkar biva naš narod v tej deželi, še nikdar ni priredil kaj enakega. Podrobnosti bomo že ob pravem času pojasnili.
Požar v Lyndhurstu.
V vasi Lyndhurst je nasta! v sredo popoldne nevaren gozdni požar, ki je divjal tri ure, predno so ga spravili pod kontrolo. Gorel je gozd ob Bishop Rd. blizu tam, kjer ima Mr. Lovrenc Petkovšek svoje posestvo. Požar je grozil en čas, da uniči vso vas. Farmarji so se oborožili, s cepnii in lopatami ter začeli kopati jarke, da tako preprečijo ognju, da ne bi dosegel njih hiš. Kako je ogenj nastal, ni znano. Prva je požar opazila županova žena.
2800 kandidatov.
Civilna komisija v Cleve landu naznanja, da se nahaja sedaj na kandidatni listi za policiste 2800 imen, trikrat toliko kot sploh kdaj prej. Zakaj se toliko oseb oglaša za policijsko službo, je lahko dognati. Prvič je precej ljudi brez dela, in drugič policijska služba je jako dobra služba. Prvič imate stalno delo za 25 let, ako se dobro obnašate, in drugič dobite pokojnino po 25 letih, tretjič pa znaša plača $200.00, in imate priliko, da napredujete. Mestna zbornica bo te dni spremenila določbe, kdo more biti policist. Dosedaj morajo biti kandidati stari od 25 do 33 let. To se bo spremenilo od 23 na 30 let. Kandidati ne smejo biti manjši kot 5 čevljev 9 palcev, in ne tehtati manj kot 150 funtov. Ta določila bodo povzročila, da bo
odpadlo kakih 1000 imen iz kandidatne liste. 115 novih policistov bo nastavljenih.
Vrtna veselica.
V	nedeljo 25. avgusta priredi dr. Zarja Svobode št. 93 S. N. P. J. vrtno veselico na prijaznih prostorih A. Goriška na Green Rd. Izvrstna postrežba bo za mlade in stare, pa tudi godba na poskok. Prijatelji dobre zabave so uljudno vabljeni.
Dvor Baraga ima piknik.
V	nedeljo 25. avgusta priredi na Špelkotovi farmi Dvor Baraga št. 1317 Reda Katoliških Borštnarjev svoj piknik. Prav iskreno je vabljeno članstvo, njih prijatelji in znanci, da se vdeležijo tega piknika. Odbor je vse potrebno preskrbel, da bo vsak udeleženec zadovoljen s postrežbo v jedi in pijači. Ha-ce Trio bo pa skrbel, da se bo vse židane volje vrtilo. Na svidenje na Špelkotovi farmi!
Radio program.
Naročnica nam sporoča: Podpisana vam poročam, da sem imela v pondeljek zvečer čast poslušati slovensko petje. Bilo je prav lepo in glasno slišati: "Bod' moja, bod' moja, bom lešnikov dav!" Upam, da se še oglasijo. Komaj čakam, kdaj bodo Lau-schetova in Udovicheva zapeli. Program se je začel ravno ob 9:30 iz New Yorka. Mi imamo Majestic radio. J Duich, 880 London Rd.
O Perzijske melone so pri šle na trg v Clevelandu.
Vreme.
Včeraj je bilo soparno, v Sibiriji pa nekoliko bolj pri jetno.
Japonci pošiljajo čete na sever
Shangai, Kitajska, 22. avgusta. V Nanking se poroča iz Mukdena, da pošilja centralna kitajska vlada velike vojaške čete proti severu. Vsa Mandžurija je polna vojakov. Vsi neodvisni vojaški poveljniki na Kitajskem so ponudili centralni kitajski vladi svoje čete na razpolago za vojno proti Rusom, a kitajska vlada se je izjavila, da ne bo rabila toliko čet. Medtem je pa očividno, da Japonska s skrbnim očesom motri ves položaj in opazuje krizo, k se je razpletla med Rusijo in Japonsko. Da, Japonska je začela pošiljati vojaške čete severno od južni Mandžurski železnici, skozi Korejo. Predsednik kitajske republike Čang-Kaj-šek, je imel včeraj patetičen nagovor na člane kitajske vlade, rekoč, kako je mogoče, da se Rusija drzne na tako nesramen način izzivati in poniževati Kitajsko. Mi še nismo mrtvi, je dejal predsednik republike, in pripravljeni smo boriti se in žrtvovati za narod. Zedi-njene Kitajske ne more nober sovražnik premagati."
-o-
Hopkins je začel čistiti mestno hišo!
Komaj dva dni po volitvah je že prijel manager Hopkins za sekiro in začel čistiti City Hall. V četrtek popoldne je bilo odpuščenih od dela 6 republikancev, pristašev političnega bosa Maschketa, ki so delovali za spremembo mestne vlade v zadnji kampanji. Odslovljeni so razni inšpektorji pri več mestnih oddelkih, sami politikanti. Hopkins se radi zmage v torek čuti prostega in ne bo več jemal povelj od političnega bosa Maschketa. Kot se čuje, bodo sledili prvim šestim še drugi.
Smrt rojakinje
Poroča se nam, da je umrla Mrs. Theresa Hribar iz Painesville, v četrtek popoldne. Naj ji bo ohranjen blag spomin!
*	Gold Dust korporacija je kupila "United Cigar Store? Co."
*11 oseb bo letos poslanih na električni stol v držav* Ohio.
*	General Nobile namerava nov polet na Severni tečaj.
NOVI NAROČNIKI.
Naši zastopniki in na ši prijatelji so se ta teden v resnici krasno od zvali. Dobili smo 65 novih naročnikov, pa še prihajajo. List je napredoval v številu naročnikov tekem zadnjih 5 tednov Za 472. Iskrena hvala, fantje in možje, žene in dekleta, potrudili se bomo, da vam postrežemo po najboljših močeh, ob ; enem se vam pa še zana-| prej priporočamo. Pričakujemo 2000 novih na ročnikov letos.
Državni senat protestira pri Hooverju
Madison, Wis., 22. avgusta. Državni senat države Wisconsin je včeraj sprejel resolucijo, v kateri se ostro šiba metode, katerih se poslužujejo zvezni prohibicijski agen ti pri spoinovanju prohibici-je. Obenem resolucija ostro obsoja vse uradne umore, katere so zvezni prohibicijski agenti zakrivili. Resolucija je naslovljena na predsednika Zedinjenih držav in na kongres. Voditelj mokrih senatorjev v senatu države Wisconsin je zahteval poimensko glasovanje za sprejem resolucije, kar je povzročilo, da so mnogi senatorji glasovali za resolucijo, dočim bi sicer proti, toda so se bali svojih volivcev. Resolucija silovito šiba današnje prohi-bicijske razmere in pozivlje vlado, da naredi neznosnim razmeram konec.
-o-
Zopet en republ. councilman, ki ni bil pošten
Državni pregledovalec knjig Heck je obdolžil coun-cilmana Gibbonsa v Clevelandu, da je mešetaril z mest nimi kontrakti, kar je po čar-terju prepovedano. Kot pripoveduje državni nadzornik Heck je dobil Gibbons izplačanih $1000 kot pristojbino v tožbah proti mestu za od škodnino. Poročilo pravi, da ko je mestna zbornica dovolila $1200 odškodnine policistu Horace Jenkins, je dobil ček v roke Harry E. Davis, eden prvih privržencev bosa Maschkeja. Kot pravi državni pregledovalec knjig je Davis dal councilmanu Flemingu $100.00 od tega denarja, $450 je obdržal za sebe, ostanek pa izročil policistu. Councilman Gibbons je dobil na enak način $1000. Pravi, da je to postavna plača za njegovo delo, ki ga je opravljal kot odvetnik.
Cene živilom poskočile za 59 procentov
Washington, 22. avgusta. Zvezni delavski oddelek vlade je pravkar sporočil javnosti, da so se cene živilom zadnjih par mesecev zopet zvišale. Od 15. julija znaša to zvišanje dva procenta in pol, ir? od julija meseca, leta 1913, so se cene živilom zvišale z? 59 procentov.
Nobenega poročila o švicarskih letalcih
New York, 22. avgusta. Ameriške vojne ladije pazijo in patrolirajo po morju, če bi mogoče kje dobili sled o dveh mladih švicarskih zrakoplov-cih, ki sta pred tremi, dnevi poletela iz Švice na potu v Ameriko. Ničesar ni slišati o njiju. Dognalo se je, da sta letela nad Azorskimi otoki, toda odtedaj ni sledu. Zra-koplovca sta stara 21, odnos no 22 let.
*	Kitajska vlada je odredila splošno mobilizacijo v Mandžuriji.
*	$156.667.000 se nahaja prihrankov v ameriških pošt' nih hranilnicah.
*	Banditi so odnesli Her cules hranilnici v Clevelan
w du preteklo soboto $2000.00.
z_
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 23rd, 1929
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER __NAROČNINA:
Za Ameriko, celo leto ....................$5.501 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00
Za Ameriko, pol leta ....................$3.001 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50
Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00
Za Evropo in Kanado je ista cena kot za Cleveland po pošti.
Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in dpnarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, _6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628._
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
^>83_No. 109. Fri. Aug. 23rd, 1929
Vatikan in fašisti.
Vsem je še dobro v spominu, kako se je pred nekaj meseci poročalo, da je prišlo med Vatikanom in med laško vlado do sporazuma, in da je bila podpisana takozvana "Late-ranska pogodba," s katero je dobil papež svojo lastno državo. Toda laškim državnikom je teško kaj vrjeti. V zadnjih tednih je nastal zopet nekak nesporazum med Mussolinijem in državnim tajnikom papeža. Kakor je Mussolini v svet kričal, kako je "osvobodil" papeža, pa se že danes vidi, da fašisti niso bili iskreni.
Te dni je prišlo do novih nasprotij med Vatikanom in med fašistovsko vlado v Italiji. Mussolini je sporočil v Vatikan, da si enkrat za vselej prepove, da bi se Vatikan vtikal v katerekoli notranje zadeve Italije. Papež da je dobil svojo državo, in sedaj veljajo za Vatikan napram Italiji ista pravila kakor za vsako drugo državo.
In borba postaja vedno hujša. Fašistovsko časopisje v Italiji napada papeža in Vatikan z vso silo. Očividno je, da skuša fašizem nekje papeža prevariti. V časopisih, kjer se je pred meseci čitalo slavospeve fašistom, čitamo danes polne kolone očitanj glede izdaje.
Borba med fašizmom in med Vatikanom se je vnela v prvi vrsti radi vzgoje italijanskih otrok, ki jo dobivajo v šolah. Mussolini odločno zahteva in odreduje, da se mora italijanska mladina vzgojiti odločno v fašistovskem duhu in mora .zato pohajati v fašistovske organizacije in v nobene druge. Ni več govora, da bi obstojale v Italiji še kake katoliške mladinske organizacije. In če jih še kaj, tedaj jim bo v kratkem odklenkalo na pritisk fašizma. Vse gospodarstvo, sport in vzgoja, to je izključni monopol fašistovske stranke. Časopisje fašizma kriči na vse grlo, da se mladi ne nihče ne sme dotakniti, ona je bodočnost večjega, boljšega, močnejšega fašizma v Italiji.
In ta nastop Mussolinija in časopisja, ki je njemu predano, je zelo razburil in presenetil vatikanske kroge, tako da je oficieln časopis Vatikana zapisal sledeče besede: Vprašajmo se odkrito, ali vse fašistično ravnanje, sumni čenje, nagajanje in strogost napram katoliški akciji in kato-šilkemu tisku odgovarja resničnosti sprave, ki je bila podpisana komaj pred nekaj meseci, in resničnosti države Italije, ki se ponaša v javnosti, da je katoliška?
Gotovo ne odgovarja. - Škoda, da vatikanski gospodje državniki, ki so sicer znani kot izvrstni državniki, tega že prej niso videli, da namreč fašistom je ravno toliko vrjeti kot boljševikom. Niti fašist niti boljševik ne bosta držala be sede, pač pa jo požrla ob prvi priliki. Po toči zvoniti je pa bilo še vselej prepozno. Položaj med Vatikanom in med Kvirinalom je danes sledeč:
"Če se vatikanski krogi potegujejo za katoliške liste in za katoliško akcijo, je to "vmešavanje v notranje zadeve Italije." Če se katoliški listi ali katoliška mladina poklonijo papežu kot duhovnemu glavarju, je že to "preziranje državne oblasti," naravnost upornost, če ne izdajstvo, po mnenju fašistovskega časopisja. Papeževa zastava je zastava tuje države, ki se sme v Italiji razobesiti le na tujih poslopjih.
Vse to bi nam kazalo, da je papež danes v svoji vatikanski državi prav za prav večji jetnik, kot pa je bil pred podpisom lateranske pogodbe. Ves Vatikan je danes odvisen od naklonjenosti fašistovske vlade. Videti je, da so fašisti enkrat s tajno sleparijo prevarili sicer dobre državnike.
Ker pa neiskrenost ne more imeti obstanka, bo tudi tu prišlo prav gotovo do razmaha. Zaenkrat so fašisti močnejši, toda prišel bo moralni polom v fašistovsko stranko, in tedaj bo fašizem na tleh, a večna resnica zmagovalna.
DOPISI
Ely, Minn. Mesec dni je že minulo, odkar sem se odpeljal iz Clevelanda proti Min-nesoti k reviziji računov J. S. K. Jednote. Po končani reviziji in po seji glavnih uradnikov Jednote sem upošteval nasvete več zdravnikov, katere sem obiskal glede zboljšanja mojega zdravja pred odhodom v severno Minnesoto Vsi zdravniki, pri katerih sem iskal pomoči glede bolezni, ki je posledica avtomobilske nesreče od dne 20. decembra, lanskega leta, so mi enako svetovali, da drugih zdravil ni j za mene kot pa počitek Svetovali so mi tudi vsi enako, da se podam na daljše počitnice, i-n to vsaj tako daleč da ne bom mogel- domov vsak večer. Tak je bil nasvet vseh zdravnikov, ki so mi rekli, da moram popolnoma pozabiti.
na vse in naj živim brez skrbi, kar bo moje najboljše zdravilo v tem času.
In povedal sem jim tem doktorjem: Prav lepe nasvete mi dajete, in počutil bi se takoj za 50 procentov boljšega, če bi mi bilo vse to mogoče storiti. Kajti človeku, ki mora delati vsak dan za svoi kruh, da se more preživeti, in to je v današnjih dneh jako teško, brez izjeme ali delate v tovarni ali pa v trgovini — je pač teško, ako nima denarnih sredstev, da bi sledil ta kim zdravniškim navodilom čeravno je prepričan, da so tc v resnici najboljša zdravila za njega. ,
Ko sem pa moral itak odpotovati na revizijo knjig J. S, K. J. sem se namenil in odločil, da ostanem tu na Ely po končani reviziji, da si vsaj ne
koliko okrepim rahlo zdravje. Kot sem že omenil, so mi vsi zdravniki v Clevelandu enako svetovali, in tako tudi vrhovni zdravnik J. S. K. J., ki je imel priliko me preiskati tekom glavne seje na Elyu. Svetoval mi je, da čim dalje ostanem tu, toliko bolje bo za moje zdravje. Pozabim naj popolnoma na dom in na trgovino. Za Cleveland se tekom mojih počitnic ne sme prav nič brigati. Da, kar se tiče mesta Clevelanda samega, bi že lahko pozabil, toda kako naj popolnoma pozabim na mojo družino, ki se nahaja v Clevelandu? Radi mojega zdravja skušam tudi to storiti, toda kaj če je pri tem misel močnejša kot pa volja človeka. Oseba, ki živi preko 26 let v najlepšem sporazumu s svojo družino, kako bi neki mogel kar naenkral pozabiti na njo? Kdo neki more to storiti? Jaz že ne morem, čeravno skušam upoštevati nasvete več zdravnikov radi mojega rahlega zdravja.
In kdo ne bi enako čutil z menoj? Ko pridem zvečer v hotel in odklenem vrata, pa ni žive duše v sobi, da bi ji voščil dober večer. Ni žene, da bi ji mogel voščiti lahko noč, ni hčerke, ki bi ji mogel povedati, da bodi zdrava in dobro spi, ni sina, da bi mu enako voščil in bi mu vsaj povedal, da naj nikar ne zaspi zjutraj, ker se bo zopet treba prijeti za delo, in da se trgovina ob pravem času odpre, da ne bodo odjemalci prej trkali na vrata, kot so pa odprta. Tako človek premišljuje sam za sebe v samski sobi. Ne ču-jem druzega kot ropotanje in rožljanje ključev v sosednih sobah, in mogoče je, da ravno isto čutijo kot ti. Večkrat je že pozno v noč, predno moreš zaspati. Toda dovolj o tem, pomenimo se še o čem drugem.
Mesto Ely je jako prijazno mestece v severni Minnesoti Ima lepe in moderne ceste, izpeljane po najnovejšem sistemu. Imamo tudi jako moderno razsvetljavo. Mesto šteje okoli 7000 prebivalcev. Mnogo pravih Indijancev lahko še vidite v Ely. Ima jako ugodno podnebje. Zrak je skoro popolnoma podoben Gorenjski in je zelo priporočljiv za one, ki so rahlega zdravja. Tu se nahaja vse polno turistov iz raznih krajev Zed. držav. Še celo iž Kanade jih mnogo prihaja. Nahaja se sredi minnesotskih jezr, in iz zrakoplova bi člo-| vek skoro sodil, da je mestece Ely kot nekak otok. Kar se pa tiče mestne uprave, se Ely lahko kosa z vsakim velikim mestom, proporcielno s prebivalstvom.
Slovenci v Ely, Minn, imajo jako lepo cerkev, skoro tako kot v stari domovini. Njih župnik Rev. Mihelčič je nad! vse pribljubeljen in prijazen Uro v stolpu so dobili narav-; nost iz stare domovnie, bije četrt ,pol in cele ure. Je naj višja cerkev v mestu, da se j vidi daleč naokoli. Nadalje: imajo tudi Narodni Dom, ki je lastnina društev, in ki jako napreduje. Na Ely je mnogo slovenskih trgovin tako., da imajo sploh vse, kar želijo.
Vmestni zbornici se nahajajo tudi štirje zastopniki-councilmani, ki so Slovenci in tudi v šolskem odboru so trije Slovenci. Komisar za ceste ali "street commissioner" je Slovenec. 4 Lahko rečem, da je mogoče, da bi imeli še več Slovencev v mestni službi, ako bi bilo malo več složnosti in manj nevoščlji- i vosti, kadar se vršijo mestne volitve. Mesto Ely je imelo že dvakrat Slovenca za župana, in vselej je bil vzrok, da so Slovenci zgubili ta važni urad, nesporazum in nevošč- i ljivost. Slovencev je tukaj I
i
na Ely približno 4000, in bi še lahko mnogo dosegli, če bi bilo še malo več složnosti med našimi cenjenimi rojaki. Upam, da me bodo cenjeni Slovenci v Ely, Minn, razu meli, ker poročam kot poročevalec, in gledam na dobre in slabe strani, katere imamo vsi skupaj, in če jih spozna mo, nam to koristi vsem skupaj. V mestni službi, kolikor je meni znano, je tudi pet stražnikov ali policistov in tudi en deputy šerif je Slovenec. Razvidno je iz tega, da so naši ljudje v mestu Ely precej dobro zastopani, kar je v ponos naselbini, kot tudi nam, ki prihajamo na obisk v to lepo slovensko naselbino.
Kar je pa Slovencem v Ely, Minn, v največji ponos je dejstvo, da je tu glavni sedež ene najmočnejših Slovenskih Jednot, in to je: Ju goslovanska Katoliška Jedno-ta. Malo je Slovencev v tem mestu, ki ne bi bili člani te Jednote. Le oni, ki so bolni, in katerim po pravilih ni dovoljeno pristopiti, so mogoče izven Jednote. Jugoslovanska Katoliška Jednota bo kmalu postala poldrugimili jonska organizacija, kar seveda dela čast in ponos slovenski naselbini v Ely. Ju goslovanska Katoliška Jednota je izplačala že milijone dolarjev bolniške in druge podpore svojim članom, pri skočila je na pomoč marsika teri slovenski družini v najbolj kritičnem času ter pomagal otreti mnogo solz. Prijazno vabim naše rojake, da pristopijo k tej Jednoti.
No, pa bom zopet prešel' s svojim poročilom na počitnice, o katerih sem že prej govoril. Dokler je bilo vreme še dosti ugodno in je solnce prijazno pripekalo, sem se nahajal v takozvanem White Iron Beach, ki je oddaljen kakih pet milj od mesta Ely, Minn. Kopal sem se vsak dan v imenovanem jezeru, kar je posebno zdravo, ker v jezerski vodi se nahaja mnogo železa. Razume se, da nisem bil predolgo v vodi, ker pravijo, da "voda prevzame vsakogar." Šel sem prav rad iz vode in napravil kopelj v pesku, kateri pravijo "sun bath." In predno sem to storil, sem si namazal vse truplo z olivnim oljem, da se me ne bi vročica preveč prijela, in da me tudi ne bi tako bolelo, kot če bi na olje pozabil. Ko bi me "Jaka" tedaj videl, bi me prav gotovo po indijansko pozdravil. Tako sem delal ves čas, dokler je bilo vreme ugodno za to, in zato sem pa tudi dobil koži, ki je podobna ribji lusUini. Mislim, da sem se olupil že tretjič ter imam sedaj na sebi že četrto kožo, odkar sem jemal kopelj v vročem pesku.
No, treba je tudi nekoliko poročati kaj delam v deževnih in dolgočasnih dnevih, kajti pisati sem začel in sporočiti vam hočem vse, kar mi je znanega. Vsakdo ve, da so deževni dnevi precej dolgočasni, posebno še, če ste popolnoma sami in oddaljeni od svojih dragih. Do 13. avgusta je bilo precej kratkočasilo, ker je bilo na White Iron Beach jako dosti kratkočasile družbe. Na počitnice sem so i prišle iz Chicago, 111. kar šti-; ri družine. Mrs. Mladič je j nrišla.s svojo družino, in naj | kar na tem mestu povem; da j j take kuharice nima cela Minnesota. In potem ste prišli zopet Mrs. Bartol in Mrs.! Sedlar iz Cicero, 111. Te so; pa bile pomočnice v kuhinji,-in take, da jim ni zlepa najti! para. Ena je hitela bolj dr-1 va sekati kot druga, in ka> j sproti smo morali odnašati, že veste kam, kar so dobrega napekle in skuhale. In hčerke teh družin? Bile so kot: morske vile, znale so zapeti in zaplesati, da je bilo joj!, Oj, Jaka, če bi bil ti zraven! I"
i
Pa tudi sinovi od Mrs. Mladič niso bili nikakšni strahopetci, o, nikakor ne. Bili so sicer predrzni toliko, da so si prilastili tujo kočo za svoje prenočišče, toda fantje so bili vseeno all right! "Fišati" so pa znali podnevu in ponoči, saj tako sem jih jaz obsodil in tudi Mr. Delias. France, ki je sin Mrs. Mladič, ta ti je korajžen. Nekega dne sva lovila ribe. Niti ena ni hotela potegniti za trnjek. Zadnji teden, mislim, da je bilo, pa je France vseeno zagledal neko ribo, ki je hotela pograbiti za trnjek, in ker se ribica ni hotela "prijeti," je pa Frank skočil za njo in plaval tritisoč čevljev za njo. Ampak mislim, da je bila riba še hitrejša kot Frank. Prišel, oziroma priplaval je nazaj, in sem ga vprašal, kje ima ribo, pa je rekel, da jo je že držal za rep, pa se mu izmuznila, nakar mi je prav prijazno svetoval, naj jaz plavam za njo in jo ujamem. In za božjo voljo sem ga moral prositi, da me ni prevrnli v jezero, ki je od 50 do 100 čevljev globoko.
V taki prijetni tovarišiji so minuli dnevi do 13. avgusta, ko sem ostal sam v White Iron Beach. Tudi vreme se je začelo nekaj kremžiti, in popihal sem jo nazaj v mesto Ely, in le tedaj me zopet vidi-io jezerske vode, kadar posije ljubeznjivo solnce.
Večeri so pa tukaj že jakc hladni. Potrebna je številn? odeja, da se človek ne prehladi. Dne 15. avgusta je bilo pri nas že tako hladno, da je slana uničila vse cvetlice, in naredila povsod jako dosti škode. Še celo krompirju in fižolu ni prizanesla. Sedaj pa, ko to pišem, je pa zopel nekoliko gorkeje čez dan, dočim so večeri jako hladni.
No, tudi hladni in deževni dnevi mi pridejo prav, in d? boste vedeli kaj tedaj delam, naj nekoliko opišem. V deževnih dneh se kratkočasim .z raznimi časopisi, katere mi tu na Ely preskrbi moja gospodinja Mrs. Koščak, kjei sem na hrani, odkar prihajam v mesto. Gotovo morate vedeti, da če bi bila Mrs. Koščak slaba kuharica, je ne bi že toliko časa obiskoval. Kadarkoli se prikažem, je prve vprašanje: "Ali ste kaj lačni?" In zopet: "Ali hočete kaj jesti?" In še enkrat: "Želite še kaj druzega?" In vendar sem že tako sit, da moram pas odpenjati. Vidite g. urednik, tako skrbi Mrs. Koščak za svoje borderje. Ona pravi, da bi bila za njo največja sramota, ako bi kdo kdaj rekel, da je šel lačen od njene mize. In to je tudi vzrok, da se mi ne mudi domov, ker tako rad prihajam v Koščakovo hišo na Ely.
Kot sem že omenil, dobim pri Koščakovih veliko časopisov, in kadar mi jih pa zmanjka mi pa z veliko uljud-nostjo postreže sobrat Joseph Pishler, glavni tajnik j. S. K.f Jednote, katere glavni urad se nahaja v tem mestu.
Predno končam, naj mi bo dovoljeno povedati še to: Če bi Jaka videl "Rožnik," ki ga imamo tukaj mi, tedaj bi se gotovo zaenčas vsedel in strmel. Kajti tukaj imamo (jaz tudi sebe prištevam k tukaj-šnim rojakom), po Rožniku krasne borovnice, in sicer tako različne, da ko se naveli čam enih, se pa spravim nad druge. Tudi črnih jagod je toliko, da če bi Jaka prišel sem, jih ne povžije vse svoje življenje, pa če bi tudi tisoč let še travo tlačil na tem svetu. Jaka, tudi gobe obiramo tukaj, in sicer prave "jurčke'," kot smo jih imeli v domovini. Pa še kaj piši o svojem Rožniku, ta-le minnesotski Rožnik spravi tvojega v koš.
Nadalje priporočam Jaka-tu, da se enkrat tudi na to stran obrne, ne pa vedno na eno in isto pot, kadar gre na jago. Tukaj so pravi zajci, in sicer taki zajci, da ne grizejo kolerabe, kot to delajo na njegovem Rožniku pri stricu Plevniku. Tu imajo zajci vso drugo hrano kot v 'Clevelandu. Ampak, Jaka, kaj pa srne! Teh je vse polno po Minnesoti, in sicer pra ve srne, s štirimi nogami. Ko sem nekega dne ležal pri jezeru, zakopan v pesek, in sem nekoliko .zadremal, me nekaj povoha. Ves prestrašen skočim kvišku, ko se prepričam, da mi je hotela dati srnica (na štirih nogah) poljub. Segel sem z rokami, da bi jo zgrabil, pa je tako urno popihala kot zna to le srna narediti. Skopim za njo, pa je bila kmalu skrita za košatim drevjem.
Ko se drugi dan vrnem v mesto, opazim v nekem izložbenem oknu ono srno, poleg nje pa njeno sliko. Poleg te srne na štirih nogah sem pa opazil zraven še eno ljubeznivo srnico, ki je imela dve nogi. Kupil sem nekaj slik od obeh srn, štirinogatih in dvonožnih. Eno sem posla) Jakatu, da bo videl, kakšne so minnesotske srne in srnice.
Take so moje* počitnice, in kratkočasil se bom še toliko časa, dokler bo sijalo gorko minnesotsko solnce. Kakor hitro me pa to zapusti, tedai tudi jaz zapustim Minnesoto. Upam, da g. urednik ne bo postal nepotrpežljiv, ker ne znam končati, in da ne bo zamere, bom pa sedaj končal, in pozdravljam vse one, ki bodo čitali to moje poročilo iz Minnesote.
Rudolf Perdan
Warrensville, O. Zdi se mi
že dolgo, odkar je bilo citati zadnji dopis v tem listu iz naše naselbine, dasiravno je pri nas vedno kaj novega.
Najprvo poglejmo kako naša naselbina vidoma napreduje. Na Green Rd. se vse izboljšuje in gradi do-movja, da rastejo tam hiše kot gobe po dežju. Rojak John Turk je svojo hišo tako prenovil in povečal, da izgleda kakor znana šentpeterska kosama v Ljubljani. Rojak F.
—. i ■
Juh si postavlja in dela pa celo graščino, da bi se brž preselil v svoj "marof;" moral si
(Dalje na 3. strani).
Birthday Greeting Cards
SHOWER and PARTY
INVITATIONS
NOVAK'S
62nd and St. Clair. (fx)]
MODERNO < UREJENA ■ PEKARNAj
guDMSVCMDt
Potice, ženitovansjki kolači, žemlje, krofi in vse drugo pecivo Slovensko podjetje
JOHN BRADAČ
v novem poslopju Slov. N. Doma 6413 St. Clair At«.
(f)
CENA BLAGO in PRILIKA POSTREŽBA
?ortiC$1 ftft
Slamniki^ i ®Ul/
: različne	1	-
oblike in i mere po...... ^^
IZREDNA PONUDBA:
Srajce po $2.50 sedaj samo $1.95
toda če kupite TRI SRAJCE
dobite jih za
$5.00
j Izbira velika. Očividna kakovost blaga je privlačna in resnična.
FRANK BELAJ
; 6205 St. Clair Ave.
PRVI SLOVENSKI PLUMBER
J. MOHAR
6521 ST. CLAIR AVE.
Če hočete delo poceni in pošteno, pokličite mene.
Randolph 5188
(Thu. F.)
AJ.Budnick&Co.
ZANESLJIVI PLUMBERJI
; Se priporočamo starim in 110- j > vini odjemalcem za vsakovrstna I j pluinberska dela, /a napeljavo | ; kurjave, kopanje kanalov ill f ;	enako.	I
i Točna postrežba! Zmerne cene! « 6707 St. Clair Ave. Tel. RAndolph .1280 Stanovanje telefon: KEnmore 0238-M
(Thu. K) i
VELIKI JESENSKI IZLET V JUGOSLAVIJO
pod osebnim vodstvom S. Vu-	pluje iz New Yorka (na Cher-
koviča, poznanega in izkušene-	bourg), na Cunardovem kras-
ga Cunardovega uradnika od-	nem parniku
AQUITANIA H .^SEPTEMBRA
Preskrbite si rezervati,je takoj	sobe, dovolj zabave na krovu, v
in nabavite si potrebne potniš-	družbi vaših rojakov,
ke izkaznice. Fina domača ku-	Obrnite se do vašega tamošnje-
hinja, udobne kabine in javne	ga zastopnika, ali na
CTT1XJ \ "Pn T T	M I? 1022 CHESTER AVE.
U 11 il IV JU Ju 1	11 JCi CLEVELAND, OHIO
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 23rd, 1929 __
S
DOPISI.
(Nadaljevanje iz 2. strani)
bo najeti kakega oskrbnika.
Zdaj sem prišel pa do rešitve važne uganke, čemu na Green Rd. še ni nobene luči? Jaz mislim, da zato, ker tam naši Slovenci vsako leto prebarvajo svoje hiše, ki se tako svetijo, da ni treba nobene luči. če nočete tega verjeti, pa pridite v nedeljo, dne 25. avgusta pogledat ko bo velika slavnost pri rojaku A. Go-rišku na Green Rd.
Zvedel sem, da se že pripravlja na smrt 50 puranov, 100 kokoši, dva mlada pujska in eno pitano tele; vsi ti bodo morali žrtvovati svoje življenje, da cenjeni udeleženci in gostje na tej slavnosti ne bodo trpeli lakote. Vsakemu je tudi že znano, da je šel te dni Sentklairski Jaka v Kanado. Morda nam bo po Zeppelinu preskrbel kaj korajže, da ne bomo na tej slavnosti trpeli žeje in cepali na tla? Ta dan se bomo zopet tako mastili, kot zadnjo nedeljo pri rojaku A. Bradaču, seveda na srečo in veselje, ker se je tam oglasila gospa Štorklja, tei jim pustila v dar zalo in čvrsto hčerko. Taka je pa že res, da sem jo kar vprašal, če gre enkrat z menoj plesat? Toda ona me je pogledala po strani in zakričala: "Ne, ne, ne!" Saj se mi je tako dozdevalo, ker sem že prestar — Zato sem se rajši vsedel za mizo, kjer je bil res boljši prostor zame in še prav vesela družba.
Ker je bil tako vroč dan, sem jih hitro en par prevrnil na srečo in zdravje Bradače-ve družine/ Na nasprotni strani zagledam neko precej rejeno gospo, ki je držala v eni roki polovico pečene kokoši, v drugi pa velik kos potice. Vse to je prav slastno spravljala pod streho svojega želodca.
Iz radovednosti vprašam Jurkota, kdo je ona gospa? Odgovoril mi je zaupno in na tiho: To je neka Mrs. Bradač doli nekje iz Collinwooda. Nato sem ji čestital ker ima tako slasten "apetit."
Ni pa bilo dolgo, ko se tudi jaz počutim nekako utrujen. Nato sem vstal in odšel venkaj na vrt. Ker so mi postajale noge bolj šibke, sem uvidel, da bi bilo potreba malo počitka'. Nato sem se vle-§el v travo. Kmalu zatem mi Pa pride delat družbo neki maček, ter me je začel po obrazu poljubovati in lizati; njemu je sledila še njegova . boljša polovica Mrs. mačka, * ako sta me po svoje olepšala ln "sfiksala," da že nisem bil tako lep, odkar me je moja dpaga mati zadnjič skopala. . Vsem našim sosedom in prijateljem katere sem gori orne-jj". želim še nadaljnega usps ha in napredka.
S pozdravom, Vaš udani Opazovalec
Cleveland, O. Draga Ame rifika Domovina: Kako prisrčno si pozdravljena naša
Ameriška Domovina, naš pri-ljubljeni dnevnik. Tako z veseljem te prebiramo! Kakor, ko so prišli naši stariši domov in smo otroci jim stekli nasproti jih objemali in jib spraševali kaj so nam prinesli, tako nekako drag dnevnik si nam ti. Sedaj se naša srca vesele kaj bodemo vese lega zagledali od naših ljubih s°rojakov, ah, kako se razve selimo, kako ta in oni napreduje, je dosegel velik uspeh' Pa zopet ta in oni je zbolel, je umrl, kako nas srce zaboli, kako se druge novice natanko Prečitajo, da vsaka vrstica ima! tako velik pomen .za nas Vsc. In toliko koristnega za Poduk, razvedrilo. Ljubi Slovenci, tukaj imamo veliko Polje, da ga še storimo bolj obširnega, in rodovitnejšega. J rav vsaka hiša slovenska bi imela velik dobiček in tudi
dolžnost, da si ga stalno naroča in vsako številko skrbno prečita. Pa tudi je naša dolžnost, da vsakdo vsako novico pošlje takoj v ta ljubi doma či list, saj to smo kot ena velika družina, da se spoznamo med seboj, se spoštujemo in se zavedamo, da smo vsi zvesti sinovi in hčere enega naroda slovenskega, kateri naj se vedno bolj bujno narašča in nparedva!
Bog Vas živi, Gospod urednik! Vaša zasluga je to lah ko se vidi nanes in zaslužite priznanje. Bog Vas ohrani še mnogo, mnogo let, prav zares smo hvaležni vsi Slo venci. Res sladka zavest za veliko truda in britkosti. Bog živi vse souradnike Ameriške Domovine in ves slovenski nraod. Toraj Slovenci spoštujmo naše dobre učitelje in voditelje. Spoštujmo svoje in sami sebe, da bodemo priznani pri drugih. Verujte tistim, ki znajo ceniti naš dober slovenski narod, oni ki živijo med drugimi narodi vedo kaj je razlika. Bog živi tudi našega vzornega moža, Mr. Hopkins-a, on je za naš narod pravičen, in nas pripozna drugi mjednake.
Naročnik Ameriške Domovine že od začetka.
———o-
DNEVNE VESTI.
Umetnik Jakac v mestu.
Iz Pittsburgha se je vrnil v Cleveland naš umetnik Božidar Jakac. Tu ostane nekaj dni, nakar nastopi turo po za-padnih ameriških državah, kjer so slikovite pokrajine. Študiral bo ameriški zapad. Kot nam je pripovedoval, namerava ostati š ekakih 6 mesecev v Zed. državah, nakar se vrne v domovino.
Ford bo zaprl tovarne, ako preneha prohibicija
New York, 22. avgusta. Henry Ford je zagrozil, da bo zaprl svoje avtomobilske tovarne, ako bo prohibicija odpravljena. "Ako se pijača kdaj vrne v Zed. države, tedaj preneham jaz izdelovati avtomobile." Izjavil se je, da je nemogoče mešati alkohol in gasolin. Ford ne želi, da bi delavci zapili svoje zaslužke v opojni pijači. Toda če Ford misli, da se danes ne pije, tedaj se temeljito moti.
MALI OGLASI
Naprodaj
je nova hiša za dve družini, na 18906 Ironwood Ave., blizu St. Clair Ave.; $1,000 takoj, ali se pa zamenja za lot in manjšo hišo. Kotowski, Tel. EVergreen 4400.	(112
" VABILO
na veselico pri fari sv. Kristine, v šolski dvorani, dne 25. avgusta ob 7:30 zvečer. Izvrstna godba bo igrala, in gotovo vam ne bo žal, ako se udeležite. Skrbela bo Marijina družba na Bliss Rd. za najboljšo zabavo.	*
Prijazno vabi Odbor.
Opremljena soba
s kuhinjo se da v najem, z vsemi udobnostmi. Pri družini brez otrok. Ali se pa sprejme dva poštena 1'anta na stanovanje s hrano ali brez. Vprašajte na 15712 Trafalgar Ave. (110
Stanovanje
se da v najem na 70. cesti. Hiša sama za sebe, 6 sob, elektrika, klet. Cena $22.00 na mesec. 6414 St. Clair Ave.	(110
Kdor želi
lepe mlade race po 33c funt, lepe .kokoši, od 4 do 5 funtov teške, po 35c funt, lepe piščance po 36c funtov, lepo in veliko zalogo doma soljenega in pre-kajenega mesa, dobi to pri ANTON OGRINC, 6414 St. Clair Ave.
Naprodaj
je hiša za dve družini, cena ; $5,400. štiri sobe zgorej in 4 ; spodaj, dva kopališča; velik ; lot, dovozna pot; blizu Superior ; in E. 58th St.; $1,500 takoj. ! Vprašajte pri
McKENNA 1383 E. 55th St. Odprto zvečer. !
(110
Stanovanje
se da v najem, tri sobe, na 1176 E. 61st St. Pozve se na 6416 Carl Ave.	(HO
Ugodna prilika
Naprodaj je prav lepa hiša za dve družini; lot 53x120; na E. 102. cesti. Cena je samo $5,500. Krasna prilika. Rent na mesec $60. Pokličite EDdy 3844-J.	(109
Krasna hiša
naprodaj, moderna, za eno družino. Cena $5,750. Lot 50x150. Tlakana cesta; plin. Proda se, če plačate $1,000 takoj, drugo kot rent. Hiša se nahaja na 764 E. 236th St., blizu Babbitt Rd. Ključ dobite na 860 E. 236th St. Vprašajte za Mr. John Zupančiča.
(aug.21-23-28-30)
POTUJTE
hitro in udobno
po
Nickel Plate Progi
Ugodna postrežba
do
NEW Y0RKA CHICAGE ST. LOUISA
Buffalo — Erie — Fort Wayne Findlay — Lima — Muncie
Spalni vozovi, parlor in jedilni vozovi
EVROPSKI POTNIKI
dobe posebno pozornost pri prehodu na pristanišča v New Yorku.
Za nadaljne informacijo in hstke na vse kraje, pokličite City Ticket Office: 802 Chester avc., ali Nickel Plate postaje.
Telefon:, MAin 9000
Bukovnik
STUDIO
V
SLOVENSKEM NARODNEM DOMU
6405 St. Clair Ave. Tel. Rand. 5013
(Tue, F.)
Kraška kamnoseška obrt
15307 Waterloo Rd.
(V ozadju trgovine Grdina A Sons) Edina slovenska izdelovalnica nagrobnih spomenikov.	(f)
POZOR! POZOR!
Mi izdelujemo furneze, kleparska dela, splošna popravila, vsa dela iz medenine in bakra. Točna postrežba. Se priporočamo za obila naročila.
Complete Sheet Metal Works
F. J. DOLIN AR
1403 E. 55th St.
Tel. HEnderson 4736
JVaJno-V ejJri
Columbia in Victor
RADIO
APARATI
Sedaj si jih lahko ogledate v naši trgovini. Kar premore moderna znanost, so to najboljši aparati, in poleg tega so pa po zelo zmernih cenah. Lepota in točnost odlikuje te aparate. Poslušajte na njih vsak pondeljek jugoslovanski program, ki prihaja ob 8 :30 iz New Yorka. Boste prav zadovoljni.
Anton Meryar,
6919 St. Clair Ave.
Prva slovenska trgovina z muzjkalijami, harmonikami, radio aparati in gramofoni. V zalogi imamo tudi vse grafofonske plošče ter se rojakom prav uljudno priporočamo.
IGNAC OKORN
SLOVENSKI KROJAČ 980 E. 70th St.	Tel. FLorida 3992-J
Izdelujemo obleke po meri. Čistimo, likamo in popravljamo ženske in moške obleke. Se vljudno priporočamo.
FRANK G. GORNIK
SLOVENSKI ODVETNIK
V mestu (čez dan)	Podružnica na 15333 Waterloo Ra.
1259 Union Trust Bldg.	v Slov. Del. Domu.
E. 9th in Euclid Ave.	Zvečer od 6:30 do 8:00.
Telefon Main 7260.
Telefon: KEnmore 3788
NAZNANILOJN ZAHVALA
S tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 4. julija po kratki mučni bolezni, previden s sv .zakramenti izdihnil svojo blago dušo naš liubljeni soprog in skrbni oče
ANTON SLOVENEC
v starosti 47 let. Doma je bil iz Doljnc Pohance pri Brežicah, Pokopan je bil dne 8. julija, 1929.
Lepa hvala sosedom, bratrancu in prijateljem, ki so nam bili v prvo pomoč in tolažbo ob času njegove bolezni in smrti. Hvala vsem, ki so ga v njegovi bolezni obiskovali, vsem, ki so ga prišli pokropit, ki so pri ranjkemu culi in ga spremili k večnemu počitku na pokopališče. Hvala tudi sosedom za oskrbo hiše. Lepa hvala družinam in posameznikom ža darovane cvetlice pokojniku v zadnji spomin in za naročene sv. maše. za pokoj njegove duše. Jlvala onim, ki So dali avtomobile brezplačni pri pogrebu. Iskrena hvala Rev. Šlajetu za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev tako tudi hvala Rev. Hovanecu za spremstvo na pokopališče. Hvala pogrebnemu zavodu A. Grdina in Sinovi za lepo urejen pogreb, še enkrat lepa hvala vsem in Bog plačaj!
Ti pa, prcljubljeni soprog in dragi oče, ki si nas tako hitro zapustil v najlepši dobi svojega življenja, ostaneš nam za vedno v blagem spominu. Spominjali se Te bomo Večkrat v molitvi. Prestal si že težave tega sveta, zdaj se pa veseli božjega plačila ob strani nebeškega Očeta. Upanje je naše, da sc enkrat tudi mi s Teboj snidemo tamkaj nad zvezdami! Počivaj v miru božjem in večna luč naj Ti sveti!
Žalujoči ostali:
AGNES SLOVENEC, soproga.
IRANK, EDWARD, sinova; JOSEPHINE, hči.
En brat v starem kraju.
Cleveland (Collinwood), O., 21. avgusta, 1920.
Slov. pogrebnik in licenzirani embalmer v Newburghu
LOUIS Iv. FILRFOLIA
3515 E. 81st St.	Tel. Broadway 2520
Na razpolago bolniški voz, noč in dan. Se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu.
A. J. ŽUŽEK
ODVETNIK
Urad: 210 Engineers Bldg. — Main 8038 Stanovanje: 15708 Parkgrove Ave. — Kenmore 2857-J
Penn. 2252	Penn. 2252
J. KREMZAR
6108 St. Clair Ave.
TRGOVINA S POHIŠTVOM, VIKTROLAMI, RADIOS IN VICTOR PLOŠČAMI
A. F. SVETEK CO.
POGREBNIKI
478 E. 152nd St.	- - -	K?nm?n: 2016
15222 Saranac Rd.	- - -	Glenville 5751
Kadar potrebujete pokličite nas, za dobro postrežbo in zmerne cene.
Možje in ženske, ki so bolne
Ker toliko bolnih žensk in moških vpraša za $10.00 X-ŽARKI PREISKAVO, katero računam $1.00, sem sklenil nadaljevati s to postrežbo.
Jaz zdravim vse.kronične m akutne bolezni moških in žensk s hitrim uspehom in zadovoljstvom. Krvne in kožne bolezni, katar, kronični izpahi«, rh-bost, nevorznost. glavobol, nadete :v:Ke; slabokrvnost, želodčne ncpriiikn. bego, akutni in kronični revmatizem in bronhitis.
V skrajnih slučajih krvnih in kožnih bolezni rabim prof. Ehrlichovo 606 in 914 zdravilo. Preiščemo kri kompletno in analiziramo vodo.
Tisoče moških in žensk je ozdravelo po modernih metodah. Kar sem naredil za nje, naredim za vas. Pridite k meni z zaupanjem in se odkrito pomenite z menoj v svojem jeziku. Vsa posvetovanja so tajna.
DOKTOR BAILEY "specialist"
Room 402, 737 Prospect Ave.	Cleveland, O.
Uradne ure od 9:30 zjutraj do 7:30 zvečer. Ob nedeljah od 10. do 1.
Ustanovljeno pred 29 leti. GOVORIMO HRVATSKO IN SLOVENSKO
.Izrežite to za prihodnje dni.
TEL. EDDY 8337
SLOVENSKI DOM
15810 Holmes Ave., v Collimvoodu
DIREKTORSKE SEJE SE VRŠIJO^VSAKV SECU. DELNIČARSKE SEJE ?E VRŠIJO cETRII PETEK V JANUARIJU, APRILU, JULIJU IN OKTOBRU, ZVEČER OB 7. URI.
Priporočamo svoje krasne prostorne dvorane društvom za seje, za veselice, igre. in razne prireditve. Cenjenemu občinstvu !, priporočamo ob priliki ženitovanj, botrin] za razne zabave, kakor tudi za shode, konvencije itd. ker dvorane so Jako pripravne za vsake vrste prireditve. Slovenski. Dom ima tudi J^« "vrstno urejeno kegljišče, katero priporočamo rojakom in rojakinjam v
Stovenskfo&m je vaš dom in tu naj bo središče vsega društvene-ca in družabnega žiVlenja. Slovenski Dom naj bo kakor družinska hiša, kjer se bomo spoznavali in delovali v lepi vzajemnosti za procvit in napredek naše collinwoodske naselbine.
i
« AMERIŠKA, DOMOVINA, AUGUST 23fd„ 1929
20 LET POZNEJE
Napisal Aleksander Duma9 /* i. (Poslovenil J. H-n.) r
—	Gospod Mordaunt, vsak dvoboj med nama je nemogoč, dodelite komu drugemu čast, ki ste jo namenili meni.
Nato zopet sede.
—	A! pravi Mordaunt, glejte, eden se že boji!
—	Grom in strela! vsklikne d'Artagnan ter plane proti Mordauntu, kdo pravi tu, da se Athos boji?
—	Pustite, naj reče, kar hoče! pravi Athos ter se žalostno in zaničljivo nasmehne.
—	Ali je to vaš trden sklep, Athos? vpraša d'Artagnan.
—	Nepreklicen sklep.
—	Prav, ne govorimo več o tem.
Nato se obrne Gaskonec proti Mordauntu ter nadaljuje:
—	Slišali ste, gospod: grof La Fere vam noče izkazati časti, da bi se bil z vami. Izberite si torej enega izmed nas, da ga nadomesti.
—	Kakor hitro se ne brjem z njim, pravi Mordaunt, mi je malo mari, s kom se bijem. Vržite svoja imena na listkih v klobuk, in potegnem na slepo.
—	Dobra ideja! pravi d'Artagnan.
—	Da, res, to bo najbolj pravično, pristavi Aramis.
—	Jaz bi ne bil prišel na to, pravi Porthos, in vendar je tako enostavno!
—	Torej, Aramis, pravi d'Artagnan, napišite te listke z ono lično, drobno pisavo, s katero ste pisali Mariji Mi-chon, kot ste jo obvestili, da hoče mati gospoda Mor-daunta dati umoriti milorda Buckinghama.
Ta nov napad je prestal Mordaunt, ne da bi trenil z očesom. Stal je pokoncu s prekrižanima rokama in bil je videti tako miren, kakor le more biti miren človek v takem položaju. Če to že ni bil pogum, je bil pa vsaj ponos; in to dvoje si je zelo podobno.
Aramis stopi h Cromwell-ovi pisalni mizi, odtrga tri enako velike koščke papjrja, zapiše na prvega svoje ime in na druga dva imeni svojih tovarišev ter jih pokače odprte Mordauntu, ki jih pa niti ne prečita ter samo pomiga z glavo, češ, da se popolnoma zanaša nanj; natozvije Aramis papirčke, jih vrže v klobuk ter jih da tako Mordauntu.
—	Ah, ti mladi gad! zaše-peče d'Artagnan, vso verjetnost, da postanem kdaj muš-ketirski stotnik, bi hotel dati za to, da bi nosil ta listič moje ime!
Aramis odvije listič; toda dasi se je delal mirnega in hladnega, videlo se mu je vendar, da se mu trese glas sovraštva in poželjenja.
—	D'Artagnan! prečita na glas.
D'Artagnan krikne veselja.
—	Ah! pravi, vendar je še pravica v nebesih!
Nato se obrne k Mordauntu, rekoč:
—	Upam, gospod, da nimate nikakega ugovora proti temu,
—	Nikakega, gospod, pravi Mordaunt, potegne meč ter ga nasloni s koncem na svoj čevelj.
Kakor hitro si je bil d'Artagnan svest, da je njegova Želja izpolnjena in da mu njegova žrtev ne uide, se mu je vrnila vsa ravnodušnost, ves mir in celo vsa počasnost, s katero je imel navado vrejati
priprave za to važno opravilo, ki se imenuje dvoboj. Zavihal si je spretno rokave ter podrsal s podplatom desne noge po parketu, kar ga pa ni oviralo, da ne bi bil opazil, kako se je Mordaunt v drugič čudno ozrl okrog sebe, kar je bil d'Artagnan že prej enkrat zasačil.
—	Ali ste pripravljeni, gospod, vpraša slednjič d'Artagnan.
—	Saj jaz čakam na vas, gospod, odvrne Mordaunt, dvigne glavo ter se ozre v d'Artagnana s pogledom, če-gar izraza ni mogoče opisati.
—	Torej pozor, gospod! pravi Gaskonec, zakaj jaz sučem meč še precej dobro.
—	In jaz tudi, odvrne Mordaunt.
—	Tem bolje! to mi je pomirilo vest. Pozor!
—	Samo trenutek, pravi Mordaunt: dajte mi besedo, gospodje, da se me lotite le drug za drugim, posamezno!
—	Veseli te, da nas moreš žaliti, pa nam praviš to, ti kačica! pravi Porthos.
—	Ne, temveč zaradi tega, ker hočem imeti mirno vest, kakor je ravnokar rekel gos pod moj nasprotnik.
—	Gotovo ima kake druge vzroke, zamrmra d'Artagnan, zmaja z glavo ter pogleda nekako vznemirjeno okrog sebe.
—	Častno besedo! pravita hkratu Aramis in Porthos.
—	Potem se pa postavita v kak kot, pravi Mordaunt, kakor je storil gospod grof La Fere, ki pozna vsaj pravila dvoboja, kakor se mi zdi, čeprav se noče boriti, in naredita nama prostor; potrebovala ga bova.
—	Naj bo! pravi Aramis.
—	Koliko ovir! pravi Por thos.
—	Umaknita se, gospoda, pravi d'Artagnan: gospodu Mordauntu ne smemo pustiti niti najmanjšega povoda, da bi se mogel slabo vesti, kar ga zelo mika, kakor se mi dozdeva, na stran seveda spoštovanje, ki sem mu ga dol žan!
Tudi ta nov zasmeh ni vzbudil odmeva na Mordaunto vem nepristopnem obrazu.
Porthos in Aramis se postavita v kot vzporedno z oniy, v katerem je sede) Athos, tako da sta stala ob? borilca sredi sobe, torej sta bila na dobro razsvetljenem mestu, ker sta stali svetliki. ki sta goreli v sobi, na Crom-welloVi pisalni mizi. Razume se samo po sebi, da je bila soba tem slabše razsvetljena čim bolj so bili njeni deli od daljeni od središča ter svetlo be.
—	No, ali ste že vendar pripravljeni, gospod? prav« d'Artagnan.
—	Sem, odvrne Mordaunt
Oba hkratu stopita za korak naprej, in s to samo kretnjo sta že trčila meča drug ob drugega.
D'Artagnan je bil predober sabljač, da bi se zabaval s tem, da bi "tipal" svojega nasprotnika, kakor se govori v aka-demičnih izrazih; udaril je naglo, blestečo finto; Mor' daunt je finto pariral.
—	A, a! pravi d'Artagnan 7 zadoščenjem.
In ne da bi izgubljal časP zamahne takoj k drugemu udarcu, ki je bil nagel in se zasvetil kot blisk.
Mordaunt je parirai kori-tra-kvarto tako točno, da ne bi mogel zgrešiti niti dekli-
škega prstana. ■ — Začenja se ini pozdeva-ti, da se bova dobro zabavala, pravi d'Artagnan.
—	Da, zamrmra Aramis, o pazite, kako se zabavate!
—	Sandgieu! prijatelj, po zor! pravi Porthos.
Tudi Mordaunt se sedai nasmehne.
—	Ah, gospod, kako ostuden je vaš smehljaj! pravi d'Artagnan. Kaj ne, tudi tf> smehljaj vas je naučil vrag?
Mordaunt ni odgovoril, skušal je le upogniti d'Artag-nanov meč ter mu priti do živega, in to s tako silo, kakršne Gaskonec pač ni pričakoval od tega navidez tako slo-botnega telesa; toda d'Artagnan je pariral ravno tako spretno kakor prej njegov nasprotnik, in odbil je še pravočasno Mordauntovo železo, ki je zdrznilo ob njegovem, ne da bi ga zadelo v prsi.
Mordaunt stopi naglo korak nazaj.
—	A! umičete se? obračate se? kakor vam drago, pravi d'Artagnan, pri tem celo nekaj pridobim: vašega zlobnega smehljaja ne vidim več. Sedaj sem čisto v senci; tem bolje. Ne morete si misliti, kako potuhnjen je vaš pogled, gospod, zlasti, kadar se bojite. Poglejte le meni v oči, in videli boste nekaj, česar vam nikdar ne pokaže vaše zrcalo, videli boste pošten, odkrit pogled.
Mordaunt ni odgovori niti besedice na ta tok besedij, ki morda ni bil ravno ukusen, a d'Artagnan je imel tako navado, ker se je držal načela, da treba nasprotniku vedno obračati misli na kako stvar; nič ni odgovoril Mordaunt, samo umikal se je ter se venomer1 sukal, tako da je slednjič menjal prostor z d'Artagna nom.
Vedno predrznejše se je nasmehaval. T$ smheljanje je začelo Gaskonca vznemir jati.
—	Bežite, bežite; končati moramo, pravi d'Artagnan, fant ima trdo kožo, na dan z velikimi udarci!
In zopet začne on napadati Mordaunta, ki se je še nadalje umikal, toda očitno s taktiko, ne da bi storil kako napako, ki bi jo mogel d'Artagnan porabiti, in niti za trenutek ni zgrešil njegov meč smeri. Toda ker se je vršil dvoboj v sobi in je boril-cema primanjkovalo prostora, je Mordauntova noga kmalu zadela ob zid, na kate ri je naslonil levo roko.
—	Ah- pravi d'Artagnan, sedaj se mi ne umaknete več, prijatelj! Gospodje, nadaljuje d'Artagnan, stisne ustnice ter skriči obrvi, gospodje, ali ste že kdaj videli škorpijona prikovanega na zid? Ne No, sedaj ga boste videli.
Pri teh besedah zada d'Ar tagnan v trenutku tri strahovite udarce Mordauntu. Vsi trije so ga zadeli, toda samo zdrsnili so ob njem. D'Artagnan ni razumel, od kod ta moč. Trije prijatelji so gledali sopeč, pot jim je stal na čelu.
Slednjič stopi d'Artagnan. ki je bil prišel že preveč bli zu, korak nazaj, da bi se pripravil še za četrti udarec, ali bolje rečeno, da bi še četrtič udaril, zakaj d'Artagnanu je bilo borenje in pa šah brezkončna kombinacija, katere posamezne podrobnosti so tesno prehajale druga v drugo. Toda v trenutku, ko je z naglo finto napadel točno kot blisk, se je zdelo, kakor da je počila stena: Mordaunt je iz ginil skozi zevajočo odprtino, ki se je zopet strnila nad d'Artagnanovim mečem, da se je zlomil na dvoje, kakoi bi bil iz stekla.
D'Artagnan stopi korak nazaj; zid se je zopet zaprl.
Dočim se je Mordaunt branil, je skušal priti s hrbtom do skrivnih vrat, skozi katera
smo videli oditi Cromwella. Ko je prišel do tu, je .zatipal z levo roko skrivni gumb tei pritisnil nanj, nato je izginil, kakor izginejo na odru oni zli duhovi, ki imajo dar, da morejo priti skozi zid.
D'Artagnan je srdito zaklel, in onostran železnih vrat mu je odgovoril divji mrtvaški smeh, pri katerem je celo skeptičnega Aramisa preletel mraz do kosti.
—	Sem, gospodje! zakliče d'Artagnan, vlomimo ta vrata!
—	To je resnično sam hudobni duh, pravi Aramis ter prihiti na klic svojega prija telja.
—	Uide nam, sangdieu! uide nam, zatuli Porthos ter upre svoja široka pleča v vra ta, ki s^ pa niso niti zgenila, ker jih je gotovo tiščalo od zadaj kako skrito pero.
—	Tem bolje! zamrmra Athos .zamolklo.
—	Saj sem slutil, mor-dieuz! pravi d'Artagnan ter napenja zaman svoje sile; saj sem slutil! Ko se je začel lopov umikati okoli po sobi, se mi je zdelo, da namerava nekaj nesramnega, uganil sem, da nekaj kuha; toda kdo bi si bil mogel misliti kaj takega!
—	To je grozna nesreča, ki nam jo pošilja sam vrag, njegov prijatelj, pravi Ara mis.
—	Očividna sreča je to, ki nam jo pošilja Bog! pravi Athos z vidnim veseljem.
—	Zares, vam se meša, Athos, pravi d'Artagnan, skomigne z rameni ter pusti slednjič vrata pri miru, ker se niso hotela odpreti. Kako morete reči kaj takega ljudem, kakoršni smo mi, mor-dieux! Kaj ne razumete položaja?
—	Kaj? Kakega položaja? vpraša Porthos.
—	Kdor pri tej igri ne ubije, je sam ubit, nadaljuje
d'Artagnan. Povejte sedaj, dragi prijatelj, ali naj nam pomorejo vaše spokorne jere-mijade v to, da nas žrtvuje
flfiUGS
Prinesite zdravniške recepte k nam!
Samo sveža in čista zdravila se pripravljajo pri nas na pravilen in sanitaren način, gla som najboljših predpisov le-karništva. Mi imamo v zalogi le najbolj čista zdravila in kemikalije, da vam lahko toliko bolje postrežemo. Zaloga je čista in sveža, in zanesete se lahko, da bo vaš recept natančno po navodilu izpolnjen., Mi naredimo le, kar predpis zdravnika zahteva, in raditega vam zdravila tudi pomagajo. . Mi smo v lekarniškem poslu že od leta 1881.
NATIONAL DRUG STORF. vogal 61. ceste in St. C5*ir *ve.
POSKUSITE
RED STAR
BOHEMIAN STYLE MALT SYRUP
Dobi se pri vašem groce-ristu. Blago garantirano.
Lavrich Home Supply
15601 Holmes Ave. Tel. Eddy 6866
fri.)
Sedaj imate priliko
Samo 2 dni. Dva dni samo!
RAZPRODAJA
$1.00
Vsi ženski klobuki in slamniki v naši trgovini brez ozira koliko so veljali prej se bodo prodajali v petek in v soboto 23. in 24. avgusta samo po
$|J8
OTROČJI KLOBUKI IN KAPICE SAMO PO
50c
Ne zamudite te prilike, ker dobite klobuke in slamnike skoro zastonj.
Grdina's Shoppe
6111 ST. CLAIR AVE.
Samo dva dni, v petek in v soboto!
"T*—'	11 1 i1 1 '•'.'„• .	'	—■ ^
Mordaunt svoji sinovski ljubezni? Če je to vaše mnenje, povejte ga odkrito!
JUalje prihodnjič)
" 1
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
Moške obleke
Po meri izdelane samo
$25
Čista volna — ali wool Mi vam izdelamo krasno obleko po meri za samo $25.00.
Poletje je tukaj! Sedaj je je prUika! Ne odlašajte!
$25 samo $25 JOHN MOČNIK
SLOVENSKI KROJAČ
6517 St. Clair Ave.
:	(F.)
»»,.. i««;■■■■■.. 'i.i. .»! 1 i 1 ', '.■■ •' """'»"Ig
Soba se odda
za enega fanta. 6702 Bonna ave.	(avg.16-23-30
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR 933 £. 185th St.
Cleveland, Ohio Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče poale.
Leopold Kushlan
SLOVENSKI ODVETNIK
čez dan: 513 ULMER BLDG.
Zvečer od tt -8 6411 ST. CLAIR AVE.
soba št. 7. Tel. Rand. 5185
Tel. Cherry 3982
Ustanovljeno 1879.
Svet vas vzame toliko kot ste vredni. Dokler niste naredili svojega milijona, ne morete še misliti, da bi bili zgubljeni.
V Richman oblekah boste dobili korektne vzorce, popolen pristoj, in zgledali boste kot nosilec oblek, ki je "imel uspeh." Bogato blago in fin izdelek vam zagotavljajo stalno in trpežno nošnjo.
k Vi lahko kupite dve ali tri Richman V obleke naenkrat, ne da bi kaj posebno 1 trosili. Neizmerne Richmanove zmožnosti pri nakupovanju blaga in direktna predaja iz tovaren vam dajejo neomejeno izbero najnovejših jesenskih vzorcev in blaga po zelo nizki ceni.
r$2 2 5.°
HICKMAN'S CLOTHES
THE RICHMAN BROTHERS COMPANY
Dve prodajalni v Clevelandu Prospect in Ontario - 725 Euclid Ave.